iMued daily Suadaya ' 3>. PROSVETA _ glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški in upravniški proatori: MIT Soulh Lawndala Am Offlea of Publication: 2607 South Lawndala Ava. jjETO—TEAR ♦ ♦ m Cena lista je $6.00 . __ Jm*ï» »4, IM«, at Um i«m * CU—» lût—k. mmám lk.tr\ Praktianikt Roosevelt je vče-rsj,<«o^a bi ča^al odobritve s strani kongresa, odredil omejeno cenzuro tiska, rsdla, pošte in vseh drugih komunikacij med Ameriko in tujimi državami. Odredbo je označil za deloma prostovoljno in deloma msnda-torično. j , * Ns konferenci** časnlnksrjl je Roosevelt nsglasil, da ve, da A-merlčanl so proti cenzuri in ds jo sovražijo prav tako kot vojno, toda Izkušnje v tej deželi ln vseh drugih, ki so v vojni, so de-, monstrirsle potrebo delne cenzure. - Roosevelt je že Imenoval direktorja za cenzuro. Ta je Byron Price, glavni urednik časnikarske sgenture Associsted Press. Chicago. 17. deč.—Iz strstegič-nih rszlogov. ki so velikegs po-mens zs vojne operacije v zraku in na morju, bodo informacije o vremenu drastično omejene. Zadevno naznanilo je včeraj objavil O. T, Lay, načelnik tukajšnjega vremenskegs biro js On je dejal, da je dobil za devne instrukclje od F W. Rei cherderferjs, načelnika federal-negs vremenskegs urada v Wa shingtonu, D C. Odredba velja za kontinentalno Ameriko ln Havajsko otočje Izjems bo le V i/.rodnih slučsjlh, kerja treba javnost informirati o viharjih ln orkanih, da se zaščiti civilno pre-bivalstvo. Vremenski iiafHive-dovalci bodo omejili poročila na 24 ur vnaprej, ne na 48 ur kot doslej, Nadaljnje ekseku-cije v Jugoslaviji Bombna eksplozija ▼ uradu nacijske policije London. 17. dec.—Radijsko poročilo is Berlina citira vest is Belgrada, da je nacijako sodišče obsodilo nadaljnjih 64 oseb, med temi sedem žensk, v smrt v Jugoslaviji. Vse so bilo ustreljene. Nadaljnjih ISO oaeb so nemške oblasti aretirale, ki bodo najbrže tudi ustreljene. Vsi prizadeti so označeni kot "komunisti ln rebeli11. New York. 17. dec.-Radijsko poročilo is Parisa pravi, da Je bilo Šeat Nemca v ubitih pri bombni eksploziji, ki ae je pripetila v glavnem stanu nacijske tajne policije v pariškem predmestju. " Preiskovalni odbor imenovan s Vrhovni sodnik Roberts izbran za načelnika Voditelji ADF za mir v delavskih vrstah ' Domače vesti Pagla amri pri delu Walaenburg, Colo.—Dne 12. decembra je pri delu v premogovniku naglo umrl za srčno kapjo Anton Stajduhar, star 4H let in rojen v Razdrtem na Notranjskem. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in hčer. Nev Brld grob .V Bridqaportu port, O.—Dne 1& t. m. Je po cfclgi in teiki boleznl umrl Jos. Straus starejil, star 66 let In rojen v Trebbem pri 2utem-berku na Dolenjskem. V Ame-■ iki j. bivsl 46 let in tukaj sapu* Ida ienn, dva sinova, dve H£eri4ädiiitrijcev in tri brate. Hil jr Han druAtv* 18 SNPJ. Avtoritet« »vare na konferenci v Havani. Kuba, preteklo leto. Te določajo, da imajo bojne ladje ali letala vsake ameriške države dostop do mehiških luk in letslskih baz. __________Camacho je včeraj imenoval_________ razpoložljivo oboroženo silo ln ddeKtcij0 enajitih članov, ki bo BOUraiM tujce tanke v boj, da ustavi prodira- ^^^ Mehiko na konferenci' nje britskih in indijskih čet, s ameri4k|h ^publik, ki se vrši v je bils vržens nazaj z velikimi Hh ^ JanrjrUi Rrazillja, prl-Izgubami. . hodnji mesec Zunanji urad je Angleški letalci so včeraj rne- nt7.nanll, ds je ugodil dlrektne-tali bombe na italijanska thcsts mu nemškemu spelu, nsj šved-v Siciliji, ki so porušile več vo-1 poslaništvo prevzame nad-jaških naprav. Bombe so pada- wru\v„ nMd nemškimi interesi v le ns Brindlsi, Tsrsnto. Augu- M<.hlkj Mehišks vlada Je presto in druga mesta. trgala diplomatične od noša je z r4-'--Nemčijo. lulijo ln Japonsko. Chicago, 17. dec federalni pravdnik J Waahington. D. C.. 17. dec.— Predsednik Roosevelt Je sinoči imenoval odbor petih jčlsnov, ki bo vodil preiakavo in dognal, kdo Je odgovoren za porss ameriške oborožen* sila v i Pearl Harborju, Ha vaj. Za načelnika odbora je bil Is-bran Owen J. Roberta, član federalnega vrhovnega sodišča. Ostali Člani odbora so gjmsraj Frank R. McCoy, general Joseph T. McNarney, podadmiral William H. Standley ln podadmiral Joaeph M. Reeves. Po lzjsvl mornaričnega tajnika Franka Knoxa Je nalogo odbora, da ugotovi, ali poveljniki bojne mornarice ln armade v Pearl Harborju niao bili pripravljeni na japonski napad, ali ps so zsnemsrill svojo dolžnost, Knox, ki Je obiskal Hsvajske otoke. Je objavil, po povratku v Washington poročilo o ameriških irgubsh. On Je povedal, da armada in bojna mornarica ntata bili na straži in to je vzrok velikih izgub. Roosevelt je sinoči nsznanll, da se bodo člsnl preiskovalnega odbora danes sestsli v Washing-tonu in potem odpotovali' na Havajske otoke. Ali bo odbor vodil jsvno zaslišanje, ni znano. Angleški tisk kritizira vlado ..Zahteve glede pre-metanja poveljstva . London, 17. Vodilni an- gleški I lati oetro kritizirajo Churchlllovo vlado in njeno voj- Avtna neareča v Clevelandu Cleveland,—Mladi 24-letni rojak Pavel Renko ln njegovo 16-letno dekle Mary Mauser sta bila dne 14. decembra težko pobita, ko je avtomobil, v katerem sts se vozila, spodrsnil po mokri ulici Jjfi se jtaletel v vos ulične železnice. Oba sta bila odpeljana v bolnišnico, avto pa je tako razbit, da ni vreden poprave. Renko je izučen letalec. •Dtstriktni federalni pravuo.* J4' i no poMtko, obenem pa zahteva posvaril sovrsžne tujce, da *«¡'¡JO dr--tl¿nrt éleíkü v vrhovnem1 ¿panahi parnih aretirani ln poveljstvu oborožene sile. List ,, ako bodokršili äMJWChroniclejrdl, da ja po-vrtove oroklamscije, kl se tiče- - ^ ' ^il mtHi WIW landaka podmor Argentina zatre osiščno propagando ft. Politika stroge nevtralnosti zavržena Buenos Aires. Argentina. 17. dec.—Predsednik Ramon S. Ca-stillo je dajal, da bo propagan da v prilog državam, ki so zavo-jevane v vojni s Ameriko, zatr ta, ker Je v naaprotju s nedavno uveljavljenimi dekreti. Castillova administracija je zadnji teden opustila politiko stroge nevtrslnostt z deklaracl jo, da Je Argentina nezavojevana zaveznica Združenih držav v voj ni proti Japonski, Nemčiji in Italiji. Takrat je tudi naznani la, da so argentinske luke odprte ameriškim bojnim ladjam. Na sestanku z reporterjl, ki so gs vprsšall, alt namerava Argen tlna oklicati izjemno stsnje, je Castillo odgovoril, ds se bo to zgodilo, sko bo položsj zahteval Začasno ne bo odredil nobene drastične akcije proti Js|*incem, Nemcem in Itslijanom V Argen tinl, če ae bodo pokorili vadnim odredbam. Cfaatlllo je dalje rekel, da m bo trgovina med Argentino m Ameriko vršila na predvojni ha zi. Vprašanja in problemi, na nsšajoči se ns kiNiperscijo med Istinakimi republikami in Ame riko, bodo predmet raxprave na vseemeriški konfeernei Podmornica potopila Vlada pojasnila zasego ipanshega-parniha Potres zamajal Washington. D. C., 17. dec.^- japonshi otoh Federalni zskladni department Tokio. 