V SREDIŠČU POZORNOSTI
KRANJ, toreki 25.12.1984                      CENA 23 din		Št. 99
	I^B^m^^Bv   ^P^^^^^^k ^H^^^^^^HP	LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
V. cj. glavni urednik: Igor Slavec                             Odgovorni urednik Jože Košniek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Hedom zaslug za narod s srebrno zvezdo		
Gorenjske zdravstvene skupnosti so letos znova v finančnih težavah, ki so posledica manjšega dohodka v gospodarstvu ter čez * meje naraščajočih stroškov za bolnišnično zdravljenje izven f«jije, še posebej v Kliničnem centru
problemi
Kranj — Finančni problemi se & naprej tarejo gorenjsko zdrav-*o. Za zdravstvo se zaradi slabše "uti dohodka gorenjskega gospo-^rctva zbira manj denarja, po drugi Srani pa zdaj računi kažejo, da strofo za zdravljenje bolnikov posebno
ftinišnicah izven regije naraščajo #vsa pričakovanja. S temi podat-' ki zadevajo obdobje devetih me-'**v, se je seznanila tudi Medobčin-zdravstvena skupnost. Vendar <*že, da tudi v zadnjih mesecih tega ^ v občinske zdravstvene skupno-
ne bo priteklo dovolj denarja, da - lahko s prihodkom pokrili stro-K To pa seveda lahko pomeni le ^?ubo. Tej se ne bo mogoče izogniti
/saj po dosedanjih ocenah — niti *čjim dotokom dodatnih sredstev ^ zdravstveno varstvo, saj bi se ta-'-povečali tudi stroški zdravljenja &*n regije.
ftav bolnišnično zdravljenje v iz-^egijskih bolnišnicah, posebno WKliničnem centru, je letos za gorsko zdravstvo najtežje breme. '#uni za zdravljenje v tej ustanovi * *v nekaterih gorenjskih občinah
Gorenjsko zdravstvo ne bo plačevalo previsokih računov bolnišničnega zdravljenja Kliničnemu centru. Tako je v sredo sklenila skupščina Medobčinske zdravstvene skupnosti za Gorenjsko. To pa pomeni, da bo za zdravljenje v tej ustanovi lahko odmerila le za 55 odstotkov več denarja kot lani, to pa je tolikšno povečanje kot ga lahko namenja za zdravljenje v domačih bolnišnicah. Razliko med tem sprejetim limitom in višjimi stroški bo Klinični center očitno moral izterjati po drugačni poti.
izredno povečali, čeprav so namenili že letos z dodatnimi denarji večji delež za te stroške, kot so načrtovali v programu. Na najslabšem so v škofjeloški zdravstveni skupnosti, kjer so se stroški zdravljenja v kliničnem centru .povečali za več kot 80 odstotkov, v tržiški pa celo za 87 odstotkov, saj se je iz te občine letos zdravilo v Kliničnem centru več bolnikov kot lani, pa tudi zdravljenje je
Dražje stanarine
V večini gorenjskih občin se bodo stanarine po novem letu
| povečale stanovanjskih skupnosti Slovenije je
Kranj      SkuPspC'™vaTaosnutek enotnih stališč za politiko stk-onec novembra obravnava«   ^ 0snutek sta izoblikovala sku ann in najemnin vpnno0^    ^ planiranje in razvoj družbenoeko-STh ffiol za vprašanja socialne varnosti v stano-
vanjskem gospodarstvu- oblikoval tudi sklep, naj bi vse stano-
Na tej seji sKupscine     j letom povečale stanarine za naj-
injske skupnosti v *lc"enii ie s sklepom tudi predlagano, da bi *anj 35 odstotkov. Kazen skupnosti takšna povišanja stana-
fapttine obcmsklh.stvf" tim mesecu. Sklep skupščine stanovanjskih '..'.sprejele se na se janv da je treba uveijaviti predlagano
Aupnosti Slovenije temeij ku ^ t&ko zagotoviti vsaj del nuj. ///išanje stanarin ta«°J vzdrževanje družbenega stanovanj-
Npotrebnih d°datn*S™°mesečiu prihodnjega leta naj bi bil v skupnega sklada V P^kfh°Xpnosti končan tudi postopek za dokoS-Nhi zveze stanovanjsKin      f zagotavljale enostavno re-
*o uskladitev Pohoda na sta™     ^ variante: da bi takšne
Produkcijo. TrenU*n° S decembra 1987, po drugi varianti do 31. decem-
1i^T^ii^^pa pred^de7a'da bi takšne stanarine dosegli
^vlkč^ skup
1
trajalo dlje. To pomeni, da bodo v gorenjskih zdravstvenih skupnostih odšteli za zdravljenje v Kliničnem centru 35 milijonov din več, kot so načrtovali. Predvideni stioški zdravljenja so namreč upoštevali za letos le 42-odstotno povečanje, sedanje pa že presega 57 odstotkov, kar znese okoli 600 milijonov din. Skupaj z zdravljenjem še v nekaterih drugih bolnišnicah izven gorenjske regije bi letos morali za bolnišnično zdravljenje v gorenjskih zdravstvenih skupnostih odšteti 730 milijonov din, kar je za dobro polovico več kot lani oziroma kar dobro tretjino gorenjskega zdravstvenega proračuna.
Za takšne številke, ki zvišujejo stroške zdravljenja več, kot je bilo predvideno v občinskih zdravstvenih skupnostih, seveda ni drugega zdravila, kot povečati vsoto denarja za zdravstvo. Le-to praktično nima vpliva na naraščanje stroškov zdravljenja izven regije, doma pa z varčevalnimi ukrepi ob manjšem prilivu sredstev že tako ni kaj varčevati. Izjema je morda le škofjeloška zdravstvena skupnost, kjer je opazen porast števila bolnikov, drugje pa so visoke številke le posledica višjih stroškov zdravljenja. Po devetih oziroma desetih mesecih je v vseh občinskih zdravstvenih skupnostih zabeležen večji ali manjši finančni primanjkljaj, izjema je le jeseniška zdravstvena skupnost. L M
Vi
ZK mora biti bolj učinkovita
Članstvo Zveze komunistov Slovenije je v javni razpravi o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ znova potrdilo, da za uspešno obvladovanje in reševanje odprtih vprašanj, ki se pojavljajo v našem razvoju, ni druge poti kot dosledno uresničevanje ustave, zakona o združenem delu in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, je poudurjeno v usmeritvah 13. seje CK ZK Slovenije, na kateri so v ponedeljek spregovorili o vlogi ZKJ v družbi in krepitvi njene idejne in akcijske enotnosti.
To zahteva ustrezne spremembe in nujne izboljšave v delu in metodah Zveze komunistov, ki mora preiti k ofen-zivnejšemu ukrepanju pri odpravljanju slabosti. Dosledno mora zaostriti odgovornost na vseh ravneh — od osnovne organizacije, občinskega in centralnega komiteja ZKS do centralnega komiteja CK ZKJ. Ugotavljati je treba odgovornost slehernega komunista in to povsem konkretno, glede na njegove zadolžitve, strokovno in idejnoteoretično usposobljenost ter družbeni položaj.
Javna razprava je potrdila, da lahko delavski razred uveljavlja svojo oblast in razvoj v brezrazredno družbo samo tako, da ustvarjalno deluje v samoupravnem in delegatskem sistemu in da se komunisti kot njegoa avantgarda v okviru SZDL borijo za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Zato je centralni komite zavrnil vse težnje, ki pozivajo k izhodu iz sedanjih kriznih razmer s krepitvijo zveze komunistov kot partije na oblasti ali s potiskanjem partije na rob družbenih dogajanj.
Osnovne organizacije ZK še niso povsod temeljne nosilke oblikovanja in uresničevanja politike zveze komunistov. Zato so organi zveze komunistov, še zlasti občinski komiteji, odgovorni, da utrdijo povezavo z osnovnimi organizacijami ZK in se odzivajo na vsa odprta vprašanja kot tudi na pobude o krepitvi idejne in akcijske enotnosti.
Uveljavljanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije terja izvajanje programa v vseh okoljih in na vseh ravneh. Ustvarjati je treba pogoje za hitrejše uvajanje in večje upoštevanje ekonomskih zakonitosti. Zveza komunistov se mora odločno zavzemati za uveljavljanje takšnih instrumentov ekonomske politike, ki bodo v okvirih samoupravnih proizvodnih odnosov prispevali k uveljavljanju ekonomskih zakonitosti. Preseči je treba administrativo državno urejanje družbenoekonomskih tokov ter razvijati nagrajevanje po delu. L. Bogataj
Panožni sporazumi o nagrajevanju
Mnenja so deljena
Do novega leta naj bi v vseh panogah sprejeli samoupravne sporazume, ki urejajo nagrajevanje po delu in ga usklajujejo v panogah — Tej nalogi sindikat verjetno rje DO kos
ih
v zacetKu tega mcocv.« -^ ^ - ------j——— ^vm««,«« t,k.u
I Bfa samoupravnih stanovanjskih skupnosti in njihovih strokovn hib gorenjskih občin. Ugotovili so, da bodo v posameznih gorenjskih ftinah povišali stanarine v glavnem tako, kot je predlagano. Tako H bi se v kranjski, radovljiški in škofjeloški občini povišale za 35 od-mkm. V tržiški občini nameravajo predlagati, da bi še povišale za 40 odstotkov, v jeseniški pa za 43 odstotkov. V tržiški občini se nameravajo takšnem predlogu pogovoriti še z drugimi občinskimi organi. Si-*rpa naj bi se v vseh gorenjskih občinah stanarine povišale s 1. januarjem. Le v kranjski občini bodo najbrž uveljavili povišane stanarine *le s 1. februarjem ali pa celo s 1. marcem prihodnje leto. Šele v začetku leta bo namreč o predlaganem povišanju stanarin razpravljala »kupščina samoupravne stanovanjske skupnosti v Kranju. S takšnim predlogom se je v Kranju strinjal na zadnji seji tudi odbor za prenovo "i gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni ^»ni- A. Žalar
Kranj — Ko je zasedal medobčin ski svet sindikata za Gorenjsko, je bila beseda tudi o samoupravnih sporazumih, ki naj po panogah uredijo nagrajevanje po delu. Razlog, da so se po dolgem času spet lotili obravnave tega občutljivega vprašanja, je obveznost sindikata, da v vseh branžah že do novega leta sprejme samoupravne sporazume in z njimi prihodnje leto uskladi pravilnike o nagrajevanju. Čeprav je sindikat pred leti s precejšnjim optimizmom napovedoval napredek, je danes zaradi panožnih sporazumov v precepu.
Tudi na seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko so prišla na plan nasprotujoča si mnenja glede sprejemanja panožnih sporazumov. Ena od dilem je različno stanje glede samoupravnih sporazumov o nagrajevanju po panogah. Ponekod so jih namreč že sprejeli, drugje spet so že tako daleč, da mu prilagajajo pravilnike o nagrajevanju, tako da lahko že veljajo kot formalno pravna osnova delitvi osebnih dohodkov. Drugje so bodisi v fazi sprejemanja bodisi njihovemu sprejemu niso naklonjeni, tako da bo nagrajevanje še vedno teklo po starem, na temelju družbenega dogovora. Ker tudi plan za leto 1985 terja urejena delitvena razmerja, bo treba pohiteti.
Počasi se delitev po delu, z njo pa tudi branžni sporazumi, uveljavlja v družbenih dejavnostih. V gospodarstvu gre namreč hitreje. V najtežjem položaju so organizacije združenega dela, kjer morajo zaradi narave svoje dejavnosti sprejeti več panožnih sporazumov. Ker imajo le-ti vgrajena različna merila nagrajevanja, ni povsem jasno, kateri nudi ugodnejše možnosti nagrajevanja. Torej je največja slabost sporazumov, da so povsem neusklajeni.
Aktivnost je v sindikatu zastala tudi zaradi tega, ker pri oblikovanju branžnih sporazumov sestavljale! ni so upoštevali vseh pripomb, ki jih je v razpravi prispeval sindikat. Tako
je denimo sporno razmerje med najvišjim in najnižjim dohodkom, mnoga merila so tako nejasna, da se bodo morali v tovarnah sami znajti, ponekod, kjer pa so sporazum že osvojili, ugotavljajo, da zavira, ne pa spodbuja nagrajevanje po delu.
V nekaterih panogah so sporazume ugodno ocenili, saj so jim očitno pisani na kožo. Pohvalijo se zlasti v
tekstilni veji pa v energetiki. Nekatere panoge, se bodo ravnale po preprosti logiki: če sporazum v njihovem nagrajevanju ničesar ne spreminja in če jih k ničemur ne zavezuje, ga bodo pač sprejele. Tiste, ki so sporazumu docela nenaklonjene, se bodo še naprej naslanjale na družbeni dogovor. S tem se zapira začarani krog: branžne sporazume so oblikovali ravno zato, da bi poenotili nagrajevanje, zdaj pa se bodo nekatere tovarne in organizacije ravnale po njem, drugje pa delali po svoje. Sindikat, ki mu je naloženo izpeljati sprejem teh sporazumov, se je znašel v precepu, ker ve, da so zaradi neusklajenosti sporazumi sporni.
D. Z. Žlebir
Žiri — V žirovski osnovni šoli imajo novo šolsko ambulanto. Prej so šolarji hodili popravljat zobe v zdravstveni dom. Šolsko ambulanto so uredili z denarjem iz samoprispevka, ki se zbira za izgradnjo in obnovo šol v škofjeloški občini in s pomočjo zdravstvene skupnosti občine Škofja Loka. Ureditev prostora za ambulanto je veljala 1.575.000 dinarjev, pohištvo zanjo 150.000 dinarjev. Te izdatke so pokrili iz referendumskih sredstev, vse aparate, vključno z zobozdravstvenim stolom, pa je kupila Škofjeloška zdravstvena skup-
nost. Zanje je odštela 800.000 dinarjev. V šolski ambulanti v Žireh bodo popravljali zobe predšolskim otrokom, osnovnošolcem, učencem srednjih šol in študentom. Ambulanta dela v dveh izmenah: dva tedna dopoldne in teden popoldne. Šolska zobozdravnica je dr. Andjelka Radoše-vič; trenutno jo nadomešča dr. Igor Kopač, pomaga pa mu sestra Nataša Vulas. (L. B.) - Foto: F. Perdan
Jesenice — V petek zvečer so v amaterskem gledališču Tone Čufar na kmicah podelili letošnje Čufarjeve plakete. Dobili so jih Amalija Jlemza kulturno in zborovsko vzgojo. Pavel Torkar za delo v gledali-Vu dramske in lutkovne dejavnosti, Benjamin Graeer za dolgoletno jmtonko delo. Frane Dolinšek za slikarsko dejavnost m šolsko kul-mte društvo iz Žirovnice za kulturno dejavnost in uspehe pri ohra-tjanju kulturne dediščine. — D. S. — Foto: F Perdan
J
^Delikatesa kranj
Maistrov trg 11 odprta do konca leta tudi ob sobotah popoldne.
GLAS2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK, 25. DECEMBRA 1984
Dan armade je praznik nas vseh
Osrednja gorenjska prireditev ob prazniku oboroženih sil je bila V kranjski vojašnici — Plaketa JLA begunjskemu Elanu — Po slovesnosti tradicionalno družabno srečanje s pripadniki planinske enote
Kranj — Vojašnica Stane Žagar v Kranju, 22. decembra. Povsod se razlegajo zvoki koračnic, zborno mesto obkrožajo zastave in na svečani tribuni čakajo gostje. Med njimi so poleg starešin nosilci družbenopolitičnih dolžnosti na Gorenjskem in'v kranjski občini pa predstavniki delovnih organizacij. Ob vrstah današnjega rodu enote, ki ohranja izročila Prešernove brigade, so zbrani tudi nekdanji prešernovci, mladina in drugi prebivalci okoliških krajev. Prvič je tu skupina članov Planinskega društva Željezničar iz Beograda, v kateri so tudi vrstniki istoimenskega društva iz Ljubljane.
Vsi so prišli na proslavo v počastitev dneva armade. Njen začetek sta označila prihod enote z bojno zastavo in jugoslovanska himna. Potem ko je starešina Vladimir Radulovič prebral čestitko poveljnika ljubljanskega armadnega območja, v kateri je med drugim pohvalil pripravljenost enote za izpolnjevanje nalog v obrambi domovine, je zbrane po-z.šravil njen poveljnik Špiro Nikovič.
Govornik je obudil spomin na zgodovinske dogodke v Rudu, kjer so pred 43 leti na pobudo tovariša Tita ustanovili prvo proletarsko brigado. Kot je dejal, je z njegovim imenom povezan sleherni praznik naših oboroženih sil, saj je ob razširjanju strategije miru v svetu nenehno skrbel tudi za izgradnjo obrambne moči naše domovine. Zatem je opisal razvoj naših oboroženih sil in ocenil, da jugoslovanska ljudska armada stoji z ramo ob rami z delavskim razredom. Za sklep je naglasil, da so pripadniki ( njihove enote tudi letošnji praznik % dočakali s pomembnimi dosežki, kar je zagotovilo za nadaljanje dobro delo.
V imenu Gorenjcev je izrekel starešinam in vojakom čestitke za praznik sekretar komiteja občinske konference ZKS v Kranju Stane Pirnat. Obenem se jim je zahvalil za požrtvovalno delo v letošnjem letu, še posebej za pomoč prebivalcem pri delih v več krajevnih skupnostih.
Uspešnost enote so potrdili samo nekateri podatki, ki so jih zaupali
Najboljša enota v armadi — Letošnji 22. december je bil še posebno slovesen v enoti, ki jo vodi Boško Jevtić. Razloga za to sta bila kar dva; njeni pripadniki so namreč zmagali v tekmovanju za Tiajboljšo enoto v ljubljanskem ar-mailnon območju, dosegli pa so tudi najvišjo oceno v celotni armadi. Uspeh je piod zavestnih prizadevanj starešin iz rodu topniško-raketnih enot in vojakov, katerih pouk je posebej usmerjen-v obrambo pred napadalnimi sredstvi iz zraka. Na take rezultate so ponosni, je priznal poveljnik med nedav-mm obiskom novinarjev v enoti, vendar se zavedajo tudi obveznosti na račun tega v bodočem delu. Na sliki: mladi topničarji iz vseh krajev naše domovine so pripravljeni za izpolnitev skupne naloge. (S) - Foto: S. Saje
vsem obiskovalcem. Njeni gradbinci so si prislužili pohvalo, športniki so dobili športno plaketo JLA, kar 40 vojakov je prejelo značke Primeren vojak, 108 vojakov so nagradili z dopustom, mnogim pa so izročili knjige in pohvale. Najboljše rezultate je dosegla enota Milivoja Simiča, ki je prevzela tudi prehodno zastavico.
