Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVI., 174
Ljubljana, sreda 31. funja lftS
Cena 2 Din
opravoištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica a. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3125. Lnseratnj jddejeK: Ljubljana, Selen« Durgova al i - Tet 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
ŠL 11. — Telefon ŠL 2455. Podružnica Ceije: Kocenova ulica fit,
2. — Telefon št- 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana ŠL 11.842, Praga čislo 78.180, WieD St. 105.241.
Jvfaročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayer)eva ulica štev. 1. Telefon SL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifL
Zmaga narodne misli
V današnjem zameglenem svetu zamirajo skoraj neopaženo nekatera gesla, ki so bila po vojni zelo v modi. Kakorkoli je sedanja težka kriza pokopala marsikakšen vabljiv ideal (»Trajni mir«, »Zedinjena Evropa« itd.), je vendar tudi marsikaj povzdignila in obdala z ncvim sijajem. Revolucionarna gesla, ki so bila dolga leta zelo učinkovito propagandno orožje, so nujno zadela ob konservativne sile življenja in v tem boji: je vedno obveljalo samo to, kar je zdravega. Marsikatera novotarska ideja je ž? morala podleči, marsikatera še bo.
VzJic vsemu hrupu, ki ga uganjajo j ristaši raznih »restavracij« — podobni svojim predhodnikom v 19. stoletju, po napoleonskih' vojnah — je izključen po-vratek v staro. Življenje se ne vrača v prazne struge, ki iih je zapustilo po neki razvojni nujnosti. Na nobenem področju ni več mogoč »status quo ante«. V t^m imajo prav pristaši napredka. Toda prav imajo tudi tisti, ki so vedno dvomili o izvedljivosti nekaterih prevratnih preosncv. Prav današnja srdita borba med dvema skrajnima ideologijama, med fašizmom in boljševizmom, kaže nujnost kompromisa v neki sredini, ki bo nekatere stare reči pomaknila naprej, a nekatere nove nazaj. Ta, v stvareh samih Težeča sredo-težnost je prav za prav eden najsilnej-ših argumentov za demokracijo, v kateri se sekajo razvojne črte leve in desne skrajnosti. Ko se te sile' uženejo — in ugnati se morajo — pride zopet do besede razum, ta vladar zlate srednje poti.
Eno izmed modnih gesel, ki vidno zamira v današnji Evropi in tone kakor krvav ščip za njeno obzorje, je inter-nacionaKzem. Pri tem kajpak ne mislimo tistega internacionalizma, ki je mnogo starejši od enako imenovanega modnega gesla. Ne mislimo plemenitega stremljenja po zbližaniu narodov, po sporazumni izmenjavi njihovih dobrin, po vzajemnem sodelovanju za tiste vrednote, ki so skupne vsem narodom in ki tvorijo pojem človeštva
Pred očmi nam je modna karikatura pravega in zdravega, internacionalizma, tista, s katero so tudi pri nas in drugod uganjali grdo demagogijo in širili v množicah nezaupanje do naroda in domovine. Internacionalizem, čigar pristaši so se posmehovali narodnjakom, ozmanjujoč in verujoč, da sta domovinsko občutje in narodna zavest znak zaostalosti, manjvrednosti in smešnega malomeščanstva. Internacionalizem, ki so ga pcplitvičeni ljudje pojmovali brezbarvno, čisto abstraktno, kot sredstvo in pot k prepotrebnemu izenačenju vseh razlik med narodi. Ta miselna poklveka, čije sorodnik je prav tako degenerirani otrok narodnostne zavesti — nacionalistični šovinizem, se je hranila tudi z naukom pravovernih marksistov, češ da je narodnost samo minljiva tvorba družbe in gospodarskega reda.
Čeprav v naših dneh še divja šovinizem, ki je bil spočet v neizmernem odporu zoper izenačujoči internacionalizem, je vendar jasno, da bo iz boja med obema skrajnostima — internacionaliz-ir.om in nacionalističnim šovinizmom — zmagovito izšla prerojena narodna misel. Nešfeto ultrardečih mežnarjev ji je po vsej Evropi zvonilo na pogreb, toda domovinska in narodna zavest se ni dala ugnati. Mirno jo lahko uvrstimo med sile, ki bedo tudi v bodoče soodloče-vale v zgodovinskem procesu.
V najbolj revolucionarni državi sveta, kamor so se obračale oči vseh defe-tistov, v Sovjetski uniji, se nič več ne sramujejo domovinskih in narodnih občutij. Nič iveč ne zardevajo ob misli, da so še vedno Rusi, Ukrajinci itd. Primitivno pojmovano stremljenje po inter-nacionalizmu, ali bolje nacionalizmu je moralo nazaj med utopije. Tudi tu se je pokazalo, da je življenje močnejše od teorij in programov. Danes ni več dvoma, da se najširše množice ruskega ljudstva brez propagande vračajo k narodni in domovinski zavesti. Tako mogočna je torej vztrajnost sil, ki sicer niso čisto delo narave, a so si pridobile močno zasidrano mesto v človeški naravi.
Tudi drugod je pričel komunizem v nacionalnem vprašanju trobiti na umik. Na ne&annem književniškem kongresu v Parizu je pisatelj A. Gide ooudarial ■potrebo. da se komunizem zveže z indi-vidualizmom in da se narodnostna svo-jevrstnost še podobi, ker bo samo v različnostih mogoča mednarodna enota. To pomeni velik prelom z nekaterimi gesli naivnega in v svoiem defetizmu nevame^a komunizma, ki tu in tam še straši med našo mladino. Narodna misel ie poudarjena tudi v programu francoske levice, ki združuje številne politične skuoine. Zrnata zdrave narodne in domovinske misli nad brezbarvno, utonistično, nenaravno mislijo naivnega internacionalizma razvojnih let že postaja dejstvo. To pomeni znaten korak s skra jnosti v novo sredino.
Prej ali slej se mora ugnati tudi rasizem s svojimi do smešnosti pretirani-
ABESINSKI VALOVI VSAKDAN VEČJI
Angleško nasprotstvo do Italije ne popušča — Listi zahtevajo zaporo Sueškega kanala — Vihar med orientskimi narodi
Pariz, 30. julija, n. Pariški listi imajo danes zanimive informacije o angleških pripravah, da se prepreči italijansko-abesinsika vojna, odnosno onemogoči Italiji aneksija Abesinije.
»Echo de Pariš« je objavil članek znanega političnega publicista Perti-naxa, ki razglablja o eventualni zapori Sueškega prekopa in pravi, da ima Anglija po pogodbi iz leta 188S., na katero je pristala tudi tedanja italijanska vlada. izrecno pravico zapreti Sueški prekop za prevoz vojaštva in vojnega materi jala. Sueška družba ima tudi pravico ustaivljati ladje in jih preiskati. Nadalje poroča list, da se Angleži v Sudanu pripravljajo na pohod v Abesinijo, da si zavarujejo svoje interese. Za vsako ceno nameravajo preprečiti, ^a bi Italija zasedla gorovje, v katerem izvira Modri Nil.
Po na daljnih poročilih nameravajo v Angliji v kratkem ratificirati pogodbo, ki je bila sklenjena z Abesinijo pred dvema mesecema in po kateri bi dobila Anglija pravico zgraditi nasip ob Tan-skem jezeru. Širijo se tudi govorice o odstopu egiptskega kralja Fuada, ki je znan italofil in je bil vzgojen v Italiji. Kot njegov naslednik prihaja v poštev njegov nečak princ Muhamet Ali, o katerem se je že za časa Fuadove bolezni govorilo, da je edini kandidat za njegovega naslednika.
»Daily Mail« smatra v svoji pariški
izdaji, da je položaj zelo resen. Večina angleških ministrov nasprotuje stališču Francije, da bi bilo še vedno mogoče najti formulo za mirno poravnavo vzhodno afriške zadeve, in sodi, da je vojna neizbežna.
Francoski varnostni ukrepi
Pariz, 30. julija. AA. Da bi sc prepreči:} eventualno vznemirjenje obmejnih plemen v francoski Somaliji zaradi italij.insko-abe-smskega spora, je francoska vlada sklenila ojačiti francoske sojaake edinice v Somaliji. V Džibuti boc.o odposlali b italj in sc-negalskih strelce.- v popolni boini opremi. Razen tega bo stacioniranih na somalskih letališčih tudi več letalskih eskadril.
Italijanski minimum je profektorat
Milan, 30. julija. w. Abesinski odgovor Društvu narodov označujejo italijanski listi kot neodkritosrčen in lažnjiv, v ostalem pa nadaljujejo svojo protiangleško kampanjo. »Popolo d'Italia« zaključuje svojo razpravo takole:
V italijansko.abesinskem sporu bi se dala vojna preprečiti le tedaj, če bi Anglija svetovala Abesiniji, naj pristane na pro-tektorat Italije. Abesinija bi lahko zahtevala sličen režim kot Egipt. Jasno je, da bi bili Abesinci brez angleške podpore popustili in pristali na sporazum, tako da bi ne bilo vojne in nove nesreče.
ospodarski načrti vlade
še pred revizijo političnih zakonov hoče vlada izdati več gospodarskih uredb, v prvi vrsti pa ured*ta problem
kmečkih dolgov
Beograd, 30. julija. M. V političnih krogih vlada veliko zanimanje za bodoče delo vlade v pogledu izpremembe političnih zakonov, za kar je vlada zahtevala in od Narodnega predstavništva tudi dobila pooblastilo. Poleg tega pa so na dnevnem redu tudi pereča gospodarska in socialna vprašanja, ki nujno zahtevajo rešitve iin ki ne prenesejo odlaganja. Vaš dopisnik je o delovnem programu vlade dobil na merodajnem mestu naslednje informacije:
Vlada stoji na stališču, da je sprememba političnih zakonov zelo važen posel, smatra pa prav tako, da so nujno potrebni novi ukrepi z.a olajšanje vsega gospodarskega in socialnega življenja Zaradi tega bo vlada v najkrajšem času, verjetno že prihodnje dni, sklepala o celi vrsti ukrepov gospodarskega in socialnega značaja v cilju poživlje-nja in pospeševanja celokupnega narodnega gospodarstva, da bi se olajšale gospodarske prilike in tako omogočilo izvajanje pravkar sprejetih proračunskih dvanajstim
Vprašanja, o katerih bo vlada najprej raz-
pravljala, posegajo v celokupno naše gospodarsko in scchvlno življenje Mn^gi teh vprašanj bodo rešena z izdajo posebnih uredb z zakonsko močjo na osnovi poobla-stH, ki jih je vlada dobila s či. 63 finančnega zakona. Med prvimi bo vlada izdala novo uredbo, s katero bo definitivno urejeno vprašanje kmečkih dolgov; toda že sedaj je treba naglasiti, da pri tem nikakor ne misli na razdolžitev, kakor se to z mnogih strani zahifMi. s črtanjem vsega ali enega dela dolgov. Še le potem, ko bodo rešena najnujnejša gospodarska in socialna vprašanja, bo vlada pristopila k reševanju političnih vprašanj in bo v prvi vrsti sestavila predloge za spremembo političnih zakonov. Snoredno s tem pa bo vlada delala na nadaljni izvedbi svojega gospodarskega programa ter bo temeljito proučila tudi vprašanje dolgov obrtnikov in trgovcev.
Prva seja vlade, na kateri bodo razpravljali o tem delovnem programu, bo jutri popoldne.
Amnestija za volilne krivde
Beograd, 30. julija, p. Z ukazom kraljevih namestnikov so bili danes pomilo-ščeni vsi politični krivci v zvezi s poslednjimi volitvami 5. maja. Amnestija
se nanaša na vsa politična dejanja, izvršena od razpisa volitev, to je 6. februarja, do današnjega dne, ko je bil ukaz objavljen.
Nizozemska dobi Izvenparlamentamo vlado
Al^ers vlade ni mogel sestaviti — Mandat ima Colijn, ki se ne bo vezal na parlamentarce
čunajo na sodelovanje parlamenta in ki so
Haag, 30. julija, d. Misija voditelja katoliške stranke prof. AJbersa se je ponesrečila. Ko je Albers včeraj dopoldne vrnil kraljici Viljemini svoj mandat, je bil pozvan v avdienco dosedanji ministrski predsednik Colijn, ki je dobil mandat za sestavo novega kabineta. Politični krogi so z zadovoljstvom sprejeli vest o tej odločitvi kraljice Viljemine, zlasti ker je dobil Colijn nalogo, da sestavi vlado z izvenparla-mentarnimi osebnostmi, ki pa lahko ra-
mi teorijami. Kakor za slabo pojmova-nim internacionalizmom ostaja na straži skupnih interesov narodov zdrava zavest človeštva in njegovih kulturnih idealov, bo tudi rasizem zapustil kaj dobrega. Za njim bo ostalo spoznanje, da je za zdravo življenje narodov potrebna zmerna etvgenična politika in da narod ne sme zanemarjati svojih biolo- J ških korenin.
Tako se je z internacionalizmom ugnalo eno izmed poglavitnih revolucionarnih gesel. A tudi marsikatero drugo je že na umiku. V težkih bojih se oblikuje bodočnost, a ne pozabimo, da so baš borbe gonilna sila človeške zgodovine. Njihov izid ne daje vedno prav optimistom, Pajtaj^i ^jruigtoan ne.
znane kot nasprotniki devalvacije nizozemskega goldinarja.
Veliko zanimanje je povzročila prva gesta, ki jo je napravil novi mandatar, ko je kot prvega med nizozemskimi politiki sprejel prof. Albersa, ki je s svojo kritiko v parlamentu povzročil padec njegove vlade, in se z njim posvetoval dobri dve uri. Politični krogi sodijo, da silijo izredne razmere oba politika, da se znova približata drug drugemu. Popoldne se je Colijn posvetoval s člani dosedanje vlade, ki so se mu stavili na razpolago v svrho sestave novega kabineta. Kakor kaže, bo Colijn sprejel v novo vlado le one dosedanje ministre, ki niso parlamentarci. Bržkone bo novo vlado sestavil že nocoj.
Zanimivo je, da je prenehal odtok zlata iz Nizozemske in da se že kažejo prvi znaki zboljšanja goldinarjevega tečaja. Pravijo, da je to v zvezi s ponovno podelitvijo mandata dosedanjemu ministrskemu predsedniku Colijnu.
220.000 kmetov gradi obrambne nasipe
Sangaj, 30. julija. AA. Oblasti so mobilizirale 220.000 kmetov, da bodo postavili jez za zaščito Kiangsuja, ki ga ograža čedalje bolj naraščajoča Rumena reka.
Glede sestanka sveta Društva narodov v Ženevi piše oficijozni »Giornale d'Italia«: Društvo narodov ne sme postati kitajski zid za razvoj narodov, Društvo narodov ne sme pozabiti japonskega upada na Kitajskem in zapejrati oči pred zatiranjem slabših narodov po močnejših. Društvo narodov ne sme zavirati zgodovine.
Ves Orlent „dmka" za Abesince
Ankara, 30. julija b. Ves turški tisk je začel vidno simpatizirati z Abesinijo. Značilno je, da so sedali številni turški častniki in vojaki najeti zavetop v abesinsko armado.
Londcn, 30. Julija. AA. »Times« poroča o vedno bolj naraščajočem pokretu med Egipčani v prilog Abesinije. Mnogo vpoko-jeuih egiiptskih in turških oficirjev, ki živijo v Egiptu' se pripravlja, da vstopijo kot prostovoljci v abesinsko armado. Med ljudstvom vlada veliko nerazpoloženje, ker so italijanski agenti z nakupovanjem velikih količin žita za italijansko vojsko povzročili, daseje kruh podražil.
Afeksandrija, 30. jiulija. AA. Tukajšnji poročevalec DNB je dobil informacije, da je kopt&ki patrijarh, poglavar koptsko — krščanske cerkvene zajednice, ki šteje v Egiptu okrog 850.000 pripadnikov, sklical cerkveni zbor, na katerem se bodo opredelili glede italijansko - abesinskega spora. Znano je, da je koptska cerkev v tesnih od-
nosa jih z abesinsko krščansko cerkvijo.
Tukajšnja organizacija muslimanske mladine je priredila veliko zborovanje, na katerem je burno manifestirala za Abesinijo in za slogo muslimanov in kristjanov proti italijanskemu imperializmu.
London, 30. julija. AA. Iz Kalkute poročajo, da se je tam vršilo zborovanje za neodvisnost Abesinije. Značilno je, da so na zborovanju složno sodelovali Indi in muslimani, dasi vlada med njimi v zadnjem času zelo napeto razmerje. Govorniki so na zborovanju ostro napadali italijansko zunanjo politiko in fašistični režim, čule so se tudi hude kritike nemškega narodnega socializma.
Novi Lawrence
London, 30. julija, n. Listi poročajo, da se je v Abesiniji pojavil abesinski »polkovnik Lavvrence«. To je bivši angleški kapetan Bremlev, ki je 16 let živel v abesinsko-su-danskem obmejnem ozemlju. Bremlev pozna vse dialekte tamkajšnjih plemen in ga zlasti nomadska plemena zelo spoštujejo, ker jim je v času suše in lakote mnogo pomagal.
Danes prva seja sveta
Ženeva, 30. julija, g. Svet Društva narodov se sestane jutri ob 17. pod predsedstvom sovjetskega komisarja Litvinova na izredno zasedanje, ki se bo bavilo z ureditvijo italijansko-abesinskega spora. Po dosedanjem običaju bo prvi del otvoritvene seje tajen. Angleška delegacija bo imela pred seboj dva glavna cilja: 1. ohranitev miru in 2. ohranitev avtoritete Društva narodov kot organizacije, ki ji morajo narodi obvezno predlagati svoje spore v ureditev.
Litvinov za Habsburžane
Maloverjetna informacija praškega lista

Praga, 30. julija. w. »Narodni Politika« piše: V mednarodnem forumu so dobhi avstrijski legithniisti nepričakovanega zaveznika. Med dr. Benešem, Litvinovom in zastopnikom Vatikana tečejo že dalj časa pogajanja o konkjrrlaiu med Vatikanom in sovjetsko Rusijo. Litvinov je baje pripravljen ravnati se po Benci.evih nasvetih, ki igra pri
teh pogajanjih v ogo posred >va!c.i Litvinov pa zahteva sa to, naj dr. Beneš spremeni svoje odklonilno stališča, glede restavracije Habshiiržanov v Avstriji. Litvinov utemeljuje zahtevo s tem, da bi bila habsburška Avstrija, zvezana s Češkoslovaško nepremag!'".v jez proti Nemčiji v srednji Evropi.