17. dec-Agentura Do* je naznanil, da je bila zaaega mej pol***, da je potres zama-španakega parnika Iala de Tene- j«| južni'ifel otoka Formoze Ve-rlfs (jdrejens ns podlagi rakona Jiko Hevilo ljudi je bilo ubitih o trgovini s sovražnikom. Zaae- |n ranjenih ln mm>go p"^l"DiJ «a je aledila aretaciji kapiUna porušenih in poškodovanih. Ze-parnika in članov possdke Avto- kzniške komunikacije med me-ritete so izjsvtle. ds je bil per- «tom Kago in luko Tsinan nik ki je imel odriniti prihodnjo pretrgane rmrmr/M, kjer ima Ja-»oboto iz newyorške luke proti ponska letalake baze s katerih Španiji naloten s kontraban- letalci uprizarjajo napade na Titom Ta je uključeval radijske liptnske otoke, leži 200 milj se-aparate in naprave za prenoa ra- verm. rai>f«rma najvačjega fi- d ijakih poročil. : r " ^ Važno Je, da so-vrsžni tujci vedo. kaj določa za-k on m se mu p»»kore,H Je rekel Woll. "Kršilce čaka atrogs ka- a, 17. dec,—Ho — ** -HSr' fSÄ v vojni s Japonsko Mjv «uhajala v bližini španska "Obramba Singapora ne mora ^^^ Ukora val člani »a» biti uapešna, Če ne bo povaljat vo mt „ Vlada i/ia/a premešano," pravi omenjeni list ; ^ j« bil tudi jiarnlk "Pomanjkljlvustl, ki ao se poka- Campaias, ki ga rK»gieisjo že zale v vojnih operacijah na Pa- dvt rneaeca, potopljen, clftku, Je treba odpravitiN j ■, - Razkačeni poslanci, med temi Kostarika priporoča konservativci, člani *™^l\ekt$conJ* konference San Jose. Koatarlka, 17 dec ion. Washington Hsvsjski del Vse unije naj sodelujejo pri obtambi Amerike USTANOVITEV VOJ. I NEGA ODBORA Waahlngton. D. C.. 17. dec,— Eksekutiva Amoriške delavake federacije je ainoči apelirala na Kongres industrijskih organisa-cij sa spravo, "da bodo vse de-avske unije lahko sodelovale v največjem obsegu pri skupni o-brsmbl Amerike, ki Je v smrtni nevsrnosti." ve stranke, nieo dobili zadovolji- /rt Živila za prebivalca Havajskih otokov D. C., IT. dec — >eget Samuel W Kine te bil informiran, da \S oridaJinlk lU^elt določili vega pojaanila od vlade, lu» so sa-1 Sen Ji«*, Koat^.ka, 17 .1 110 000 000 » kupr/vsnje živil ln ; htevsll Izjsvo. kdo Je odgovoren Zunanji urad ae J. Irrekel druinh oiHr^in, kater. brKlo1 za angleške izgube na Psclflku .klusnje konferenc reprem» ooalane prebivalcem Havajakih. Izrtlltl niao mogli niti informa- tentov držav Centralne Ameri-SST Izvedba naloga Je bila cij, kdo )e pualel bojni ladji ke Ta na, bi ae pričela M de-rZTL. federalni Upravi za Prince ot Walea in Repulae v t-embra v Guatemala Clty)u pred r^r^vil Ta bodo kupljena akcijo proti Japoncem brei ta sestankom predstavnikov vaeh K»» kS^M Ohe ladji ao' ameriških republik v Rlo de Ja-in<.v-WJ, _ ¿Japonci pvtofHli. Ineiru, lHasdjja. Apel je bil objavljen na predvečer konference med représenta u 11 delavskih organizacij ln in-katem Je sklical iredsednik Roosevelt in kstera se prične danes v Washingtons Na tej bo razprava o preprečitvi stavk ln Uporov v industrijah, ti so udeležene v produkciji bojne op&me, dokler bo trajala vojna.---- Ponudba sa mir v vrstah orga-mzlranega delavstva Je v soglas* u k deklaracijo o delavski vojni politiki, katero je objavil eksekutlvnl svet ADF. Pred* sednlkl ln uradniki vodilnih u-nlj ADF so odobrili deklaraoljo. Voditelji CIO še niao komentirali apela ADr, Ujavllt pa oo, da bodo pojasnili svoje stališče na konferenci reproaentantov delavskih organlsacij ln indua-trijcev. Te oe bo udeležilo dvanajst predstavnikov ADF in CIO in dva^ zastopnika vlade, katera je izbral predsednik Roo-aevelt, "Naše stališče Ja, da v kriti, v kskršni se Amerika sedaj nahaja, ne sme biti razkola v vrstah orgsnlzlranego delavstva," pravi deklaracija ADF. "U tega razlogs apeliramo sa epotnost v delsvskem gibanju in sa skupno obrambo Ameriko, ki Jo v smrtni nevarnosti. Z naše strani bomo storili vso ta dosego enotnosti Vse ratllke ln val spori, ki so ustvarili dva tabora med orgsnlzlranlml delavci, morajo biti likvidirani v interesu narodne obrambe " I Vsi dosedanji napori, da prideta glavni delavski organisai JI skupsj, so se itjalovlll. Voditelji ADF so se Izrekli proti represivni protidelavskl zakonodaji kot metodi, ki naj bi tajam-čila nepretrgano produkcijo o-rožja, ki ga Amerika potrebuje v lairbl proti oslščnlm silam, obljubili pa ao, da se bodo od povedsll previcl dO stavke Vsa nastala MOTM vprašanja med unijami in delodajalci so pripravljeni predložiti vladnim post iilovalnim od bor dm v Uravnavo. "Mi borno vi>dill boj proti sprejetju nafrtov, ki bi oropali delavce njihove ekonomske sile," Je rek«»! William Green, predsednik ADKF. "Kadar vlada ajifdlra lia naa, naj ae prostovoljno odrečemo prsvici do atav-ke, j« naš i»dgov«»r prltrjevalen n Green je »ugeattral tudi uata-novllev delavskega yojnega »al bora. v čigar |iodročje naj lH apedala^travnavs vseh nsstslih «porov Ta naj bi sltčll onemu, ki je bil ustanovljen v prvj.sye-tovni vojni in kateri je uapeino funkt loniral ... Chicago, IIU 17 dee.—Ce» JO,-000 članov unije Building Service Kmployea ,e alrmčl udele-šilo maanega shoda v Stadionu in obljubilo neomejeno lojalnost Ameriki, oliene^ pa ao dsll zagotovilo, da bodo storili, kaKsa od njih pričakuje v tej vojni Na ahodu Je govoril župen Kelly, katerega je predstavil udeležencem William L. Mc Far-tridge, predsednik unije. DrugI govornik je bil Victor A. Ölender. tajnik državi.• delavake federacij«. „ M r PROSVETA THE ENLIGHTENMENT , GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE MARODNE PODPORNE JEDNOTE o| uU published br »loveoe National Benefit Sociaty ( Naroénim aa Zdruieae driave Ciaran Chicaga) ia •a ialo. IUO aa lata. $1.50 aa ¿eirt tota; sa Chicago ia Cicero $7.50 sa calo lato. M 75 sa pol leta; sa inosematvo $IJH). Subacriptioa rateas íor tha United Stataa (axcopi Chicago) aad Cañada 9$M par year. Chicago and Cierno I7JÍ per fig» ' counir ia« ft.00 per raer. Ceno oglaaov po dogovont. Rohopisl dopUov in ¿Uakov te na viaiajo. Rokopiai litar aran vaebáae (¿riiee. peveatt, drama, paami lid.) se vreajo poUljalelju lo v alu¿aju. ¿o Jo priloftU Advertising ratos on agreelnenL—Maouacrtpts o I communications and unsolicited articles will not bo returned. Othee manuscripts, suck as stories, playa, poems, etc.. will he returned to sender only when accompanied by solf sddrasaad and stamped envelope. ———— 4 Naslov na vse. kar ima stik s listomi PROSVETA 2S57-6I So. Lawndale Ave.. Chicago. Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (December 31, 1941), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. i. . Ne lova na čarovnice! Novi čikaški jutranji dnevnik The Chicago Sun je pred nekaj ' dnevi objavil v uvodniku resno svarilo, ki ga mi podčrtamo v polni meri. Gre namreč za varstvo poštenih ameriških državljanov nemškega, italijanskega in japonskega porekla. List Je opozoril na vest, da so Kitajci in Fillplncl v San Fran-ciscu informirali policijo, da bodo na prsih noSili | posebne znake, kadar se-pokažejo na ulici;, to bodo storili z namenom, da jih na-duteži ne bodo smatrali za Japonce in jih pretepali. Zgodilo se je, da je bil Kitajec tepen, ker so ga imeli za Japonca. Ne gre pa samo za nedolžne Kitajce in Filipince, katerih ne znajo ločiti od Japoncev, marveč gre tudi za prav tako nedolžne Japonce, ki so bili rojeni v Ameriki, so ameriiki državljani, ne vedo ničesar o japonskem militarizmu in so pripravljeni bojevati se za Ameriko, ~ker druge domovine ne poznajo in nimajo. Prav tako gre j#t»oče in tisoče Italijanov in Nemcev, tukaj rojenih in prišelj«S!ih, ki nočejb imeti ničesar skupnega z Musso-linijem in ne s Hitlerjem; ti Italijani in Nemci so čisto nedolžni glede zločinov, ki jih počenjajo fašisti in nacisti njune narodnosti v Evropi. Res je, da se med njimi skrivajo petokolonci, toda zaradi tega ne smejo trpeti pošteni ameriški Italijani in