Da je enota hvaležna za pomoč delovnih ljudi, je dokazala podelitev male plakete JLA delovni organizaciji Elan iz Begunj. Kot je ob izročitvi plakete direktorju Elana Dolfetu Vojsku naglasil starešina Nikovič, ima Elanov kolektiv velike zasluge za opremljanje enot armade, zlasti planinskih.
Več priznanj je prejela tudi enota. Odbor koroških partizanov pri ZZB NOV Tržič ji je izročil spominsko plaketo za zgledno vzdrževanje planinskega objekta, ki je med NOB dajal zavetje borcem. Za sodelovanje in pomoč pa so podelili pohvale organizacijski odbor smučarskih tekov v Dupljah, ZTKO Kamnik in alpska sekcija Smučarskega kluba Triglav iz Kranja. Beograjski planinci so enoti poklonili knjigo o lepotah Jugoslavije v zahvalo za skrb nad var-nostjo domovine; kot so ob tem poudarili, je dan armade tudi zato praznik nas vseh.
Slovesnost so kot ponavadi sklenili s povabilom obiskovalcem na vojaško kosilo. Obisk je bil obenem priložnost za družabna srečanja s pripadniki armade v kranjski vojašnici.
S. Saje
Priznanja
ob prazniku JLA
Kranj — Minuli četrtek je bila v prostorih skupščine občine Kranj proslava, ki so jo v počastitev dneva JLA pripravili Svet za SLO in DSZ občane Kranj skupaj s komitejem za SLO in DSZ občine Kranj in v sodelovanju z občinsko konferenco ZRVS in pokrajinskim štabom TO za Gorenjsko. O pomenu praznika je spregovoril sekretar sekretariata za ljudsko obrambo skupščine občine Kranj Bojan Potočnik. Na prireditvi so podelili plakete in zlate značke ter priznanja republiške konference ZRVS, republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije, Gorenjske in občinskega štaba TO, priznanja Sveta za SLO in DSZ občine Kranj ter priznanja občinske konference ZRVS Kranj posameznikom, delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim. V kulturnem programu so sodelovali pevci DPD Svoboda Britof. - L. M.
Prehodna zastavica in pokal za najuspešnejše delo sta letos pripadla enoti Milivoja Sirnica
Kolektiv Elana iz Begunj je prejel malo plaketo JLA za prispevek v opremljanju enot armade   Foto: F. Perdan
r
PRAVNIK SVETUJE
VELJAVNOST DOKUMENTOV
N. N. iz Kranja
Sprašujete kam naj se obrnete, da bi vam priznali veljavnost dokumenotv?
Odgovor: Iz vašega pisma ni mogoče ugotoviti za kakšne dokumente gre in katere svoje pravice hočete z njimi uveljavljati. Zato boste razumeli, da vam ne moremo svetovati na kateri organ oz. organizacijo se morate obrniti. Ker sami pravite, da sodišče za zadevo ni pristojno boste morali bolj določno napisati, katera je tista organizacija, ki vas hoče izigrati oz. ignorirati in predvsem tudi katere vaše pravice so kršene.
STANOVANJSKA POVRŠINA
P. F. iz Radovljice
Komisija je pri ugotavljanju pogojev za pridobitev novega, večjega stanovanja upoštevala tudi velikost sedanjega stanovanja. Pri točkovanju stanovanjske površine pa se vam je po vašem mnenju zgodila krivica, saj so k stanovanjski površini všteli tudi površino balkona.
Odgovor: Tudi mi smo mnenja, da izračun vaše stanovanjske površine ni bil narejen pravilno. Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti sta-noVanja in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur. 1. SRS 25/81) namreč določa, da se odprta balkonska ppvršina pomnoži s faktorjem 0,25, da se izenači s stanovanjsko površino. Ker sklepamo, da odločitev o dodelitvi stanovanju še ni dokončna, imate še možnost ugovora.
STAROSTNA POKOJNINA L. N. iz Kranja
Stari ste 66 let in imate dopolnjenih 18 let delovne dobe. Zaposleni ste bili le do leta 1951. Zanima vas, ali lahko zahtevate starostno pokojnino.
Odgovor: Ker ste imeli lastnost zavarovanca po 15. 5.1945, dopolnili ste 65 let starosti pa tudi dopolnjeno 16-letno zavarovalno dobo boste lahko na podlagi republiškega pokojninskega zakona uveljavili pravico do starostne pokojnine.
PREHOD PREKO DRŽAVNE MEJE F. T. iz Goric
Zanima vas, ali po zadnjih spremembah zakonodaje domače fizične osebe brez pologa za dovoljeni iznos dinarjev, petkrat letno lahko potujejo v tujino? Sklicujete se na vsebino članka, objavljenega v časopisu Delo, v katerem je omenjen tudi petkratni prehod peko državne meje.
Odgovor: Žal se z Odlokom o pogojih pod katerimi smejo fizične osebe uvažati, prinašati in prejemati določene predmete iz tujine oz. izvažati, odnašati in pošiljati določene predmete v tujino (Ur. 1. SFRJ št. 63/84) ni nič spremenilo v zvezi s plačilom depozita za dovoljeni iznos dinarjev. Navedeni Odlok določa, da lahko domače fizične osebe in tuje fizične osebe pri prihodu iz tujine prinesejo poleg osebne prtljage in enega osebnega (hišnega) računalnika v vrednosti do 40.000 din, pri prvem prihodu iz tujine med letom, tudi druge predmete. Skupna vrednost drugih predmetov sme znesti do 20.000 din pri vsakem od prvih petih prihodov iz tujine med letom, pri vsakem naslednjem prihodu iz tujine med letom pa do skupne vrednosti 2.500 din. To pomeni, da sprejeti odlok določa le vrednost predmetov, ki je odvisna od števila prehodov in bo zato verjetno v večjo korist tistim osebam, ki jim ni treba že ob drugem prehodu plačati depozita.'
NAŠ SOGOVORNIK
Slavka Trstenjak, predsednica občinske konference ZSMS Tržič
Svež veter v mladinskih jadrih
Tržič — Kot zadnja na Gorenjskem je tudi tržiška mladina pripravila programsko-volilno sejo svoje organizacije. Mladi iz tovarn in krajevnih skupnosti, ki imajo sicer pogosto priložnost izreči kritiko in hvalo o delu mladinske organizacije, so tokrat še posebej množično razpravljali. Če naj sodimo po kritičnosti, samokritičnosti in ustvarjalnosti razprav, bo v jadrih tržiške mladine, ki se vsaj minulo leto ni mogla pohvaliti z množično aktivnostjo, zavel nov veter. O tem smo povprašali predsednico tržiške občinske konference ZSMS Slavko Trstenjak, izvoljeno na tej seji.
»Razprava je pokazala, da je aktivnost mladih v osnovnih mladinskih organizacijah zadnje čase zamirala, zaradi česar tudi občinski mladinski organi niso delovali, kot bi bilo treba. Zlasti mladi v organizacijah bolj oddaljenih krajevnih skupnosti so bili odrinjeni in prepuščeni sami sebi. Medtem ko smo za občinsko konferenco ZSMS ugotavljali, da tke trdne vezi z ostalimi občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, žal za osnovne mladinske organizacije tega ne moremo trditi. Mladih ni čutiti v organih socialistične zveze, sindikata in partije. Izjemna je menda mladina v Bistrici. Tudi v tovarnah mladi ne znajo najti prave vsebine dela, saj se še vedno ukvarjajo pretežno s pripravo kulturnih in rekreacijskih prireditev, namesto da bi svojo dejavnost osredotočili na stanovanjsko politiko, štipendiranje, razporejanje dohodka, obravnavo zaključnih računov in podobne dejavnosti, s katerimi bi lahko okrepili svoj družbenopolitični položaj. Ker mladi niso aktivni, nimajo zadostnega vpliva, kadar bi ga radi uveljavili. To je čutiti tudi v delegatskih razmerjih. Mladina ima sicer številčno polna delegatska mesta, kar pa nam nič ne pomaga, če nimamo nobenih stališč. Celo z delegati v družbenopolitičnem zboru smo težko našli stik.«
Kaj boste storili, da se dejavnost mladine okrepi?
