SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaian 16 (Id., ia pol leta 8 (Id., za četrt leta 4 (Id., za jedea mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Zl celo leto 12 gld., za pol le1* 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljablj&ni na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s • r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedicija v ,,Katol. TIskarni'4 Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefčn - štev. 74. tštev. rs. V Ljubljani, v četrtek 6. aprila 1899. Letnik: XXVII. Proti gospodarski organizaciji. Ko so včeraj deželni poslanci prišli v zbornico, začuli so, da bo dr. Tavčar pri točki o deželni kulturi govoril celo uro dolg govor proti konsumnim društvom. Ker se sicer na galerijo ne more zanesti, naročil je za to slovesno priliko na galerijo nekaj trgovskih prostovoljcev, ki so prišli na shod trgovcev, da so mu pritrjevali. Kot over-turo je poročevalec Lenarčič prečital neko poročilo, kjer je opisoval, kako se kmetu hudo godi, potem pa s črnimi in rudečimi socijalisti pital one, ki mu hočejo z organizacijo pomagati. Pri tem je bil pa toliko naiven, da je povedal, da mejnarodni trg in tuji kapital uničujeta naše gospodarstvo, seveda je vsled tega vse njegovo poročilo bilo naperjeno le proti konsumnim društvom. Potem pa je nastopil dr. Tavčar s svojim po njegovih trabantih že napovedanem govorom, v katerem je kazal, kako da deželni zbor sipljo dobrote za kmeta, za mesta pa tako malo stori, da bi zato kmetski zastopniki morali mestnim poslancem hvaležni biti, a mestu tega pa se jo v vrstah katoliške stranke izcimila takozvana gospodarska organizacija, konsumna društva, gospodarske zadruge, in to vse vpričo kmetijske družbe, ki toliko deluje za povzdigo kmetijstva. Temu gibanju bo se na čelo postavili duhovni, ki se shajajo v konsumnih društvih s svojimi Dulcine-jami pozno v noč. Organizatorji konsumnih društev so pa vso to organizacijo prepisali od Nemcev, vendar je pri Nemcih vse v redu, pri nas pa vse v neredu. Po teh društvih se prodaja vsakemu, kdor pride, in ne le udom — seveda za to ve samo dr. Tavčar — nobenega knjigovodstva ni, čez nekaj let bo imel zato mnogo posla državni pravdnik, prodaja se vse, tudi obleka in vino, prodajači nimajo nobene zmožnosti, daje se na upanje, zato mora priti do poloma in tedaj gorje kmetu, katerega so si sedaj vzeli katoliški organizatorji kot kunca za poskušnjo. In potem moralna stran kako je ta žalostna! Pijančuje se, ponočuje, keglja in hripavo prepeva celo mej božjo službo! Žganje se toči po konsumnih društvih, kakšno bo sčasoma slovensko pleme! Konsumna društva so šola pijančevanja, katerega se udeležuje ne le mož, ampak tudi žena pod vodstvom duhovnov. Ta šola mora vse okužiti, to je grozna nevarnost, seveda najbolj zato, ker se po konsumnih društvih slabo pije, kakor je koj za tem poslanec dr. Tavčar dokazoval, nasprotja seveda ni pri tem opazil nobenega. Naj-grje je pa to, da se vse to ni zasnovalo zaradi koristi kmetske, marveč iz politiškega nasprotstva, cele družine trgovcev hočejo sedaj duhovni roparski napasti, uničiti, da pa je že sto in sto kmetskih posestev vsled oderuštva trgovcev prišlo na boben, tega seveda dr. Tavčar ni povedal. Potem pa je dal še nekai naukov škofu, katerega pa ni bilo v zbornici, češ, da če bi bil on, dr. Tavčar, škof ljubljanski, bi gotovo tako ne delal, kakor sedaj škofje, ampak kakor pošten liberalec bi bič vzel in razgnal konsumna društva in duhovnom prepovedal snovati in podpirati taka društva. Vsaj vendar duhovski stan, katerega vsled tega tako napadajo v javnosti, pri tem veliko trpi in ž njim tudi dobra stvar, vzkliknil je za čast duhovskega stanu tako vneti dr. Tavčar. — Čemu treba takih govoric, je skrbno pristavljal, vsaj vsa konsumna društva niso tega vredna. — Potem seveda je kot liberalec klical vlado na pomoč. Kedaj bo že zavila vrat vsej gospodarski organizaciji, zakaj ne izvršuje zakonov proti tem izrastkom itd. Večkrat smo ie čuli dr. Tavčarja govoriti, stvarno jako malokrat, a tako vrtoglavo, nedosledno in puhlo še nobenkrat, kakor včeraj v de- želnem zboru. Njegov govor obseza samo protislovja. Gospodarskim organizatorjem očita, da vse, kar so zasnovali, so prepisali od Nemcev, ob jednem pa kaže njegov govor, da je vse, kar je glede gospodarske organizacije povedal, vzel vse iz Ertl-nove knjige, le zabavljice in psovke so zrasle na njegovem, za to vrBto zelišč plodno pognojenem zelniku. Stvarno in iz lastnih skušenj sta gospodar-stveno in zadružno gibanje nasproti dr. Tavčarjevim praznim frazam branila poslanca Ažman inSchweiger in ker sta samo stvarno govorila, dejal jima jb dr. Tavčar, da se nista stvari nič dotaknila, dokaz, da se čez fraze in zabavljice dr. Tavčarju ni mogoče povspeti. Najbolj značilen pa je bil za liberalnega dr. Tavčarja odgovor deželnega predsednika, katerega je pozival, naj pove, koliko časa bo še vlada gledala to gibanje in zakaj že ni vsega zatrla. S tem se je jurist dr. Tavčar kot poznavatelj obstoječih zakonov najbolj osmešil. Tiho in pazljivo je poslušal, kako ga je poučeval vladni zastopnik, da so zadruge organizacije z neomejeno zavezo, da ima o njih določevati po zakonu pravosodna oblast, da vlada nima pravice nadzorstva nad njimi, da je pa glede področja, ki spada v njen delokrog, vse storila glede koncesij točarine itd., kar je zahteval zakon, da ako se hoče v tem oziru kaj storiti, treba da državni zbor spremeni ofcsto-ječe zakone. Vse to navadni odborniki kmetijskih zadrug že davno vcd6, dr. Tavčar seveda je moral o tem še le spraševati in se poučevati od vladnega zastopnika. — Kako naj potem kaj stvarnega govori o gospodarski organizaciji, ako mu je tuj celo zadružni zakoniti abc! — Toda kaj je dr. Tavčarju na vsem tem! On je zopet jeden-krat imel priliko, razliti ves svoj žolč na duhovne, na oni stan, katerega zastopnikom se ima dr. Tavčar vse zahvaliti; razkoračil se je vzlasti nad Oš sgsiisa LISTEK. Dama s fotografijami. Slika. — Rado Košar. »Tega ne poznate, gospod Košar?