Nemci, ki nimajo s petokolonci nobenegs opravka. Za ameriške Slovence je važno še nekaj. Ko so Združene države napovedale vojno Nemčiji in Italiji, so ustavile pošto ne samo v omenjeni dve sovrainl državi, temveč tudi v vse tiste dežele, ki so danes okupirane po Nemcih in Italijanih. Ameriška pošta za Slovenijo je torej zaprta, dokler bo trajala vojna, čeprav vlada Združenih držav ne priznava tiste okupacije*. Drugačen status pa morda pripišejo našim Primorcem, katerih rojstni kraj je že 23 let pod Italijo in aneksijo Primorske je Amerika priznala. Prepričani smo, da se ne bo nihče spotikal nad našimi Primorci in jih štel za Italijane, ker ne bo najmanjšega vzroka za to, toda možnost je, da bi imeli kakšno sitnost oni, ki šc niso ameriški državljani. ' Za časa zadnje vojne je Amerika delala velike napake. Mnogim slovenskim priseljencem je bila storjena krivica, ker so jih smatrali za "sovražne Avstrijce"—največ zaradi stupidnih ovadb— in nekaj je bilo zaprtih in Interniranih, še več rojakov je pa bilo čisto po nedolžnem fizično napadenih in nadutežj so tudi udrli v dvorane ter razbili pohištvo in uničili knjige. The Chicago Sun apelira na oblastnike, naj pod strogo kaznijo prepovedo vsako privatno policiranje v Imenu prenapetega patriotizma! Mirni ljudje, ki nočejo nikomur nič hudega, morajo imeti mir pred prenapeteži, katerih je največ med mladino. Edino policija ima pravico zasledovati in izpraševati sumljive ljudi. Upajmo, da se je Amerika spametovala od zadnje vojne in ne bo več iskalu "čarovnic" za vsakim grmom in pod vsako posteljo. Irci so še vedno nevtralni... Ko je izbruhnila vojna med Japonsko, Nemčijo in Italijo na eni strani in Združenimi državami na drugi, je predsednik irske vlade Eamon de Valera naznanil, da Irska ostane tudi v tem slučaju nevtralna. Čudovita je ta irska nevtralnost! Vsi dominijoni Velike Britanije so že prod dvema letoma in tremi meseci stopili v vojno z Anglijo vred. le edina Irska je rekla, da jI ni trjpba vojne in je lahko nevtralna .... Da je irska "nevtralnost" velika hinavščina, so pokazali ameriški Irci—eeveda ne vsi—ki so se zadnjih 27 mesecev odprto navduševali za Hitlerja in za poruz Anglije. Bili so ameriški Irci— med njimi katoliškf župniki, škofje in kardinali—ki so najbolj metali Rooseveltu polena |hkI noge in tvorili hrbtenico v znani aplzarskl opoziciji America First. Danes so ameriški Irci tiho. Japonske bombe, ki so padle na Pearl Harbor, so Jim zavezale jezik. Opozicija America First so Je razpustila in nJem voditelji zdaj vpijejo po maščevanju nad Japonci Ampak to niso p«»vsem irski glasovi. Ali je zaupati Ircem, ki smrtno sovražijo Anglijo, da so se čez nočizprcmenill in itodo zdaj iskreno podpirali ameriško vlado in vojni)? Po našem akromnem mnenju bodo najbolj fanatični Irci ovirali vojno toliko časa. dokler bo Irska "nevtralna"—kajti jasno so pokazali, da so bolj zvesti vladi Irske kot pa svoji umeriAki vladi. Ameriška diplomacija mora iti takoj n« delo in prepričati voditelje ilrsko. da je njihova igra "nevtralnosti" blazno početje, ki je /daj Ameriki prav tako nevarno kakor je Angliji. V interesu Amerike je, da je irskih komedij čim prej konec. i \ Kri ni voda! Odpri roke, odpri srca, otiraj bratovske solze! Darujte v aklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! — Kri ni voda! Prijatelj ae spozna v nesreči! Strašna nesreča je zadela nase ljudi v atari domovini. Pomagajte jim! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora!— iz naselbin "Foatkee party" in boil£plca Detroit—Odbor Slovenskega narodnega doma na John R priredi na 20. dec. tako zvano "fee ther party", začetek ob 6. zvečer. Ves prebitek gre v korist SND. Ženski odsek SND pa priredi božičnlco 21. dec. popoldne. Starši, pripeljite svoje mak, da jih obdari Miklavž. Naj imajo otroci veselje, dokler gg lahko še imajo. Kot izgleda, se je ta vojna vihra zanesla tudi k nam in ne ve se, kako in kdaj se bo vse to končalo. Leto 1941 se bliža koncu. Kaj nam prinese novo leto, nič ne vemo. V teh nemirnih časih smo še bolj potrebni razvedrila in prijetne družbe, v kateri se raz-govorlmo in tolažimo drug drugega. V Slovenskem domu vedno najdete prijazno družbo. V tem našem središču se lahko shajamo in po svoje zahavamo, kakor tudi kakšno pristno slovensko zapojemo. . Vsi Slovenci v Detroitu in okolici ste vabljeni, da si rezervirate mize za stsregs leta večer, da skupaj pričakamo novega leta. Izvrstna godba in dobra postrežba vam je zagotovljena. Frank Bole. 121. odbornik SND. Letna seja društva 126 Cleveland.—V nedeljo, 21. dec., se vrši letna seja društva Cleveland 126 SNPJ. Članstvo je pozvano, da se jo udeleži. Na tej seji bomo izvoljli odbor za bodoče leto in enako tudi zastopnike k raznim ustanovam, v katere je društvo zainteresirano. Drugič je običaj, da se na tej seji napravijo zaključki, po katerih se društvo ravna v bodočem letu. ; Dolžnost vsakega člana in članice je, da poseca društvene seje. Ker nekateri člani omalovažujejo to točko pravil, je priporočljivo, da se udeleže vsaj letne seje. Vsi člani, ki se udeleže te seje, bodo deležni nekaj, ker razdeljenih bo več stvari med Članstvo, to je, ako boste ostali na seji do konca. Seja se vrši kot običajno v dvorani št. 2 SND na St. Clairju, pričetek ob 8:30 zjutraj. J. F. Terblsan. predsednik. I , v Is metropole Cleveland.—Zadnjič sem1 poslal dva dopisa iz hotela Commodore Perry, Toledo, O. Te dni sem poslušal predsednika Roo-sevelta, ki je naznanil, da smo v vojni, in to z narodom, kateremu smo pomagali do tako zvane civilizacije in svetovne moči, ker smo gu pričeli "modernizirati" pred 80 leti. Danes gledam slike v meščanskem listu, ki pokazujejo zgodovinsko potovanje Mathe-wa C. Perryja, poveljnika dveh ameriških bojnih ladij, s katerimi je prinesel "civilizacijo" Japoncem. To je bilo leta 1853. To je bil važen zgodovinski dogodek, ker so Japonci prvič po dve sto letih dovolili tujim ladjam dostop v njih luke. Prej namreč niso hoteli imeti nobenih stikov z zunanjim svetom in je njih nebeška" vlada prepo-vedalu celo Japoncem gradnjo večjih ladij, ki bi lahko plule izven japonskih voda. V kratki dobi 80 let se je Japonska tako modernizirala in "civilizirala", do hočejo zdaj njeni imperialisti in militaristi s Hitlerjem vred dobiti kontrolo nad vsem svetom: Jsponci nad vso Azijo in Pacifikom, Hitler pa nad Evropo in gotovo tudi nad ostafimi deli sveta. In zato zavratno napadajo nedolžne lju-dj: Hitler in njegov puri Mussolini v Evropi, japonski militaristi pa na Havajskih in drugih paciflčnih otokih in splph v deželah Daljšega vzhoda. Kot že omenjeno, je Perryje-va ekspedicija obstojala iz dveh bojnih ladij, dočim so Japonci poznali le jademice na veter. Perry je imel s sabo 560 ameriških pomorščakov, ki so ¿topili na japonsko obrežje v zalivu Uraga in odprli Japonsko tako zvoni zapadni civilizaciji. Japonci so jih pod pritiskom ameriških kanonov sprejeli s precejšnjim pompom. Perry je ostal s svojo ekspedi-cijo v .deželi "božanske vlade" toliko časa,'nad leto dni, da je sklenil z njo pogodbo, ki je odprla pot ameriški in tudi drugi trgovini na Japonskem. Poleg drugega je določala tudi milejše postopanje s tujimi mornarji, ki so se ponesrečili v morskih viharjih v bližini Japonske in stopili na njeno ozemlje. Radi svoje popolne izolacije pred tujim svetom so Japonci prej namreč čestokrat ponesrečene mornarje enostavno držali kot ujetnike ali jih celo pomorili, ker z belim človekom niso hoteli imeti nobenih stikov. Pogodba je dovoljevala tudi dostop ameriškim in drugim ladjam v japonske luke v trgovske svrhe. Tako je bila Japonska potegnjena v krog tako zvane zapadne (kapitalistične) civilizacije.