»Mladim je treba dati kaj več kot le sestanke. Slednje bomo v pn-hodnje spremenili v prava izobraževalna srečanja. Na njih bo beseda o življenjskih problemih, ki tarejo mladino. Bolj praktično in življenjsko bomo zastavili tudi idejno-politično izobraževanje. S pomočjo novoustanovljene komisije za delo z dijaki in študenti bomo k delu pritegnili trziski intelektualni potencial, ki se šola v drugih občinah zato ga izgubljamo. Za mladinsko prostovoljno delo je premalo zanimanja zato ga bomo skušali zbuditi z lokalnimi delovnimi akcijami ki jim je tržiška mladina se dokaj naklonjena. Trdneje in manj formalno bo treba povezati osnovne mladinske organizacije z občinsko, saj nam nenehno očitajo forumstvo. Močno jedro za mladinsko aktivnost bomo oblikovali z zabavnimi prireditvami, ki bodo v Tržiču vsak mesec. Va-nje smo zdaj ze pritegnil, trzisko Glasbeno mladino, druga društva h organizacije, kjer se delujejo mladi pa bi Drav takn lahkr, S tem h!
mladim privlačnejše.«
D. Z. Žlebir
J
Republiško priznanje za pomoč ostarelim
Tržič — Že tretje leto deluje na osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču skupina 20 otrok, ki pomagajo ostarelim in bolnim občanom. Pod vodstvom učiteljice razrednega pouka in njihove mentorice Mile Dobrinove obiskujejo
Delegate zanima
Hrupa ne bo
JESENICE - Na eni zadnjih sej skupščinskih zborov je delegate temeljne organizacije remontne delavnice zanimalo, kako bo urejeno varstvo pred hrupom v novi elektrojeklarni.
Jeseniška železarna odgovarja, da so tej problematiki posvetili dovolj pozornosti in da bo v je-klarni največji izvor hrupa elek-troobločna peč, ki bo med taljenjem proizvajala nivo hrupa med 100 in 115 decibeli. Zaradi škodljivega hrupa so v zadnjih letih nekatere železarne v inozemstvu uvedle zvočno zaščito peči in tudi jeseniška bo obdana z zvočno izo-lirno komoro, ki bo zmanjševala nivo hrupa na 80 do 85 decibelov v oddaljenost dva metra od komorne peči. Za nadaljnje zmanjševanje hrupa bosta konstrukcija hale in prezračevanje imela zvočno izolacijo.
Poleg inozemskega dobavitelja so#za zmanjšanje hrupa skrbeli priznani strokovnjaki z Reke, ki z železarno dobro sodelujejo. Tako jim je že uspelo zmanjšati hrup batnih kompresorjev na Beli, batnih kompresorjev na Jesenicah, pri izpustu v železarni ter pri ventilatorjih na strehi hladne valjarne Bela.
D. S.
starčke na domovih, jim pomagajo pri pospravljanju stancvara prinesejo jim to in ono iz trgovine, berejo in pišejo pisma, parajo časopise in podobno UW so za svoje nesebično delo Wj že nagrado Občinskega odbora Rdečega križa Tržič, pred lhW pa še republiško priznanje. Rep«; bliski odbor Rdečega križa a namreč vse leto vodil akdjo pod naslovom »pomoč starejšim " validnim osebam«, ki so se jo ležili tudi tržiški otroci in M dobro izkazali. Prisrčne Cestfto
dd
Šola
samoupravljanja
Škofja Loka — Šola samouprav^ nja, s katero je škofjeloška delavska univerza začela letos maja, se uspešno nadaljuje. V treh jesenskih mesecih se je šole udeležilo 29 slušateljev, ki so poslušali predavanja o političnem sistemu, samoupravni organiziranosti združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah, svobod« menjavi dela, delitvi osebnih dohodkov, dohodkovnih odnosih, druibe-nem planiranju, kadrovski politiki in načrtovanju kadrov ter o nacionalnem vprašanju.
Šole samoupravljanja, ki naj bibt-la začetna oblika vsakega političar ga usposabljanja, se udeležujejo prt težno aktivisti iz mladinskih vrst enega od slušateljev je poslala kow sija za delovna razmerja, dva pa de lavski svet. Prav je, da zlasti mla dobijo temeljna politična znanja šoli samoupravljanja, vendar v nj> pogrešajo tudi sindikalnih in paru, skih aktivistov.
J
(J LAS Ustanovitelj Glasa občinske konferenc« SZDL Jesenic«, Kranj, RadoviHca. Skolta Laka « Trt" — Izdaja Časopisno podjetja Glas Kranj — V. d. glavni uradnih Igor Stavec - Odgovorni uradnik Jote Kosnjek — Novinarji: Leopoldlna Bogataj. Danica Dolenc, Dušen Humer. Metana Jeto* ćan, Lee Mencinger, Stojan Seje, Darinka Sede), Marij« Volčjak, Cveto Zaplotnlk, Andrej Žatar ta Danka *v blr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Mar)an Ajdovec — Oblikovalci Loji« Erjevec. Sta*c Haln — Predsednik Izdajateljskega sveta Mirko Blrk (Radovljica) — List Izhaja od oktobra 19*7 kot ta**, od januarje 1958 kot poltednlk, od |anuarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednlk ob sređen In sobotah, od julije 1974 pa ob torkih In petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljue*> na. Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj. Mote Pljadeja 1 — TekočI račun pri SDK v Kranju sta««« 51500-603-31999 — Telefoni: direktor In glevni urednik 28-463, redekcl|a 21-860, odgovorni urednik 21-»» tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 -Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 750 din
-
TOREK, 25. DECEMBRA 1984
NOTRANJA POLITIKA
Programska seja občinske konference SZDL Radovljica
Ovrgli poročili o obveščanju in volitvah
.3. STRAN C
Poročilo o obveščanju so v celoti umaknili tik pred zasedanjem občinske konference - Delno so spremenili poročilo o volitvah saj je maličilo sindikalna stališča
Radovljica — V četrtek, 20. decembra se je na programski seji sestaja pbcinska konferenca SZDL Rado--ijica, namenjena je bila pregledu enoletnega dela in delovnim usmeritvam za prihodnje leto. Udeležila sta se je tudi Slavko Osredkar, član predsedstva republiške konference in Vili Tomat, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko.
Uvodoma je spregovoril Miroslav Krk, predsednik občinske konferenca SZDL Radovljica, ki je dejal, da •ta programskih sejah krajevnih ttnferenc ni bilo pasivnosti in občutkov brezizhodnosti, ljudje pa pravi-Ada so njihove pobude in mnenja Premalo upoštevana. Aktivnost ni Wsod enaka, marsikje je odvisna 'A delavnih skupin, ki angažirajo '■stale krajane. V nekatere krajevne skupnosti pa veliko ljudi prihaja le k P/JČitku in rekreaciji, krajevni pro-5toni jih ne zanimajo. V socialistični zvezi so preveč pozabljena društva, v radovljiški občini jih imajo «1 vključujejo okoli 10 tisoč ljudi. 'Veliko časa smo izgubili z evidenti-^jem in kandidiranjem za prednika občinske skupščine, zaradi ^dodelanega postopka pri volitvah kandidati smo napravili veliko '*pak, celoten postopek je bil impro-^ran,« je dejal Miroslav Birk. Ob 'tocu je pojasnil, da zaradi posredova sveta za informiranje, umika-■''»lotno gradivo o obveščanju, ka-^mu bo marca prihodnje leto namjena posebna problemska kon-*6nca.
Andrej Šiljar iz Bohinjske Bistrice * ponovno   opozoril   na nespre-*nljiva razmišljanja o ukinjanju dnevnih šol. »V Bohinjski Bistri-MBV Begunjah smo ju uvedli pred I vedeli smo, da otroci v vsej občine bodo imeli celodnevne šole, veli smo tudi za prostorsko stisko šo-Radovljici. Ce smo se z vso po-"^]0 zagnali v celodnevno šolo, jo moramo ohraniti, ne pa s taks-argumenti ukinjati,« je dejal.
Janez Smole, predsednik občinskega izvršnega sveta, je dejal, da bo prihodnje leto le z več kot 3,5 odstotno rastjo proizvodnje moč zaustaviti upadanje življenjske ravni. Opozoril je na pomanjkanje prodornih naložbenih programov. Prihodki občinskega   proračuna   so zaradi spodbujanja kmetijstva in drobnega gospodarstva manjši, prihodnje leto novega davka iz dohodka ne nameravajo uvesti. Združiti pa bodo morali sredstva za izgradnjo cest, brez katerih bo zavrt gospodarski razvoj. Po začetku izgradnje bohinjske ceste jih čaka izgradnja blejske obvoznice, mosta v Otočah in obnova ceste Podnart—Kropa—Lancovo. Vladimir Silič, predsednik občin-' skega sindikalnega sveta, je ostro zavrnil del gradiva, ki se nanaša na volitve, saj malici sindikalna stališča. Ni res, da smo zavzeli stališče do svojega kandidata in o tem obvestili osnovne organizacije, je dejal, res pa je, da smo predlagali, naj temeljne kandidacijske konference obravnavajo vse štiri možne kandidate, seznanili smo jih s stališči predsedstva, ki so v gradivu za programsko konferenco SZDL prav tako narobe zapisana. Pravilno se glasijo: prvenstveno je treba izbirati med kandidati, ki prihajajo neposredno iz gospodarstva; enako kot kadrovska komisija pri ZK so načelno proti kroženju na družbenopolitičnih in družbenih funkcijah na isti ravni; predsedstvo občinskega sindikalnega sveta enako kot odbor za organizacijsko kadrovsko politiko daje prednost kandidatu Bernardu Tonejcu, z ozirom na njegovo uspešno delo v času ukrepov družbenega varstva v Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas in na njegovo aktivno delo kot predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in kasneje kot član tega zbora.