Radikalski program
Za osnovo programu Radikalske zajednice bo služil program, ki je bil izdelan 1. 1933? ko so staroradikali hoteli obnoviti radikalno stranko
Beograd, 29. julija, v. Današnja »Politika« objavlja program radikalske stranke, kakor je bil sestavljen leta 1933. povodom nameravane obnove strankine organizacije. Ta program je postal pomemben, ker je vzet tudi za načelno osnovo nove radikalske zajednice. Potemtakem bo nova politična grupacija, ki se ustanavlja pod vodstvom radikalov v smislu radikalskega programa iz leta 1933. zastopala naslednja načela:
Stranka je monarhistiena in za narodno dinastijo Karadjordjevicev. Ona je za narodno in državno edinstvo, za edinstvo teritorija in edinstveno državljanstvo. Pri tem bo imela v vidu, da so kraji, iz katerih je naša država sestavljena, živeli v preteklosti svoje posebno življenje in so se pri njih razvile razne administrativne, politične in druge posebnosti. Za razvijanje zavesti državnega in narodnega edinstva je treba postopnega. sistematičnega političnega dela. Spoštovati je treba tri imena našega naroda Srh, Hrvat in Slovenec ter n jihovo enakopravnost. Spoštovati ie njihovo vero. obe pismi in tradicije ter jih zaščititi. Državno aktivnost ie treba organizirati in izvajati na način, da ne bo upravičenih pritožb o privilegiranju enih na račun drugih.
Državno upravo je treba tako organizirati, da se poedinim pokrajinam da možnost urejevati svoje zadeve lokalnega ali regionalnega značaja: administrativne, gospodarske, socialne in druge, kolikor so te zadeve vezane na poedine kraje in kolikor to ne bi vodilo lokalno upravo v nasprotstva z državo. Stranka smatra načelo samouprave širokega obsega kot najboljši sistem za ureditev državne samouprave.
Stranka je za ustavno in parlamentarno ureditev države v demokratskem duhu. Dalje je za čim enostavneišo in ceneišo administracijo. Zagovarja načelo sodniške neodvisnosti in stalnosti ter je za sistem progresivnega obdavčenia. za razumno štednjo in redukcijo vseh državnih izdatkov.
V gospodarskem in socialnem oziru js program iako neizdelan. Izreka se za poja-cenje narodne produkcije in za osiguranje zadovoljivih življenskih oogojev vsem državljanom. Trgovinska politika naj ščiti narodno delo in na; sklene take pogodbe z inozemstvom. da bo mogoč izvoz naših pridelkov pod ugodnimi cenami.
Posebno pozornost je posvečati razvoju in izpopolnitvi kmetijstva. Kmetu je treba zagotoviti cenejši kredit ter mu olajšati razdolžitev. Stranka bo podpirala načelo vzajemnosti in solidarnosti med raznimi stanovi in se bo brigala, da se obrtniku in delavcu zagotovi minimum sredstev za življenje in delo.. Industrijo, obrt in trgovino je treba usposobiti za solidarno delo in uspešno konkurenco z inozemstvom. Delavsko zako-nodajstvo ie treba prilagoditi našim domačim prilikam.
V prosvetni politiki povdarja stranka zlasti delo za poglobitev jugoslovanstva kot sinteze srbstva. slovenstva in hrvatstva. V verskem pogledu zastopa stranka princip spoštovanja verske svobode ter pametno razmejitev svetne in cerkvene oblasti s spoštovanjem državne suverenosti.
Glede vojske in zunanje politike zavzema stranka tradicionalno stališče. Na kraju izjavlja program, da stranka nima in ne more imeti niti verskega, niti plemenskega, niti regionalnega značaja, nego da hoče služili celokupnemu narodu in njegovi državi.
Dr. Kožulj ne gre v Radikalno zajednico
Zagreb, 30. julija, n. Listi so objavili pismo narodnega poslanca dr. Marka Kožu-Ija, ki odgovarja na govorice, da se nameravajo neki disidenti bivše HSS priključiti radikalni zajednici gg. Stanojevica, Korošca in Spaha. V pismu pravi, da se moreta smatrati za disidenta le on in bivši minister Preka. Za svojo osebo pa izjavlja, da nima nikakega namena vstopiti v to zajednico in da se v njegovem imenu tudi nihče o tem ni pogajal.
Finančni zakon ob' javljen
Beograd, 30. julija, p. Današnje »Službene Novine« objavljajo zakon o proračunskih dvanajstinah in finančni zakon za leto 1935/36, ki stopita v veljavo 1. avgusta.
Iz državne službe
Beograd, 30. julija. AA. Vpokojen je dr. Milan Papež, višji svetnik pri načelniku logaškega sreza.
Beograd, 30. julija, p. Za pristava 6. skupine je napredoval dosedanji pristav 8. skupine pri sreskem načelstvu v Slovenj-gradcu dr. Makso Pohar. — Za računovo-djo v deseti skupini pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani je postavljena dosedanja zvaničnica Marija Lavrenčič.
Pogreb žrtev eksplozije v Varesu
Turin, 30. julija. AA. V Tainu pri Varesu še vedno razkopavajo ruševine tamkajšnje smodnišnice. Vse kaže, da novih žrtev katastrofe ne bodo našli. Včeraj popoldne so svečano pokopali doslej najdena trupla nesrečnih delavcev in delavk. Pri pogrebu je bilo preko 15.000 ljudi.
Usodni premog
Ukrepi vlade glede železniških naročil za premog so posebno dalekosežni za slovenske rudnike in rudarje
Ljubljana, 30. julija.
Uradni komunike o dobavah premoga za državne železnice, ki je bil objavljen po včerajšnji seji ministrskega sveta, je vzbudil v vsej naši javnosti največjo pozornost in je v naših delavskih in industrijskih krogih predmet vsesplošnega živahnega komentiranja. Kakor vsako pomlad, so se tudi letos vršila zadnje mesece v Beogradu številna pogajanja med predstavniki vlade in zastopniki naše premogovne industrije in rudarskega delavstva, da najdejo vprašanju dobav vsaj takšno rešitev, da ne bi bili pre-dalekosežno zadeti življenjski interesi naših premogovnikov in rudarjev. Včerajšnji službeni komunike, sicer ne navaja nobenega konkretnega sklepa vladne s-eje, na dobro poučenem mestu pa smo dobili naslednje podrobne informacije:
Sklepi ministrskega sveta zadevajo predvsem rudnike v dravski banovini. Kolikor je doslej znano, je država ustavila dobave premoga pri rudnikih v Velenju, Beli Krajini in Kočevju, kar bo imelo za posledico, aa bodo ti rudniki v najkrajšem času ustavili gbrate, s čimer bo izgubilo delo približno 500 do 600 rudarjev. Kakor večina slovenskih premogovnikov, so bili tudi ti rudniki skoraj izključno odvisni od državnih naročil. V zelo občutni meri pa se bodo znižali kontingenti državnih dobav tudi pri večjih premogovnikih, ki so v posesti TPD. Zaradi tega grozi nevarnost, da bodo tudi rudniki Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, ki so doslej obratovali samo po 12 ali 13 dni v poletnih mesecih, odpravili v mesecu po en delovni dan, s čimer bo zaslužek rudarjev, /■ i je bil že doslej daleko pod eksistenčnim minimom, še občutno padel. Mimo tega pa bo imel sklep vlade, da se premogu za državne železnice znižajo cene, nujno posledico, da bodo podjetja skušala znižati delavske mezde.
Komunike sicer navaja, da je bilo prometnemu ministru naročeno, naj pri izvajanju teh sklepov pazi zlasti na to, da znižanje cen za dobavo premoga ne bo vplivalo na delavske mezde, vendar pa je vsakomur jasno, da prometni minister nima
nikake neposredne imgerence, da bi mogel preprečiti naskok podjetij na rudarske mezde. V praksi bo torej povsem nemogoče doseči, da to znižanje ne bi imelo nepovolj-nih posledic za rudarje. Prav tako daje rudarjem malo upanja tudi obljuba, da se bo pri večjih rudnikih izvedlo to znižanje v roku treh mesecev, da bi delavstvo, ki bi zaradi tega postalo brezposelno, lahko našlo zaposlitev pri drugih rudnikih, pri katerih se bo dobava premoga povečala. Doslej so namreč ostali brez uspeha vsi poskusi, da bi v večjem obsegu preselili slovenske rudarje v revirje na jugu, ki tehnično in socialno v tolikšni meri zaostajajo za nivojem rudarstva v dravsiki banovini, da naši delavci ne prenesejo te izpremembe.
Posebne tragike je pri vsem tem deležen kočevski rudnik, zavoljo katerega je bivša avstrijska železniška uprava 7gradila kočevsko progo, da bi bil njegov premog laže dostopen eksploataciji.
V prejšnjih letih se je premog iz rudnikov dravske banovine s pridom uporabljal po vsej državi, v novejšem Časiu pa je ostal njegov odjem omejen samo na ljubljansko in zagrebško železniško direkcijo, češ da so ostale direkcije od dravske banovine preveč oddaljene in je prevoz predrag. Kljub temu pa vsa zadnja leta dovažajo prav do Ljubljane tudi premog iz timošikega bazena, ki je gorljiv samo v mešanici s trboveljskim, pa ga vendar pošiljajo 900 km daleč.
Najavljeni ukrepi ministrskega sveta pomenijo izredno hud udarec za vjo našo premogovno industrijo in za naše rudarje. Z razvojem gospodarske krize je od leta 1929. pa do danes padla produkcija premoga v naši državi od 100 na 72.4%, v rudnikih dravske banovine pa od 100 na 51.6%. Dravska banovina je pred šestimi leti krila »e 46.2 % vseh dobav za državne železnice, že lani pa ie padlo to število na 27 %. Medtem ko je bilo še pred šestimi j leti zaposlenih v vseh rudnikih TPD 8977 rudarjev, jih je bilo leta 1933.. ko je zimna bfln-ovinska komisija proučevala razmere nr» j kolonijah in obratih ssmo šc 45^ do clnnes pa je ta številka še občutno padla.
Žepe«* osSehelelcst
i/porabljajte neškodljive SLATINSKE TABLETE
sa shuis ante
sestav" iene iz naravnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Proizvaja: lekarna
Mr. Bahovec, LJubljana.
V vseh lekarnah 100 tabl. 46.— Din, ,,	200 tabl. 74,— Din
Keg br. 142|3 od 10. VII. 1934.
Kovascu in Kluniju podana ovadba radi vohunstva na korist Madžarske in da je neki uradnik v ministrstvu obljubil, da bo »Našičko« takoj obvestil, čim dobi v roke dotični akt«.
Na pr dsednikovo vprašanje, ako mu je ta afeTa znana, je Sohr tudi to zanikal.
Na vprašanje drž. tožilca dr. Mauroviča, ali je res, da so posamezne komisije sem-tertja potrdile, da so prevzele železniške pragove, ki jih v obče niso niti videle, je obtoženeec odgovoril, da to absolutno ni res.
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
§3
prirodne B H	** W « * ** *** K™™"*
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935
Zakaf nastajaj® stavke
Objava Delavske zbornice v Ljubljani
^leike
Delavska zbornica nam pošilja v objavo naslednji komunike;
Na področju Delavske zbornice v Ljubljani zaznamujemo večje število delavskih stavk. To stavkovno gibanje delavstva se z raznih strani često krivo tolmači. Zato so podpisana zbornica in vse pri njej zastopane strokovne organizacije sklenile da. ti to.le pojasnilo;
Stavke so izbruhnile v glavnem zaradi skrajno nizkih mezd, slabih delovnih pogojev, zaradi kršenja delovnih pogodb in neizvajanja socialno zaščitne zakonodaje, zlasti neprimernega ravnanja z delavstvom ter ignoriranja zakonitih zaupnikov in oblastveno priznanih strokovnih organizacij.
Vse stavke imajo samo obrambni značaj in so pri njih sodelovale in še sodelujejo vse pri Delavski zbornici registrirane zveze delavskih strokovnih organizacij.
Stavkovno gibanje povzroča predvsem nelojalna konkurenca, ki gre na račun delavskih mezd. Nivelizacija mezd je stalna zahteva vseh Delavskih zbornic v državi in vseh delojemalskih organizacij. Zato je nujno potrebno, da se čimpreje sprejme in uveljavi zakon o minimalnih mezdah.
Zato moramo naglasiti, da stavke ne bi zavzemale takega obsega, če bi oblasti posredovale pravočasno in z večjo odločnostjo — zlasti v pogledu izvajanja delavske zaščitne zakonodaje in ščitile upravičene težnje socialno šibkejših, ki so v tej težki gospodarski krizi izpostavljeni največjim izkoriščanjem. Delavstvo ne more nositi vseh bremen sedanjega časa. Delavci in
njihove družine žive v skrajni bedi in pomanjkanju.
Dokler bodo vladale take razmere in dokler bo trajala nelojalna konkurenca na račun delavskih mezd, bo delavstvo prisiljeno, da se brani in da se za izboljšanje svojega nevzdržnega položaja ter za ohranitev osnovnih pravic, posiuži tudi zadnje, ga sredstva — stavke.
Tako ee glasi komunike delavske zbornice, ki so ga podpisali tudi vsi trije klubi članov Delavske zbornice. Nad vse zanimivo bi bilo, ako bi Delavska zbornica na osnovi svojega stališča, obrazloženega v tem komunikeju, povedala svoje mnenje tuda o stavki, za katero se naša javnost moment a no najbolj zanima, ker je po svojih posledicah najbolj vidna, to je o stavki v slovenskih tiskarnah.
Gornji komunike Delavske zbornice je namreč, čeprav gaje vimenu narodnega kluba podpisal tudi g. Kosem, ki je ob enem vodja tiskarniških nameščencev, direktno obsodba tiskarniške stavke. Kajti voditelji tiskarniških nameščencev, ki so izbrali to usodno borbo, se ne morejo sklicevati na nobene izmed okoliščin, ki jih Delavska zbornica navaja kot vzroke stavk. Oni ne morejo trditi, da so šli v boj »zaradi skrajno nizkih mezd« ali zaradi »slabih delovnih pogojev«, »neprimernega ravnanja z delavstvom« i. t. d.
Iz komunikeja Delavske zbornice je torej dovolj jasno razvidno, kako lahkomiselno in neodgovorno so voditelji s ta veke organizacije pognali tiskarniško delavstvo v sedanjo brezupno borbo.
Železniški pragovi v našički aSeri
Sodišče v Osijeku je po dvodnevni pavzi — sobota in nedelja — v ponedeljek nadaljevalo razpravo o našički aferi. Kakor smo že poročali, je zdaj na vrsti zadnje poglavlje obtožnice, ki obravnava podkupovanje državnih uradnikov. Generalni direktor »Našičke« Aleksander Sohr je bil v ponedeljek zaslišan predvsem o dobavah železniških pragov in o nagradah, ki jih je »Našička« izplačevala državnim zlasti železniškim uradnikom ob raznih prilikah, posebno pri prevzemanju pragov in ob novem letu. Na predsednikovo vprašanje, kako visoke so bile novoletne nagrade državnim uradnikom, je Sohr odgovoril, da niso presegale vsote 10 000 Din. Na predsednikovo pripombo, da so nekateri dobivali tudi po 100.000 Din je Sohr to priznal, rekoč, da se je višina nagrade ravnala po poslovnem uspehu. Ako je bil uspeh kakega posla večji, je »Našička« dotičnemu državnemu uradniku izplačala tudi nagrado 40.000, 50.000 in celo 100.000 Din. Semter-tja so se nagrade izplačevale tudi v naravi, t.j. dajala so se drva, parketne deščice itd., ako so to dotični uradniki želeli. Tudi te dajatve so se nato knjižile v denarju.
Predsednik je obtožencu predočil razna pisma, ki so jih pisali poedimci višji funk-
cionarji »Našičke« in ki so bila svoječasno zaplenjena pri hišnih preiskavah.
Eno izmed teh pisem je pisal direktor dr. Bratanič uradu »Našičke« v Beogradu. Dr. Bratanič pravi o tem pismu, da se je dogodila nekje železniške nesreča, pri kateri je bila smrtno ranjena ena oseba. Ugotovilo se je, da so bili vzrok nesreče slabi pragi. Te prage je dobavila »Našička«. Zato ni izključeno, da se bo proti njej uvedlo kazensko postopanje. Dr. Bratanič poudarja, da je dobil te informacije diskretno od zanesljive strani in odreja, da je treba napraviti pri ministrstvu korake, da se ta akt enostavno vrže v koš, ker bi imela vsaka druga rešitev neugodne posledice za »Našičko«. Obtoženec Sohr je izjavil, da o tem pismu ničesar ne ve in da mu tudi ni znano, na kateri gododek se nanaša. Isto je izjavil tudi glede drugih pisem zlasti glede onega, v katerem se centrali Našičke v Zagrebu sporoča, da zahtevajo člani komisije za prevzemanje žel. pragov nagrado po 12.000 Din in da se jim lahko odobri nagrada po 10.000 Din.
Predsednik je končno še pre&ital pismo, v katerem dr. Bratanič med drugim piše: »Direktor »Našičke« v Beogradu Lovrič sruvroča. do i** wnti dirnktoriem Herzoeu.
„Poll£ikine" informacije
Ločim poskuša »Slovenec« na razne načine oslabiti globeki vtis akcije nekaterih izrazitih jugoslovenskih politikov, ki se je pričela zadnje dni v Beogradu, ter podtika ; govoru dr. Andjelinoviča neke tendence, ki jih prav gotovo ni imel, je sprejela vsa beograjska politična javnost to akcijo z velikim interesom. To ugotovi j a tudi »Politika«, ki poroča, da se je pričela resna akcija za zbiranje jugoslovenskih nacijo-nalnih elementov. V kaki smeri se bo vršila ta akcija, za sedaj še ni gotovo. Sprva se bo najbrž poskusilo z reorganizacijo JNS, če bi se pa ta peskus ponesrečil, so računa že sedaj, da bodo jugoslovensko usmerjeni ljudje pristopili k organiziranju nove stranke, ki bi imela nacionalističen karakter, toda brez kakih fašističnih primesi.
Tem svojim informacijam pristavlja »Politika«, da bo imela započeta akcija zaslombo tudi med Srbijanci, kjer je mnogo odličnih politikov, ki se ne mislijo vrniti več v nobeno staro, četudi morda za današnje prilike adaptirano stranko.