-!: V 50 letih po Periyjevem prihodu se je dežela "solnca" toliko modernizirala, da je leta 1905 že premagala carsko Rusijo radi k o r u m p l r %n e carske vlade. ("Javno mnenje" v Ameriki je bilo takraj na strani Japoncev.) Tega se je domislil tudi Hitler, ker je menda smatral, da so še tisti Rusi, ki so bili v boju s Hindepburgom. Ampak, kot izgleda, se je Hitler za, enkrat zmotil. No* kaj hočemo, smo ljudje in delamo napake. Ko rso se Japonci—posedujoči razred namreč—naužili zapadne "civilizacije"; kopirali zapadni kapitalizem in militarizem, so postali objestni. Danes si mislijo, da bodo prefhagali in ugonobili tudi svojega nekdanjega učitelja, ki jih je tehnično in industrijsko spravil na noge, da se lahko prištevajo k svetovnim velesilum. Nedvomno pa se bodo kesali, ker so se pridružili Hitlerju in gu pričeli posnemati. Z napadom mogočne Amerike so storili usodno napako, ki jih bo prej ali slej strmoglavila, kajti tudi ameriški pomorščaki in ar-madni vojaki se znajo boriti. Temu je danes priča otok Wake na Pacifičnem morju, kjer nekaj stotin ameriških vojakov uspešno odbija napade in se nečejo podati veliki premoči. Za uspeh svojega zavratnega napada na Havajih se imajo zahvaliti temu, "ker jc nekdo spal", kot pravijo. Radi tega napada bo trpelo tudi nekaj rumenopoltnega na- rode v ameriških {mislih na zg-padnem obrežju—v Californjji, Qregonu in Waahio*tonu, kjgr je naseljenih okrog 02,000 Japoncev. Dasi so ti lahko popolnoma nedolžni ln ne nosijo nobene odgovornosti za nylitari-stlčno vlado svoje stare domovine, bodo kljub temu vendar trpeli posledice megalomanije japonskih fašistov. Jaz upam, da Japonci ** ne bodo okupirali farme Franka Milavca, dopisnika Prosvete v Port Angelesu, Wash., kakor tudi ne kuče "Big Tonyja" v Oakr landu, Cal, Ni mi znano, če Tony rad j^ riž ali ne. Ampak če bi ga Japonci prisilili, bi ga gotovo rešila njegova koncertina. Ko bi on pričel igrati, bi oni plesali po njegovi muziki. Se nekaj z domačega vrta. Na zadnji seji društva V boj 53 SNPJ smo imeli volitve odbornikov. Edino predsednik (podpisani) je imel protikandidata v osebi Vinkota Starmana. Predno nadaljujem, moram povedati na opombo urednika in glavnega tajniks( da je bila tista smrtnina izplačana dediču Mary Pintar. Do razdora je prišlo pozneje, toda mi kot društvo nismo imeli nobenega opravka, ker nismo imeli pravice predrugačitL Tajnica je bila takrat Frances Bos-tič. Pokojna je bila članica tudi pri Woodman Circle, kjer je bila tajnica Mary Dum. Toliko, kar se tiče izplačila smrtnine, kates.^111 nobenega člana v tem le ra je bila pravilno nakazana dediču, ki je bil označen na certifikatu. Za leto 1942 je bil pri našem društvu izvoljen ves stari odbor. Kolikor se tiče tega dopisnika, ne bo iskal "časti", ampak bo deloval tudi v bodoče z/ principe SNPJ, za pojačanje članstva in društvene blagajne in za pomoč potrebnim članom» Izvoljeni so: Preds. Frank Bar-bič, podpredsednik John Šorc, tajnik Joseph Durn, blagajnik John Kos, zapisnikar Louis Du-gar, nadzorniki Joseph Siskovich (predsednik), Frank Petrich in Anton Breneič, bolniški nadzornik John Kobal, vratarja \ pa imenuje predsednik—letos sta bila John Starman in Peter Bu-kovnik. Za božičnico smo darqvali šti rim našim bolnikom s težko boleznijo po pet dolarjev vsakemu, devetim članom-vojakom vsakemu tri dolarje in za Rdeči križ $50. Frank Barblč, 53. Novice is Livingsiona Llvlngsion. 111—Že dolgo se pripravljam, da poročam novice iz naše naselbine, toda sem zmeraj čakal, da se jih nabere več. Toda, ker se bliža leto 1941 h koncu, je čas, da pridem v javnost. Delamo še povoljno in v našem rovu se izboljšuje vsako leto. Gospodarji in lastniki rova smo sami in seveda tudi sami odplačujemo. Kadar je boljši trg za premog, moramo seveda tudi bolj napeti žile, če hočemo, da kaj ostane, ker so vsakovrstni davki in inšurenci, zraven pa še veliko popravila zunaj in v majni. Sedaj pa k novicam. Druitvo je še ddsti na dobrem stališču. Če ne moremo dosti napredovati v odraslem oddelku, imamo pa več sreče v mladinskem oddelku, ker zmeraj se kdo rodi, jaz pa gledam, da ga dobim v društvo. V tem letu sem jih spravil v društvo že sedem in obeta se še nekaj. Letos so stopili v zakonski stan trije naši mladi člani, ozi- roma dva člana in ena članica'! in vem, da ne bo brez napredka ZS društvo in jednoto v prihodnjem letu. Prvi je Rudy Pavli-fcA, ki je dobil dobro družico iz Mondalila (f?). Drugi je Fredie Strobi Iz Stauntdna, ki je dobil družico v Livingstonu, tretji pa je Peter Plavich, ki je tudi dobil družico v Livingstonu. Trije so člani jednote in trije ne. Upanje imam, da bomo dobili vse tri v prihodnjem letu v naše društvo oziroma jednoto in morda še kaj v mladinski oddelek za nameček. K vojakom sta bila poklicana dva naša člana, Edy I^osovich in Ksiiele Widmar. Prvi je v Te-xasu, drugi pa v taborišču Scot Field, 111., samo 35 milj od doma in pride skoraj vsako soboto domov. Zadnji je moj sin in je tudi dobro poznan v Chicagu, ker je tam delal štiri leta. On se je podpisal za tri leta. * Sedaj pa še nekoliko o smrti. Letos smo izgubili pet rojakinj, vse nad 70 let stare. Prva je umrla Regina Černe 5. januarja, potem mrs. Gorenc 28. januarja, mrs. Renko tudi v januarju, mrs. Fovornik v zadnjem aprilu in mrs. Knaus 27. novembra. Nobena od teh ni bila članica našega društva 96 SNPJ, ker so bile že precej stare, ko se je tukaj druitvo ustanovilo, a se tudi niso nikoli zanimale zanj Moram pa čestitati, da nismo iz tu. Dobili bomo trt nove kot posledica združenja SNPJ in SSPZ. Tq bo tudi nekaj pomagalo, da ne bo število padlo. 7 Končno se zahvaljujem vsem sosednjim društvom, ki ste se v tako velikem številu udeležili naše veselice 15. novembra. Posebno hvala Slovencem in Hr vatom iz Benlda, H so se udeležili v tako velikem številu in nam pomagali do gmotnega uspehai - John Widmar. tajnik. S POTOVANJA "BIG TONYJA" IX. Oakland, CaL — Moji dnevi v metropoli so šli h koncu. Spomnil sem se, da se moram ogla siti v Narodnem domu predno Delegst}* na konvenciji Roi*reea InduatrlleMh eegafttaaell v Murray i u. ki Ja bU ponovno lavollen sa pradOodalka CIO. Detroit«. Mich., čestitalo Phtlipu odpotujem iz v Clevelanda. Iti res se napotim tja, da vzamem slovo od "prijazne družbe, kakor tudi od uljudne natakarice Man ce. Zaigral sem par komadov, se zahvalil vsem za gostdljubni sprejem in odšel. Drugi dan sva še obiskala naše sorodnike — Kocjanove in Stiftarjeve. Kocjanovl so naju povabili na kosilo. Tam sem pred kosilom napisal kratko poročilo, da "Big Tonyja" ni več v Clevelandu, da se je odpeljal proti Detroitu itd., ga nesel v Enakopravnost in bilo je priob-Čeno še isti dan. Isti dan je hfc^ imam šoferja. Ia velika nevihta. Naša mama je slišala, da je po radiu nekdo naznanil, da nevihta drvi 55 milj na uro. "Naj le drvi, kolikor hoče," se je šalila, "našega Toneta ne bo dohitela, ker on drvi 75 milj na uro." Pričakoval sem delegate s konvencije, pa za vraga niso hoteli priti. Ko sem ae mudil po