Slavko Osredkar je dejal, da so pri republiški konferenci SZDL v pripravah na volitve v letu 1986 že podprli pobude o več kandidatih za eno
Razmetavanje dragega denarja
Wphod do gradbišču gorenjske avtoceste na nekaterih odsekih feka?P kakšna bo končna podoba tega velikega objekta. Nekakšen ponos zadovoljstvo, M 8a Je z besedami težko izraziti, te prevzame, če Domini i k kolikšen promet bo potekal po tej evropski prometnici. Ob JDominn na včerajšnjo še nedotaknjeno podobo je občutek o pomembni tega objekta, o naporu in uspehu še večji.
Po končanem sprehodu ob trasi tega gorenjskega projekta od Na-klesa tia do Vodic Skaručne pa občutek ponosa nekako zbledi. Vendar •>zaradi morebitnega hrepenenja po nekdanji neokrnjeni podobi; ne, ae ere za to Tesnoba te prevzema zato, ker vidiš, kaj se je zgodilo z ^posredno okolico tega velikega gradbišča. Nehote se spomniš, kako »ose v tei ali oni'krajevni skupnosti s samoodrekanjem, v želji po ureditvi kraia odločali da bodo s samoprispevkom zgradili vodovod, kana-bdio uredili in asfaltirali ceste, pločnike, s prostovoljnimi akcijami ' -tili divia odlagališča smeti in druge navlake. Skratka, nič koliko truli, denarja in znoja je bilo vloženega v krajevne zelo pomembne pri-
'rCamorkoli pogledaš, vedno dobiš občutek, da je veliki objekt vse MBOie neposredne in širše soseske pomendral, in kot v posmeh zija '«te slika velikega družbenega interesa za to cesto. Ljudje ob trasi so >ovsod nezadovoljni. Vsevprek slišiš očitke, da je v imenu izgradnje 'este dovoljeno vsakršno, še tako nevzdržno ponašanje. Slišijo se 1*1 'mike na račun pomendranih obdelanih kmetijskih površin, nešteto oškodovanih dreves v gozdovih, na nedovoljena parkiranja tovornjakov na pločnikih, trgih, na parkiriščih ki sploh niso rezervirana za takšno težo Nič koliko lesa na trasi in tik ob njej so podrli in zasuli ter ii ležati  Očitki letijo na miličnike, ki na opozorila krajanov ne ukrepajo in dovoljujejo nemogoča početja. < .
V krajevnih skupnostih ne morejo gledati mirno ob tem početju. V Kranjski občini jim je uspelo, da so se dogovorili z izvajalcem, da bo po končani gradnji avtoceste vsa nastala škoda ob njej opravlejena. Z drugimi besedami naj bi to pomenilo, da bodo ceste takšne, kot so bile ind začetkom gradnje, da bodo pločniki, zelenice spet urejeni. Marsikje pa so že zdaj sprevideli, da so te vrste obljube zgolj tolažba. In če bo res poskrbljeno za ureditev cest, pločnikov, zelenic, kaj bo z vodovodnimi inštalacijami, kanalizacijskimi cevmi, številnimi (po nepotrebnem) poškodovanimi drevesi v gozdovih? Bosta morda izvajalec ah investitor poskrbela za obnovo celotne poškodovane kanalizacije na Kopitarjevem trgu v Vodicah, za zasaditev vseh poškodovanih dre-m j gozdovih? Morala bi! Toda kako, če na primer še do danes republiški organi niso uspeli razrešiti »drobnih«"zemljiških zadev ob cesti Preddvor—Hotemaže, ki je bila zgrajena že pred leti. Bojazen, da bodo poklicani po končani izgradnji skušali na škodo več ali manj pozabiti ah pa jo vsaj omiliti, je kar precej upravičena.
Čeprav je menda pri gradnji tega velikega objekta rezerviranih 10 odstotkov sredstev za ureditev neposredne (poškodovane) infrastrukture, se ob sedanjem neodgovornem ponašanju zastavlja vprašanje; če ob vsesplošnem pomanjkanju denarja za izgradnjo avtoceste ta denar bo, aii ga bo zares dovolj? Koliko bi ga lahko prihranili, če bi podrta drevesa pravočano odstranili in les vnovčili? Da ne govorimo o tem, koliko bi lahko prihranili, če bi gradili drugače. Tako kot na primer nekje na Nizozemskem, ko dve leti pred začetkom avtoceste začno urejati neposredno okolico, potem pa težki kamioni med gradnjo vozijo samo po gradbeni trasi. Vse to pa je menda za nas predrago in neizvedljivo, ker je pod plaščem velikega družbenega interesa še vedno najceneje razmetavanje dragega denarja. A. Žalar
funkcijo. Volilna zakonodaja takšno možnost dovoljuje, malo pa smo jo doslej uveljavljali. Vsi kandidati morajo seveda ustrezati merilom družbenega dogovora o kadrovski politiki. Če je prišlo do tega, da ima vsak svojega kandidata, potem je to slabo, ni v skladu z našo kadrovsko politiko. Dodal je še, da se doslej še ni srečal s tem, da bi del gradiva za programsko sejo umaknili, najbrž ni bilo dovolj dobro obravnavano na seji predsedstva.
Branko Čop, ki je vodil programsko sejo, je dejal, da gre očitno za stališča, ki so prišla na programsko sejo neusklajena. Kar pa zadeva več enakovrednih kandidatov vsebinsko ni nič spornega, kaže pa, da smo obnemeli pred dejstvom, da imamo tri kandidate za predsednika skupščine, kar je bilo doslej neznano. Prebijamo stvari, ki jih nismo uporabljali, točno pa vemo, da so ljudje vedno zahtevali izbiro, ne zgolj potrjevanje.
Na programski seji so nato sprejeli poročilo o delu z umikom gradiva o obveščanju in popravkom gradiva o volitvah, kjer se nanaša na pravilno tolmačenje sindikalnih stališč. Predloge, ki so jih dali delegati, pa bodo posredovali v nadaljno obravnavo.
M. Volčjak
V Vodovodu so glasovali
Od 60 zaposlenih jih je bilo 31 za združitev s KOGP Kranj
Kranj — Po tem, ko pred meseci v delovni organizaciji Vodovod Kranj referendum o združitvi s Komunalnim obrtnim gradbenim podjetjem Kranj ni uspel, so v petek, 21. decembra, zaposleni v tej delovni organizaciji ponovno glasovali o takšni združitvi. Od 60 zaposlenih v Vodovodu, jih je za združitev glasovalo 31, proti jih je bilo 26, vzdržali pa so se trije.
Na podlagi programa organiziranosti komunalne dejavnosti v občini naj bi zdaj iz dela sedanjega Tozda Komunala v Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj ustanovili novo temeljno organizacijo združenega dela Vodovod-kanalizacija. Preostali v sedanjem Tozdu Komunala v KOGP pa naj bi prevzeli tudi upravljanje s parki in zelenicami v obČinL A. ž.
Priznanja občine Skof ja Loka za leto 1984
Škofja Loka — Na petkovem zasedanju vseh treh zborov škof jeloške občinske skupščine so med drugim sprejeli sklep o po delitvi priznanj občine Škofja Lo ka za leto 1984.
Veliko plaketo bodo ob občin skem prazniku, ki ga praznujejo 9. januarja, podelili uredniškemu odboru laških razgledov ob 30-le-tnici  izdajanja  zbornika Loški razgledi. Malo plaketo pa bodo prejeli: kolektiv ABC Pomurka Loka tozd Peks Škofja Loka za uspešno in nemoteno preskrbo prebivalstva s kruhom, čeprav so delali v zelo slabih prostorih; kolektiv Vzgojnovarstvene organizacije Škofja Loka za uspešno varstvo   in   vzgojo predšolskih otrok; Peter Finžgar za 30-letno delo in dosežene uspehe pri organiziranju in vodenju amaterske kulturne dejavnosti v občini; Leopold Ilovar za prizadevanja pri razvoju lesne industrije v občini in njeno vključevanje v mednarodno delitev dela; Vinko Kržiš-nik za dolgoletno delo pri organiziranju in 'vodenju kmetijskega zadružništva  in družbenopolitično delo in Pavle Šegula za dolgoletno prizadevno delo na družbenopolitičnem področju.
Nagrado občine Škofja Loka bo prejela Frančiška Božič za 30-letno prizadevno delo na področju amaterske gledališke dejavnosti. Pismeno priznanje bodo podelili Štefanu Mohorju /.a dolgoletno aktivno družbenopolitično delo in Marjanu Peternelju za požrtvovalno delo na kulturnem področju v Iskri Železnikih in krajevni skupnosti Sorica.     \d Bogataj
Ivan Košir, podpredsednik Zveze borcev Kranj:
Borci so še vedno najbolj aktivni
Kranj — Ko je pred kratkim Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV razpisal anketo, s katero bi dobil nekaj osnovnih podatkov o članih zveze borcev, je kranjski občinski odbor pridal še nekaj vprašanj in dobil odlično sliko delavnosti njenih članov v družbenopolitičnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, društvih in drugod. Poročilo o ugotovitvah ankete je na seji občinskega odbora zveze borcev v Kranju, ki je bila v petek, 21. decembra, podal podpredsednik občinskega odbora Ivan Košir. Z njim smo se tudi pogovarjali o aktivnosti članov zveze borcev danes.
»V kranjski občini, ki šteje 45 krajevnih skupnosti, imamo 26 krajevnih organizacij zveze borcev. Ponekod je več krajevnih skupnosti združenih v eno krajevno organizacijo zveze borcev. V Cerkljah, na primer, ena krajevna organizacija zveze borcev zajema kar sedem krajevnih skupnosti. A zato tod člani niso nič manj delavni.