« »Toda, gospa, kako ga naj poznam ?« »Bežite, bežite, vaši navadni izgovori. . . Kdo bi ne poznal tega vitkega, visokoraslega nadpo-ročnika Herberja ? Poglejte samo njegov profd, njegove fine črte, njegove oči. . . Ali ga res ne poznate ? »Gospa, saj veste, da mene pred štiridesetimi leti še ni bilo na tej bori zemlji . . . »Kaj . . . ? Se ne . . . ?« Gospa Miličeva je zategnjeno zaprašala, kakor bi ne mogla pojmiti, da -pred štiridesetimi leti še nisem tlačil trave po teh zemeljskih grapah. O da, gospa Miličeva je bila popol tem zopet v oni ekstazi, ko pozablja, da teče 1899. leto, in misli, da ima okrog sebe osebe, s katerimi je živela in govorila, katere je sovražila in ljubila pred pol stoletjem. No, ima jih gospa Miličeva sedemdeset, katerih ji nihče več ne vzame. A s sedemdesetimi postane človek mehkejši, volnejši; ostri pogled se ublaži, kri se ohladi, srce se pomiri, razum otrpne, moči mu opešajo in človek postaja, kar je bil že zdavnaj, zdavnaj . . . otrok. In gospa Miličeva je velik otrok. Prijatelj njen je fotografski album, tolažnik album, svetovalec album, album vse in vse. . . »Kaj . . . pred štiridesetimi leti še niste . . . toda, gospod Košar, vi se norčujete ... vi res ne poznate nadporočnika Ilerberja ? Glejte ga, tu zavzema častno mesto med vsemi fotografijami in je bodo zavzemal . . . Menda vam še nisem pravila o njegovih vspehih, o njegovih lepih, globokih, vedno melanholičnih očeh ?« Ali naj bi ji bil rekel, da že ? Ah, pomagalo itak no bi nič, dasi sem bil sit te zgodbe že do grla. »Kdaj neki, gospa, povedali ste mi še tako malo in vender . . .« »In vender bi radi zvedeli mnogo, kaj ne. .. Ej, kako se mi znate laskati, kod bi vam mogla povedati jaz kaj novega, ko ste vender preštudirali že toliko sistemov filozofskih .. .« »Gospa Miličeva, laskate se le vi,« ustavim jo v njenem toku in sedem na zofo, da bi tem lažje prenašal njene spomine . . . »Ah, da, da, nadporočnik Ilerber .. .« vzdahne, ko je nekaj časa strmela v obledelo, zarumenelo fotografijo, kakor da srče z nje vse spomine. — »Njegove oči, te globoke oči, poglejte jih . . . in zrle so vedno tako melanholično v svet, da se je zasmilil nehote vsakemu v srce, kdor ga je videl. . .« In strmela je zopet v fotografijo . . . »Ali jo čuda .... ali je čuda, da so jo ganile te oči, da je sanjala vso noč o tem pogledu in da je jokala, kadar je bila sama, ker ga je ljubila, dasi tega ni vedela ... in tega tudi on nikdar zvedel ni. In ko je oče zasledil nje solze, vzrok njenih solza, jo je klel in nadporočnik Herber je moral z gradu, ker je bil plebejec, a ona plemkinja in vender ona ni našla nobene razlike med plebejsko in plemenitaško krvjo . . . In ko jo odhajal z gradu, ko ji jo poljubil roko, tedaj je trepetala, čutila je, kako ji sili kri k srcu, kako ji moči ginejo, kako so onesvešča.. „ (Konec sledi.) starotrškim kaplanom gosp. Petrom Havptmanom, menda najbolj zato, ker ga je gosp. Havptman v pravdi zaradi konsumnega društva ugnal v kozji r0g. — Dr. Tavčar je bil z izidom vkljub temu zadovoljen, vzlasti še, ko ga je tako lepo pohvalil poslanec Schvvegel, povdarjajoč znamenitost in po-menljivost dr. Tavčarjevega govora. Tako sta se zopet našla dva stara prijatelja, po liberalizmu sorodna duhova! Vladni zastopnik baron Hein je dejal, naj bi dežela s podpiranjem gospodarskih društev dobila pravico nadzorstva nad njimi. Prav tako, tudi mi smo mnenja, da samo zabavljati v deželnem zboru na gospodarska društva nič ne pomaga, toda mnenja smo, da bi bil vladni zastopnik pri tem lahko tudi povdarjal, kako država podpira to zadružno organizacijo, prepričana, kakor je to dejal ministerski predsednik grof Thun zastopnikom slovanske krščansko narodne zveze, da je to državna potreba. In da je to tudi ljudska potreba, o tem so prepričani snovatelji gospodarske organizacije, tega je prepričan tudi narod in zato ta ideja stopa tudi v Slovencih z elementarno silo na dan in tega toka ne more nihče ustaviti. Dolžnost pa je deželam in državi, da ljudstvu pri tem delu priskočijo na pomoč, da se odstranijo vse one začetne pomanjkljivosti, katerih se ni mogoče ogniti, ako se ledina orje in ako oni, kateri so dolžni pomagati, namestu pomoči imajo pripravljena le polena, s katerimi bi radi ob tla pomandrali šibko, a nadepolno se razvijajoče drevesce gospodarske samoobrambe našega naroda. Včerajšnja debata v deželnem zboru pa bo še poznejšim rodovom pričala, da so se našli koncem 19. veka, v katerem je družba po kapitalističnem liberalizmu popolno atomizovana, še liberalni ab-deriti