o-pravkih pred Narodnim domom, sem nepričakovano arečal Antona Shularja. On mi je povedal, da so šli že večinoma domov in tudi on odpotuje isti večer. Predno sem odpotoval, sem obiskal še Antona Jankovicha 25. sept zvečer. Cilka je nama prinesla "železne", Tone pa je sedel na stolu kot priliman, kajti bil je utrujen. Zal mu je bilo, ko sem mu povedal, da drugi dan odpotujeva iz Clevelanda. Poslovil sem se od Cilke in Toneta v upanju, da se še vidimo. Obiski v Clevelandu so bili za naju zaključeni Zadnji večer najinega bivanja v metropoli sva odtala doma pri Joevu Spenda-lu, kjer sva bila na stanovanju in hrani. Isti večer je prišlo več njegovih in naših prijateljev k Spendalu, kjer smo sc zabavali pozno v noč. Poslovili ao se in v^mama želeli srečno pot Težka je bila ločitev, toda pomoči ni bilo. Drugi dan vstaaeva zgodaj zjutraj. Joe je fffoal na delo, midva sva se pa nsrala pripraviti na pot. Zncsem našo prtljago v avto, katerega pregledam in bilo je vae okey. Jože je že odšel, Prances pa nama je pripravila zajutrek. Težki» sva se poslovila od tako priljubljerie ženice kot je mrs. Spendal. Se^—. ¡P enkrat si podamo desnice in le- ga sošolca f bim drug drugemu vfnajbo, nato pa je naša C" drala proti St Clairju Skozi slovensko naselbin „ vozil po St. Clair j u ^lo 55 cesta Težko mi je bilo pri srcu koTem ZZuZČZT ^ w « ui m tam ustavil u fasa 5*5? ^ n. b,£ časa. Na 55. cesti zavijem proti jezeru na glavno cesto, ki vodila proti Toledu Tam kil nemo proti Detroitu, kamor d* spemo ob 2. popoldne Naslov sem imel za v Dew born, Fordovo mesto, kamor ¿> tudi mahnemo. Mama me odo-zon na dopisnice - o ti presni SJi^fö koliko mi "trn- • Ustavim pred neko le-karno, kupim 10 razglednic For dovega mesta, iste napišem i„ tudi poizvem za Wisconsin t Dotični mi pokaže smer in km* lu-sem bil na mestu. Ustavim pred hišo, kjer živi Joe Dewyak čijega žena je iz dobro znane družine Franka Rugelna iz Rad-ley j a, Kansas. _ Pozvonim na hišni zvonec in kmalu se odprejo vrata. Pred mano stoji Ančka Rugel, oni me gleda, jaz pa njo in čakam kaj se bo zgodilo. Že je napol iz' govorila, kaj želim, v tistem trenutku me je pa spoznala. Nato pride še njena sestra Ame-lia. "What a surprise," so kri-čale. Mati jima je pisala, da mogoče prideva, toda niso ver-jele. Malo so naju pričakovale, malo pa tudi ne. se vkrcava pri prijaznih dekletih, pride oc dela Rudy Rugel, njun brat Zopet "surprise". Kmalu pride še gospodar, ki pravi: "Kdo b vaju pričakoval." Pri tej gostoljubni družini o-staneva štiri dni. V tem času sva obiskala, kolikor je nama čas dopuščal. Telefonično sem poklical Hermana Rugelna.ok živi v Detroitu. Skušal sem # Varati, pa sf ni dalo, ker me j« takoj spoznal, toda sam ne ven: kako. Kmalu se pripelje in ime U smo dosti zabave isti večer On je dobro poznan, ker je pre< leti pisal (angleško) v Prosvete pod imenom "Sidewalks oi De troit." Drugi dan pride zgoda zjutraj in pravi: "Tona, ti si naj prišel obiskat, toda danes bone jaz gospodar. Ti zapelji svoje šajtergo v garažo, danes bon jaz vozil in ti tudi potrebuje počitka, ker si že itak velik prevozil in še boš prednq bo doma." J- Zasedemo njegov avto in » odpeljemo po obiskih. Kam se daj? Na mojo sugestijo grem< k Berlisgu, kjer najdemo Jacki Zaitza in Jerneja Benedicta, k sta bila na poti s konvencije Tam malo pokramljamo kot sta ri prijatelji. Od Johna se odpe ljemo k Petru Benedictu, ki nan je postregel z "železno" in ječ menovcem. Naša mama me po draži, da sedaj žiher pijem, ke S Petrom se po znamo že precej let. Nato še 01 prisede in se odpeljemo v pred mestje Berkley, kjer Petrov sil vodi gostilno pod imenom "Hun tington Inn." Ko nam Pet* razkaže prostore, nas zopet po treta, potem pa se odpeljemo 1 gostilno Omira Cafe. To mo demo gostilno lastujejo Črne Grum in Peter Benedict. Ce človek obiskuje prijatelje ki imajo gostilne, se razume, dJ ne manjka pijače. Predno «J zapustili Omira Cäfe, sem oblju bil Petru; da se drugi dan po poldne zopet vidimo. < Herrn« je naju zapeljal k Dewyakovim On se je odpeljal na svoj dom midva pa k počitku. Drugi dan je bila nedelja. l<1 jesenski dan/ Vse je šlo ^ po sreči še vremenski bogovi* nama bili naklonjeni. ArmW nama naznani, da se vsi od£ ljemo k Hermanu na skupno £ silo.: Naša mama jepn^ čim več na. bo, bolj bo lu* Kes se ni motila. Ta dan «J imel zopet šoferja Vozil n» J Rudy Rugel. Odpeljah1 < na Hermanov dom. kjer e r gova žena Emma pripravi* • Lno kosilo. Kcmjjk> spravili z v Omin v avte in ae odpeljan \ Cafe. Že prejšnji dan sem ^ žiral, da gremo g di v Slovenski dom na (Se nadaljuje■> ^ Tam#. liki j učeno _zdi«mi. ««H p^r*1 d« .v. hodita .kup»j ;J7 -Ukljuirno. .pod. nc Sf * J rtiTKTEK, 18. DECEMBRA ---^S^^S^i ' L Vesti iz podjarmljene stare domovine u govor« predaednlka talitarnega gibanja pred vojno. Ljotičeva spričevala so prepričljiva; bil je dolgo časa pošten, zmeren, trezen in celo verski meeae* -L.U 1941 eo alle ealšča na dle Jugoslavijo ln Grško ter ^gospodarile na Balkanu-bres ji" „jpoveai • ii - u t» Govoreč o skupni borbi vseh -obodnih narodov proti bar-l-rstvu je predsednik med dru-^ omenil našo domovino in dejal: - -po drugI strani se moramo da ie vojna v Srbiji -oti Nemčiji na* v pomoč." (V govoru 9. decembra 19410 L| g« Junaško bore sa svojo mnbIIO Boston, 5. decembra (CSM).— mM m ednarodi Ust "The {pan i iristi istian Science Monitor", ki ija v Bostonu, Je priobčil steči članek ameriškega časni-rja in poznavalca razmer ns jlkanu R. H. Markhama: Srbi odločno nadaljujejo bor-proti nacijem v okolščinaH, £ SO presenetljive. V resnici majo Srbi ipod svojim nadzor-tvom isto površino Srbije kafer Hitler. ^Njihova odločnost ri nadaljevanju vojfle pa se idi prav tako močna, kakor ti-lega dne, ko so vrgli belgrajsko ¡tlerizmu prijazno vlado. To ne imeni, da bi neredna srbska ojska, slabo opremljena, po-mjkljivo oborožena in prisilje-da živi malone ob skorjici mega kruha, mogla v resnici iremagati močno nemško armi-l Razen tega se bliža zimsko peme, ki bo življenje v plani-ah več ali manj onemogočila, to pravilu balkanski uporniki imi ne delujejo. Z iskanjem etišč^po dolinskih vaseh bi «most in jih izpostavili strašim maščevanjem, celo iztreb-tnju. Poleg tega ta neredna ijska nima urejenega denar-ra in rednih z vez, ki bi držale imezne oddelke v stikih z leralnim štabom. In vendar so U junaki dosegli snembne uspehe in svoje delo-ije uspešno nadaljujejo. V i vrsti držijo v teh težkih ča-I 40,000 do 50,000 nacijskih ijakuv daleč od vojaško važ-lih točk. Hkratu pa otežujejo romet Nemčije z življenjskimi ' li Srednjega vzhoda. Tudi najboljše srbske avtomo->ke ceste niso dobre, a sedaj uporniki najboljše ceste na¿ ■in 'reformator'. Ljotič je bil trdno prepričan, da je demokracija v Jugoslaviji doživela neuspeh in da je edina rešitev v totalitarnem režimu pokorščine, čiščenja, strogosti in nesebičnega dela. V resnici je živel tako, kakor je učil. Zadovoljil se je z mnogimi neprijetnostmi, potoval je v tretjem razredu, ali z neudobnimi deželski-mi avtobusi od vasi do vasi, pridigajoč 'rešitev v nacizmu'. Sedaj ima priložnost uporabiti svoje nauke. " Zdi se, da je on med redkimi poltenimi ljudmi v sedanjem suženjskem belgrajskem režimu. Večina drugih so sebični prilizo-valci, ki iz razvalin svoje domovine in svoje države skušajo izvleči korist zase. To najbolj o-čivjdno priča