Dalje objavlja »Politika« razgovor s senatorjem dr. Angjelinovičem, ki je dejal med drugim: »Zadnje čase smo se prijatelji razgovarjali o položaju, ki nas resno skrbi. Svoje stališče sem obrazložil že v zadnjem govoru v senatu, kjer sam rekel, da bomo podpirali vsako stremljenje za pomirjenjem in normaliziranjem naših političnih prilik, prav posebno pa še stremljenja, da se hrvatsko vprašanje definitivno reši. Toda pri tem vztrajamo neomajno na temeljih politike jugoslovenske ideolo. gije in zahtevamo čisto situacijo in jasen program. Ako se na odgovornih mestih fors'ra povratek k starim političnim strankam, mi tega sedaj ne moremo preprečiti. Toda ne more se pričakovati od nas, da bi taka stremljenja podpirali. Mi bomo zavzeli svoje stališče ter pričeli z delom na novih temeljih in v skladu z novimi prilikami. Jugoslovenski elementi so danes v državi moralno in številčno tako jak či-nitelj, da ne bo težko najti instrumenta, s katerim bodo mogli nastopiti v javnem življenju ter braniti svojo ideologijo?.
Francosko odlikovanje direktorja Avale
Beograd, 30. julija. Predsednik francoske republike je odlikoval s častniškim križem legije časti dr. Svetislava Petroviča, ravnatelja Agencije Avale in b všega dolgoletnega novinarja v Parizu.
Sokolsko društvo Ljubljana III. je v svoji seji dne 25. t. m. sklenilo, da se udeleži proslave v žireh 4. t. m. Vožnja in prehrana 30. Dim za osebo. Članstvo brez izjeme v slavnostnem kroju. Kdor se želi udeležL ti, naj javi svojo udeležbo načelstvu Sokola m. Uprava.
Davisov pokal
Anglija : Amerika 4 : 0.
London. 30. julija, b. V finalnem turnirju za Davisov pokal so si danes Angleži v tretjem sinelu osvojili še četrto točko. Austin je porazil mladega Budgea precej gladko v štirih setih. Stanje je torej 4 : 0 za Anglijo.
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napoved za sredo; Oblačno, mestoma deževno. Temipera-tura bo še padla.
Dunajska vremenska napoved za sredo:
Polagoma manj oblačno, toda še ne poseb-
I no tomlo in vetrovno.'-
Gospodarstvo
Zaposlenost v posameznih gospodarskih
panogah
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v
Ljubljani objavlja sedaj tudi podatke o gibanju števila zavarovanih delavcev in nameščencev v posameznih gospodarskih panogah v mesecu juniju. Kakor smo že pred tedni poročali, se je od maja na juuij povprečno število zavarovanega članstva povečalo za 1923 na 82.490. Kakor v maju je tudi v juniju povečanje zaposlenosti pripisati sezonskemu oživljenju gradbene delavnosti. Tako je število zaposl. delavcev pri gradnjah nad zemljo naraslo za 373, pri gradnji cest in vodnih zgradb za 244 in v industriji gradbenega materijala za 561. Sezonski prirastek beležimo tudi v stroki gostinskih obratov za 193 zavarovancev :n v gozdno žagarski industriji za 183 zavarovancev. Od gospodarskih panog, ki beležijo od maja na junij nazadovanje je omeniti tekstilno industrijo, ker se je število zavarovancev zmanjšalo za 6S (lani smo beležili prirastek 239 zavarovancev).
V primeru z lanskim letom smo imrli letos v juniju za 513 zavarovancev manj. če-
prav smo zadnje mesece beležili precejšen sezonski prirastek zaposlenosti v gradbenih strokah, vendar beležijo baš te stroke manjše število zavarovancev nogo lani. Tako je pri gradnjah nad zemjo letos za 10S0 delavcev in nameščencev manj nego lani, (za 20.9".'«) in pri gradnjah cest in vodnih zgradb za 549 (za 18.1%). Lev industriji gradbenega materijala imamo letos za 39 4 zavarovancev ali 8.9 % več nego lani. Precejšen primanjkljaj nasproti lanskemu letu vidimo tudi v-gozdno — žagarski industriji, namreč 660 zavarovancev ali 8.8"/.. Med gospodarskimi panogami, ki zaznamujejo poslabšanje, je še omeniti tekstilno industrijo, ki ima letos za 678 zavarovancev ali za 5.3% manj nego lani. Zboljšanje nasproti lanskemu letu pa vidimo v kemični industriji, (202 zavarovanca ali 11-6%) v usnjarski industriji (251 zavarovancev ali 15.8%), nadalje v čevljarski industriji (101), v oblačilni industriji (242), pri občinskih obratih (180), v trgovini (45S) in pri hišni služinčadi (445).
Gospodarske vesti
Pred novimi pogajanji z inozemskimi lastniki naših obligacij. Kakor znano je naša država pred tremi leti zaradi transfernih težkoč sklenila z inozemskimi imetniki obveznic naših zunanjih posojil sporazum, po katerem dobivajo imetniki obligacij 90% zapadlih obresti v takozvanih funding obli-garijah. 10% pa v devizah ali pa po želji inozemskega imetnika 100% v internih dinarjih. Ta sporazum bo 14. avgusta potekel. Kakor poroča velika francoska organizacija obligacionarjev Association Nationale des Porteurs Francais de Valeurs Mobilieres je naša država predlagala, da se prično v septembru nova pogajanja z odborom za zaščito francoskih imetnikov naših obveznic
Povečanje španskega uvoza lesa. Letos se je uvoz lesa v Španijo občutno dvignil. Španija je v prvih petih mesecih uvozila 63.78(1 kubičnih metrov gradbenega lesa nasproti le 38 509 v istem razdobju lanskega leta. Na tem večjem uvozu pa žal naša država ni partieipirala in se je uvoz lesa iz Jugoslavije celo skrčil od lanskih 13.109 na 12.173 kubičnih metrov, dočim beleži Švedska povečanje od 22.314 na 43.317 kubičnih metrov.
= Velik napredek avstrijskega mlekarstva. Avstrijsko kmetijsko ministrstvo objavlja zanimive številke o napredku avstrijskega mlekarstva. Od leta 1923. do 1934. se je število krav sicer povečalo le od 1,075.000 na 1,210.000, pri tem pa je povprečna produkcija mleka od posamezne krave narasla od 1700 na 2100 litrov na leto. Skupna produkcija mleka je narasla v teh 10 letih od 1827 na 2541 milijonov litrov, kar je pripomoglo k temu, da je uvoz mleka, ki je znašal leta 1925. še 340.000 stotov, zadnja leta skoro docela prenehal. Uvoz masla je nazadoval od 21.000 stotov v letu 1926. na 715 stotov v lanskem letu, pri čemer pa je treba upoštevati, da je medtem postala Avstrija izvozila država za maslo in je lani izvozila že 32.000 stotov masla. Uvoz sira se je skrčil od 46.000 stotov v letu 1924. na 7700 stotov v lanskem letu, izvoz sira pa je lani dosegel 17.500 stotov.
Izvoz ščetin. V svrho pravilnega in enakega postopanja pri izvoznem carinjenju na pol predelanih prašičjih ščetin, ki služijo za izdelavo ščetk, je finančno ministrstvo izdalo naslednje pojasnilo; Prašičje ščetine, oprane in očiščene, zložene po dolgem in stisnjene v snopiče, se ne smatrajo kot surovina, nego kot napol predelano blago, ki kot tako ni izrecno omenjeno v izvozni tarifi ter zato zanj ni treba plačati izvozne carine.
— Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 1. avgusta ponudbe glede dobave 4000 kilogramov strojnega olja, 3000 kg. bancina, 500 m. usnj-atih jermen, razne žice in vijakov. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do L avgusta ponudbe glede oobave deiov za bencinske svetiljke. — Komanda pomorskega arzenal-a Tivat sprejema do 11. avgusta ponudbe glede dobave pločevine do 12. avgusta glede dobave kovinsKega materijala in lesa do 13. avgusta pa glede dobave pil — Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vulje sprejema do 16. avgusta ponudbe glede dobave platna, jeklenih vering m usnja. — Dne 17. avgusta se bo vršila pri direkciji državtiih rudarskih podjetij v Sa rajevu ofertna licitacije glede dobave motorjev. — Komanda dravske divizij^ke oblasti v Ljubljani sprejema do 25. j ilija ponudbe glede dobave sena, do 15. avgusta pa glede dobave ovsa in slame. — Dne 27. avgusta se bo vršila pri Komand' mornarice v Zemunu ofertna licitacija za dobavo
medeninastega materijala. — Dne 24. julija se bo vršila pri komandi 1. koledarskega bataljona v Ljubljani licitacija za dobavo mesa.
Borze
30. julija.
Na ljubljanski borzi je deviza Newvork danes popustila. Slabši je bil tudi London. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.73 _8.S3. V zagrebškem privatnem
kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.77 in v angleških funtih po 233.64. V sirskih bonih je bila ponudba po 34.50 in v španskih pezetah po 5.85. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca o vojni škodi nadalie mirna in se ie blago nudilo za kaso po 370 (v Beogradu promet po 366— 367). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2953.88 — 2968.47, Berlin 1752.77 — 1766.65, Bruselj 736.69 — 741.75, Curih 1424.22 _ 1431.29, London 215.77 _ 217.83. NevTork 4322.52 — 4358.83, Pariz 288.IS—289.62. Praga 180.76— 1S1.86, Trst 356.81 — 359.90.
Cnrih. Beograd 7.CO. Pariz 20.2250, London 15.1650, Newyork 305.75, Bruselj 51.80. Milan 25.0750. Madrid 41.9). Amsterdam 207.35 Berlin 123.30, Dunaj 58.65. Stockholm 78.20, Oslo 76.20. Kohenhaven 67.70, Praga 12.6950, Varšava, 57.8250.
Efekti
Zagreb. Vojna škoda 370 hI., za avg. 366 — 36S. za septem. _ dec. 370 bi., 7% invest.. 81 bi.. agrarne 46 bi.. 7% Blair 68.50 — 70, 8% Blair 75.50 _ 79.50. 1% Drž. hip. banka 73 den.. 6% begluške G2.50 — 63, Narodna banka 5800 den., PAB 228 den. Trboveljska 90 — 95.
Beograd. Vojna škoda 365 — 366 (366 — 367). 4% agrarne 46.50 bi., 7% stabiliz, 83 bi.. 6% beiluške 65 —65.25 (65.25—65.40), 8% Blair 78 bi.. 7% Blair 69.50 — 69.75 (69.50), Nar. banka 5800 — 5825. PAB 228 — 228.50 (227.50).
Dunaj; Staatseisenbahnsjesell. 23.60, Trboveljska 11.90.
Blagovssa tržišča
ŽITO.
+ Chicago, 30. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 90.o0, za dec. 91.75, za maj 92,50 ,koruza: za sept. 81.50, za dec.73.375, za maj 66.75.
+ Novosadska blagovna borza (29. t. m. Tenden. nespr. Pšenica nova: baška ladja Tisa, 79 kg za julij 126 (za avg. 131, za sept. 134, za okt. 137): ladja Begej 79 kg, 124 (129, 132, 135) baška in banatska ladja Dunav, 78 kg, 123 (128, 132, 134): sremska ladja Dunav, 77 78 kg 116.50, (121.50, 124.50, 127.50): gornje baška in gornje banatska, 79 kg 120 (125, '128,132): baška, 78/79, 118 (123, 126, 129): btnatska 78/79 kg 117 (122, 125, 128): sremska in slavonska, 78 kg 110 (115, 118. 121). Rž; baška 104 — 106. Ječmen: baški, sremski, novi, 64 kgSS — 90. Oves: baški, sremski, slavonski novi S4—86. Koruza: baška 79—SO, baška nova 75—77. Moka."baška »Ogz in -Oggc 190—210, »2« 170—190, »5s 150—170 »6-: 130—150, »7« 110—120, »8« 90—95. Otrobi: baški 78—80.
+ Budimpeštanska terminska borza (30. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: za okt. 15.09
— 15.10; koruza: za avg. 12.30 _ 12 33, za
sept. 12.37 — 12.40.
BOMBAŽ.
-f Liverpool, 29. julija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 6.59 (prejšnji dan 6.59), za okt. 6.21 (6.21).
+ Newyork, 29. julija. Tendenca komaj stalna. Zaključni teč?.ji: za sept. 11.42 (11.53), za dec. 11.37 (11.48).
Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčnoljubljena in predobra soproga, oziroma mati in sestra, gospa
€1ix«beta pevian
soproga viš. člnovnika drž. žel. v pokoju
v torek, dne 30. t. m. po kratki bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 1. avgusta 1935 ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Pirano, čes. Budejovice, dne 31. julija 1935. Rudolf Dovgan, soprog, Marija, hčerka, Emilie Porsch In Benno Sedmak — sestra in brat.
6931
Maši
9 O
O
F® vrnitvi li Križne
Obilo znanstvenih problemov čaka zdaj rešitve
»Brodovje« prve merilne skupine z veliko in več malimi barkami prodira dalje
cd Kalvarije proti Križni gori
3 metre globoka, pod Križno gc.ro ostro zavijajoči rov pa ima zasigano dno.
Križna gora na koncu rova je velik po-dor, kii je videti kakor m a jim a gora. Na-valjeno skalovje je črno z&s-igano, Močan prepih bi dal sklepati,, da je blizu še eden ali še več neznanih izhodov, bržkone mnogo manjših od glavnega vhoda, ki pa vendar zadostuje za tako temeljito ventilacijo rova.
Od Križne gore so raziskovalci lani prodrli še 600 do 700 metrov dalje do Kristalne gore a ta pot tokrat ni bila na sporedu raziskovanj. Skupina je ob 8 zjutraj nastopila s Križne gore pot proti izhodu in je imela še mnogo dela s prenašanjem čolnov in instrumentov iz jame.
Ekspedicija je dovršila posebno zanimivo opazovanje gibanja vode. Stanje vode v drugem do šestem jezeru se vse dni ni izprememo. V soboto, kose je prva merilna spupina napotila zadnjič na delo, je bilo še prav tako, le množina iz jezerca v jezerce pretakajoče se vode je bila manjša.. Pri povratku v nedeljo pa je bilo opaziti, da je voda v jezercih padla za 7 do 20 cm in so bili tudi pretoki suhi. Nerazumljivo je, zakaj ta nagli in nenadni odtok vode, še bolj pa, kod je voda odtekla, ko je bil dotok prej mnogo manjši, kakor pa množina vode n. pr. v velikem petem jezeru, ki je odtekla v pičlih 20 urah in je vodna gladina usahnila za 20 cm.
Zanimiv pojav so tudi netopirji, ki so jih
Ljubljana, 30. julija
Ekspetlicija v eu-lovit o Križno jamo na Notranjskem je zaključila svoje delo po točnem načrtu in se vrnila v Ljubljano. »JuLro« je v nedeljo priobčilo izčrpno poročilo o prvih dneh dela v jami. Jamo pa so obiskali še tretjič, in sicer: raziskovalna, druga,_ tretja in četrta merilna skupina od petka ob 21 preko noči do sobote opoldne, — prva merilna, skupina, ki j; je tokrat pomagal še inž. Kotlušek, pa od 'sobote opokine. do nedelje opc-ldne, ko so vsi udeleženci zaključili svoja dela in se odpeljali z vozom in z vsemi pripravami vred na postajo na Rakeku.
Raziskovalna skupii-na, je tokrat raziskovala številne stranske rove, bila pa je v po-mcč merilcem, da so mogli dokončati delo in so skupaj do sobotnega poldne znosili vse. instrumente, čolne in druge pripomočke do izhoda rz jame, kjer so že čakali vozovi za. prevoz. Merilne skupine so dokončavale vse podrobnosti in so izmerile 6 pomočjo balončkov mnogo višin. Vse delo je nadzoroval višji svetnik inž. Hočevar, ki je članom tudi vsestransko pomagal.
Prva merilna skupina je svojih poslednjih 24 ur v jami dobro izkoristila. Merjenje je hitro napredovalo, saj jim je, bil v pomoč še en inže-njer merilec in so delali z dvema aparatoma. V glavnem vod-aem predoru od Kalvarije so prodrli 450 m daleč do Križne gore. Izmerili so Kalva-injo, ogromen pi.ramidast podor 30X70 m fz velikih skal, deloma močno že zakopa-lih. Velike razpoke pričajo, da se težko gkladovje večno izpreminja, seseda in spet narašča, s skalamii in kapniki, ki se znova podirajo nanj.
O<1 tu dalje je vodna gladina neprekinjena, že po 30 metrih od Kalvarije pa se prehod, tako zniža, da sega strop komaj &5 do 60 cm nad vodo, kar je merjenje še prav posebno oviralo. Iz tega severovzhodnega rova veje močan prepih, ki je majhni čolmiček brez odpora kar poganjal nazaj proti Kalvariji. Ob bregovih posebno na Eavojih. je mnogo naplavljene mivke, ob stenah pa so krasni kapniki. Voda je 2 do
Kapniške tvorbe v Križni jami v marsikaterem pogledu presegajo znamenitosti Postojnske jame
naj bi pač posvetili tej jami svojo pozornost in se s podporami oddolžili jamarjem za trud. Sploh bi bilo potrebno, da bi se začela za jamsko krasoto obsežnejša pro-poganda in naj bi ji tudi država posvetila večje zanimanje. Kaj vse stori Italija za postojnsko jamo!
V jamo še vedno prihajajo jamski »roparji«, ki so se spravili nad velike kapnike. Sekajo jih, žagajo, odnašajo, prodajajo. Drugi iščejo, razne redke živalce, zlasti žuželke. Po nekaterih rovih so že vse prebrskali. Nekdo je nabral že čedno zbirko jamskih žuželk, cd katerih je samo en redek eksemplar prodal za 3000 Din. Zlasti oni, ki računajo na živahnejši tujski promet, naj ukrenejo vsa potrebno za zaščito Križne jame.
safldVSKl turnir ¥ LjiiMfarii
Ljubljana, 30. julija. Slovenska šahovska zveza je že sko» roda končala priprave za nacionalni šahovski turnir, ki se bo pričel v pone=> deljek 5. avgusta v restavraciji »Zve« zdi«. Ban dr. Puc in župan dr. Ravnihar sta posebni deput-aciji, ki ju je obiskala, obljubila pomoč. Drevi bo zadnja seja odbora, kjer bodo razpravljali še o vseh podrobnostih turnirja, posebno o številu udeležencev. V nedeljo bo pod predsedstvom g. dr. Stevana čiriča, predsednika Narodne skupščine in ju« goslovenskega šahovskega mojstra, občni zbor Jugoslovenske šahovske zve« ze, zvečsr pa žrebanje igralcev. V po? nedeljek se bo pričelo I. kolo turnirja. Da omogoči slehernemu dostop k tur« nirju, je odbor določil prav nizko vstopnino. Dnevne vstopnice bodo po 5 Din, permanentne, ki veljajo za. ves čas turnirja, pa po 15 Din.
kapelici na Vršiču
Kranjska gora, 30. julija.