Kranjska občina ima 3273 članov zveze borcev, od teh jih je 1043 starih do 60 let (32 odstotkov), od 60 do 70 let 1318 (40 odstotkov), od 70 do 80 let imamo 759 članov (23 odstotkov), od 80 do 90 let imamo 145 članov (4,5 odstotka) in nad 90 let 8 članov (0,5 odstotka). Povečini so, kot vidite, to starejši ljudje, med njimi je veliko bolnih, slabega zdravja, še vedno pa večina čuti dolžnost, da sodeluje v družbenem samoupravljanju, pri družbenopolitičnem delu. Anketa je pokazala, da so prav naši člani najbolj aktivni občani.
Najbolj so zgovorne številke: 2 naša člana sta delegata v skupnosti gorenjskih občin, 44 je delegatov v skupščinskih zborih skupščine občine Kranj, 49 jih dela v raznih skupščinskih delovnih telesih, 8 v upravnih organih občine, 152 je delegatov v skupščinah interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, 71 jih je vključenih v delovna telesa organov samoupravnih interesnih skupnosti, 32 članov sodeluje pri sojenju kot sodniki porotniki temeljnega sodišča, 117 je vključenih v samoupravne organe organizacij združenega dela. Kar 1139 jih sodeluje v samoupravnih organih krajevnih skupnosti, od tega 119 na vodilnih mestih. V organizacijah zveze komunistov, socialistične zveze, zveze rezervnih vojaških starešin in Rdečega križa, v komitejih za SLO in družbeno samozaščito, v poravnalnih svetih, hišnih svetih, organih družbene kontrole in podobno jih deluje kar 716. V raznih društvih dela 129 naših članov.
Če bi predpostavili, da ima vsak član zveze borcev po eno samo funkcijo, bi bilo od vseh 3273 članov 2.470 ali 75 odstotkov še vedno aktivnih. Zraven pa moramo upoštevati, da so to starejši ljudje, ki so v svojem življenju preživeli najhujše napore — borbo, povojno obnovo in graditev domovine — vendar se še danes čutijo odgovorne za to, kar so priborili. Nobena druga organizacija se ne more pohvaliti s tako aktivnostjo svojih članov. Naši člani so s svojo delavnostjo in požrtvovalnostjo resnično lahko za vzor.«
D. Dolenc
v*
Povišan vodni prispevek
Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske je sprejela povišane stopnje in tarife vodnega prispevka za prihodnje leto
Kranj — Ob upoštevanju predvidenih gibanj v slovenskem gospodarstvu v prihodnjem letu sta odbor za plan in finance ter predsedstvo skupščine zveze vodnih skupnosti Slovenije sprejela stališče, da je treba v prihodnjem letu zbrati toliko denarja iz vodnega prispevka, da bo z njim moč uresničiti načrtovane obveznosti v tem srednjeročnem obdobju. Obveznosti v nekaterjh regijah, tako tudi na Gorenjskem, pa za to srednjeročno obdobje, ki se prihodnje leto izteka, niso majhne.
Ker se bo pri gospodarskih organizacijah davčna osnova znižala za polovico, bo stopnjo splošnega vodnega prispevka treba povečati kar za 100 odstotkov. Le tako bo namreč moč zagotoviti načrtovana sredstva. Ko se je v petek, 21. decembra, sestala skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske, je takšne usmeritve upoštevala. Tako se na primer ne bo v prihodnjem letu spremenila tarifa pri obračunavanju vodnega prispevka od katastrskega dohodka, ker je letos že bila povečana osnova. Nespremenjena ostane tudi osnova za obračun vodnega prispevka od obrti. Vse ostale tarife pa se v skladu s predvidenimi gibanji povečajo za 60 odstotkov.
Skupščina je nazadnje sprejela naslednje stopnje in tarife vodnih prispevkov za prihodnje leto: splošni vodni prispevek 2,08 odstotka od davčne osnove, od proizvodene električne energije 0,0174 dinarja za vsako kilovatno uro, od količine uporabljene in izkoriščene vode 4,18 za vsak kubični meter, Železarna Jesenice 0,46 dinarja od kubičnega metra, od stopnje onesnaženosti vode 142,69 dinarja na enoto, od obrtne dejavnosti 1,59 odstotka od doseženega dohodka, od količine porabljene pitne vode 1,71 dinarja za kubični meter, od katastrskega dohodka 1,29 odstotka, od odvetega gramoza 91,20 dinarja za vsak kubični meter in od odvzete mivke 747,20 dinarja za vsak kubični meter. Stopnje in tarife veljajo od 1. januarja naprej.
Delegacija iz Tržiča se je pri glu sovanju za takšen predlog stopenj in tarif vzdržala. Menila je namreč, da bo glede na poslovanje delovnih organizacij to breme v industriji razli-
čno porazdeljeno. Potrebna bi bila najbrž drugačna merila. Vendar pa so v razpravi udeleženci seje skupščine menili, da za to srednjeročno obdobje meril najbrž-ne gre spreminjati in tudi ne menjati principa solidarnosti. Lahko pa pričakujemo, da bo prišlo do sprememb pri oblikovanju meril za naslednje srednjeročno obdobje.
A. Žalar
Sindikat za realnejše osebne dohodke
Tržič — Pretekli teden je predsed stvo občinskega sindikalnega sveta v Tržiču obravnavalo 9-mesečno poslovanje v občini, resolucijo in zaključke obravnav planskih usmeritev občine Tržič za naslednje ob dobje.
Najdlje so se člani predsedstva zadržali pri osnutku resolucije o politi ki uresničevanja usmeritev družbe nega plana občine Tržič za obdobje 1981-1985 v letu 1985. Poudarili so, da bo sindikat redno spremljal višino osebnih dohodkov tržiških delav cev in skušal tudi zadržati realni pa dec le-teh. Kljub sorazmerno dobrim poslovnim rezultatom tržiških delov nih organizacij, so namreč osebni dohodki delavcev nizki in marsikje že resno ogrožajo njihov življenjski standard. Prav zato se pri materialnih možnostih razvoja člani predsedstva zavzemajo za to, da bi rast osebnih dohodkov naraščala vsaj do stop nje rasti dohodka.
Nujno pa je treba v Tržiču kar najhitreje rešiti  problem  kurjave in poenotiti ceno kurjave. Nesprejem Ijivo je namreč, da v enem predelu Tržiča ogrevajo stanovanja v druž beni gradnji polovico ceneje kot v drugem. Rešitev problema kurjave bo poleg zagotavljanja realnejših , osebnih dohodkov zagotovo ena naj večjih nalog trži:>kega sindikata \ prihodnjem letu.
dd
GLASI STRAN
GOSPODARSTVO
TOREK. 25. DECEMBRA 1984
Milijon in 200.000 parov na zahod
V Alpini so letos izvozili na zahod 60 odstotkov proizvodnje — Naredili so več kot lani in tudi finančni rezultati so ugodni — Investirali so predvsem v novo opremo in izboljševanje pogojev dela
na zahtevna zahodna tržišča več kot milijon parov obutve. Kljub težavam pri oskrbi z materialom na domačem trgu kljub nizki razpolagani pravici z devizami nam je uspelo dobiti material tako dobro, da ni bilo večjih zastojev in da bomo plan proizvodnje celo presegli.«
Doma so prodali manj čevljev kot lani. Tudi pri prodaji obutve se namreč že pozna manjša kupna moč. Vendar so na to že računali in tudi doma iztržili toliko, kot so planirali. Kakšni bodo finančni rezultati? »Celotni prihodek bo večji za približno 65 odstotkov, dohodek pa b"b po sedanjih ocenah porastel za odstotek ali dva manj. Ostanek dohodka za sklade naj bi tudi porastel približno enako, akumulacija bo za malenkost višja, kot smo planirali. Dohodek je manjši zato, ker imamo veliko izvoza na zahod, tečaj dinarja v primerjavi z zahodnimi valutami pa se ni prilagajal enako hitro, kot je rasla domača inflacija. Če bi računali bruto izvoz za zahod, bi morali iztržiti okoli 12 milijonov dolarjev. Toliko so bili vredni čevlji, ki smo jih izvozili. Ker pa moramo zaradi nizke
Žiri — »Letos smo se v Alpini trudili predvsem za večji izvoz na zahod, redno oskrbo proizvodnje z materiali za delo in za večjo proizvodnjo,« pravi direktor Alpine Tomaž Košir. »Na zahod smo izvozili približno 1.200.000 parov obutve, kar pomeni 60 odstotkov proizvodnje. Postavljeni plan izvoza smo dosegli in prvič v zgodovini Alpine smo prodali
razpolagalne pravice z devizami in dragih domačih materialov veliko materialov začasno uvoziti, bo dejanski iztržek okoli 8 milijonov dolarjev. Osebni dohodki so v enajstih mesecih znašali v povprečju 24.000 dinarjev, konec leta pa naj bi povprečje znašalo že okoli 28.000 dinarjev.«
Kaj ste letos izboljšali v proizvodnji?