v kranjskem deželnem zboru, ki mislijo, da se s frazami in psovkami odstranjajo ideje, katere narekuje človeštvu najbolj naravni zakon — samoobrambe! Deželni zbor kranjski. VI. seja dne 5. aprila. (Konec.) Posl. A ž m a n odgovarja na govor poročevalca Lenarčiča in dr. Tavčarja blizo tako le: Oba predgovornika sta pripoznala, da kmetiški stan hira in propada, in da mu je treba nujne pomoči. Le kako bi se mu bolje in hitreje pomagalo, v tem se ločijo naši nazori. Ker kmetijski stan ne dobi pomoči, kjer bi jo moral, pomagajo si kmetovalci sami zadnji čas posebno s tem, da si snujejo kmetijske zadruge in kon-sumna društva. In kdo bi jim to zabranjeval ? Zadružna postava sama od leta 1873 jim to dovoljuje in če se drugi stanovi družijo v svojo obrambo, in imajo taka društva uradniki, obrtniki in delavci, zakaj bi ravno kmetovalci ne smeli imeti takih društev. Vsaj so tako tudi pri tem, kakor v drugih rečeh, najzadnji. Če poslanec dr. Tavčar trdi, da so taka društva pogubna, trdim jaz nasprotno, da so koristna, če so le prav vojena. In če on pravi, da ljudstvo zapeljujejo k pijančevanju in zapravlji-vosti, mu jaz lahko dokažem nasprotno. V dokaz svojim trditvam je dr. Tavčar navajal mnoge nerede in izgrede, ki se gode v konsumnih društvih. Če so taki izgredi resnični, moram priznati, da jih tudi jaz obžalujem in obsojam. Po mojih mislih imajo pa taka društva eminentno vzgojevalen in blažilen namen, samo da so v pravih rokah. V dokaz navajam kmetijsko zadrugo, ki se je osnovala v našem kraju. — Povod osnovanju je dala •sama vlada, ki je priporočala osnovanje sadjarske zadruge. Ali naši ljudje, kakor so že praktični, so rekli, da če že snujejo kako zadrugo, jo hočejo osnovati v polnem obsegu, ne samo za razpeča-vanje sadja, ampak tudi drugih pridelkov; pa tudi za nakupovanje pri kmetijstvu in gospodarstvu potrebnih živil in stvari. — Nameravali smo tedaj kmetijsko zadrugo v pravem pomenu besede, ne hoteč baviti se s špecerijsko drobnarijo, toliko manj, ker naši trgovci večinoma niso bili prenapeti v cenah. Ali ko zadružniki niso dobili v pro-dajalnicah potrebnih reči, jela je zadruga sama naročati tudi špecerijo. Glede vina je bil iz prva namen ta, oddajati je le na debelo ; ali ker so zadružniki tirjali tudi točenje na drobno, posebno da bi ob nedeljah imel' kako okrepčilo, dovolilo sc jc tudi to; ven- der poglavitno le iz tega vzroka, da se omeji in kolikor mogoče zabrani žganjepitje. Zato je sprejela naša zadruga med svoja pravila to določbo, da se žganje ne bo točilo ne na debelo in ne na drobno, in opustilo se je celo prodajanje ruma, katerega so nekateri zahtevali zaradi čaja. Zadružnike varovati nezmernosti, pijanosti in zapravlji-vosti, je načelstvo določilo, da se toči zvečer le do Avemarije in da se takemu članu, ki bi se opijanil ali nerednosti napravljal, pijača prepove za eden ali več mesecev. To menda je vse kaj druzega, kot zadružnike napeljevati v pijanos^in zapravljivost! In čudno, da se pri zadrugah zapazi vsaka najmanjša nerednost, ko se po krčmah molče prenašajo največi izgredi. Očita se nadalje, da se s takimi društvi na škodo svojih dolžnosti in preveč bavijo duhovniki. Kar mene zadeva, sem bil vedno teh misli, da moram delovati ne le za večni blagor svojih rojakov, ampak pomagati jim tudi kolikor mogoče, k njih časni sreči. Zato sem tako društvo tudi priporočal in po svoje podpiral, vendar pa sem izvolitev v načelništvo odklonil in nisem delavno segal v delovanje društva. (Posl. Hribar: Je pa toliko bolj vaš kapelan!) — Posl. Ažman : Prosim, moj gosp. kapelan pa se je še manj vmešaval kot jaz! G. dr. Tavčar pravi, da bo veliko družin (tisoč in več) prišlo ob kruh in v nič po takih društvih. Na to odgovarjam, da vtegnejo pač manj dobička imeti kot do sedaj, da se jim pa vender tudi zanaprej zaslužka manjkalo ne bo, posebno ako bodo hoteli vzajemno delovati z društvom in ne nalašč nasprotovati mu. Sploh so časniki zanesli v tej zadevi med ljudi veliko razburjenosti, katere bi treba ne bilo, če je kolikanj zatajevanja na obeh straneh. Uničiti zadruge nikogar nočejo in po pametnem porazumljenji bi trgovci in kramarji še zanaprej lahko obstali poleg takih društev. Tako so postavim pri nas nekateri štacu-narji in krčmarji pristopili že k zadrugi razun dveh večjih trgovcev, katerim se pa hoče prepustiti kupčija z obleko, železnino, usnjem, žganjem itd., če ne bota nalašč nasprotovala. Tudi je pomisliti, da je od 450 družin v zadrugi le kakih 150 in da dve tretjini mora iskati svoje potrebe pri drugih trgovcih. Ako Tavčar pravi, da mora vlada skrbeti za trgovce - davkoplačevalce, mu odgovarjam, da bodo morale zadruge tudi plačevati davke in jih v resnici tudi plačujejo, le s tem razločkom, da zadruge ne morejo nič skriti, ker morajo vladi po-kladati svoje račune, kar trgovci in kramarji na deželi navadno ne store. In tu opazujemo neko čudno protislovje: Kadar je treba spoznati svoje dohodke glede odmerjenja davkov, pristojbin in daca, naši trgovci in kramarji in krčmarji silno tarnajo, da malo prodajo, da nimajo nič dobička, da se obrt skoraj ne splača. Zdaj pa, ko se snujejo zadruge, pa na enkrat zvemo, kakšno strašansko škodo da imajo! Dr. Tavčarja skrbi tudi knjigovodstvo, katero menda zadruge ne bodo mogle zmagovati! Res je, da je taka stvar