Anina nedelja je bile sončna, kakor smo j jo le mogli želeti. Dan je že bil visoko, j ko je izletniški vlak pripeljal v Kranjsko | goro množico, željno užitkov v prirodi. Truma izletnikov se je usula po cesti mimo kopališča Jasne in je bodro nadaljevala pot proti Vrščicu k skromni vsako-
znanega junaka. Po končanih molitvah je I
spregovoril predsednik Ruske Matice iz Ljubljane, ki oskrouje kapelico. Z besedami, ki so poslušalce mogle ganiti do solz, se je govornik spomnil Viteškega kralja, iskreno dobrega pokrovitelja vseh ruskih izgnancev, ki živijo v Jugoslaviji. Zahvalil se je vsem, ki so količkaj pripomogli, da se je tudi letos svečanost obnovila. Njegove besede v slovenščini so zvenele mehko, ljubeče. Ves gin jen pa je bil, ko se je v ruskem jeziku spominjal onih bratov, ki so ža dotrpeli. Zelo pomembne so nadalje bile besede dr. Grač-nerja iz Ljubljane, nakar so se še drugi govorniki z bolestjo spominjali mrtvih bratov. Okoli poldne je bila skromna svečanost končana in otožni smo se razšli v premnoge smeri z Vršiča.
Gasilsko slavfe na Poltsrjis
Sv. Lovrenc na Pohorju, 30. julija Iz našega lepega planinskega kraja se v listih le redko oglašamo. Letovišč arsika sezona je v polnem razmahu, prišlo je k nam precej tujcev na oddih. Vse pa z zanimanjem pričakujejo 4. avgust, ko priredijo naši marljivi gasilci svojo veliko društveno proslavo, združeno z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne po gosp. knezo-škofu dr. Ivanu Tomažiču, in z župnim zletom mariborske gasilske župe. Slavnos.t bodo obiskale tudi druge tovariške gasilske čete. Cerkveni obredi se prično dopoldne ob 10 uri, nato blagoslovitev brizgalne, kateri bodo kumovale gge. Truda Kva-cova in Lauričeva ter gdč. Zora Skerbi-nekova. Popoldne ob 14. bo velika gasilska vaja, nato pa na prelepem šolskem vrtu velika narodna prireditev z najpestrejšim sporedom. Za brezplačni prevoz od postaje v trg je preskrbljeno. Vabimo izletnike, da obiščejo ta dan naš lepi planinski sv. Lovrenc na zslenem Pohorju, kjer jih bo razvedril čist planinski zrak, dobra pijača in jedača in vsestranska zabava. V primeru, da bi se nad nami razsrdil Jupiter Pluvius, bo slavnost preložena na naslednjo nedeljo. Naše društvo obstoji že 58-let in zasluži vse priznanje.
Avtomobilska nesreča Sinančnega direktorja
Gornja Radgona, 30. julija.
V ponedeljek se je mudil na inšpekcijskem potovanju v ljutomersko - radgonskem srezu finančni direktor g. Avgust Sedlar. Ko se je s svojim avtom peljal iz Slatine Ra-dencev proti Gornji Radgoni, se je na ostrem ovinku banovinske ceste Šratovci -Mele pripetila avtomobilska nesreča, ki pa
videli do 2 km daleč v jami in je gotovo, da niso, prifrčali tako daleč skozi glavni vhod. Tudi iz tega bi bilo sklepati na druge neznane vhode. Mestoma je v jami skalovje zasigano s črno svetlikajočo se kamenino, ki ji bo treba najti izvora: na Kalvariji pa je tudi mnogo povsem črnih kapnikov.
Na nekem mostu je bilo čuti ropotanje voza, rov vodi pod banovins'ko cesto. Pravo lego in relativno višino jamskih stropov bo mogoče dognati šele,_ ko bodo poligon zarisali na zemljevid in ni izključeno, da bodo pri pregledu sveta naleteli na nova odkritja. Merilci so prinesli s seboj toliko merilnih podatkov, da bodo potrebovali več časa za preračunavanje ln risanje.
Vsekakor je v Križni jami toliko zanimivih znanstvenih problemov, da jih v do-glednem času vseh ne bo mogoče pojasniti. Nedostaja nam požrtvovalnih znanstvenikov, ki bi se mogli ali hoteli zanimati zanjo, najzadnja ovira pa tudi ni denar, ki ga za taka dela ni kaj lahko dohiti.
Ekspedicija je imela znatne denarne žrtve. Nekaj so prispevali meceni, dalje ban-ska uprava 2000 Din, občini Stari trg in Lož do 1500 Din. Tujskoprometni činitelji
letni svečanosti v počaščenje spomina nesrečnih ruskih ujetnikov, že so se nam pokazali majhni stolpiči kapelice, ki stoji na prijazni ravnici sredi hriba, zgrajene iz lesa. Ruski ujetniki, ki so v vojni tod gradili cesto in se ubijali v prepadih ali se rušili od lakote in udarcev, so jo postavili in sveta nam je danes ob spominu nanje, zaslužila bi pa dosti več skrbi nas vseh. Strašno je bilo življenje ruskih ujetnikov daleč od matuške domovine, gladni so morali delati od ranega jutra do poznega večera. V prostem času so si hodili h kapelici krepit vero v boljšo bodočnost. Vrnitve pa mnogi niso dočakali. Nekateri obupanci so se hoteli z begom rešiti trpljenja. Polovi so jih in podrle so jih avstrijske svinčenke. Nešteti pa so našli smrt pod plazovi. Ves hrib okrog kapelice je en sam velikanski grob ruskih ujetnikov, katerih belim kostem more biti v zadoščenje vsaj to, da počivajo v bratski zemlji.
Prcta Budimir je opravil liturgijo v kapelici. Nato se je pedal h grobu, ob katerem stoji majhen, preprost spomenik ne-
Olbrachtov (cHajduk Nikola Šuhaj», ki ga je izdala Tiskovna zadruga v prevodu B. Borka in O. Berkopca, je bil predelan v scenarij za film, ki ga prično v kratkem pripravljati v Pcdkarpatski Rusiji. Roman izide prihodnje mesece tudi v francoskem prevodu.
Mednarodni festival moderne glasbe v Pragi. V sobotni številki «Jutra» smo zabeležili, da so se šest tednov pred napovedanim festivalom moderne glasbe v Karlovih Varih pojavile težkoče, ki so vzbujale dvom, da se bo festival sploh mogel vršiti. Po najnovejših vesteh iz Prage je prireditev zagotovljena, ne bo pa v Karlovih Varih, marveč v Pragi.
Češki roman o sarajevskem atentatu. Znani praški pisatelj Karel Novy bo izdal v jesenskih mesecih roman z naslovom »Sa-raievskv atentat«.
O kulturnem življenju Slovakov v Jugoslaviji je izdala Narodna je d nota v Petrovcu informativni so«s dr. Jama V. Ormisa »Kulturne snahv Slovakov v Jugoslavii«.
Zbornik o največjem gu si ar ju Filipu Viš-njiču. Odbor za proslavo Filipa Višnji da
je pravkar izdal zbornik v spomin tega slavnega guslarja in pevca narodnih pesmi. V zborniku so med drugim članki pokoj. Mi-hajla Pupina, prof. dr. Gesemanna, prof. dr. VI. Ooroviča, prof dr. čajkanoviča, dr. Izi-dore Sekuliča, Jaše M. Prodanoviča itd.
Življenjepis Marije Terezije s širokim ozadjem njene dobe je spisal Karel Tschup-pik, avtor znanih monografij o Habsburža-nih. Knjiga je izšla- pri Albertu de Lange v Amsterdamu. Prve kritike so zelo ugodne. V času, ko se obnavlja «habsburšiko vprašanje«, ima Tschuppikov spis prav posebno aktualnost.
Bodočnost bolgarske literature. V razgovoru z urednikom lista »La Bulgarie« je pesnik Teodor Trajanov oznani smernice literarnega razvoja v Bolgariji. Starejša bolgarska književnost je bila popolnoma pod ruskim vplivom Ta vpliv je bil tako močan, da je popolnoma izrinil vsakršen vpliv za-padnih slovstev. Celo nemška romantika ni segla v bolgarsko literaturo. Preobrat je nastopil po letu 1907.. ko ie Trajanov ustanovil revijo »Hvperion«, ki si je zastavila nalogo, prevrednotiti vse vrednote preteklosti in položiti bolgarski slovstveni razvoj na tr-
dne narodne temelje. Glede bodočnosti misli Trajan, da bo stala v znamenju socialnih tendenc v literaturi. Mlada bolsrarska literatura hodi še vedno po brazdah simbolizma. Pesnik, ki bi bil vreden sedanje velike dobe in njenih prevratov, se po sodbi Trajana še ni rodil. V nasprotju s sedanjimi pesniki bo novoklasicist. — Trajanov pravi, da materialne razmere, v katerih delajo bolgarski pisatelji, niso nič kaj ugodne. Le malo jih je. ki lahko žive od literarnega dela, — pojav. ki ga sicer srečujemo pri vseh majhnih narodih.
Angleški roman o južni Srbiji pripravlja romanopisec Graham. ki je lani preživel dva meseca ob Ohridskem jezeru. Roman se bo dogajal med ribiči.
Mednarodni kongres slovstvenih zgodovinarjev. Od 18. do 22. septembra t 1. bo zboroval v Amsterdamu mednarodni kongres literarnih zgodovinarjev. Poglavitna točka programa obsega referate in diskusijo o periodizaciji v zgodovini modernih literatur.
Pesnika Carduccia obravnava ob priliki letošnjih proslav stoletnice neumorni Gio-vanni Papini v svojem pravkar izišlem spisu
»Julij Cezar« opera. Italijanski skladatelj Francesco Malipiero je na podlagi Sh-rke-spearjevega besedila dovršil opero »Julij Cezar«.
po srečnem naključju ni zahtevala človeških žrtev. V nasprotni smeri je na tem ovinku privozil drug avtomobilih s precejšnjo naglico. Ker je ovinek precej oster in cesta izredno ozka, je v nasprotni smeri divjajoči avtoinobilist vozil precej ob levi strani ceste. Finančni direktor, ki je šofiral sam, ja s svojim avtom v zadnjem trenutku, čeravno je vozil pravilno ob desni strani, krenil še bolj na desno, da prepreči pretečo hudo nesrečo Pri tem na ie zavozil v obcestni rob. kamor je zdrsnil njegov avto ter zadel v obcestno drevo, ki je preprečilo vdru-gič še hujšo ne=rečo. Ker je bil sunek ob drevo precej močan, se ie poškodovala desna stran avtomobila, blatniki, vrata, zdrobiie so se šipe. nekoliko se je poškodoval tudi motor. donm so vsi potniki ostali nepoškodovani. Ker je slučajno ob tem času privozil iz Radencev proti Gornji Radsioni neki tovorni avtomohil. so mu priklonili osebni avto finančneca direktorja in ga dali mehaniku v popravilo.
Ugotovitve o sleparijah z mrtvaškimi listi
Ptuj. HO. julija.
Poročali smo o velikih sleparijah z mrtvaškimi listi, ki jih je uganjal neki auent tako zvane »samopomoči« kar na debelo. Zdaj je ugotovljeno, da ie izdalo samo eno župnišče v bližnji ptujski okolici v teku dveh let 27 uradnih mrtvaških listov. V župnišču se je vedno zplasil zastopnik samopomoči«. ki se je predstavljal pod tujim imenom ter zahteval v imenu »samopomoči' mrtvaški list za to in to resnično umrlo osebo. Ko je imel premeteni slepar mrtvaški lict že v žeou. ie zaprosil župnika še za bianco mrtvaški list. opremljen s podpisom žuonika in uradnim pečatom, češ. da ie mrtvaški list potreben za »samopomoči za arhiv in da ga ho «ama izpolnila.
Premeten? slepar je na ta način izrab-lial dobroto župnikov, naknr ie na lahek način s potrienimi mrtvaškimi listi dvignil visoke v«ote r>ri samopomoči«. vsesa okoli 80.000 Din Preden ie predložil mrtvaški list. je enostavno pravi mrivški list uničil ter izooln'1 bianc mrtvaški list na osebo, kntern je že nred leti zavaroval ter pozneie od nje odkupil noliro. Slične poskuse je delal tudi v ormoškem okraju, vendar mu tam-kaišni ži.mnik ni najedel, da bi mu izdal še m=ebni Mnnpo mrtvaški list. Ali in v koliko so bili župniki unraviče"i izdaiati pole? onVinninorrn mrtvaškega licta še hianro mrtvaški .list. onremiien r uradnim pečatom in podpisom, bo še dognala preiskava. Prefri^ani agent ie nenadoma neznano kam izginil in se skriva pred orožniki.
Premalo dežja
Ljubljana, 29. julija.
Skoroda smo letos že pozabili na običajne poletne nevihte s krepkimi nalivi, prelomi oblakov in neredkimi poplavami. Saj je dan za dnem, z le redkimi presledki že ves drugi poletni mesec jadralo po večina brezoblačnem nebu žgočt solnce in neusmiljeno izsrkavalo že itak preskopo vlago iz izmozgane zemlje. Tisti redki pljuski, ki jih je julijsko nebo izcediio na žejno, koprnečo zemljo, so bili tako skromni, da se je cb komaj zaznavnem ohlajenju, kar mimogrede že drugi dan znova razlila armada kopalcev na obrežja pretoplih voda.
Res blažena sezona radostnega živžava kopalcev pa ni našla v zdrzni so: čni pripeki — veselega priznanja našega kmeta, katerega obdelana zemlja poznih pridelkov in izsušeni travniki ne bodo zadosti donosni. Kakor v življenju sploh, se prav tu še bolj križajo ekstremi prirode, ki preveč zateg-njeni v eno smer vselej nekomu koristijo, drugemu obenem tembolj škodujejo.
Drugi poletni mesec gre h kraju in še ri prepozno, da se zdrami ob zadostni moči rastje in zcr&nje poznih pridelkov. Vsak dežek, ki pronikne v zemljo, prinaša s seboj blagodat, ki obenem z ohladitvijo ozračja poživi tudi človeka. Res da tudi današnja moča ne bo bog ve kako izdatna, komnj da je pobrala največji prah s cest. Prinesla pa je s seboj vsaj začasno prijeten hlad in presekala visoko stopnjevano vročino mini-lih dni.
Po rekordnem višku Vidovega dne, ko je Ljubljana zaznamenovala 37.5 stopinj v senci, je po vztrajni pripeki minilih dni včeraj živo srebro spet zlezlo na 33.5 stopinj Celzija. Najbolj vročemu dnevu julija pa je danes sledil vremenski preokret. Že v nedeljo je močan zračni vrtinec črpal iznad Sredozemskega bazena vztrajen, topel jugo-zapadnik, ki se je umiril šele sinoči, ko je že bližnja vlažna depresija s severa pognala k nam osvežujoči severozapadnik. Le s težavo pa se je nabralo toliko moče, da se je vsilil na zemljo prepotrebni, rahli dežek.
Prav kakor že dvakrat v tem mesecu, je vdor vlažnega območja s severozapada pregnal vročino, obenem pa le skopo poškropil zemljo. Z včerajšnjega viška 33.5 stopinj je danes živo srebro zdrknilo za polovico na 16 stopinj Celzija. Le malo je verjetno, da bi se trenutno vremensko stanje tudi tretjič izneverilo dosedanji smeri, tako da bodo pasji dnevi prinesli solnca željnim rajši še preveč ko premalo blagodati svojega pro-slulega gospodstva.
Hmeljarjem v Savinjski dolini je današ-, nji dež, ki je prav izdatno namočil zemljo, prinesel rešitev vprav pred grozečo katastrofo zaradi rdečega pajka (tetranihus). Nasadi so si znova opomogli in obetajo najlepši pridelek.
Suša je že grozila, da bo popolnoma uničila posebno krompir, fižol, koruzo in zelje. Po nekaterih krajih že dva meseca ni bilo dežja in tam je zemlja globoko razpokana. Kmetje žele, da bi deževalo nekaj dni, kajti le tako bi se zemlja dobro namočila.

V
Milijonsko mesto Cleveland, kjer ima volilno pravico okrog 20.000 jugoslovenskih naseljencev, bo imelo letos med županskimi kandidati tudi f -^venoa — mestnega sodnika Franka Laušeta. Frank Lauše je v Clevelandu rojeni Slovenec ter sp-lcšno znan kot poštenjak v javnem ud-ejstvovanju. Pri volitvah za me?t.ne sodnike je od vseh kandidatov dobil največ glasov. Ugledni iavni delavec je ponosen na svoje slovensko po-koljenje, Kot mestni sodnik pa si je pridobil velike simpatije tudi s tem, da je vedno odločno zastopal interese delavcov Tudi v ameriški javnosti ima velik ugled in je »The Cleveland Press«, najuglednejši neodvisni dnevnik v Clevelandna, nedavno javno apeliral nanj, naj kandidira za mestnega župana kot neodvisen kandidat. Kandidaturo su mu ponujali tudi od drugih strani, a jo je odklonil. Apel uglednega lista pa je imel uspeh in bo sodnik Lauše sprejel neodvisno kandidaturo. Mož, ki je še mlad in zelo agi-len, ima vse kvalifikacije za župana
Volilna borba za župansko mesto v Clevelandu je posebnost, kakršne nima nobeno drugo mesto v Ameriki. Mestna ustava predpisuje, da lahko kandidira za župana vsak, ki dobi 5.000 podpisov volilcev. Ta zadostuje in se ni treba nasloniti na kako stranko. Vsaki dve leti se prvi torek 'neseca oktobra vršijo velandu primarne županske volitve in ona dva kandidate ozira na stranke ki dobita pri primarnih volitvah največje število glasov, sta županska kandidata pri rednih volitvah, ki se vršijo prvi torek v mesecu novembru.