»Letos smo zgradili skladišče za vnetljive snovi, kar je nujno za varnost pred požari. Uredili smo tudi odsesavanje organskih topil in od-praševanje v proizvodnih prostorih. Kupili smo tudi nekaj opreme. Uvozili smo 40 šivalnih strojev in nekatere druge stroje za montažne oddelke. Naročili in plačali smo večje količine šivalnih Bogatih strojev, dogovarjamo pa se tudi za kredit pri mednarodni finančni korporaciji IFC. Strokovnjaki IFC so bili pri nas in so bili s proizvodnjo zadovoljni, zato menimo, da bomo kredit dobili. Za nas je to velikega pomena, saj bomo tako zaustavili že nekajletno tehnološko zaostajanje za razvitim svetom. V maloprodajni mreži smo letos kupili prostor za trgovino v Tuzli in Sarajevu, uredili smo novo prodajalno v Kranjski gori, obnovili smo tudi več drugih prodajaln.«
L. Bogataj
Razmere na KŽK-jevih posestvih
Brez vlaganj ne bo napredka
Pogovor z Ivanom Lubejem, vodjem živinoreje v temeljni organizaciji Kmetijstvo v Kmetijsko-živilskem kombinatu Gorenjske.
Kranj — Kmetijske organizacije, četudi izpolnjujejo gospodarske načrte, so spričo neusklajenih cen med kmetijskimi pridelki in reprodukcijskim materialom v vse težjem gmotnem položaju. Denarja za posodobitve in novogradnje ostaja malo, a še tega ni moč uporabiti, ker so bančna posojila za naložbe v kmetijstvo, ki je sicer prednostna gospodarska panoga, postala predraga.
Kmetijsko-živilski kombinat Gorenjske v tem ni nobena izjema. Razmere na njihovih farmah so postale nevzdržne in dobesedno kličejo po posodobitvi.
Tovariš Lubej, mar ne velja navedena ugotovitev najbolj za farmo pitancev na Suhi pri Škofji Loki?
»Farma za 300 pitancev se je z razvojem mesta že znašla sredi naselja. Čeprav bi jo morali že pred štirimi leti preseliti drugam, do danes še nismo zasadili lopate. Zapleta se okrog tega, kje naj bi stala farma — na Sorskem polju, kjer so bogate zaloge podtalnice, ali kje drugod. Pred leti smo načrtovali, da bi farmo zgradili v bližini sedanje na Sorskem polju, vendar bi bili prevozi krme predragi in predolgi, tudi do osem kilometrov v eno smer. Na farmi so nevzdržne razmere: vse delo je ro-
čno, nobena stvar ni pod ključem, ničesar ne vlagamo, ker čakamp preselitve, v bližini brnijo gradbeni stroji in prihodnje leto bodo prišli že prvi stanovalci.«
Kakšna bo usoda farme v Lahi ovca h? Kot vemo, je o njej še precej nejasnosti.
»Tu sta bila nekdaj dva hleva, eden za krave in drugi za mlado živino. Ko je eden izmed hlevov pogorel, smo obdržali na farmi le še mlado živino, a še to smo pred desetimi leti preselili na druga posestva. Kmetijska zemljišča zdaj obdeluje cerkljanska farma, medtem ko hlev uporabljajo za strojno lopo. S pridobitvijo novih zemljišč na Brniku je vprašanje o usodi la-hovške farme dobilo nove razsežnosti. Mlekarna želi, da bi zgradili hleve za 200 molznic. V tozdu pa menimo, da bi bilo gospodarneje, če bi povečali stalež krav na farmi v Cerkljah in tam uredili tudi primerno molzišče, v Lahovčah pa bi imeli mlado živino ali pitance.«
Razmere na šenčurski farmi?
»Sprva smo tu redili krave. Ko smo zgradili farmo v Hrastiah, smo molznice preselili tja; v Šenčurju smo zadržali le rejo črnih bikcev. Vprašanje je, koliko časa bo ta farma še obstajala. Težnja je, da bi jo preuredili v mehanični servis, ki se zdaj tišči v središču Šenčurja, pitance pa bi preselili v stare hleve v H rastje «
Med tremi mlečnimi farmami, na katerih boste letos namolzli okrog 3,2 milijona litrov mleka (povprečna mlečnost 5600 litrov na kravo), so najboljše razmere v Hrastjah.
»Farma, na kateri so bili hlevi zgrajeni pred osmimi leti, je bila lani temeljito obnovljena. Dogradili smo porodni hlev, silosa, gnojišče, uredili okolico. Hlev za 230 krav je urejen za prosto rejo, ima bokse z rešetkami po tleh in sodobno molzišče. Edini problem je pridelovanje krme. S strokovnim delom, predvsem z ustreznejšim gnojenjem, moramo zagotoviti, da krme ne bo manjkalo.«
Cerkljanska farma in delovišče na Sorskem polju sta si podobna in imata zato tudi slične težave.
V Cerkljah imamo 215 do 221) krav s povprečno letno mlečnostjo 5950 litrov; na Sorskem polju, kjer so štirje hlevi s 392 stojišči, 170 krav z mlečnostjo 5600 litrov in 170 do 190 pitancev. Cerkljanska farma je zgrajena na močvirskem zemljišču. Strokovnjaki so že ob gradnji opozarjali, da bomo imeli težave z vodo. Imeli so prav. Letos urejamo odvodnjavanje in izsušujemo zemljišča. Gnoj spravljamo iz hlevov s traktorsko desko, krmo in krmila pokladamo ročno, ročno tudi privezujemo in odvezujemo živali. Ozko grlo je molzišče. Molža traja več kot tri ure, zato ostaja premalo časa za druga, prav tako nujna opravila v hlevu. Pred dvema letoma smo nabavili tudi 50 plemenskih ovc z namenom, da jih bodo preselili  na Jezersko. Tam je tedaj še stal hlev, lansko zimo pa se je podrl. Ovce so ostaje na farmi, v nižini, čeprav bi sodile v hribovski svet. Problem bomo razrešili, ko bomo postavili novo zavetišče za 100 ovc. Na Sorskem polju imamo težave s pomanjkanjem paše in s podtalnico, ki vdira v silos, gnojišče, zaliva poti in podobno.«
C. Zaplotnik
Prodaja na zahod za odstotek manjša od nakupov
Gorenjsko gospodarstvo je v enajstih mesecih letos povečalo izvoz za 6 odstotkov, izvoz na tržišča s trdno valuto pa za 15 odstotkov — Celoten uvoz je bil za 4 odstotke večji kot lani v enakem času, uvoz s konvertibilnega področja za 10 odstotkov
Po podatkih Narodne banke Slovenije je gorenjsko gospodarstvo letos do konca novembra izvozilo za 30,79 milijard dinarjev, od tega na konvertibilno področje za 21,15 milijarde dinarjev. To je 69 odstotkov skupnega izvoza. Na klirinškem področju pa je iztržilo 9,64 milijarde dinarjev. (Pri preračunu v dinarje je dolar računan po vrednost 124,80 dinarjev.)
Na Jesenicah so izvozili za 3,4 milijarde dinarjev,.od tega na zahod za 2,3 milijarde dinarjev. V Radovljici so prodali na tuje za 3,7 milijarde dinarjev, na konvertibilnih trgih a so' iztržili 2,8 milijarde dinarjev. Škofjeloško gospodarstvo je izvozilo za 6,7 milijarde dinarjev, od tega na konvertibilni trg za 4,5 milijarde dinarjev. Tržiški izvoz je znašal 1,7 milijarde dinarjev, od tega konvertibilnih 1,4 milijarde dinarjev.
Skoraj tri četrtine gorenjskega izvoza predstavlja izvoz kranjske ga gospodarstva. Izvozilo je za 15 milijard dinarjev, od tega na tržišča s trdno valuto za 10 milijard dinarjev.
Najbolj je izvoz porastel na Jesenicah in sicer za 17 odstotkov, konvertibilni pa za 34 odstotkov. V Kranju so skupni izvoz povečali za 8 odstotkov in konvertibilnega za 11, v Radovljici skupnega za 3 in konvertibilnega za 9, v Škofji Loki je skupni izvoz enak lanskemu, konvertibilni pa je za 10 odstotkov večji, v Tržiču je skupni izvoz večji za odstotek, konvertibilni pa za 39 odstotkov. Tako se je izvoz na Gorenjskem letos v enajstih mesecih povečal za 6 odstotkov, konvertibilni pa za 15 odstotkov. V izvozu niso upoštevane storitve. To pomeni, da se je rast konvertibilnega izvoza približala resolucijskim rastem, medtem ko skupen izvoz zaostaja za načrti. Tudi med občinami so velike razlike.
Hkrati je gorenjsko gospodarstvo uvozilo za 26,91 milijarde dinarjev, od tega s konvertibilnega področja ta 21,34 milijarde dinarjev ali 79 odstotkov, s klirinškega področja pa za 5,57 milijarde dinarjev ali 21 odstotkov.
V Kranju so največ uvozili in sicer za 13,7 milijarde dinarjev, od tega s konvertibilnega področja za 11,2 milijarde dinarjev. Na Jesenicah so uvozili za 4,1 milijarde din, s konvertibilnega področja pa za 2,4 milijarde dinarjev. V Radovljici so uvozili za 2,4 milijarde dinarjev, od tega s konvertibilnega področja za 2,1 milijarde dinarjev, v Škofji Loki za 4,5 milijarde dinarjev skupno in s konvertibilnega področja za 3,9 milijarde dinarjev in Tržiču skupno 2 milijardi dinarjev in s področja s trdno valuto za 1,5 milijarde dinarjev.