težavna iz začetka; vender pa imamo že tudi na deželi mož, ki se takega dela ne vstrašijo, in ki se bodo tudi v tem poslu s časom izurili. Prašam pa, kje so se knjigovodstva učile naše kramarice in štacunarice po deželi? Tudi tista bojazen, da bodo zadruge kmalo prišle na kant, ni opravičena, ker načelništvo dobro pozna svoje zadružnike in ker se ne daje več kredita, kakor ga kdo zasluži. Vsaj pri nas ne dobi nihče na upanje več, kakor znaša njegov delež. Nesreče pa niso izključene: ali te zadenejo lahko tudi posamezne trgovce. Sploh pa se mi je dr. Tavčar zdel v današnjem svojem govoru, kakor slikar, ki rabi preveč črne barve. Naslikal je zadruge in konsumna društva tako strašno, kakor v resnici nikdar niso. Po mojem prepričanji so taka društva najboljša sredstva, da se naše ljudstvo gmotno ojači in vspešno braniti zamore močnejšim sosedom, ki od vseh strani pritiskajo nanj. Blagodejni vpliv takih društev, ako so v dobrih rokah, izostati ne more. Vzemite le Raifieisenove posojilnice, koliko so že dobrega storile v kratkem času svojega obstanka! Tako postavim deluje naša (Gorjanska) hranilnica še le 4 leta, pa je že precejšne svote razdelila v dobrodelne namene. Tako smo letos dali iz čistega dobička 200 gld. in sicer nekaj domači požarni hrambi, nekaj za dve občinski cesti, za Ciril Metodovo društvo, za Našo stražo, za Prešernov spominek, in če ne bote hudi, nekaj tudi za škofove naprave. Toliko sem hotel omeniti v obrambo kmetijskih zadrug in konsumnih društev, katera se mi zde koristna, ako so v dobrih rokah. V tem pomenu sem deloval in hočem 6e naprej delovati za blagor našega ljudstva, magari, če tudi bi mo imenovali: »Črni demokrat!« In s tem končam. (Odobravanje na levici!) Politični pregled. V Ljubljani, 6. aprila. Parlamentarne konference. Brzojav nam je včeraj sporočil, da se snide izvrševalni odbor desnice prihodnji teden in sicer 14. t. m. na Dunaju, da izve mnenje osrednje vlade o parlamentarnem položaju in izrazi svoje misli in želje. Pred vsem bo razgovor o tem, kedaj in pod kakimi okolnostimi naj se snide državni zbor. Kajpada ne bo v tem oziru mogoče določiti prav nič pozitivnega, k večjemu le čas, kedaj se prične zborovanje. — Malo prej se pa snide na Dunaju druga skupina, ki so pa ne bo posvetovala o korakih, ki bi omogočili čim preje mirno parlamentarno delo, marveč zastopniki opozicijonalnih strank bodo govorili le o bojnem načrtu, o ve-likonemških zahtevah ter o sredstvih, s katerimi bi premagali svoja nasprotnika, desnico in vlado. V nedeljo bodo zborovali zaupniki nemških opozicijonalnih strank, drugi dan, 10. t. m. pa klub nemške ljudske stranke. Namen zborovanju prve in poslednjih dveh skupin je toraj diamentralno nasproten; kar bodo prvi zgradili, podrli bodo drugi s svojimi pretiranimi zahtevami. Kakega ugodnega vspeha nam toraj od teh zborovanj nikakor ni pričakovati. Protirimska agitacija je obrodila kaj malo sadu. Se pred malo dnevi so bobnala Scho-nererjanska glasila v svet, da se na dan 1. aprila objavijo imena vseh 10.000 odpadnikov od katoliške cerkve. Prvi april in tudi prvi teden tega meseca je že minul, toda o kakem objavljenem imeniku novih protestantov še ni duha ne sluha. Možje se ne upajo na dan s svojimi imeni, ne boje se sicer rimskega papeža, pač pa raznih žena, bogatih tašč, svakinj in tet ter raznih delodajalcev in odjemnikov, zato se zadovoljujejo samo z objavljenjem suhih številk, ki pa skupno še da-leko ne znašajo števila 10.000. Le prvak Wolf objavlja v nekem listu svoje čestito protestantsko ime. Sicer pa tudi celih 10.000 odpadnikov ni prav nikaka škoda za 22 milijonov avstrijskih katoličanov in prav primeren je tu izrek nekega protestantskega teologa v Nemčiji, ki je pri neki jednaki priliki rekel: Papež pometa in nam ostanejo smeti! Tirolski deželni zbor in Italijani. Prihodnji torek, 11. t. m. snide se, kakor znano, tirolski deželni zbor k pomladanskemu zasedanju, ki bo pa povsem-podobno prejšnjim zasedanjem tega deželnega zastopa, ker se ga italijanski poslanci tudi sedaj ne vdeleže. Načelnik kluba italijanskih poslancev, baron Malfatti, je na današnji dan sklical v posvet vse italijanske državne in deželne poslance tirolske, da jim naznani vspeh zadnjih pogajanj z nemškimi zastopniki oziroma s poslancem dr. Kathreinom. O vspehu teh pogajanj, ki so se vršila na željo vlade, poročajo sedaj listi le to, da se na obstoječih razmerah ni prav nič spremenilo in da toraj ostane vse pri starem. Iz tega naravno sledi, da se italijanska manjšina ne bo vdeležila zasedanja in s tem onemogočila vse važneje razprave v deželnem zboru. V Španiji vrše se v nedeljo, 16. t. m. splošne volitve za poslansko zbornico, na katere se pripravlja marljivo vse kar leze in gre. Konservativna večina je Silvelovemu ministerstvu zagotovljena, ne da bi mu bilo potreba poseči po izrednih, morda celo nepostavnih sredstvih, kakor mu očitajo že sedaj židovsko-framasonski listi. Nasprotne liberalne in socijalistične stranke bodo seveda napele vse svoje moči, da bi premagale nasprotnika, in se bodo v to svrho poslužile vsega in še mnogo več, kar sedaj očitajo vladi, toda njih poraz jo že sedaj zapečaten tudi tedaj, ako jim pride na pomoč poleg liberalcev vsega sveta še vnet zagovornik »Slov. Narod«, ki je v zadnjem času prevzel nalogo, da