beigrajski tisk in leposlovje. Pomenljivo je, da vsa belgrajska uradna poročila imenujejo srbske upornike 'komunisti', prav tako najnarodnej-še narodnjake, najzavednejše rodoljube, nosilce najčistejših srbskih narodnih izročil. Ker je 96% Srbov v svoji duši proti nemškim nacijem, predstavlja sedaj beigrajski jrežim ves srbski narod kot 'komuniste'. V resnici je bilo v Srbiji — in je še sedaj — manj komunistov kakor v katerikoli drugi evropski drŽavi. Vsi dogodki kažejo, da je večina sedanje belgrajske uprave prekosila celo samega Lavala v svoji podložnosti in podkupljivosti. iveiisc-pu uunuaiuAj vaacu ~ rfeki b.orci te kraje spravili v i Cetniški uspehi dokazujejo, da večina Srbov ne priznava Nedi-ča. Ker je v Srbiji zmanjkalo glasovalnih krogljic, ljudstvo kaže svoje občutke s puškinimi krogljami. Njihova pomoč je o-mogočila srbskim narodnjakom, ki spominjajo na člane ameriške vojaške zveze iz časov borb pri Lexingtonu in Conoordu vzpostavitev nadzorstva nad večjim delom Srbije kot se je isto posrečilo belgrajskim Hitlerjevim plačancem. Srbija, ki jo ti uporniki skušajo obraniti pred naciji, se je zmanjšala na 18,000 čet vernih milj s približno 4,000,000 prebivalci. To je iz poročila "Frankfurter Zeitung". Srbski pred ivili nevarne. Avtomobili n«tstavniki v Združenih državah izjavljajo, da so od tega števila 3,000,000 resničnega prebivalstva, ostali pa so begunci. Ta postavka je verjetno pravilne, ker Je znano, da so begunci prišli v Srbijo iz vseh krajev Jugoslavije. Večina je prišla brez vsega- Srbiji so odvzeli celo južno Srbijo z več kot milijon in tri četrt prebivalci. Prav tako vso Črno goro in Zetsko banovino. Na vzhodni meji Srbije so odvzeli velik del ozemlja, ki so ga razdelili med Albanijo in Bolgarsko, a deloma dodelili 'državi Črni gori'. Zadnja dele o-zemlja sta pod neposrednim itn lijanskj,m nadzorstvom, tako da je gla\mi del odzvzetega ozem lja prosto razdeljen med Bol garsko in Italijo. Poleg tega so veliki deli ozemlja severno od Donsve z velikim številom srbskega prebivalstva pripadli Hr jo voziti brez oboroženega mstva. Prav tako srbski ■ci stalno uničujejo železnice progi GrČija-Bolgarija. Če »laki sploh vozijo, potujejo red-s polno hitrostjo. Če pomi-limo, da bo na Donavi'led prav lu onemogočil promet, uvi-da je to uničevanje železna in avtomobilskega prosta zelo važno. Ta nerodna vojna je povzro-velike težave tudi izdatnim Stikom italijanske vojs ke; fcnkovito se je uprla osiščni M v Zagrebu, Ante Paveliču, bolj potrdila slab glas 'nove-reda' in povečala občutek po-pkanja varnosti v Evropi, frprečujejo izvoz bakra, svin-1 »n prašičev iz Srbije v deže-ouka. Vendar ima neko vrsto pokra- »k«' uprave, ki sta njena glav-_člana srbski general Nedič in politik Dimitrije Ljotič. [prasanje je: zakaj je general I * prevžel vlogo, da služi SUi-iju kot lutka v svoji lastni ■^J' Ali je on Kvizling ali •vestru, hoče pomagati svoje-narodu v trpljenju, kolikor w" Po vsem se zdi, ds je r M., vloga Kvizlinga. Nje-*» upiava je urejena po nači-* Hfnjev. Njegov tisk je iz-lilt" nacijski; pri zatiranju N««dičeva vlada sodeluje r "mi krvniki, njegove ¡ "litika J« nacijska, ne l^uj«' samo s Hitlerjem, tem-m:1Sofijo in z Zagrebom politka Je prav toliko mokraUka kakor Goeb- ■bV« 1 «vci generala Nediča pri 1 upravi so prav tako na-F1 klen med njimi Je človek i «'m; drugi so najnsvad t «anci. Pomembna oae-"' ' njimi je Dimitrije LJo-f k lavnega srbskega to- vaUki in Madžarski. Tukajšnji srbski predstavniki izjavljajo, da je v sedanji Srbiji manj kot polovica srbskega naroda. Velik kos ozemlja, ki se razteza med Tiso in rumunako mejo severno od Donave in ki je pripadalo Jugoslaviji, je v upravnem oziru nekako povezano s Srbijo. Njegova površina je 3500 četvernlh milj s približno 700,000 prebivalci, večinoma Srbi, Nemci in Rumuni. Teoretično je ta krog samostojna srbska pokrajina. Njeni samostojni upravi je na čelu neki srbski 'ban' in en nemški 'podban'. V resnici pa imajo Nemci popolno nadzorstvo nad upravo. Ta mali del o-zemlja so obdržali, da ga uporabijo za pogajanja in mešetarje-nje. Uporabijo ga lahko kot vabo za Rumune, Srbe in' Madžare Postavitev srbskega bana' in novega nacijskega 'podbuna* v tem predelu je bila zelo svečana. Silna Nemčija je 'poklonila pozornost' mali Srbiji in Srbi so se zdeli hvaležni, da lahko sodelujejo' s Hitlerjevim novim redom. Ta mala nemška država v Srbiji, kjer so Nemci prvi gospodarji, bo v vzpodbudo 700,000 Nemcem v Madžarski, ki hočejo istih pravic. Srbski uporniki drago plačujejo svoj odpor. Toda to je del srbskih narodnih izročil. Srbi so občutili prve udarce turških o-svojevalcev pred mnogimi stoletji in so bili prvi, ki so se drznili Turkom upreti. Občutili so prve udarce nemškega napada 1. 1914 ter so bili prvi, ki so prodrli nemško bojno črto 1. 1918. Srbski narod je mali narod in njegova moč je omejena. Toda njegov vsakodnevni odpor proti oblastništvu ima neocenljivo vrednost za ves svet. Kajiek apelira za podvojitev vojnih naporov Čungking, 17. dec.—General Čiang Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske oborožene sile, je na seji eksekutivnega odbora kuomin-tanga, vladne stranke, apeliral za podvojitev vojnih naporov, ker to zahteva obstoj države. "Kitajska mora mobilizirati vsa razpoložljiva sredstva za boj proti Japoncem," js dejal. "Zmaga bo omogočila Kitajski Status enakopravnosti z drugimi državami, ki so zavojevsne v vojni z on iščem, v mednarodnem redu, ki pride." Ameriški tehniki zapuste I reko \ Londonderry, Irska, 17. dec. —Okrog 140 ameriških tehnikov in inženirjev, ki nadzirajo gradnjo utrdb in obrambnih projektov v severni Irski, bo kmalu odpotovalo domov. Nekateri se bo-do pridružili ajneriški oboroženi sili. Ženitvena ponudb« —Gospodična, Jaz sem stsr, vi ste pa še tako mladostnir Ali bi ne hoteli postati kmslu vdova? "" • . I Tudi uspeh Ženi se srečata na trgu in ker nimata o čem govoriti, se začne ta meniti o možeh. —Moj hodi peš v pisarno, ker bi rad shujšal—pravi prvs. —No, sli mu kaj pomsgs? —Seveds mu, vsak dan pride pozno domov. Jugoslavija v vojni Waahlngton. (JČOV-V celi vrsti prikazov, ki so bili v zadnjem času priobčeni v ameriških časopisih in mesečnikov, prinašamo zanimiv članek tednike "Life" o nevidni vojni, ki danes razsaja po Jugoslaviji. Nam, ki poznamo razloge in pomen borbe, v kateri se danes bore Srbi in Hrvati in Slovenci na vsem ozemlju Jugoslavije, ta boj ni neviden. To je velika vojna jugoslovanskega naroda in njegove vojske proti oelšču. Predsednik vlade, general Simovič, je v svojem zgodovinskem govoru 15. novembra« je podal smernice borbe tfašega naroda in s njegovim zakonitim predstavni štvom v tujini točno očrtal smisel te borbe, ko je dejal: "Tako je oživela vojaško organizirana borba za osvobojen je domovine in na Balkanu se je vnovič začel boj, v katerem se jugoslovanska vojska bori s silami osi-šča." In predsednik vlade v svojem pozivu vsemu narodu jasno postavlja tudi cilje organizirane vojne sile Jugoslavije v borbi proti osišču, ko pravi: "Pozivamo vse prave predstavnike pa-rodu, vse tiste, kl ljubijo svojo svobodo in svobodo svoje, domovine in zlasti tiste hrabre sinove svoje domovine, ki so se Že dvignili in to svobodo branijo z orožjem v roki, da se zedinijo v skupni borbi proti zavojevalcem in nasilnežem in se podrede poveljniku vseh