Zanimive občinske vefitve
Bežanija je mala občina v okolici Beograda. Pred leti je bila priklopljena beograjski mestni občini. Prebivalci Bežanije pa niso bili prav nič zadovoljn s to združitvijo s prestolniško občino. Postali so sicer iz vaščanov meščani, a obenem soee jim jfcdesetorile tudi občinske dajatve. Povsem naravno je, da so Bežanci napeli vse sile, da se zopet ločijo cd Beograda. S težkim trudom jim je končno uspelo: Bežanija je bila izločena iz beograjskega pomerija in postala zopet samostojna občina. V nedeljo 2'S. t. m. so se vršile v Bežaniji občinske volitve. Vložene so bile tri kandidatne liste: dve listi Jugoslovenske nacionalne stranke in ena lista Hodžerove narodne stranke.Rezultat volitev je bil tale: Lista JNS, katere nosilec je bil žJivko Maleševič, je dobila 231 glasov in 13 odborniških mest, druga lista JNS s nosilcem Lazom Dragičevičem 131 glasov in 3 odborniška mesta, lista Narodne stranke pa 120 glasov in 3 odborniška mesta. V občini ob vratih Beograda je nastopila JNS zopet aktivno in posegla v volilno borbo. In je zmagala na vsej črfti...
Domače vesti
•	Minister P. živkcvič je zapustil Rogaško Slatino. Včeraj je zapustil naše odlično zdravilišče vojni minister g. Petar živ-kovič Ob slovesu je ponosno zatrdil, da si jo v 22 dneh bivanja v Rogaški Slatini iz-ledno okrepil zdravje in da vobče odnaša iz drage Slovenije mnogo lepih vtisov.
♦	Francosko odlikovanje. Predsednik francoske republike je odlikoval g Vladimira Peršeta, direktorja Putnika v Beogradu z redom viteza legije časti za njegovo dolgoletno uspešno delovanje na polju tujskega prometa med obema državama. Direktor, Perše, ki je mariborski rojak vodi z vso vnemo tudi doma turistično propagando in si je za propagiranje Pohorja v južnih krajih naše države pridobil velike zasluge. K odlikovanju mu čestitamo!
*	Skavtski tabor v Beogradu. V času od 1. do 11. septembra bo tretji veliki skavtski tabor v Beogradu, v katerem bodo poleg skavtov iz naše države tudi skavti iz sosednjih slovanskih in prijateljskih držav. V taboru bodo priredili na rojstni dan Nj. Vel. kralja velike svečanosti. Nekaj tisoč skavtov bo potovalo na Oplenac. Vsem državnim uradnikom in nameščencem, ki so skavti, je dovoljen dopust od 1. do 11. septembra.
*	Razpis zdravniške službe. Banska uprava je razpisala službo zdravnika — uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Brežicah. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo in dovršeni staž. Prošnje naj vložijo pri banski upravi do 20. avgusta.
Izlet planincev v Črno goro bo od 1. do 9. septembra ti. Zveza planinskih društev ima letošnji kongres v Dubrovniku v nedeljo dne 2. septembra. Ta dan zvečer je sestanek vseh planincev-izletni-kov na ladji na morju zvečer ob 20. uri. Dne 3. septembra je predviden izlet na Orjen (1895), dne 4. IX. izlet na Mljet s paraikom ter peš do jezera. Posebna skupina odide 4. IX. na Durmitor. 5. IX. bo izlet na Lovčen do Ivanovih Korit, dalje na Jezerski vrh (1759 m), povratek preko Cetinja na Budvo z avtobusom ter odtod s parnikom v Dubrovnik. 6. IX. se lahko udeleženci odpravijo na razne izlete v okolico Dubrovnika. 7. IX. ie na sporedu izlet na Klobuk. 8. IX. kopanje v morju ter zvečer povratek domov. Po ~ železnici in po parnikih je odobrena ugodnost polovične vozne cene. Planinci naj si že zdaj zagotovijo dopust za ta čas. Podrobne informacije daje in prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4.
Vaše filme in plošče razvijem, kopiram in povečam strokovno in hitro.^Na zalogi po najnižjih cenah vedno sveži filmi in plošče ter vse novosti fotokamer.
DHOGEEIJA I. KANC, NEBOTIČNIK
*	Izletniški vlak. V noči od 3. na 4. avgust se bo iz Zagreba z glavnega kolodvora ob 0.12 odpeljal posebni izletniški vlak na Sušak, kise bos Sušaka vrnil 4. avgusta ob 20.40 ter dospel v Zagreb 5. avgusta ob 2.30. Znižana vozna cena za eno osebo tja in nazaj znaša za relacijo Zagreb — Suiiak v II. razredu 69, v 3. razredu 46, za relacijo
Karlovec _ Sušak pa v II. razredu 54 in v
3. razredu 36 Din. Potniki iz vseh postaj ljubljanske direkcije uživajo za vožnjo od svoje vstopne postaje do priključne postaje Zagreb ali Karlovac 50 odstotni popust od normalne vozne cene. Natančnejše informacije dobijo potniki pri blagajnah železniških postaj.
*	Umrla je v Ljubljani gospa Elizabeta Dovganova, soproga višjega žel. uradnika v pokoju. Pogreb bo jutri ob 15. iz bolniške mrtvašnice. V Dolenjem Logatcu je umrla gospa Minka Lapaine. Pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
*	Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani,
Kongresni trg 2./II. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšiim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, sten ografe k i in drngi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo !
*	Ponesrečen mornarji prosijo za miloščino. Letos aprila so se v severni Dalmaciji med hudatmi burjami ponesrečile jadrnice »Božidar«, »Sv. Nikola« in »Palma«. Ker jadrnice niso bile zavarovane, hodijo ponesrečeni mornarji po domovini in pobirajo milodare. Te dni so bili v Zagrebu in jih je občinstvo po svoji moči podprlo.
*	Pocenitev potovanj v Nemčijo. Jugo-sloveni kupujejo registrirne marke po priznano ugodnih cenah vSalzburgu pri Ba-vernbank (Dollfuss - platz 3. Hotel Bristol) To lahko opravijo med postankom brzega vlaka vSalzbnrgu, če se prej prijavijo.
*	Svinjska kuga v Medmurju. Prejšnji teden se je pojavila svinjska kuga v vasi Mursko Središče v čakovskem srezu. Nalezljiva bolezen se je naglo širila po okolici in je sresko »ačelstvo v Cakovcu ukrenilo vse potrebno, da bi se lokalizirala in uduši-la. Sreski in mestni veterinar že nekaj dni cepita svinje, ministrstvo za poljedelstvo pa je dalo na razpolago 50.000 Din za nabavo seruma, ki ga revni kmetje sami ne morejo plačati.
*	Velik viom pri Ljutomeru. V nedeljo eo v Očeslavcih pri Ljutomeru vlomilci vdrli v trge vino Josipa Hermana ter odnesli mnogo manufakturnega blaga in tudi nekaj gotovine v skupni vrednosti 170.000 Din. O vlomu je bila obveščena mariborska policija, ki se je takoj podala na delo. Policijski pes je vlomilce zasledoval in so b'Ie doslej aretirane žetni osebe.
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9^4 zvečer Silvia Sidney	v velefilmu
M A IDAM IE
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
Vlom v Zgornjih Bitnjah. V Zgornjih Bitnjah pri Kranju je neznan človek pri belem dnevu s ponarejenim ključem vdrl v stanovanje posestnice Pavle Erženove in iz zaklenjene omare ukradel 5.650 ki so ga ljudje opazili na begu.
^ Za uboj 2 leti strogega zapora. Bilo je 30. junija letos okoli 2. zjutraj na Kal-cih pri Dol. Logatcu. Med fanti se je vnel prepir in pretep. Mladi France Kogoj je s polenom oplazil dva fanta, toda samo lahko. Nato pa je zamahnil s polenom po hrbtu Menarta Matevža s tako silo, da je Menartu počila velika jetrna žila — do-vodnica. Menart se je nezavesten zgrudil na tla in čez nekaj časa umrl zaradi izkr. vavitve. Državni tožilec je Kogoja obtožil uboja in lahke telesne poškodbe. Kogoj se je zagovarjal s silobranom. Ko se je Menart zgrudil na tla, je sam začel jokati in je skušal svojega prijatelja spraviti k zavesti. Kogoj je bil obsojen na 2 leti in 15 dni strogega zapora. Branilec in državni tožilec sta se pritožila.
ELITNI KINO MATICA
Tel. 21-24	Te1. 21-24
Danes ob 4., in 9% uri
Ida Wiist,	Theo Lin gen in
Herman Thimig
v filmu
DEČKO, KAJ PA SEDAJ
Globoko znižane cene.
* Strašen zločin matere. V Conoplju pri Somboru so se tragično končale nevzdržne družinske razmere v hiši kmeta Štefana Ti-sinka. Štefan in njegova žena Stanka, roditelja treh otrok, sta se že dolgo hudo prepirala, ker se je mož udal pijači in denar zapravljal tudi z lahkomiselnimi ženskami. Mož je ženo pretepal in so bili sosedje mnogokrat priče družinskega pekla. Te dni je obupana žena z otroki zbežala od doma, da bi si poiskala zavetje pri nekih sorodnikih v sosednji vasi. Ko je šla po cesti mimo kanala, je videla, da dirja za njo voz. Mislila je, da jo preganja mož, ter je vsa obupana pometala v kanal otroke in skočila vanj tudi sama. Na vozu pa so bili neki sosedje, ki so potegnili iz kanala otroke in mater. Najmlajše dete je bilo že mrtvo, a tudi starejša otroka sta v življenski nevarnosti.
Iz Ljubljane
u— Nov upravitelj jetnišnice. Po smrti zadnjega upravitelja ljubljanske jetnišnice g. Zupana je bilo mesto nezasedeno. Za upravitelja te jetnišnice je sedaj imenovan g. Janko Spr-eitzer, računovodja pri računskem oddelku apekcijskega sodišča v Ljubljani.
u— Popravni izpiti. Dne 1. avgusta se prične novi tečaj za dijake, ki imajo popravni izpit. Vpis in informacije iz usluž-nosti pri g. Marinšku, šol. siuž. na I. drž. realni gimnaziji ali pri g. Bombaču, šol. služ. na n. drž. realni gimnaziji v Ljubljani.
n— Kolonija Kola jugoslovenskih sester
odide na letovanje v Kraljevico 4. avgusta. Kolonisti naj bodo še pred 17. uro na glavnem kolodvoru. Prijave in informacije v Gledališki ulici 12/111. dnevno od 14. do 16. pri ge. Fakinovi.
u— Sokolsko društvo Ljubljana IV, vpri-zori v nedeljo 4. avgusta ob 17. na prostem Vombergerjevo komedijo »Voda« na letnem telovadišču ob Dolenjski cesti. Po igri narodna veselica e plesom.
u— »Tabor«. Drevi ob 20. pevska vaja. Prisotnost vseh pevcev in pevk je nujno potrebna. — Pevovodja.
on
m a 2—3 v s c h c
%iitan Hfsanitta • &€olh & (Predat*c
w
&e!etthurge v a C. £jt*blfana.
u—Tvrdka Fr. Kelc & Oomp., dobaviteljica štokglajzarjev. O naših štokglajzar-jih smo svoj čas objavili precej obširen Članek in že takrat smo zabeležili, koliko so ti prebivalci slepih tirov na tovornem kolodvoru deležni pred svetom vsakovrstne sramote in gorja. Policija, ki si daje ž njimi kar čez mero opravka, je napravila zadnjič celo afero, češ da štokgiajzarji po-strežčkom, ki so legitimna stroka in po. šteni davkoplačevalci, odjedajo zaslužek s tem, da prenašajo potnikom kovčege, košare in pakete na kolodvoru, štokgiajzarji so takrat dvignili ogorčene proteste, da tako šušmarstvo ni v nikakem skladu z njihovim stanovskim ponosom — njihov posel so vendar vagon: premoga, ki ga je treba zmetati na vozove, vagoni zabojev in vreč in podobne reči. Te dni pa je zagrozila nevarnost od nove strani, da pridejo štokgiajzarji ob svoje dobro ime. Policija je aretirala 25-letnega poklicnega potepuha Franceta Kelca, ki g j. je ovadil stražniku njegov pajdaš, da je pred mesecem ukradel šolskemu upravitelju v šoli na šmartinski cesti tri pare čevljev. Kelca so aretirali, a ko je na policiji izvedel, da se ima za aretacijo zahvaliti svojemu dobremu prijatelju, je šel in je tudi svojega izdajalca izdal. Povedal je, da sta zadnja leta skupno kradla obleko in obutev, ki sta jo potem zs majhen denar prodajala štokglajzarjem. Kar jih leta okrog tovornih vlakov po štokglajzu, je dejal, vse sva jih midva oblekla od nog do glave. Kot kronisti beležimo to stvar, čeprav smo tudi sami prepričani, da se je Kelc na policiji prav gotovo malo širok oustiil. Kelca sc izročili sodišču, njegovega tovariša pa iščejo žandarji.
Vfuunuk

Okusen šte&ljiv a poceni
Izdelek
Osješke livarne železa in tovarne strojev d- d- Osijeh
Sodne dražbe zemljišč. Na sreskem sodišču v sobo št. 16 je bil včeraj velik naval strank, ker so se vršile sodne dražbe treh posestev. Sodnik je imel na svoji mizi kup denarja, ki so ga interesenti polagali kot vadij k dražbi. Samo za neko ljubljansko hišo, ki pa ni bila prodana, ker je bilo postopanje zadnjo minuto ustavljeno, bi morali zdražitelji položiti do 4C0.000 Din gotovine kot vadij. Prodano je bilo neko kmečko posestvo v Lanišču pri Grosuplju za 50.500 Din, cenjeno jc bilo 52.300 Din. Najnižji ponudek je znašal 36.2G0 Din. Kot drugo posestvo je prišlo na dražbo posestvo Izidorja Paljevca v Mostah. Cenjeno je bilo na 67.500 Din, prodano pa za 55.503 Din. Pri tej dražbi je bilo oškodovanih mnogo obrtnikov in zidarskih delavcev za zaslužek. Vseh oškodovancev je 13. ki ne pridejo do kritja svojih intabuliranih terjatev. Nekateri so oškodovani za 500, drugi za 1003, ostali za 1500 do 2000 Din. Na dražbi sta bili dalje prodani hiši št. 04 in 94a na Dolenjski cesti. Te hiši jc zdražil Ivan Adamič, industrijec iz Kranja, za 310.000 Din. cenjeni sta bili na 460.000 Din.
u— Naknadni pregled motornih vozil se bo vršil 8. avgusta od 8—11. ure na mestni pristavi Povšetova ul. 8. v Ljubljani. K temu pregledu je pripeljati še vse ar. to-mobile in motocikle, ki iz kateregakoli vzroka za leto 1935. še niso bili komisijsko pregledani. Uprava policije opozarja prizadete lastnike, da se z nepregledanim motornim vozilom ne sme obratovati.
u— Sleparski potnik. Neki 33-letni Karel Z., brezposelni trgovski potnik iz Kranja, se je v maju mudil po raznih opravkih dvomljive vrste v Toplicah pri Zagorju in je ukradel pekovskemu mojstru Alojziju Kisu zavarovalno polo, ki jo je bila izdala podružnica zagrebške zavarovalne družbe Croatia in se je glasila na znesek 50.000 Din. Potnik je nato pri "družbi v Zagrebu dvignil na polo 7.885 Din, z denarjem pobegnil proti dalmatinski rivieri iz zaklenjene omare ukradel 5-650 Din gotovine in nekaj zlatnine. Orožniki poizvedujejo za fatom ki so ga ljudje opazili na begu.
ZOPET ORDINIRA
u— Avtohusna vožnja k mednarodnim avtomobilskim tekmam na Kiek (Grossglock-ner) v nedeljo, 4. avgusta, stane 250.- Din za osebo. Odhod v soboto ob 14. Prijave do petka pri Putniku, Ljubljana.
Iz Celja
e— Nakup sadja na trgu. Celjski branjevci so nam poslali daljši dopis, v katerem navajajo v svojo obrambo: Mi nikakor nismo odgovorni za besede, kakor se kmetje izražajo nasproti zasebnim strankam, ki jeh prestrežejo pred vežnimi vrati ali na cesti ter izmamljajo od njih blago, za katero so kmetje ali kmetice že prejeli denar a conto od branjevcev. Kmetje so dobro informirani o tržnih cenah. Zgodi pa se da jih lovijo zasebniki in kmetje jim pač v izgovor navedejo, da je blago že prodano za višjo ceno, kakor jo nudijo zasebniki. Kmetje pač rajši prodajajo branjevcem nekoliko cenejše, ker tako hitro dobe svoj denar, ne izgubljajo časa, ni se jim treba prerekati s kupci, ni jim treba plačati tržnine. A ubogi branjevec, ki je skrbni posredovalec, da kmetje blago prodajo in da so kupci dobro postrežem, so zdaj izpostavljeni šikanam. Da vlada letos na celjskem trgu huda draginja, nismo krivi branjevci. Prav zdaj vse preži na nas, pozimi pa se nihče ne zmeni, kako v mrazu čakamo na uboge pare strežoč meščanom 6 sadjem, na katero moramo dobro paziti, da ga ohranimo za pozni čas. Imamo družine in skromen zaslužek, zato ne zaslužimo šikaniranja.
e— Dražba sadja ob državni cesti. Sresko načelstvo je razpisalo dražbo sadja na državni cesti za torek 13. avgusta na progi Celje—Vrhovlje in v sredo 14. avgusta na progi Celje—Ločica. Pojasnila se dobe pri tehničnem razdelku.