ščiti in brani španske Iramasone pred »klerikalnim mračnjaštvom«. Minister ska krita na Grškem. Naslednika ministerskemu predsedniku še sedaj niso dobili. Možje, katerim se ponuja to mesto, v večini nimajo poguma za sostavo novega kabineta, ker jim je znano, s kolikimi težavami je v zvezi ta naloga. Zaimisa, nečaka Delyannisovega, so vrgli nasprotni mu Trikupisti, ki razpolagajo z znatno manjšino in se vsled tega lahko kosajo s stranko Delyannistov. Govorilo se je najpreje o Deligior-gisu, ki je voditelj neko manjše stranke in ki naj bi sestavil koalicijsko ministerstvo, toda kaj takega na Grškem ni lahko mogoče in zato se je ta poskus takoj izjalovil. Sedaj ima največ nade bivši ministerski predsednik Teotokis, vodja druge večje stranke Trikupistov. Mogoče je, da se mu posreči priti na krmilo, toda tudi on ne bo dolgo vodil državno ladije, ker ga bodo prej ali slej vrgli jednako močni Deljrannisti. Ti dve stranki tekmujeta neprestano mej seboj in v boju skoro ravno tolikrat podležeta, kolikorkrat se jima posreči priti na krmilo. _ Dnevne novice. V Ljubljani, 6. aprila. (Shod gospodarskih zadrug) se je vkljub vsem oviram konečno danes vendar le sijajno vršil v »Katoliškem Domu«. Ko ga je prvikrat po § 13 komisar razpustil, sešli so se zborovalci v gostilniških prostorih. Potem pa se je sklical nov shod po § 2, katerega je tudi komisar priznal veljavnim. — Nepopisno je bilo veselje zborovalcev, ko se je po tolikih naporih otvorilo zborovanje. Predsednikom je bil izvoljen dr. Šusteršič, podpredsedniki dr. Krek, Kržišnik in Jaklič. Po pozdravu predsednikovem so govorili gg. Jaklič o pomenu gospodarskih zadrug', g. g. Peter Hauptman o konsumnih društvih in njih nasprotnikih in dr. K r e k o vzajemnem delovanju. Obširnejše poročilo pride. (Trgovski shod) se je vršil danes v »Narodnem Domu«. »Sokolova« dvorana je bila polna. Veliko je prišlo »Narodovih« pristašev z Notranjskega, semtertje so jih veliko privabili petaki za »rajžo«, pogled na zborovalce pa je kazal, da so gostilničarji skoro prevagali trgovske zastopnike in da je znaten del poslušalcev obstajal iz ljubljanskih radovednežev, mej katerimi se je zapazila častna udeležba učiteljstva in ljubljanskega Nemštva, na katerega čelu je prišel na shod baron Schwegel. Ljubljansko trgcvstvo se je shoda udeležilo v jako pičlem številu. Ljubljanskih trgovcev je bilo navzočih komaj 8. Otvoril je shod dr. Tavčar, kateremu se je v nagovoru eosebno dobro zdelo, da je iz Izvenkranjske prišel na shod jeden cel zastopnik, namreč zastopnik trgovske zadruge za celjski okraj. Predsednikom je bil izvoljen Pogačnik iz Cerknice, I. podpredsednikom nemškutarski trgovec ljubljanski Trdina, II. podpredsednikom pa tukajšnji krčmar T o s t i, tajnikom radovljiški trgovec Fursager. Pozdravil je imenom »bele Ljubljane« župan Hribar, ki je zabavljal na katoliško zadružno organizacijo, ob jednem pa trdil, da se zadružništvu ne sme odrekati vso veljavo, ker je potrebno za okrepljenje stanovskega interesa. Ustanoviti moramo sami zadružno organizacijo, ki bode bramba proti katoliški organizaciji. Predsednik trg. in obrtne zadruge g. Perdan je s težavo izpregovoril par pozdravnih stavkov. Poročevalec je bil g. Lapajne. Z njegovim govorom se bo-demo še bavili. Zbral je nekaj »Narodovih« »rožic« in prišel do sklepa, da je zaradi tega naša gospodarska organizacija nepotrebna, ker nikogar ne podpira, ampak samo škodo dela. Jahal je sosebno na starotrškem konsumnem društvu, kjer mladi duhovniki mladim dekletom merijo moderce po meri. Ta »šloger« je vso prepričal in pritrdili so mu z velikanskim ploskanjem. Grozen utis je naredila vest, da so v Starem Trgu pri otvoritvi konsumnega društva kmetje pojedli cele tri pečene prašiče in da se pri konsumnih društvih dobe sem ter tje celo tako malo inteligentni kaplani, da s kmeti kegljajo. — Bodoče trgovsko in obrtno društvo naj sestavi spomenico proti katoliški gospodarski organizaciji in naj jo pošlje na vsa pristojna mesta, celo k — škofu. G. Peče iz Starega Trga je spravljal na kup trgovsko in obrtniške interese, zato naj se ustanovi »Trgovsko in obrtno društvo«, ki naj delokrog zadrug omeji, prepove jim prodajo vina, petijota, žganja in Bploh ostro pazi na kretanje teh sitnih narodnogospodarskih komarjev, ter naj jim odvzame tudi vse postavne udobnosti. To društvo naj pomaga članom v pravnih in političnih zadevah, odpošilja naj peticije in tudi za ustanovitev »Slovenske trgovske šole v Ljubljani« bode se moralo (skupno s klerikalci) poganjati Ustanoviti je treba slovensko trgovsko banko. Dotične resolucije so bile vsprejete. Hribarjev »Hausmeister« T u m a je potem govoril v »imenu obrtnikov« in o ljubljanskem konsumnem društvu pravil tako grozne reči, da se mu bode dala prilika, jih dokazati. — Nastopil je tudi soc. demokrat Železnikar, katerega so s ploskanjem pozdravili in niti poslancu Lenarčiču ni prišlo slabo pred to rudečo internacijonalo. Železnikar je zborovalce nafarbal, da jih pozdravlja v imenu vsega ljubljanskega delavstva, in se pridušal, da boj, večni boj mora biti klerikalni stranki, za kar je treba skupnega postopanja. Zborovalci so pritrdili temu načrtu. Soc. dem. je v »Narodnem domu« zopet žel zasluženo pohvalo. V priprav, odbor novega društva so bili izvoljeni trgovci: dr. T a v č