jugoslovanskih oboroženih sil v domovini, Draži Mihsjloviču." "Life" v svoji številki od 24. novembra pod naslovom "Nevidna vojna v Jugoslaviji" med drugim pravi sledeče: (Že nekaj dni Berlin in Rim priznavata, da borba v Jugoslaviji še traja. CH^egu te borbe se je doslej vedno le ugibalo. Toda nedavno so naskrivaj prišle vesti iz Jugoslavije v. jugoslovansko vojno poveljništvo na Bližnjem vzhodu. Te vesti so glavna vsebina članks, ki ga prl-občujetrio in pojasnjujejo sijsjni odpor protinscijskih Srbov). ' Kairo, Egipt,—Jugoslavija j« v plamenu. Nemci pravijo, da «o tam upori, toda tam ni uporov; tam je vojns. To ni odprta vojna in ne neredna borba, temveč neka nova vrsta vojne, ki jo vodi in pripravlja neki nevidni generalni štab. Pri nerednih borbah delujejo posamezne edini-ce samostojno bres zveze med seboj. V nevidljivi vojni, ki se sedaj vodi v Jugoslaviji, pa se vse delovanje vodi iz enega središča, Premične radijske postaje omogočajo zvezo po vsej pokrajini. Mreža te zveze, ki spaja posamezne edinicc nevidne vojske pojasnjuje, kako prihaja do majhnih uporov v skrajnih severnih delih, ne da bi se odvrnila pažnja Nemcev-na večje gibanje, ki se priprsvljo nekje v južnih predelih. Nemogoče je boriti se proti vojski, ki js ne vidite; in Nemci se tega zavedajo, Zato Je nemška vojsks sklenila v oktobru začeti z mirovnimi pogsjanji— prvič v sedanji vojni. V noči 5. oktobra je general Gjurs Dokič, Kvizling št. 2, stopal v spremstvu dveh višjih nemških častnikov po ssmotni stezi v gorah Južnozapedno od Belgrads. Genersl Dokič Je bil posebni odposlanec Kvizllngs št. 1, generala Milsns Nedičs. ObS nemška častnik« sta zastopala V. >■ . k: I svojega poveljnika gsaerala von Dankelmanna. Ob enajstih svečer ao vsi trii« prišli na kraj, o k«teren *> se it prej dogovorili ¡*t i air-raid] Madžarska zverin' stva proti Srbom Prihod madšarske vojske v Novi Sad la Subollco. Ma dšarl lilr«bil«jo srbski ns-rod ^ f I^l^.tlo enif ao ns kenvendjl v Detroitu. Mick. Londonski listi kritizirajo vlado London, it. dee. - Trije tu kejšnji listi eo ostro kritizirsl! vlado in poveljstvo obkrožene sile, ki vodi operacije ns Pacifiku v vojni preti Japonski. Newe*Cbronkle zahteva Ijllo preiskavo izgube Kota Bhsruja, letalske baze na Malajskem polotoku, ter aketjo proti poveljstvu, ker je zanemarilo svojo dolžnost glede obrambe te baze. Otroška —Itako se počutiš doma, Jerica? —Hvala, dobili smo rodbtneki prirastek —Kaj? —De, pepa se Je včeraj zof«*t oženil. _ N I Waakington. (JČO) - Dobili smo izjavo očividca strašnih In krvavih dogodkov, kl so se odigrali v noči med trinajstim in štirinajstim sprilom ln vse tri naslednje dni po prihodu Madžs-rov v Novi Sad, Glavna tarče so bile madžarskim topovom, puškam in strojnicam Putoška in Temerinska ulica ter Salajka, kjer žtvlje H» ključno samo Srbi; s njimi In s tanki so Madžari rušili hiŠe in ubijali Hrbe, Žrtve so bili vsi meščani, kl no se slučajno v tem predelu nahajali, Polne tri dni je trajalo pobijanje nedolžnega srbskega prebivalstva brez sojenja. Koliko Jih je bilo v teh dogodkih ubitih, ae ne ve točno, ker so veliko število žrtev pokopali kar takoj na mestu. Po pričanju tistih oseb, kl so pomagale pokopavati te žrt« ve na pokopališču, Je bilo tiste dni več kakor dveaUi mrltčev, Med ubitimi so bili tudi taki, ki so jih madžarski vojaki postre-I s IS samo zato, ker so poskušali gasiti požare, kl so jih Ma džari zanetili po srbskih hišah Znatno število Brl>ov, med njimi tudi gimnazijske dijake, so pobesill vzdolž Temerlnskv u lice Pred srlsiko šolo eo ubiti ležali vič dni, ker jih Madferi niso pustili odstraniti. Celo u službence mestnih srbskih oble stl, ki so osUli v službi, «a ma dftarski vojaki v teh krajih «tre Ume I j M| I brez ozlrov na dejstvo, da ao bili v službi Tako «o ustrelili policijskega pristava dr. Vu ji n« Da bi imeli lukšrn izgovor za te prittolje, ao Madžari sami f*» noči po tel» ulicah streljali tri noiMi trdni, da so te Mil i etnt M. Ugotovljeno Je, da so bile ullre in dvorišča pred |iorušt nJem polne Izstreljenih madžarskih petron Po tem pokolju in prebivalstva celib ulu svoje delo hitri sod. ubijanju jč začel velifee množice In vzall trideset najuglednejših ljudi sa talce. Streljali so jih najčešče ne "voj-nem otoku'. Žrtve so pognali v vodo do pasu ln jih potem streljali s strojnico ter potapljali. Na tak način so biU ubiti trgovec Ljubojevič. Ustrelili so veliko število gimnazijcev in celo Srofeeorioo, hčerko pokojnega ime Lukin-Lasičs. Dsl je so u-strellli preiskovalnega sodnika Milana Fabričiča In zdravnika dr, DJordje Cerenova. Bilo je zadosti, če je kakšna oseba blls Članica srbskega društva ali če je kdaj prej dal še tsko majhen prispevek za kakšno narodno društvo, Zs vsakogar, kl «o zanj zvedeli ali slišali, da Je kdaj dal kakšen tak prispevek, je to bilo dovolj; pripeljali m ga pred hitri sod ln jih obsodili na smrt. Madžamki častniki so se glasno hvalili naokrog, kako lahko je bilo to delo, ker so že iz Budimpešta prinesli s seboj spiske, fotogrsflje In neslo-ve vseh u«eb, ki jih Je bilo tre-bs ustreliti. Ns isti način so Msdšsrl delsli tudi v Hu bo tlet. V Srbobrsnu «o takoj jiblli sto oseb, ssmih najuglednejših meščanov, med njimi župana Paja Dobanovač-kija In župnika Vučkova. V Som boru ao tsmkajšnjega Župnika ubili v cerkvi. Najbolj pa ao trpele naaelbine srbskih do-brovoljrev, Vse potomce dobro-voljcev In bivše dobrovoijce «o pripeljali pred vojno sodišče kot velel zda j a lee, njihove rodbine pa «o pognali s posestev brez vaake stvari, celo tiste, kl no v teh krsjih stanovali pred letom 1918 so prepeljali čes reko pri Petrovaredinu In jih pustili tam v ledenem deiju, kl je tiste dni padal Nemci, kl so jih tam našli, pa no jih spet pognali nszsj čez reko lp tako ae danes o njih nič ne ve. Moderni otroci — No, še tegs Je treba, da bi me ne ul>ogai, U cigan U grdi. — Mamica, ti menda miailš, da govoriš s papanom. • -__ PrtananJe — Vem, gospod profesor, da «em vam dolžen globoko zahvalo. Če bi ne bilo ve», bi bil moj atn največji tepec. prosveta odp enci IVAM JOUTEZ (Se nadaljuje.) Jajkobova uniformirana spremljevalca sta se «» Je v,e i"«*»10 zanimalo. Prva njegova pot v jetnišnici je bila v urad ječarja, kjer ao ga fotografirali, pretaknili njegove žepe ter mu pobrali vse razen pipe, tobaka in žepnih robcev. Nato so ga odpeljali v zapora. Jakob je naštel spotoma petero jeklenih vrat, ki so se odprla za njim. "Bogme, tudi miška ne bi mogla uiti iz te ječe!" ja vzkliknil v sebi, ko so se zaprla za njim peta vrata in je nenadoma obstal pred ogromno petnadstropno kletko, vsako nadstropje predeljeno po aredi z be-tonako steno na dvoje, ki se je „dvigala pred njim med štirimi stenami gori pod streho, ki je bila videti neznansko visoko. ''Kakor ogromna staja za kunce!"ie pomislil Jakob in ob tej primeri ga je posilil smeh. Ječar je odklenil vrata iz jeklenih prečk, jih odprl ter namignil Jakobu, naj vstopi. Jakob ja ubogal tar sa znašel v dolgem hodniku, ki ja tekel mimo ozkih celic na levi in je bil na obeh koncih in podolgem ograjen z gosto nasajenimi jeklanimi palicami, močnimi dovolj, da bi jih tudi kak Brdavs ne zvil. Po hodniku je begalo nalik ujetim zverinam deset moških, večinoma mladih, ki jih je Jakobov prihod trenutno iztrgal njihovemu bolnemu nemiru in razdraže-nosti tar vzbudil v njih