""oSlTEOBmS™
RAZSTAVO V CELJU OD 4 DO 18. AVGUSTA.
e— Stare freske v opatijski cerkvi. Kakor smo že poročali, so začeli pred kratkim renovirati notranjost celjske opatij-ske cerkve. Pod vodstvom slikarskega mojstra Petra železmika iz Ljubljane zdaj odstranjujejo omet. Doslej so odkril' pod ometom na stropu že več starih fresk, ki jih bodo restavrirali. Vsa dela bodo ko:.čari a v septembru. Notranjost cerkve bo zelo pridobila na lepoti in vrednosti.
e— Drzen vlomilec v stanovanju. V nedeljo okrog 23. je Sel na Dečkovi cesti 19. v Gaberju stanujoči narednik Popovič e svojo ženo k počitku. Okrog pol 1. zjutraj se je žena nenadno zbudila in opazila, da sedi na njeni postelji neznan moški Začela je kričati in je zbudila svojega moža, neznanec pa je pobegnil skozi vrata. Pri pregledu stanovanja sta zakonca ugotovila, da je neznanec odprl vse omare. Vrata omar škripajo, a zakonca v sladkem spanju nista ničesar čula. Vlomilec, ki je bil prišel v stanovanje s ponarejenimi ključi, je ukradel naredniku iz hlač 3 000 DLn j vredno zlato uro in verižico, ženi pa z noč- I
ne omare 200 Din vredno srebrno uro in iz ročne torbice 130 Din, poleg tega je vzel s seboj še ključ stanovanja.
e_ Dve prebrisani tatici iz češkoslovaške sta se pojavili te dni v Celju in sicer 36-letna Zdenka in njena sestra 37-letna Marija K. Obiskali sta tn celjske trgovine. Na željo so jima pokazali svilene robce, a nista ničesar kupili. Ko sta šli v četrto trgovino v Gosposki ulici in prav tako zahtevali svilene robce, so opazili, da je Zdenka izmaknila 7 komadov in jih skrila v vrečici, ki jo je imela skrito pod krilem. Zdenko so aretirali, Marija pa je pobegnila. Najbrž imata še več tatvin na vesti.
Iz Maribora
a— K notici o slovesu konzula inž. šev-
čika, ki smo jo objavili v ponedeljskem »Jutru«, dostavljamo, da je izrekel poslovilne besede v imenu slovenskega planinstva g. ravnatelj dr. Josip Tominšek. Pod dojimom stare in trdne planinske vzajemnosti med Čehi in Slovenci je kot. urednik »Planinskega Vestnika« in kot planinec, ki je sam aktivno doživel klasično dobo te vzajemnosti včasih dr. Chodnnskega in dr. Prahenskega mogel izpregovoriti tembolj živo, ker je g. konzul ževčik član SPD, naročnik »Planinskega Vestnika« in vnet planinec. Pc nagovoru se je g. konzul dalje časa razgovarjal z ravnateljem Tominškom o našem planinstvu. In dr. Tominšek je mogel opozoriti na čudno naključje, da je točno na dan tega sestanka pred 35 leti bila otvorjena češka koča. »češka era < v našem plani, stvu je bila doba največjega napre lk
a— Naknadna prisega v Mariboru stanu-jočih vojaških obveznikov bo v petek 2. avgusta ob 10. dopoldne na vrtu Gambrinove restavracije. K prisegi morajo priti od leta 1886. do 1914. rojeni vojaški obvezniki, ki še niso prisegli, a so odslužili svoj vojaški rok ali pa bili oproščeni službe. Prisegali pa ne bodo oni, ki so bili zapriseženi lani 16. decembra, dalje vsi stalno in začasno nesposobni, vsi vojni invalidi s preko 30odstotno invalidnostjo in novi obvezniki, ki so letos odslužili svoj rok.
a— Državna nižja gozdarska šola v Mariboru je zaključila dne 29. julija 1935 svoje peto šolsko leto, odkar je bila ustanovljena. V preteklem šolskem letu je obstajala šola iz enoletnega in dveletnega tečaja. Enoletni tečaj je obiskovalo 10, dveletni pa 13 učencev. V dneh od 22. do 27. t. m. so se vršili za oba tečaja sklepni izpiti. Ustnim izpitom je prisostvoval kot odposlanec banske uprave inž. Franc Š u 1 g a j, ki jc bil obenem tudi predsednik izpraševalnc komisije. Iz enoletnega tečaja je bilo pripuščenih k sklepnim izpitom 8. iz dveletnega pa vseh 13 učencev. Vseh 21 kandidatov je izdelalo. Prihodnje šolsko leto bo pričelo bržkone 1. oktobra. Ker je v teku reorganizacija vsega nižjega gozdarskega šolstva, bo program za bodoče šolsko leto objavljen ob času v časopisju.
a— Stanovanjski urad Mariborskega tedna. Da zagotovi vsem obiskovalcem prenočišča, je uprava Mariborskega tedna ustanovila tudi letos stanovanjski urad. Vse stranke, ki lahko oddajo sobo, se naprošajo, naj se javijo čimprej v pisarni Mariborskega tedna. Že na podlagi dosedanjih prijav je popolnoma izključeno, da bodo našli tujci prenočišča v mariborskih hotelih. Mariborski teden opozarja vse stranke, da ne smejo zahtevati od tujcev višjih zneskov, kakor so jih javili in ki bodo označeni na nakazilih stanovanjskega urada Mariborskega tedna. Od 1. do 13. avgusta bo posloval stanovanjski urad Mariborskega tedna podnevi in ponoči pri vseh vlakih na novem peronu
™ Zvočni kino Dvor ™
Telefon 27-30
Danes ob 4., 7 in 9% uri smeh in grohot v filmu
KABINET Dr. liARiFARI
Vstopnina za parket 3.50 Din
glavnega kolodvora, telefon 26-6^. — Pisarna Mariborskega tedna se je preselila na razstavišče in posluje celodnevno v poslopju otrošskega vrtca, telefon 23-87.
a— Strela in pomanjkanje vode. Zaradi strele, ki jc povzročila, da je pregorel elektromotor črpalnih naprav mestnega vodovoda, je nastalo jako močno pomanjkanje vode. Mariborsko mestno poglavarstvo poziva prebivalstvo, da omeji uporabo vode na minimum, dokler se ne bodo odstranile napake v obratu, kar se bo zgodilo že v nekaj dneh.
a— šestnajst primerov raznih pre\*ar vsebuje obširni obtožbeni material proti Pavlu Cvenklju. Razprava bo v kratkem in jc v mariborskih krogih zanjo veliko zanimanje.
a— Kandelabrska afera, ki so jo nekateri hoteli razpihniti, se je sedaj pojasnil, potem ko sc je v ponedeljek popoldne sešla na licu mesta posebna komisij*, ki je dognala, da ®o novi kandelabri na vrhu za tri centimetre debelejši, kakor je bilo v osnutku predvideno.
Iz Ptuja
j_ Poškodbi je podlegel. Poročali smo o
hudi nesreči mlinarja Kanjča Franca iz Budine, ki se je s kolesom zaletel v voz s tako močjo, da mu je oje predrlo trebuh. Kajnča so v ponedeljek prepeljali iz bolnišnice domov, kjer je kmalu po prevozu umrl. Kajnč, ki je bil star komaj 34 let, zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Sosedje globoko obžalujejo tako tragično smrt simpatičnega moža.
^ ii © i
Ljubljanski Sokol ponovno opozarja svoje članstvo, da se udeleži korpora* tivno i zastavo proslave 30=letniee So« kolskega društva v Žireh dne 4. avgu== sta. Prijave sprejema društvena pisarna v Narodnem domu do vključno 2. avgusta; istočasno s prijavo je vplačati 30 Din za obed in vožnjo. Udeležniki se bodo odpeljali v nedeljo točno ob 6. izpred Narodnega doma. — Ljubljanski Sokol pa se udeleži po večjem odpo* slanstvu tudi proslave 30detnice Sokol* skega društva v Domžalah, ki bo isto* tako 4. avgusta. Apeliramo na članstvo, da se pridruži v čim večjem številu tu=> di temu odposlanstvu ter prisostvuje svečanosti bratskega domžalskega Soj kola, s katerim je bilo naše društvo oso* bito v prvih letih njegovega obstoja v najtesnejši zvez. Društveno odposlan* stvo se odpelje v Domžale z vlakom v nedeljo ob 13.50 uri. Člani v svečanem kroju, v Žireh kakor v Domžalah.
Sokol Celje. Vse brate in sestre, ki se zanimajo za plavanje, opozarjamo, da bodo 15. avgusta župne tekme v plavanju in skokih za vse oddelke v Trbovljah. Da bi se celjsko članstvo primerno pripravilo za te tekme, so treningi v mestnem kopališču v Celju vsak dan od 14. do 17. Vodstvo treningov je poverjeno br. Mikuletiču. Bratje in sestre, udeležujte se polnoštevilno in redno treningov ter prijavite svojo udeležbo na župnih plavalnih tekmah.
soglašajo: najboljše je
RS^BEBA
terpentinovo milo
o r
Novo kolo v ligi
Zadeva v ligi se je silno zaostrila. Nedeljski rezultati niso položaja prav nič razbi-strili. Narobe, dirka za prvim mestom je postala še boli odprta. Po izgubah, ki so jih utrpeli Jugoslavija. Hašk in Gradjanski, si je BSK z dobičkom dveh pik močno popravil položaj, in še Concordia je z uspehom v Splitu posegla v borbo za prvo mesto. Za prvo mesto je torej pet kandidatov, ki s-bodo trotovo razvrstili na prvih pet mest. Na čelo spodnje polovice tablice se bo najbrže postavil Hajduk. Primorje. Bask in sarajevska Slavija se bodo gnetli na ostalih treh mestih, dočim je osiješki Slavili poslednje mesto že kar zagotovljeno. Dulcis in fundo — vsaj tam je položaj jasen!
Prihodnjo nedeljo igrajo:
v Beogradu: BSK — Hajduk v Zagrebu: Hašk — Jugoslavija v Ljubljani: Primorje — Gradjanski v Sarajevu: obe Slavi ji
Zanimivo bo srečanje v Zagrebu, kjer trčita neposredna tekmeca za prvo mesto drug nn drugega. Nič manj ne bo zanimiva bitka v Beogradu, v kateri mora BSK zmagati. če hoče še resno gledati na prvo mesto. V samem vrhu tablice se napovedujejo spremembe, Hašk se že vse predolgo mudi tam.
O prvem mestu v tablici pa bo' nemara padla tehtna beseda tudi na ljubljanskih tleli. Gradjanski in Jugoslavija sta si vštric. Zgubila sta doslej vsak po 10 pik in imata najmanj odigranih tekem. Purgerji se bodo torej pripravili za naskok v Ljubljani, da vsaj ohranijo distanco. Tudi Jugoslavija se je dobro pripravila na ljubljanski juriš, pa
b»«hbbi
so naši napad krepko in prepričevalno odbili. Kakšne sreče bodo Zagrebčani?
Concordia in Bask počivata.
V nekaj vrstah
Na \vaterpolo-turnirju v Bruslju sta bili v ponedeljek razen izgubljene tekme za nas z Belgijo odigrani še dve tekmi, in sicer z rezultati: Madžarska : Nemčija 6:3 (4:1) in Francija : Švedska 2 : 0 (2 : 0). Tabela ima na vrhu Madžarsko z 8 točkami in razliko 29 : 13, na koncu pa Jugoslavijo brez točke in razliko 2 : 16! Menda bo nauk iz Bruslja dovolj glasen, da se bo JPS v bodoče premislil pošiljati na tuje moštva, ki nam prinašajo takšno «slavo»!
Tekme v ligi pretekle nedelje so bile vse precej napete in ni čudno, če odmev o njih še ni potihnil. Tako sta iz Zagreba došla zoper neodločeni rezultat med Gradjanskim in Ila.škom savezu dva protesta proti dragemu in «edino dobremu« dunajskemu sodniku Rosenbergu. V beograjskih listih či-tamo izjave Jugoslavijinih igralcev, ki na vse načine zavijajo neoporečno zmago Primorja na domačih tleh. Je res hudo, čo se «takole na izletu« skoraj izgubi državno prvenstvo!
Slovita «Tour de France» je bila zaključena v nedeljo. Kot posameznik je zmagal Belgijec Maes s skupnim časom 141 : 32 :39 pred Italijanom MoreHijem. Tudi v kvalifikaciji držav je bila prva Belgija pred Francijo in Nemčijo.
Razpis
lahkoatletskega prvenstva Maribora za posameznike v dneh 2.. 3. in 4. avgusta.
Poverjeništvo J. L. A. S. v. Maribora iz-veie v dnoh 2., 3. in 4 avgusta na igrišču SK železničarja na Tržaški cesti lahko-
© (s
sumom
Beseda 1 Dla. davek 2 Din. ia šilro ali dajanje naslova 5 Dia- Najmanjši inesek 1-
Služkinjo
Vatena zna kuhat.!, sprejmem. Naslov v ogl. odd.
Jutra.
IITOJO-'!
Pošteno prodajalko
sa galanterijo, z nekaj kavcije sprejmem. Ponudbe r.a oprl. odd. Jutra pod =>Ga-toterija«.	^^
Zastopnike
fomo z dobrimi priporočili jUČ* za vse vrste zavarovanj velika domača zavarovalnica. Ponudbe na Alo-ma Company d. z o. z. Ljubljana.	S™
Trgovska pomocnica
i vzletno rak«), želi Plemeniti službo s 1. ali j, mbrom. Zmožna voditi pnirr.žnico. Vajena vsakega dela v trgovini in gosoo-d'n' -tvu. Cenjene ponudbe na ' ogl. odd. Jutra pod Šifro iPoštena«.
17043-2
Dek?e
i5f*> =lužbo za hišna in
kmečka d 'a. -Naslov v od. odd. Jutra.
1T104-2
Prodajalka
zmn?.na vseh strok. mlajša jt' . vešča tu-li nemškega jezika, želi v mestu, najraje v Ljubljani, boljše mesto. Cenj. ponndbe na j> lružnieo Jutra v Celju r,cA značko »Prodajalka«.
11(71106-2
Inštruktorja
srbohrvaščine sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. Speiil Justina, Prule 10/11.
17<riS>-l
Potnika
sprejmem. Kavcija 5000 Din. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra jhx! »Potnike.	1709^5
Beseda 1 Din, davek 2 Din ca Iitro ali dajanje aastova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din
Obloenloo
za fotografa ali grafika ceno prodam. Nasslov v ogl. odd. Jutra.	171I07-6
Zrcalo
za krojača ali šiviljo ceno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	170D1-6
Natakarica
ptana 25 let, pridna in po-|.t-i a želi premeniti mesto, jv.nudbe na podružnico Ju-"tra v Celju pod zna-čko »Vestna«.	17/105-2
Postrežnlca
pridna, poltena, išde za.po-elenja za c»!i dan. Vajena v-fh <r.■ s;.>.ilnjskiii del ter 7>emšk< ca i zika. švvhičeva B":ca Št.	Ljubliana.
lfflU10-2
Mi
Strojepisni pouk
la časa počitnic po desetprstnem sistemu za začetnike in izvežba-nce. Večerni teč.a.ii. oddelki od 6. do pol .8. in od pod 8. do 0. ure zvečer. — Šolnina znižana in stane učna ura samo I »in 2. — Pouk se prične dne •>. avgusta od 6. do pol g. ,lre Zvečer. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta Stev. 16.	1(7087-4
Roletna omara
za pisarno, ceno naiprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
317<.06-6
Ia. volnene odpadke
proda Mola, Tjrševa 20.
lrrcee-e Mlin (prenosljiv)
za šrot in moko, ceno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	17C&5-6
Drobno bukovo
oglie
suho .brez prahu dobavlja redno Talionica želje za. To-pusko.	1;702CH5
Imamo naprodaj
kompletno opremo za polnjenje akumulatorske baterije:" 1 agregat, generator za i<toemerni tok. direktno spojen s trofa.znim motorjem, 1 automatično dvosta-nično stikalo, akumulatorske posode in akumulatorske kisline. Ponudbe na tvornico vžigalic v Osijeku.
1(7090-6
Beseda 1 Din. davek 2 Din iz Iitro ali dajanje naslova 5 Din. Na?manišl znesel 17 Din
Parri kotel
(aM stroj) kupim, ca 15—30 m- grelne p vršine. Ponudbe pod l3;/A-4»i na Inter-reklsun, Zagreb, Masarvk ova 38.	1.7027-7
Motorno kolo
kupim 2.V) ccm. zmožno za vožnjo. Naslov v ogl. odd. Jutra.	117102-10
G. Tli« Rotman:
Življsnfs Jakca Taksa
»Daj, Jakec, nepridipravček, bodi že priden! Ham, ham! Daj, papcaj žel« sta mu prigovarjali in mu druga za drugo
tiščali žlico pod	nosek. Jakcu je pa to čenčanje tolikanj	presedalo, da je mahoma iztegnil roko	in tlesnil z njo prav v sredo kaSe!
Auto-delavnica
izvršuje popravila auto-mo-bilov in motociklov po najnižjih cenah. Ljubljana, 1 Kolodvorska ulica a1..
it7-oos-ro
5,00X19 — 5,50X18 5,50X17
rabljeno pnevmatiko za Ford, Ohevrokt, Fiat ali Škoda. A. Goreč d. z o. z. Ljubljana, Tyrševa 1.
imeo-io
Moška in
damska kolesa
dobro ohranjena od 4"/1 Dim naprej, naprodaj. Nova trgovina koles, Tyrševa (Dunajska) 36.
liticen-dii
Večjo vlogo
Ljubljanske kreditne banke jako povoljno prodamo. (Tudi manjše zneske.) Kre-ditbiiro, odjei II., Zagreb, Jurišičeva 7. 16570-16
Družabnika
v veliko trgovino, z večjim kapitalom, sprejmem. Trgovina je v velikem prometnem kraju. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Veliko prometa«.	16527-16
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne banke do Lin 400.000 prodamo po 3fl7c. Ponudbe na -ogl. odd. Jutra, ilaribor, i>od »Izvan-redno«.	lf705O-16
S 1. avgustom
oddamo lepo trisobno sta. novanje na Miklošičevi cesti. — Poizvedbe v pisarni dr. Vladimir Ravniharja. Tavčarjeva ul. 11.
17011-31
Enosob. stanovanje
s pritiklinami. oddam takoj v novi hiši. Kožna dolina c. XIX., št. lil. "
1707G-31
Kdor je prodal
ali zamenjal za blago hranilno knjižico in ni dobil polne protivrednosti, naj javi takoj komu, koliko "lanj je dobil itd. Cimpreje. toliko bolje. Prijave poslati Ljubljana I.,	(g. Le-
nasi). Opozorite vse prizadete zadajih treh let.
16710-16
Večjo vlogo
Kmetske posojilnice ljubljanske, kupim. X'onudbe na ogl. od. Jutra pod značko »Likvidacija tako i*.
A7d;13"-16
Beseda I Din, davefc 2 Din
ia šifro ali dajanje naslova t Oin. Najmanjši tne«ek 17 Oln
Trisob. stanovanje
iščem, s kabinetom, kopalnico oziroma štirisobno sta,novanw s pritiklinami za 1. november. Ponudbe z navedbo najemnine pod » Stamovanje 1. november<.