a r, M u r n i k, Malovrh, Souvan, Zupane, Trdina in T o s t i za Ljubljano, za Notranjsko Pogačnik, Domicelj, za Gorenjsko Fursager in barvar Pire, za Dolenjsko G u š t i n iz Metlike, in Š t e p e c. Govorili so še Lenarčič, Kune, Urbančič, Znidaršič, Tavčar. Tu se je naravnost zahtevalo, da deželni šolski svet pritisne na tiste učitelje, ki delujejo pri gospodarski organizaciji, ker sicer jim trgovci svojih otrok ne morejo zaupati. Zahtevalo se je tudi trgovsko skladišče v Ljubljani, kar bode seveda ljubo May«rju in Souvanu. Nekaterim obrtnikom se je proti koncu shoda precej zjasnilo, zato so zahtevali, da se mora prosta trgovina povse omejiti in da se židovski izdelki ne smejo prodajati. To bode res težko doseči društvu, v katerem bodeta skupno sedela čevljar Tuma in zastopnik modlinške tovarne. Urar Klopčič je zahteval, da naj se odpravijo ceniki, na kar so se čule obrtnikom prijazne opazke »Unsinn«. Konečno se je predsednik še zahvalil narodni stranki in udeleženci so se razšli po ljubljanskih gostilnah, kjer so se imeli bolje, nego kmetje po konsumnih društvih. (Naznanilo shoda.) Župan ljubljanski nas prosi konstatovati, da je magistrat predložil naznanilo za shod gospodarskih zadrug vladi brez vsake pripombe. (Dr. Tavčar in vagon plesnjivega fižola.) Včerajšnji lekcijon, katerega je povedal dr. Tavčar, je že doslovno objavljen v včerajšnjem »Narodu«, dokaz, da je bil že prej v »Narodni tiskarni«, predno ga je govoril v zbornici. Na potu iz »Narodne tiskarne« v deželni zbor pa je dr. Tavčar po nesreči izgubil pol vagona plesnjivega fižola. Po »Narodu« je namreč dejal dr. Tavčar, da je konsumno društvo v Žireh lansko leto kupilo v špekulacijske namene vagon fižola. Potrebovalo pa je samo pol vagona, druga polovica pa še dandanes plesni v kleti nekega oštirja na polupoti mej Škofjo Loko in Žiremi. Za to pa samo »Narod« ve, da je dr. Tavčar o tem govoril, kajti v zbornici tega dr. Tavčar ni povedal. — Hitrica ni vselej dobra! (Dnevni red) VII. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dno 7. aprila 1899. 1. ob 10. uri dopoldne. — 1. Branje zapisnika VI. deželno-zborske seje dn6 5. aprila 1899. 1. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3. A letnega poročila: Deželna kultura. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1899. ter o dotičnih peticijah. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1897. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji mlekarske zadruge v Vrbici za podporo. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji posestnikov iz Novevasi pri Žireh za podporo za popravo občinske poti po račevski dolini. 8. Ustno poročilo upravnega odseka glede ustanovitve občinskih posredovalnih uradov. 9. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca Ivana Hribarja gledd podaljšanja veljavnosti nekaterih določeb zakona z dne 23. junija 1895. drž. zak. št. 8S. 10. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za odstranitev nekaterih nedostatkov v pravnih razmerah kranj- skega učiteljstva. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3. B letnega poročila: Agrarne razmere. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) Blandine pl. Gariboldi za zvišanje miloščine; b) Marije Androjna, vdove deželnega pomočnega uradnika, za dovolitev miloščine; c) upravnega sveta Elizabetine otroške bolnišnice v Ljubljani za dovolitev podpore za daljna tri leta. 13. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani, da se sklene zakon proti razširjenju če-belne gnjilobe; b) okrajno cestnega odbora v Črnomlju za podržavljenje okrajne ceste Luža-Štre-kljevec - Črnomelj in deželne ceste Črnomelj -Vinica; c) županstev v Krškem, Mokronogu in drugih, da bi Krško meščansko šolo prevzela dežela v oskrbo. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o § 6. letnega poročila: Občila. 15. Volitev posebnega odseka za pretresovanje vprašanja glede konsumnih društev. (Iz deželnega šolskega sveta.) V zadnji seji dne 24. sušca je dež. šol. svet sklenil, da izrazi svoje mnenje glede prošnje občine ljubljanske na naučno ministerstvo za razširjenje nižje gimnazije, in da se s 1. jan. 1900 učiteljem na meščanski šoli v Krškem zvišajo plače od 800 na 900 gld. (Štajerski deželni zbor) je imel včeraj deseto sejo, v kateri je grof Kottulinsky utemeljeval svoj predlog glede zavarovanja proti toči. Deželni zbor je naročil deželnemu odboru, da to vprašanje prouči, ali bi kazalo ustanoviti deželno zavarovalnico ali pridružiti se kaki poslujoči zavarovalnici. (Iz mariborske škofije.) Č. g. Fr. K 1 o p a č, župnik pri Sv. Ožbaldu, je dobil župnijo v Raz-boru. — Č. g. kapelan F. C i u h a je premeščen iz Pilstajna v Buče. (Na Črnučah) bodo imeli sveti misijon od 8. do 16. aprila; vodili ga bodo č. oo. frančiškani P. Konstantin, provincijal, P. Kazimir in P. Klemen. Daj Bog svoj blagoslov! (Iz Starega Trga pri Rakeku) se nam poroča : Včeraj je bil izvoljen z veliko večino županom Anton Ponuda in deset svetovalcev odličnih mož katoliško-narodne stranke. (Ponesrečil) se je minulo nedeljo dopoludne neki kolesar na Medvedjeku, vozeč iz Ljubljane v Novo Mesto. Ves pobit in umazan pride v gostilno Jos. Keka na Pljuski, kjer je popoludne umrl. Našli so pri njem vizitko na ime Jos. Sorčič. (Iz Radovice) se nam poroča, da