radovednost, ki jih je prignala k njemu. "Hello, tovariš!" so ga pozdravljali v krogu okrog njega tar ga radovedno ogledovali. "S čem pa si se pregrešil zoper svetost zakonov?" MNe vem," se je zasmejal Jakob ter dodal: "Čudno se sliši, pa je vendar res tako: ne vem, da bi se bil pregrehi zoper katerokoli postavo." Oni so prikimali, kakor bi se jim to ne zdelo nič izrednega. "Imaš cigareto?" Jakob je potegnil iz žepa zavojček tobaka. "Če imate papirčke, jaz namreč kadim pipo." Nekdo je brž prožil papirčke in fantje so začeli zvijati svalčica. "Vsi smo suhi," je pojasnjeval Jakomu mlad dečko simpatičnega bledega obraza, toplih rjavih oči in goltih koatanjavih las; "ker že več dni nismo dobili nobenega novinca, nam je zmanjkalo vsega, predvsem tobaka." Jakob je postregel svojim novim tovarišem še z vžigalicami, si nažgal pipo ter se pustil v pomenek z njimi. Iz pogovora z njimi je razbral, da zaenkrat ni še prišel med zakrknjene zločinca, temveč med ljudi, ki so bili v preiskovalnem zaporu pod obtožbo, da so se priselili v deželo nepostavno, brez dovoljenja priae-Ijenišklh oblasti. Jakobu je odleglo. "Čudno . . ." ja aimpatični Kanadčan Bob puhnil zamišljeno oblak dima predse, ko jim je Jakob povedal, zakaj so gs priprli. "Štiri mesece že čakam odrešenja v tile plesnobi, a doslej so prihajali v naš oddelek zgolj grešniki moje vrste . . . Morda so te porinili med nas po pomoti?" "To je možno," je prikimal Jakob ter se spro-, ščeno nasmehnil. "Upam pa, da svoje pomote ne bodo spregledali, dokler mi bo biti med jeklenimi palicami .. •Tudi jaz .. je prikimal Bob ter ga prijazno pogledal. " Prijazen človek si videti in zdi se mi, da se bomo izvrstno razumeli . . Tudi drugi so prikimali In Jakob se je spričo nepričakovane prijaznosti in toplote, s katero ao ga sprejeli tovariši v nesreči, tako vzra-dostil, da je za nekaj ^asa kar pozabil, v kakšnem precepu se je nahajal. V dobri uri je spoznal vse svoje nove tovariše. Dasi jih je bilo samo deset, so vendar zastopali petero dežel: Poljsko, Madžarsko, -Anglijo, Kanado in Jugoalavijo. Vsi, razen starega Angleža, so bili i« toladi, večinoma v svojih srednjih dvajsetih. Bili so simpatični mladi ljudje, ki jih je Jakob takoj vzljubil. Po obedu ao se jetniki zbrali okrog železne, v cement zazidane mize na koncu hodnika, staknili glave skupaj ter se nekaj šepetajoč posvetovali. Pri tem so ae od časa do ¿asa ozirali na Jakoba, ki se je bil ustavil pred črno desko, pritrjeno na jeklena palice, ter čital: "ZAKONIK KENGURUJSKEGA SODIŠČA KengurujSko sodišča obstoji iz sodnika, državnega tožilca in šerifa ... - člane tega sodišča izvolijo jetniki, potrdi jih uprava ječe ... - . Prepovedano je pljuvati na tla, stopati z nogami na stole in mize, na posteljp, preklinjati, se upirati izvrševanju odkazanega dela itd. Vsi ti prestopki so kaznjivi . . . obtoženca sodi kengurujsko sodišče ... in proti obsodbi ni priziva . . ." "Kengurujsko sodišče — kakšen spak je to?!" se je začudil Jakob. "Sodišče v ječi! Smešno!" Tedaj je stopil k njemu Eddy, 22-letni Anglež, ki je bil v zaporu že tako dolgo, da je hlače zadaj že popolnoma obrabil ter kazal golo sedalo, in mu položil roko na rame. "Mr. Mure*, pred aodnika ste klicani." "Pred sodnika?" Jakob ga je debelo pogledal. "Ne norčuj se prijatelj, v ječi vendar ni sodnikov!" "So," je resno odgovoril mladenič ter mu pokazal Boba, ki je resno sedel za železno mizo ter čakal. "Bob je naš sodnik, preden} moraš iti." "Zakaj?" 1 "Kmalu boš izvedel. Come on!" Jakob, ki se mu je začelo dozdevati, pred kakšno "sodišče" mora iti, se je smejoč vdal. "Vaša častitljivost, prignal sem obtoženca," je resno sporočil sodniku "šerif" Eddy. "All right," je resno prikimal "sodnik" ter premeril Jakoba od pet do glave. "Državni, prečitaj obtožnico!" "Državni tožilec" je vzel v roke umazan list, iztrgan iz nekega magazina tčr začel čitati: "Obtoženec Jakob Muren je vlomil v našo ječo ter s tem izvršil kriminalno dejanje, ki je kaznjivo po točki prvi paragrafa kengurujske-ga zakonika z globo petih dolarjev ali desetimi dnevi ribanja hodnika ali z obojim. Ker je to obtožencev prvi zločin, zahtevam, da ga slavno sodišče obsodi samo na plačilo globe." Nato "aodnik": "Obtoženec, ali.priznaš svoj zločin?" Jakob ga je debelo gledal ter se smejal, bil pa je edini, ki se ja amejal, kajti vsi drugI, tako "sodni dvor" kot "občinstvo", so se držali od sile qesno. » <\ * (Dalja prihodnjič.) Pilgrims gave thanks for s Isnd of freedom. Tbk yesr give thanks in s way thst will help preserve that freedom—by put-dog your dimes sod dollars to work in Nstionsl Defense! Buy DEFENSE BONDS STAMPS Maribor nekdaj in do okupaci je (Konec) , , Za ljudska štdNa o4 1921-1931 nimamo podobnih podatkov, kakor jih je objavila avstrijska uradna statistika. Mestna občina mariborska pa je v posebej sestavljeni statistiki ugotovila, koliko domačinov, to je takih, ki imajo v Mariboru domovinsko pravico, je biloMa 1919 in v koliko se je to sta^J menilo. Ta stat konca leta 1938. Ugotovljeno je, da je bilo leta 1919 vpisanih v Obsojenci Vladimir Levatlk (Nadaljevanje.) RAZMlftLJENI VID I. Šolska soba je bila podobna vsem brlogom, j kolikor jih je umazanih, slabo zračenih, z vlažnimi stenami, svetlimi in lisastimi od vlage ln od nesnage, ter s podom, ki škriplje pod nogami tn je ie ves črn, ves izdolben od stopinj. Kekel bi kratko, da se je pnspodabljala večini prostorov, kamor hodi mladina. kipeča življenja in sil. dan /a dnevom po koristni prah za svoje prsi tn za uka/eljno dušo I»» grdo ironijo naukov o starodavni grški harmoniji notrunje in telesne lepote. Tudi lako bi jo mogel opisati: neprijemljivi značaj nje celot nega vtisa -o, kako ganljivo se je ujemal s prikaznijo, i glaM>m s kretnjami, s pogledi tn z vzorno pravilnostjo I>tmh1 profesorja Maratona1 Suh in dolg, v žiro-kih svet 11 kast i h hlačah, z veli-kuni. /adlrcnimi čevlji. k TEL. ROCKWELL 4004 naročite si dnevnik prosveto Po sklepu IS. tedne konvencije sa lahko naroči na IUst prišteje eden. dea. tri. štiri aU pet člane* Is ena druiia* k tn«n. ^ ni nI. List Prosveta stane sa vse enako, sa člana ali iečlsnt » w eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asasmsiitu n» tednik, se jim to prišteje k naročninL Torej sedal ,B da je Ust predre« aa člane SMPJ. List Proseeta je eais J* gotovo je e vsaki družini nekdo, ki bi rad čital lUt vssk dsn. Pojasnilo:—Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha dja SNPJ, .11 če se predli proč od družine in bo zshtev. ^ tednik, bode morsl tisti član Iz dotične družine ki je tako ■« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravn tvu 1 ^ in obenem doplačati dotično vsoto listu ProaveU AK tr« stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto ns.ocn Cena listu Prosveta je! Za Zdruš. države la Kaoado «.00 Za Cleero ln Chicago j* 1 tednik ln S tednika ln 3 tednike in 4 tednike in 5 tednikov I Za Evropo )e.......— spodnji kupon, priložite 3 JO S.40 1J0 nič 1 tednik la S tednika ln 3 tednike ln 4 tednika In.. i tednikov In ..........: M 00 $7¿0 S 30 SI« J.* 1.W potrebno ▼solo densri« sli Ispolmte spodnji kupon. Pr..o„i. ^ - - Uflilia- Money Order v pismu ln si naročite Prosveto. list. Id j* _ ^ PROSVETA SRP J. 3057 So. Lawndale Am v capo. I1L Priložene p-ŠUjam naročnino sa Ust P*o.v.lo 1 .........CL druilv* iL ,le«WHh naročnik