17083-Qla
Beseda J Din, davek 2 Din. sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16968-23
Opremljeno sobo
oddam v centru mesta samo solidni gospodični s stilno službo. Pouzve se Poljanska cesta t. l/i.. dvorišče desno.	17031-2G
Podstrešno sobico
čisto, zračno, takoj oddam dvema preprostima gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17080-23
Sobo
oddam takoj. Poljamska c. 12, priti., desno.
17079-23
Vsaka besed* n dajanj« oASlo^a u iitro p» 5 Din.
1 Din; J
cpv» tli S
in. (13) I
Knjigama
fez 50 let obstoječa in dobro vpeljana, se vslcd družinskih razmer ugodno proda. Najlepša prilika za naložitev kapitala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka«.
■1170178-19
Vsaka beaeda 1 Oin; j u dajanj« oaslova aH ■ za šdtro pa 6 Din. (30) t
Lesna industrija
■flr nroda-j. na električni pogon, za Izdelavo parketov, tik postaje na Dolenjskem, na lepem prometnem kraju, po zelo- ugodni ceni. Pojasnila daje J. Koščak, Znojile, p. Krka.
l7073-30
Seseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aii dajanje oaslova 5 Din . Najmanjši znesek 17
Enosob. stanovanje
oddam čedni stranki hr«-z otrok za september. Vodnikova 1(7, Šiška.
17085-21
Komfortno
stanovan.je
petsobno, za september. Vodnikova 17, Sis-ka.
•17084-21
Trisob. stanovanje
oddam za september. Go-
sposvetska cesta 10. Toizve se i, nad. levo. '	1/7086-31
Blago za žimnice v veliki izbiri po ugodnih cenah
E. Mik2awc
»PRI ŠKOFU« LJUBLJANA
atletsko prvenstvo Maribora za posameznike z naslednjim razporedom:
2. avgusta ob 18.30: 1. tek 800 m, 2. tek 5.000 m. 3. avgusta ob 16: 1. pred teki 100 m 2. met krogle, 3. skok v višino z zaletom,
4.	400 m predteki, 5. 100 m. finale, 6. met kladiva, 7. troskok, S. 400 m finale, 9. zapreke 110 m predteki. 4. avgusta ob 8.30: 1. zapreke 110 m finale, 2. met diska, 3. 200 m predteki, 4. skok ob palici, 5. tek 1.500 m, 6. met kopja, 7. 200 m. finale,
5.	tek 10.000 m, 9. skok v daljino z zaletom, 10. štafeta 4X100 m.
Pravico nastopa imajo vsi verificirani člani mariborskih klubov. — Prvoplasirani v vsaki disciplini dobi naslov »Prvak Maribora za loto 195-5« ter častno priznanieo, drugoplasirani pa častno priznanieo. — Prijave je bilo treba poslati najkasneje do 2S. t. <m opoldne na naslov: Evsren Ber-gant. Maribor, Glavni trg 26. Uvažujejo se s-amo prijave klubov. — Prijavnine ni. Za prijavljenega atleta, ki pa ne starta, se plača od točke Din 5.— Tekal išče je dolgo 428 m z dvema nedvignjenima zavojima ter je iz ugaskov. Tekmovalo se bo po pravilih in pravilnikih J. A. S.
Bergant Evgen s. r. poverjenik J.L.A.S. Maribor.
Važni sklepi ljubljanske kolesarske pod-zveze. (Iz seje dne 19. julija.) Po dopisu saveza z dne 15. t. m. bo v nedeljo 4. avgusta prvenstvo kraljevine Jugoslavije na 150 km progi Zagreb—Ljubljana. Start je v Zagrebu točno ob 6. pri Ribarskcm otoku. Proga vodi preko Ribarskega otoka—Stupnika— Sv. Nedelje — Samobora — Brežic—Kostanjevice— Novega mesta—Višnjo gore v Ljubljano. Cilj bo okoli 11. na Dolenjski cesti pred gostilno Jelačin. Pravico startati imajo vsi verificirani vozači kategorije A. Prvenstvo se
Opremljeno sobo
Opremljeno sobo
sepa.rirano, lepo in sončno, g po^hnjm vhod-mm. oddam z elektriko, oddam 2 os<?- ukoj_ uastoy v ogl. odd. barna po Din l.-Ht za osebo jutra-	17.108-23
mesečno. Na željo dolina domača hrana. Klunova ul. 6 Kodciljevo.
lfitlOO-33
Sostanovalca
sprejmem v veliko, zra.čno sobo s prositim vhodom. Florjan ska 17/1.
117103-33
Beseda 1 Dlo, da*ek 2 Olo
ia šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši tneset 17 Dio
Soliden oficir
V novi hiši išče za	takoj opremljeno
sobo v	bližini kolodvora,
oddam lepo opremljeno , p,,nu,] 1>C	s Mno pod »Soli-
sobo s kopalnico. Slomško- I deilc	0(1J> Jutra, va 12/111., levo.
1I7M0-33
1707!-23a
Za jugoslovenski patent št. 9504 od 1. marca 1932 na:
»KOSITRA PROSTE LEŽA JNE KOVINE«
(»Zinnfreie Bleilagermetalle«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Milan Š u k 1 j e, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 2.
ZAHTEVAJTE IZRECNO
P E
1 C A"
f?
tekoči pralni lug, ker ga ni zanesljivejšega čistilca in razkuževalea podov, kuhinjskega emajliranega, kamenitega in cementnega pribora in pohištva. Stane samo Din 4.— steklenica in zadostuje za 30 litrov vode. Dobi se povsod. Naročila za trgovce: telefon 35-65. Glavna zaloga K. Hafner, Celovška cesta 61.
Ne zamudite prilike in obiščite gostilno
DVA R I B A R
95
§31'
A"
za Slamičem (Nova ulica), ki Vam pod novim vodstvom nudi izbrana dalmatinska, štajerska in dolenjska vina ter izborno domačo hrano po najnižjih cenah. Sprejemajo se abonentje. Lep senčnat vrt.. V sredah in petkih sveže morske ribe, v nedeljo ocvrti piščanci.	. 390
Naznanjamo žalostno vest, da je gospa
Jtoinl£« £apainep
fCf.
po dolgoletnem trpljenju preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek 1. avgusta ob 4. uri popoldne na farno pokopališče v Dol. Logatcu.
Dolenji Logatec, dne 30. julija 1935* Dragotin Lapaine, soprog, Nada, Dimitrij, Dušan, Vlasta, Ksenija, Dalibor, Darij, Denis otroci, zetje, sinahe, vnukinje in vnuk.
vozi v vsakem vremenu. Vozi se po pravilniku koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije ter policijskih cestnih predpisih.Vozači se morajo strogo ravnati po cestnih predpisih, ogibati se desno in prehitevati levo. Kolesa morajo biti opremljena z dobrimi zavorami in zvoncem. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Dovoljena je izmenjava kolesa na progi, toda samo pri prelomih, kar mora vozač na cilju dokazati. Pomoč pri izmenjavi tabularja je strogo zabranjen. Pijačo in jed bodo prejeli vozači v Novem mestu od službene kontrole, med potjo pa je strogo prepovedano jemati okrepčila od drugih oseb. Vsako spremstvo je najstrože zabranjeno razen službene kontrole. Vsak prckr.šitelj bo kaznovan po pravilniku koturaškega saveza, nečlani pa po upravnem ob-lastvu. Savez bo nagradil 10 plisiranih vo-začev. Razdelitev nagrad bo takoj po končani dirki v gostilni Jelačin. Protesti se morajo vložiti eno uro po prihodu prvega vozača na cilj. Vozači se morajo javiti savez-ni komisiji pol ure prej za start zaradi pregleda kolesa. Opozarjamo vse klube, da se strogo ravnajo po izdanih prepozicijah.
Službeno iz LNP. Drevi no seji p. o. bo v tajništvu pod«aveza seia u. o.. poslednia pred podsave7no skupščino. Začetek okoli 20.. ko ho poslovne seje konec. Predsednik
LZSP (službeno) Seia unravnega odbora bo v petek 2. avgusta ob	v damski sobi
kavarne Emona. Prosimo, da se seje sisiurno udeleže vsi odborniki in vsi delegati klubov.
/z smuško-telinifnega odbora JZSS. Jutri ob 18. naj se zglasiio v savezni pisarni tekmovalci : od kluba Ljubljane: Šramel. Bervar Dečman. Baebler, Jakopič Avir., Bevc, Palme, Senčar, Starman; od SK Ilirije: Pribov-šek, od Slalom kluba 3-4 Islenič in Mušič Ljuban od Haška. — Načelnik.
Ra

rjjt
Beseda 2 Din. davek 2 Dir ta tltro ali dajanje naslova 5 Dia Naimanjšl inesek 20 Din.-
Pep!
Si holan, ko Te ni? Pozdrave Min.	liilOl-21
Kdor prinese
govorečo, odletelo paipigico »Drago« k hišniku Poljanska 10, diobi nagrado.
afi\>S2-27
Kanarček je ušel
v pet-ek h Tavčarjeve ulice. Najditelj naj blagovoli pustiti naslov v ogl. odd. Jutra.	MH11-37
Foksterier
4 mesece star, je ušel. Odda naj se proti nagradi: Valjavčeva 18.
17U1S-2I7
Navijalni stroj
z 13 vreteni im pletilni stnoj 3'/2X80 cm, skoraj nova, poceni naprodaj. — Mela, Tvrševa 20.	1H7089-J9
Stroj za entlanje
za tanjše in debelejše blago, kupim. Ponudbe na podružnico Jutna v Celju i>od značko »Entlanje«.
17107 -29
Sreda 31. julija.
I-j-ibljana 12: Plesna godba na ploščah. - -
12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. _ 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, spored, borza. — IS: Nekaj kupletov na ploščah. — lS.lo:" Nekaj okroglih za boljša volio (Radio orkester). — 18.50: Pogovor s poslušalci. _ 19.10: Cas, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Dijaške delovne čete (Voiislav Radovanovič — iz Zagreba. _ 20: Koncert Mozartovih in Hayd-
novih skladb — simfoničen koncert iz Salz-burga (dirigent Erich Kleiber). — 22: Cas, vreme, poročila. — 22.15: Radio orkester.
Beograd 16: Plošče. — 16.30: Pesmi. — Prenos z Dunaja. — 22.20: Jazz. _ Zagreb 12.10: Plošče. — 20: Prenos z Dunaja. — Praga 19.40: Veseloigra. — 20.25: Prenos koncerta iz BruxeHesa. — 22: Plošče. - ^ ar-šava 20.10: Lahka godba. 21: Chopinov koncert. — 21.40: Poljske narodne. — 22.10: Orkester. — Dunaj 12: Orkester. — 16.10: Stari mojstri glasbe. — 17.30; Pesmi — 20.10: Prenos koncerta dunajskih filharmo-nikov — Berlin 2^.45: Neminlieve besede in melodije. — 22.30: Lahka godba. — Muen-chen 20.45: Mešan program. — 23: Plesna mtizika. — Stuttgart 20.45: Valčkov večer. — 22.35: Ple«. — 24: Komorna glasba. — Bi?n. 19.45: Lahka glasba. — 23.45: Mešan glasbeni program.
Iz Radeč
rd— Drzen vlom. V noči od sobote na nedeljo so tatovi vdrli v gostilno Musarjeve Alojzije na Hotemežu. Odšli so pa skoraj praznih rok. ker jim je že zaradi večkratnih vlomov izkušena gostilničarka odnesla denar in tobak v spalnico, pijačo pa nazaj v klet.

ieseda t Dlo. davek 2 Din ■a šifro ali dajanje naslove i Dia. Naimaniši inesek 17 Olo.
Entel-ažur-plise
izvrši eksipresno Matek & Mike-š Ljubljana — pole? hotela Štrukelj.	30-30
S"4Mi
Maline
sveže .dobavimo do 100 kg po Din 3_>) nad 100 po Din 3.25.NaroHla oddati v Mlekarni v Pražakmvi 2fi.
17060-dl
Za letovanje
v roljanah se obrnil ni gostilno Tavčar, Poljane nad škof jo Loko. Lepa stanovanja, dobra hrana, krasen vrt.	I!7074n38
uspehov
na
en oglas
v
„JUTRU"
t£ep vonj
i$dajct picfinjeni e&u&t
Po vsem svetu je postal znan Three Flovvers puder, puder elegantne dame, zato ker je odličnega vonja in diskretno učinkujč! Three Flowers puder pokriva lice z najfinejšo plastjo in mu daje očarujočo polt, ki vpliva privlačno na vsakega moškega. Opozarjamo Vas na poletne nijanse: sLight teen« in sDecpt teen« in istočasno na svetovno znano »Three Flovvers kremo«, »Three Flovvers Vanishing krema« je idealna podloga za »Three Flovvers« puder.
Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijskih trgovinah.
THREE FLOWER
pariš
(DINIOT
NEW YORK
Zahuala
Vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izkazali svoje sočustvovanje, vsem, ki so nam v težkih dneh požrtvovalno stali ob strani in ki so pokojnega dragega soproga in očeta,
Rada Pauliča
gimn. direktorja, rezerv, kapetana I. ki.
obsuli s cvetjem in mu izkazali zadnjo čast pri pogrebu, se prisrčno zahvaljujemo.
Fosebno zahvalo smo dolžni g. banu dr. Pucu, g. županu dr. Rav-niharju, g. načelniku prosvetnega oddelka prof. Brezniku, g. prosvetnemu inšpektorju prof. Vrhovniku za izražena sožalja, čč. duhovščini, zdravniku g. dr. Misu, Komandi ljubljanskega vojnega okruga, oficirskemu zboru in rezervnim oficirjem za častno spremstvo, vsem njegovim stanovskim tovarišem, posebno profesorskemu zboru h. drž. realne gimnazije, vsem predstavnikom društev in organizacij, dalje gg. pevcem za žalno petje, gospodom govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu in vsem ostalim, ki so nepozabnega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 1. avgusta 1935 ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Petr^
V Ljubljani, dne 30. julija 1935. 6925	Žalujoča rodbina PAVLIČEVA.
Sladkor iz lesa
Nov o odkritje modeme kemije: iz 100 kg lesne snovi 40 do SO kg sladkorja — Postopek za pridobivanje moke, alkohola in olja
Pred nekoliko dnevi smo poročali, da je uspelo ruskim učenjakom pridelati iz slame sladkor, špirit, krmo 121 druge koristne produkte. O podobnem izumu poročajo sedaj iz Avstrije. Princip tega izuma je sicer že nekoliko let star.
Bilo je v tistem času. ko so začeli v Braziliji sežigati in na drug način uničevati ogromne množine kave, da bi držali njeno ceno na neki višini. Kakor neštetim drugim, se je zdelo tudi dunajskemu kemiku, inž. dr. Kocku škoda, da se uničuje na takšen način božji dar. Saj bi iz njega vendar lahko pridelali kakšno drugo hranivo, če bi že bilo zavoljo cene potrebno, da bi ga ne prodajali kot kavo. V kavnih zrnih so n. pr. snovi, ki bi jih bilo mogoče prede-lavati v sladkor. Toda kako? Ta misel dr. Kocku ni dala več spati. Začel je ekspe rimentirati, vztrajal pri poskusih in neke-
ga dne si je lahko čestital k uspehu. Na mizi pred njim je ležal sladkor, pravi, sladki sladkor, ki ga je bil pridelal iz kavnih zrn.
Med tem pa je bil, kakor rečeno, prešel čas in vprašanje, kako bi izkoristili odvisno kavno letino, ni bilo več pereče. Toda Kock si zavoljo tega ni delal sivih las. Saj je še mnogo drugih naravnih produktov, ki jih v naših dneh težke gospodarske krize ni mogoče izkoristiti in prodati v njih izvirni obliki. N. pr. les. Lesa ima Avstrija in njene sosede preogromno bogastvo, ki pa ga ni mogoče spraviti v denar. In tako je Kocku šinila v glavo misel, da bi svoj postopek izkoristil za predelavo gozdnega bogastva v sladkor.
Toda sedaj so ti poskusi zaključeni in, kar je še več vredno: postopek je tako iz-popaljen, da je mogoče iz lesa poleg sladkorja pridobivati tudi moko, alkohol, fi-
ne vrste oglja za medicinske in tehnične svrhe, izolirajie mase in sto drugih stranskih produktov. Kar je pa največ vredno, je to, da je ves postopek zelo poceni in tako preprost, da se dado tovarne za te predelave zgraditi kjer koli, najbolje seveda ob viru samem, sredi gozdov. Naj navedemo samo to, da je mogoče iz 100 kg lesne snovi pridelati 40 do 50 kg sladkorja, dvakrat več nego iz enake količine sladkorne pese. Kakor poročajo, bodo že v kratkem zgradili prve ' tovarne, ki bodo izkoriščale Kockov izum. Nič napačnega bi ne bilo, če bi tudi naši kemiki posvečali svojo pozornost takšnim problemom. Lesa je n. pr. pri nas tudi več nego preveč za te čase, ko ga ni mogoče spraviti nikamor v denar. So pa drugi produkti, ki nam jih primankuje in ki bi jih ne bilo treba uvažati iz tujine, če bi jih znali na podoben način pridelovati doma.
Vse ss vežba — Knezi se poklanjajo stegusu — Vojaška
povelja v francoščini
čuješ manjše oddelke vojakov, ki uživajo pod vodstvom svojih podčastnikov svojo vojaško »vzgojo« s pravo strastjo. To so tisti, ki so priromali iz province, prebivalci glavnega mesta, in celo osobje velikega hotela za tujce eksercira vsak dan. Pri tem je pripomniti, da so ti vojaki deloma čisto mladi ljudje, mnogi štejejo komaj 12 let, naravnost nepojmljivo za evropsko mišljenje. a tudi bradati starci se vežbajo z navdušenjem v spominu na velikega Menelika.
Povelja se izdajajo tu na čuden način v francoščini, t. j. v čiribirščini. ki bi jo zaman poskušal razumeti. Garde a vous! Pozor! vpijejo abesinski podčastniki s hripa-vim glasom.