je bila velikonočni pondeljek vsa vas v veliki nevarnosti. Zvečer ob 8. uri je jelo goreti v hiši posestnika Jureta Matekoviča. V hipu je bilo vse poslopje v ognju. Na srečo je pritisnila burja goreč plamen, kjer ni gorljivih stvari. Vsaka druga sapa hi bila povzročila neizmerno škodo. — Strni so dobro prezimile, le pregoste so, zlasti ječmen. — Zadnji zimski dnevi se naredili precej škode. Pozeble so marelice, zgodnje hruške in deloma tudi breskve. Trta je pozebla le v najnižjih legah. (Nesreča.) V Ratečah na Gorenjskem sta minoli ponedeljek Jos. Rožič in Jos. Kajžer streljala s topiči. Pri tem se je unel smodnik ter oba ožgal po obrazih (Žensko truplo) so včeraj našli blizo postaje v Kresnicah. Truplo jo že več dni ležalo v vodi. (Umrl) je v torek zjutraj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici g. Ludovik Vrbnjak, suplent na tamošnji realki, star šele 27. let Rodom je bil Štajerec od Sv. Nikolaja pri Ptuju. N. v m. p.! (Posojilnica in hranilnica v Kopru) razpošilja računski zaključek za 15. upravno dobo. Prometa je imela 32.289 gld. 86 kr., članov pa 552. Hranilne vloge znašajo 46.653 gl. 93 kr. ali povprečno na (65) knjižico 717-75 gl. Dolžnikov je bilo koncem leta 718, ki so dolgovali 60.878 17 gld. ali povprek 82 gld. Posodilo se je na novo 96 zadružnikom, 26 zadružnikov je pa vrnilo popolnoma. čisti dobiček znaša 805 83 gl., in se je pridejal rezervnemu zakladu, ki znaša sedaj 8610 35 gld. (Nemški »schnlverein«.) Včerajšnja »Tages-post« je objavila oklic neke graške ženske in moške podružnice nemškega »schulvereina«. V tem oklicu samozavestno naglašajo, da so proti slovenski povodnji zgradili trden jez ter ustanovili dolg pas nemških postojank ob jezikovni meji in na nemških otokih. Vsa ta narodna obramba je etala doslej 125.000 gld. Ako so torej Nemci zavarovali svojo mejo proti slovenskemu navalu, čemu torej hinavske tožbe o zatiranju nemštva? (Na zagrebškem vseučilišču) je bilo v zimskem tečaju 657 slušateljev, in sicer 87 hogoslov-cev, juristov 418, modroslovcav 82, farmacevtov 41. Iz Hrvatske, Dalmacije iu Slavonije jih je bilo 565, iz Primorja 3, iz Kranjske 5, iz Štajerske 4, iz Bosne in Hercegovine iz Češke in Moravske 5, iz Dol. Avstrije 2, s Tirolskega 1, iz Srbije 7, Bolgarske 13, s Črnegore 2, iz Macedo-nije 5. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 6. aprila. Truplo nadvojvode Ernesta prepeljejo v soboto zvečer na Dunaj, v ponedeljek se vrši pogreb. Dunaj, (5. aprila. Ministerski predsednik grof Thun je bil nad jedno uro pri cesarju v avdijenci. Dunaj, 6. aprila. Listi poročajo, da se letos snidejo na ruskih tleh avstrijski, ruski in nemški cesar. Dunaj, 6. aprila. Poslanec dr. Kathrein se je danes dalje časa razgovarjal z grofom Thunom. Prisoten je bil tudi namestnik grof Merveldt. Dunaj, 6. aprila. Poslanca dr. Herold in Dzieduszicki sta danes konferirala z grofom Thunom, kateri ju je seznanil z vsebino narodnostnega zakona, ki ga vlada namerava izdati s pomočjo § 14. Dunaj, 6. aprila. „0std. Rundschau" poroča, da je posl. Wolf z vso svojo družino veliki četrtek prestopil k protestantizmu. Praga, 6. aprila, češki poslanec Baxa je predlagal v dež. zboru, naj se razveljavijo mandati nemških poslancev, ki se vkljub vabilu ne vdeleže zasedanja. Predlog ni dobil večine, ker je deželni maršal izjavil, da bo postopal v smislu zakona. Nahod (češko), 6. aprila. Včeraj popoludne so se pojavili tu veliki delavski nemiri. Iz Jožefovega so pozvali vojaštvo. Šest židovskih prodajalnic so popolno izpraznili. Še )e danes zjutraj ob treh je zavladal mir. Škodo cenijo na 60.000 gld. Berolin, 0. aprila. Več galiških delavcev je znova izgnanih iz Prnsije. Industrijski delavci morajo takoj ostaviti Nemčijo, poljedelskim delavcem se je pa dovolil rok desetih dnij. Rim, 6. aprila. „Agenzia Štefani" poroča : Zdravnika Lapponi in Mazzoni morata opetovano dementovati vesti o zdravju papeževem, ki jih posebno razširja „Messagero". Zdravnika izjavljata, da papež vsak dan vsprejema posamnike in tudi večje družbe in skoro vsak dan mašuje. Njegovo stanje je povoljno in se počuti, kakor se je sploh vedno počutil v zadnjih treh letih. Dne 16. t. m. vdeležil se bo slovesne sv. maše v cerkvi sv. Petra. Vse važneje zadeve rešuje papež sam in ne, kakor poroča „Messagero" kardinali kot prefekti kongregacije ; le manj važne stvari prepušča papež svojim kardinalom. Rim, 5. aprila. V prisotnosti kralja, kraljice, prestolonaslednika, ministrov in diplomatskih zastopnikov se je otvoril včeraj šesti mejnarodni časnikarski kongres. Predseduje mu V. Singer z Dunaja, udeležnikov je nad 10.000 iz vseh delov sveta. Kralj se je na pozdrav predsednikov zahvalil v posebnem govoru in želel mnogo vspeha. IJmrli »o: 4. aprila. Ana Prepeluh, klavčeva žena, 38 let, Poljanski trg 5, meningitis. 6. aprila. Ivana Leinfellner, pečarja hči, 17 mesecev, Konjušne ulice 1, božjast. — Ivan Jankovič, zasebnik, 36 let, Kolodvorske ulice 27, mrtvoud. V bolnišnici: 2. aprila. Jera C ve t nič, zasebnica, 34 let, plučnica. 3. aprila. Ana Cugel, dninarica, 53 let, jetika. Bfieteorologično porodilo. Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. a rt a C&s opazovanj* Stani e oaromatr* v mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebs * -5 •9 * , > e t A . t -a * m - 5 9 zvečer 739-4 90 sl. svzh. jasno 00 6 7 zjutraj 2. popol. 