Če vprašaš Abesinca glede vojaške vrednosti njegove armade, se bo prezirljivo nasmehnil: Mi korakamo cele dneve, ne da bi nam bilo treba ene same kapljice vode. Tega vi — t. j. belokožci — gotovo ne zmorete. Gotovo, manjka pušk, manjka stre-
Abesinija mobilizira! Niti brzojav, niti lepaki, ki jih ne poznajo, ne razširjajo mobilizacijskega povelja po deželi, a stotine tekačev brzijo od kraja do kraja in prenašajo vest: Rajši mrtvi nego sužnji! Zadnji govor »kralja vseh kraljev« je dal znamenje, njegovi služabniki ga s]K>ročajo sedaj z največjo vnemo v najmanjšo vas. Možje se vsepovsod pripravljajo za bo j. Inštruktorji, ki so jih vzgojili belgijski in švedski častniki, organizirajo v brzih tečajih oddelke in polke bodoče armade. Vsa dežela je pod nekakšnim vročičnim dojmom.
Prestolnica Addis Abeba sama je videti od jutra do večera, kakor da je pripravljena na klic k orožju. Iz provinc prihajajo vsak dan od vseh strani knezi in princi v kraljevsko palačo, da zasotovijo negusu svojo zvestobo in se založe istočasno z orožjem, strelivom, inštruktorji in denarjem za čete, ki jih bodo dali vladarju na razpolago.
Po vseh parkih, na trgih in cestah sre-
liva in vest, da v Londonu ni mogoče dobiti kreditov za Abesinijo je izvala nekaj razočaranja, toda vse računa z žilavostjo, z abesinskim in tudi afriškim patriotizmom.« To so naši edini zavezniki, kajti vemo, da nam od frendžev, belokožcev, ni pričakovati ničesar! i
Italijanska vojna letala
Nova letala presegajo po zmogljivosti vse, kar Je imela
doslej Italija
Italija je v zadnjih dneh uvrstila v svoje zračno vojno brodovje kopno bombno letalo e tremi motorji, ki tehta 8450 kg in je sposobno leteti z hraino 362 km, v višini 2000 m pa z brzino 400 km. V17 minutah doseže to letalo 6000 m, ima akcijski radij 2000 km s 500 kg bomb, pri akcijskem radiju 1500 km pa 1000 kg bomb.
Mussolinijeva sinova vojna letalca
Zdravniki za vino
Cez nekoliko tednov se bo vršil v Lozani pod predsedstvom dr. Portmana iz Pariza prvi mednarodni kongres zdravnikov, ki vino zagovarjajo. Na tem zborovanju hočejo pokazati, da ima vino vse mogoče dobre higienske in terapevtske lastnosti. Zdravnike in tudi široko publiko hočejo z eksperimenti in kliničnimi primeri prepričati, da gre vinu vsega upoštevanja vreden prostor v racionalni prehrani človeka.
Seveda je težava v tem, da se človek navzlic vsem dobrim higijenskim in terapevtskim lastnostim baš z vinom ne zna racionalno »hraniti«.
Sinova italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija Vittorio (na levi) in Bruno (na desni) sta napredovala v svoji službi. Prvi je povišan v poročnika, drugi pa v narednika
Opica in alkohol
Šimpanz Goro, najbolj slavna newyorška opica, je moral v zdravilišče za pijance. Goro je nastopal vsak večer na varietejskih odrih, pokaditi je moral tu debelo smotko in popiti več kozarcev žganja. Polagoma se je alkohola tako privadil, da sploh ni mogel več »delati«, če ni prej popil steklenice žganja. Njegov lastnik je končno spoznal, da mu bo žival od samega pijai.čevanja poginila, in se je rajši odločil, da jo da v sa-natoriju temeljito ozdraviti te strasti.
Najmlajša vohunka
Življenje in delovanje Sonje Menšnikove
•■—-.v -.-	■•:"■••• .....•••	-v-.........
Abesinski vojščak - jezdec
Kratka vest v pariških listih poroča, da je v Južni Ameriki umrla ga. Jeanete Oliviera, potem ko je že leta bolehala za pljučno jetiko.
Le malokateri bo vedel, kdo je bila ta ženska, ki se je listi spominjajo sedaj ob njeni smrti vsaj s kratko notico. Bila je v predvojni dobi najmlajša in v svetovni vojni ena najnevarnejših vohunk na svetu.
L. 1906., ko je prosluli Lev Savarin poveljeval ohrani, carski tajni policiji, v Varšavi, se je dogodila zaporedoma cela vrsta atentatov na člane vlade in carske družine, ki so prihajali v vsej tajnosti v Varšavo. Samo ohrana je lahko vedela za njih prihode in če so nihilisti vseeno izvršili te atentate, tedaj ie bilo pač jasno, da mora biti kakšen izdajalec v njenih vrstah ali pa da imajo nihilisti z njenimi člani skrivnostne zveze. Savarin sam je vodil silno strogo in natančno preiskavo, ki naj bi razčistila to stvar, a zaman. Atentati so 6e nadaljevali.
Tedaj je padlo Sav-arinu v oči, da prihaja neko 9-letno dekletce sikoraj vsak dan v poslopje ohrane, prodaja tam kruhke in se razgovarja s kočijaži in stražniki. Kakor je bilo čudno, da bi tega otroka osumili kakšnih zvez z atentatorji, je Savarin vendar neopaženo stopil bližje in vlekel _ na uho, o čem 6e deklica razgovarja z možmi ohrane. Slišal je,_ da jih izprašuje, kakšno delo imajo trenutno pred seboj in koga 'bodo ščitili. Možje soji povedali brez zle misli pač marsikaj, kar bi morali prav za prav ohraniti zase. Savarin 6icer ni bil prepričan, da utegne biti deklica, o kateri je zvedel, da se imenuje Sonja Menšni-kova, kakšne zveze z nihilisti, toda ni mogel več dvomiti kose je še isti dan zgodil sicer neuspel atentat na nekega velikega kneza, o kateiem . so vedeli le- njegovi možje in ona, ki je to slišala iz njegovih ust, da je prispel v Varšavo.
Toda ko je Savarin na ta_ način dobil gotovost, daje mala prodajalka peciva agen-tinja nihi.iistov, je bilo že prepozno. Mora-
la je na kakšen način zvedeti, da se je obrnil sum proti njej in je spretno izginila. Tedaj je ohrana tudi zvedela, da je bila hči nekega nihiliista, ki so ga bili ohranovci ustrelili in da je ista usoda doletela tudi njenega brata, še prej pa je bila njena mati padla med revolucijo 1.1905. Dognali so tudi, da si ni znala pridobiti samo zaupanja nižjih uradnikov ohrane, temveč da je celo iz pisarn višjih uradnikov izmikala važne dokumente, ki jih je potem dostavljala nihilističnim krožkom.
Kakor rečeno, pa so vsa ta odkritja prišla že prepozno, Sonja Menšnikova je bila že izginila. Kako je bilo potem ž njo do svetovne vojne, jevedela pozneje v svojih spominih povedati le sama, šele po 1.1914., ko se je bila že razvila v zelo lepo, mlado damo, je stopila spet svetu pred oči. Tedaj je vršila vohunstvo že kot poklic. Včasi je bila istočasno v službi kar treh velesil in je znala 6voj posel vršiti tako prekanjeno, da ji niso mogli nikoli do živega. L. 1917. bi morala po naročilu francoske vlade na Balkan, v dežele, kjer so tedaj gospodovala centralne sile. Odšla pa je v Španijo, kjer je ostala do konca vojne, na kar je prišla v Pariz, kjer seje kot slavni vohunki odprla pot tudii v najvišjo družbo. Prišla je v Pariz s svojim prijateljem, obubožanim grofom, ki ga je takoj zapust:la, ko jo je neki južnoameriški milijonar zaprosil za roko.
Preselila se je tedaj kot ga. Jeanette y Oliviera v Južno Ameriko, odrekla se je pustolovskemu življenju in je napisala svoje spomine. Več nego desetletje je živela na videz v neskaljeni sreči in 6vet je nanjo polagoma pozabil. Toda zadnja leta se jfi je vrnila bolezen v pljučih^ ki si jo je bila nakopala že kot otrok v Varšavi. Zaman je nje mož s svojimi milijoni poskušal, da jo izlečfi. Smrt so zdravniki samo zavlačevali, končno pa je prišla po svoje. In nekoč slavne najmlajše vohunke eo se spomnili samo s kratko vestjo o njeni smrti.
Drugo, posebno brzo letalo ima akcijski radij 1000 km ter nosilnost 2000 kg bomb. O novem letalu Fiatovih delavnic, ki leti z brzino 440 km in doseže lahko brzino 10.000 m, smo že poročali.
Razen tega je postavila Italija v službo vrsto novih letal za izvidniške in lovske polete.
Ubijajoči trušč
Vodja sanitetnega oddelka madridskega magistrata dr. Julij Ortega ugotavlja v nekem svojem poročilu, da je španska prestolnica med evropskimi velemesti na četrtem mestu, kar se tiče umrljivosti.
Po njegovem mnenju pa so poleg vseea drugega te visoke umrljivosti krivi v prvi vrsti zvočniki in vsi drugi moderni proizvajalci hrupov.
»Čeprav trušč ne učinkuje tako naravnost smrtno kakor legar ali jetika;<, pravi dr. Ortega. »draži vendar živčni sitem, ga rahlja, preganja spanec in duševno ravnotežje ter i4%~uje zdravje«.
Samomor zaradi
ločitve
V Moskvi seje ustrelil bivši, dunajski založnik in žitni trgovec Ladislav Szepes. Pred nekoliko meseci je izginil brez sledu iz Budimpešte, kjer so ga zasledovali zaradi poneverbe skoraj 10 milijonov šilingov.
Pobegnil je v Moskvo 6koraj brez ficka v žepu, ker je vso to ogromno vsoto_zašpe-kuliral na borzi. V Moskvi si je služil kruh kot drugi violinist v slovitem gledališču Stanislavskega.
Ko seje vrnil te dni ponoči domov, ga je čakalo pismo, ki mu je sporočalo, da se je dala njegova žena v Budimpešti od njega ločiti. Ta vest je tako vplivala nanj, da je segel po samokresu in si končal življenje.
Drobne zanimivosti
V	mesecu maju, v jubilejnem mesecu angleškega kraljevega para. so na Angleškem krstili toliko novorojenčkov na imeni George in Mary, imeni kraljeve dvojice, kolikor niti ne v vseh povojnih letih skupaj.
V	zadnjih štirih letih se je število mlečnih barov v Avstraliji potridesetorilo. Mleko prodajajo tam v 14 različnih oblikah, med drugim tudi kot cocktail.
Po zadnji statistiki se je število moških slušateljev na angleških vseučiliščih povečalo za 94-1, število slušateljic pa je nazadovalo za 368. Od vseh 50-737 obiskovalcev vseučilišč je bilo 75.3 odst. moških in 24.7 odst. žensk.
ANEKDOT
Oliver Cronrvvell je ležal na smrtni postelji, pa je vendar dal ljudstvu sporočiti vest, do bo ozdravel, kajti tako mu je naznanilo nebo. Neki njegov prijatelj ga je vprašal, da-li ni preveč tvegano, tako prerokovati. Tedaj se je Croimvell nasmehnil, kar se je zgodilo le redko v njegovem življenju in je dejal: »Bodi brez skrbi, brat John. Meni se ne more nič zgoditi. Če ozdravim, me bodo smatrali za preroka. Če pa umrem. mi bo vse eno, tudi če me bodo smatrali za sleparja.
VSAK DAN ENA
»Gospod, klobuk pa lahko obdržite na glavi !«
(»Everybodys weekly«)
W. E. Hintz:
na, kdo si?
»Ne zamerite — do današnjega dne nisem vedel, da ste oženjeni —«
»Jaz tudi ne!« je odvrnil Corsignac in skomignil z rameni.
Nato sta krenila proti dvigalui, in natakar je šel za njima.
Mali gospod v brezhibni sivi obleki, ki je dotlej sedel za majhno mizo, je odložil časnik, vstal in stopil k poslovodji. Njegov račjerdeči obraz, ki je s svojimi
neštevilrr.mi grmbami za čudo
'al
pečenemu krompirju, je bil videti jako zamišljen. »Čudno —!« je rekel z zateg-njenim glasom. Nato je vprašujoče pogledal ravnatelja.
Ta je skomignil z rameni. »Zakaj čudno, monsieur Anatole?«
»Hm — ali ima ta gospod de Corsignac pred svojo ženo slabo vest — ali pa — «
»Ali pa — ?«
Monsieur Anatole si je s koncem kazalca podrgnil gomoljasti nos, ne da bi se bila ban/a njegovega vohala zaradi tega le količkaj izpremenila. »Potrudil se bom, da razvozlam to vprašanje, gospod ravnatelj!«
Poslovodja je prikimal, r storite to! Konec koncev niste zaman naš hotelski
detektiv — in kakor veste — v tej hiši se je treba ogniti vsakršnega škandala« »Točka pet hotelskega reda!« je zamišljeno dodal monsieur Antole.
3. poglavje Z^ta številka 3 se je leketaje 'sala na medli belini vrat. Na mali vizitki, ki je tičala v okviru pod njo, si lahko videl ime: »Marion de Corsignac«.
Dvakrat zaporedoma je Paul de Corsignac prebral to ime, ki mu je bilo deloma dobro znano; šele nato se je odločil in rahlo potrkal, da bi opozoril nase
Zvonek glas onkraj vrat je tiho zaklical! »Noter!«
Obotavljaje se je Corsignac pritisnil na kljuko in obstal v naslednjem trenutku pred najbolj plavolaso žensko, kar jih je bil kedaj videl.
Malomarno je sedela v globokem naslonjaču. V roki je držala knjigo, in čez ovitek le-te so se zdaj njene temne, dol-gorese oči pazljivo uprle v prišJeca. Rahlo začudenje se je razločno zrcalilo v njih. »Oh — mislila sem, da je natakar
s čajem--«
Corsignac je kinknil v lahen priklon. »Silno mi je žal, da vas moram razočara ti, milostiva — ali —« Umolknil je, ka-
kor da bi iskal primernega prehoda.
Zdaj je lepa žena počasi vstala. Negotovo je stopila tujcu naproti. »Da —-ali mi ne bi hoteli povedati, kaj iščete tu --in kdo ste?«
Paul de Corsignac je skomignil z rameni. Medel nasmeh mu je zaigral okoli ust. »Kdo sem ? — Vem, da mi ne boste verjeli, milostiva — ali — nihče drug nisem kakor vaš mož!«
Rahel preplah ji je izpreletel obličje. A že se je zbrala: »Moj mož?« Bisern smeh je spremil to vprašanje. »To je vsekako samo šala — da ne rečem, zelo neprimerna šala!«
Ves ta čas Cdrsignac ni odtrgal oči od soBesednice. Njena lepota je bila vsa takšna, da je morala zmesti tudi moža, kakršen je bil on. In nehote ie primerjal to naravno ljubkost s skrbno negovano vnanjostjo svoje Yvonne.
Vobče — Yvonne! Še dobro, da je bila zdajle v Parizu in vsak večer s svojimi popevkami navduševala ves »Moulin
JJoUgc«'--
»Prosim, ali mi ne bi pojasnili--?
Glas lepe žene ga je zdramil iz misli.
Spet je nalahno skomignil z rameni. »Pojasnil, milostiva? — Zdi se mi, da je vrsta na vas! — Saj ste gospa de Corsignac —?«
»Seveda — ali--«
»Jaz sem pa Paul de Corsignac! — Spodaj v hotelski veži so mi povedali, da najdem tu svojo ženo--«
Njen smeh ga je prekinil. »A — torej nesporazum! — Tem razumljivejši nesporazum, ker imava isto ime!«
»Isto ime — seveda —« je obotavljaje se pritrdil. Nato je skoraj renče dodal: »Milostiva ste omoženi?«
Hitro je pokimala. »Da — z Marcelom de Corsignacom! — Nemara je Marcel vaš sorodnik —?«
Corsignac ni takoj odgovoril. Šc enkrat je pogreznil oči v obraz lepe žene. »Mislim, milostiva, da je čas končati to burko!«
Nehote se je za korak odmaknila. Z izrazom, ki ga ni bilo moči razvozlati, je vprašala: »Burko? — Ne razumem vas.«
Corsignac se je tiho zasmejal. »Razumeli me boste, če vam povem, da sem zadnji svojega rodu! — Marcela do Cor-signaca ni, zato tudi ne more biti Mari-one de Corsignac! — In če ste tu v hotelu nastopili pod mojim imenom, ki ga ne nosi razen mene živa duša več, tedaj vas smem pač vprašati, s kakšno pravico?«
Globok m olik je nastal. Skozi odprto balkonsko okno je donela v sobo čajna godba iz kazina. Glasovi so	na
cesti. Nekje blizu je lajala avtomobilska troblja.
Corsignac je nestrpno gledal na za-pestno uro in spremljal sekundni kazalec z očmi. Ko je v drugo prehitel krog, se je rahlo odikašljal.
»Dajte, milostiva, da vam olajšam
mučni posel priznanja! — Pustolovka ste! Pod krivim imenom ste se nastanili v hotelu in živeli do tega trenutka na tuje troške — in ne slabo!« je dodal z rastočo jezo. »Kaj vraga vam je bilo, da ste si najeli prav najdražji apartman v vsem »Giganticu« ?«
»To sem si štela v dolžnost — do vašega imena!«
»Hvala lepa! — In kako ste se odločili za moje ime?«
»Našla sem ga — v spisku gostov, ki jih pričakujejo prihodnji teden! — Ni i slutila nisem, da pridete že danes
— in pojutrišnjem bi bila izginila--«
»Jaz bi pa plačal račun, kaj ne da?« je dokončal Paul de Corsignac. »Reči moram, da ste mi bili namenili od sile ljubko presenečenje, milostiva! — Sploh pa — kako vam je prišlo na misel? Ali je to vaš stalni poklic — ali —?«
Proseči izraz njenih oči mu je zavezal jezik.
»Verjemite mi, gospod — bilo je prvič v mojem življenju! — Saj nisem imela
drugega izhoda--«
»Torej vam je policija za petami?« Hlastno je zmajala z glavo. »Za Boga — ne! — Ali — prišla sem iz Monte
Carla — in---«
»In?« je nestrpno ponovil. Videti je bilo, da ji gre na jok, a solze čeprav ženske, da, čeprav iz tako lepe žene, kakor je bila Marion, niso šle Paulu de Corsignaou že davno nič več do živega. »In —?« je odločno ponovil.
urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezerfiek. — Za tnaeratn) de! je odgovoren Alojs Novak. — Val t LJubljani.