741 9 739 3 3-9 13-6 sr. svzb. sl. svzb. oblačno < Srednja včerajšnja temperatura 10 8°, normale: 7'7 345 1-1 Potrti najglobokeje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, brata, zeta in svaka, gospoda Valentina Gostiša o. kr. davčnega pristava danes ob \'212. uri dopoldne po mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti, v starosti 25 let, k Sebi poklicati. Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi. Dragega pokojnega priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in pobožno molitev. Črnomelj, dne 2. aprila 1899. Ana Gostiša roj. Miiller, soproga — Ana Gostiša, hči. — Franc Gostiša, c. kr. nadpaznik in imejitelj srebrnega križca s krono, oče. — Ana Gostiša. mati. — Franc, Anton, Ferdinand, Rafael, Jožef, Vincenc in Viktor Goatiša, bratje. — Marija Gostiša, sestra. — Karol Miiller, trgovec in posestnik, tast. — Klementina Miiller, tašča. -• Svaka in svakinje. Mesta vsacegm posebnega naznanila. Zahvala. 326 1-1 Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozir. očeta, sina brata, zeta in svaka, gospoda Valentina Gostiša c. kr. davčnega pristava kakor tudi za obilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom, posebno pa sl. c. kr. urad-ništvu, častitemu meščanstvu in vsem tistim, kateri so k pogrebu količkaj pripomogli, svojo najiskrenejo Žalujoči ostali. JEficne <3\ razglednice fajoče ljubljanske župno cer/tve, jalojila je in prodaja „Prodajalnica katol- tisk- društva (K. MlmctnJ v Ljubljani Kopitarjeve ulice jftev. 2. jfajproaujalcem da se jnaten popust. Ttvnvt ffl tekoCa' v poljubni boji, je najboljše in naj-_t>/ Ull&ll, pripravnejše sredstvo za pozlačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši lesk in trajnost. Tudi bronznl prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12—2 Spreten trgovski pomočnik vsprejme se takoj ali pozneje v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe z referencijami in zahtevo plače pod B. G. 919 na upravništvo »Slovenca«. 346 3-1 Na prodaj je nov lahek pol pokrit voz 1£» za vprego enega ali dveh konj in s sedežem , kateri se da sneti. Istotam je na prodaj tudi voz za prevažanje kruha, sifona ali mleka, oboje po jako ugodni cenu Natančneje se poizve na Radeckega cesti (Kravja dolina) st. 3. 344 3-2 * Teodor Slabar\ja, | srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred-/fS stojnikom svojo delavnico za Izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v Sjk ognja po najnižji ceni. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti r^ cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, Vj^ ^ da jim je pripravljen napravljati blago, katero se izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si St* obroke sam lahko določi. 386 62—46 W Pošilja vsako blago poštnine prosto. ^ \ D vi n a j s k a b O r z mm Dne 6. aprila. Dne 5. aprila. Kreditne srečke, 100 gld. . . ... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 199 gld 172 » — kr. • 100 gld. 85 kr. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 2S0 gld. . . 171 gld. 60 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 25 » Skupni državni dolg v srebru..... 100 » 00 » 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 157 » 75 » Rudolfove srečke, 10 gld....... — » — > Avstrijska zlata renta 4°/0...... 120 » 15 . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 191 > 75 » 85 > 75 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 > 65 . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 > 70 » 85 » — 119 » 65 » Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... 138 » 35 > \Valdsteinove srečke, 20 gld...... 60 » — » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 97 » 15 » Dunavske vravnavne srečke 5°/„ .... 130 > — > Ljubljanske srečke......... 24 » — » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 922 > - » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 > 75 » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. 1*5 » 50 Kreditne delnice, 160 gld....... 3H8 > 50 . Posojilo goriškega mesta....... 112 > — » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3380 » — London vista........... 120 > 50 . 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... 98 » 25 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. 467 » — > Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 » - » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4°/0 98 » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 61 > — » 20 mark............ 11 > 79 . Prijoritetne obveznice državne železnice . . 217 » — > Splošna avstrijska stavbinska družba . . 106 » 25 > 20 frankov (napoleondor)...... 0 > 55",» » » južne železnice 3°/0 . 179 » — > Montanska družba avstr. plan..... 245 » 35 > 44 » 25 » » » južne železnice 6°/0 . 124 » 40 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 193 » — » 5 > 67 > » » dolenjskih železnic 4°/0 99 » 50 » Papirnih rubijev 100........ 127 » 37 > &JT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n 1 d a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E K C U R" 1., llllollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2. ZSJT Pojasnila ">35. v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti 1 ST naloženih (rlavnic. *£S |