Največ so uvoz povečali v Radovljici, kjer so letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem uvozili za 16 odstotkov več, z zahoda pa kar za 38 odstotkov več. Približno enaka so povečanja v Tržiču, kjer so skupno uvozili za 19 odstotkov več in s konvertibilnega področja za 37 odstotkov več. V Škofji Loki je skupen uvoz večji za 6 odstotkov konvertibilni pa za 14. Na Jesenicah so uvozili za odstotek manj na konvertibilnem področju pa so kupili celo za 2 odstotka manj kot lani
Gorenjsko gospodarstvo je v celoti uvozilo za 14 odstotkov mani kot je izvozilo. S konvertibilnega področja je uvozilo za odstotek več' kot je izvozilo. Na konvertibilnem področju največ presega uvoz radk> vljisko gospodarstvo in sicer kar za 34 odstotkov, škofjeloško pa za 16 Negativno bilanco z zahodnim tržiščem ima jeseniško, ki je izvozilo na te trge za 5 odstotkov manj kot uvozilo, kranjsko za 11 in tržiško za 12 odstotkov.
L. Bogataj
Izobraženci odhajajo
Jesenice — V jeseniški Železarni je zaposlenih 6.200 delavcev ali 5 od stotkov več kot lani, a še vedno manj, kot so predvidevali z letnim planom. Največ delavcev je zapustilo Železarno. Na lastno željo, sledijo disciplinski odpusti in upokojitve.
V devetih mesecih letošnjega leta je bilo povprečno dnevno odsotnih 1134 delavcev, bolezenska odsotnost je bila nižja kot lani.
Fluktuacija delovne sile znaša 4 odstotke vseh zaposlenih in je v nekaterih temeljnih organizacijah znatno višja kot v drugih. V Železarni ugotavljajo, da se zmanjšuje fluktuacija delavcev z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo, narašča pa pri delavcih I srednjo, višjo in visoko izobrazbo.
Kadrovski sektor jeseniške Železarne  ugotavlja,  da  so zabeležili
9.000 obolenj in zaradi njih izgubili 90.300 delovnih dni. Kontrolor bolezenske odsotnosti je opravil 322 obiskov pri 298 bolnikih in spoznal, da v 32 primerih bolniki niso upošteva:, zdravnikovih navodil.
Domala vsi železarji prihajajo na delo z avtobusi in vlaki, le enajst de lavcev se vozi z lastnim avtomobilom.
D. S
NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS.
V žirovski šoli imajo računalnico
Žirovska Alpina je kupila tri računalnike za žirovsko osnovno šolo —- Tudi druge delovne organizacije so pripra vljene pomagati pri nakupu dodatne opreme in interne televizije — Učenci se zelo zanimajo za računalništvo — Učijo jih strokovnjaki Alpininega računskega centra — Naložba v znanje je najbolj zanesljiva
Ziri — »Žirovske delovne kolektive smo prosili, da bi nam pomagali pri nakupu računalnikov. Naleteli smo na veliko razumevanje,« pravi ravnatelj osnovne šoie 1'adlih prvoborcev v Zi-reh Slobodan Poljanšek. »Alpina je kupila 3 računalnike spectrum. enega pa smo sami. Tako smo lahko opremili poseben kabinet za pouk računalništva. Otroci so mu takoj dali ime računal-nica«
Tudi drugi žirovski kolektivi so se odzvali na prošnjo osnovne šole in bodo kupili dodatno opremo. Kasneje naj bi združili denar za nakup
večjega računalnika, pomagali naj bi tudi pri nakupu interne televizije. Na osnovni šoli namreč poteka tudi izobraževanje odraslih, tu pripra vljajo razne seminarje in tečaje. Pri vseh teh oblikah bi lahko novo pridobitev koristno uporabljali.
»Zanimanje za računalništvo je tudi na naši šoli zelo veliko,« je povedal pomočnik ravnatelja Marjan Kočevar. Samo v višjih razredih se je za računalništvo prijavilo 120 učencev, tako da v nižjih sploh nismo zbirali prijav. Tečaj računalništva sedaj poteka v šestih skupinah. Marsikateri učenec ima računalnik doma, zato je zanimanje za računalniški tečaj še večje. Računalništvo se otrokom prikazujejo največ skozi igrice, mi pa jih bomo skušali naučiti tudi delati na računalniku.«
Marjan Kočevar je tudi povedal, da so skušali doseči da bi vse šole v občini kupile enake
računalnike, da bi lahko izmenjavali programe. To jim ni uspelo, sodelujejo samo z gorenjeva-ško šolo dr. Ivana Tavčarja, kjer so kupili enake računalnike. Ker so po šolah različni računalniki, je težko pripraviti enotno izobraževanje učiteljev. Zato *so tudi izobraževanje organizirali skupaj Z osnovno šolo v Gorenji vasi. Sami so pripravili program, mentor pa je inženir računalništva. Na tečaju se učijo programirati in tako nastajajo programi, ki jih bodo kasneje koristno uporabljali tudi pri pouku.
Pred kratkim je tudi slovenski zavod za šol rstvo pripravil program 150-urnega tečaja računalništva, za katerega pa v žirovski šoli menijo, da je prezahteven in bi preveč obremenjeval uči telje. Ni pa v Sloveniji enotnega programa pouka računalništva.
»Delavci v Alpini smo se hitro odločili za pomoč osnovni šoli pri nakupu računalnikov oziroma opremi računalnice,« pravi vodja računskega centra v Alpini Zoran Kopač,« saj se bodo ob tem učili naši otroci, tako da ne bodo prikrajšani v primerjavi z otroki v večjih središčih.
Zoran Kopač tudi vodi računalniško opismenjevanje na žirovski šoli. »Delamo v šestih skupinah, v njih je od 9 do 16 učencev, razdeljeni pa so po razredih. Petošolci in šestošolci ter sedmo-šolci in osmošolci skupaj. Pouk imajo enkrat tedensko po dve uri. Z otroki delamo trije inštruktorji. Vsi delamo v Alpininem računskem centru. Menimo, da je naša poklicna dolžnost, da pomagamo šoli.
Program računalništva smo zastavili tako, da bodo učenci dobili nekaj osnov, da se bodo
spoznali z zgradbo računalnikov, z različnimi ti pi, ki se dobijo na domačem in tujem trgu. Na-učili se bomo računalniškega jezika basic p .. delovanja enostavnejših programov.
Seveda vemo, da s pomočjo takšnega izobra-zevanja ne bomo dobili samih programerjev, na-učili pa bomo učence uporabljati računalnike, ir delovati enostavne programe, odvzeli jim bomo strah pred računalniki, kjer se odpirajo velike možnosti računanja, nič pa ne morejo brez čistka. Nekaj otrok se bo kasneje gotovo odločilo,da jim računalništvo postane življenjski poklic«
Tečaji so se na žirovski šoli začeli v začetku decembra. Vse skupine so že imele po 6 ur predavanj. Otroci so za govorico računalkov zeki d jemljivi, hitro razumejo, kar se jim pokaže. Zanimanje je še večje, ker so hišni računalnik! (n nutno modna muha, ki jo reklamirajo po televir. ji in časopisih. Spodbujajo pa jih tudi z ra:l;i-\ mi računalniškimi igricami. Začetniški tečaji bodo trajali od 14 do 20 ur. Boljše in tiste, ki bodo imeli veselje, bodo vključili v poglobljeno učenje računalništva. Najbolj zagnane bodo spoznah b* di s »pravim« računalnikom v Alpini.
Z nakupom računalnikov in pripravljenost jo, da kupijo še dodatno opremo, se je v Žireh še enkrat potrdila povezanost združenega dela s krajem in šolo. Le na takšen način je ob vse bolj praznih vrečah družbenih dejavnosti napredek še mogoč. Tarnanje, da ni denarja, nič ne ponu ga. Pomaga pa spoznanje, da je naložba v znanje najbolj zanesljiva investicija.
L. Bogataj Slika: F. Perdan
10BEK, 25. DECEMBRA 1984
DELEGATSKO ODLOČANJE TRŽIČ
5. STRAN GLAS
27 seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v sredo, 26. decembra, ob 1". uri, v mali sejni sobi;
Skupna seja VSEH ZBOROV bo v četrtek, 27. decembra, ob 17. uri v veliki sejni sobi;
27. seja ZBORA ZDRU-
Dnevni red
Vsi trije zbori imajo tokrat enak dnevni red. Po ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi zapisnikov s prejšnjih sej bodo delegati obravnavali:
• predlog smernic za dolgoročni družbeni plan občine Tržič;
• resolucijo o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana občine Tržič za obdobje 1981 — 1985 v letu 1985;
• kratek pregled značilnosti gospodarskih gibanj v III. trome-sečju 1984. leta;
• osnutek programa dela zborov skupščine občine Tržič;
• povzetek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji;
• odlok o usklajenosti urbanističnega programa in urbanističnega načrta z družbenim planom občine Tržič za obdobje 1981 — 1985;
• predlog
odloka o spremem-
ZENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v četrtek, 27. decembra, po skupni seji vseh zborov v veliki sejni sobi;
25. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI bo v četrtek, 27. decembra, po končani skupni seji vseh zborov v mali sejni sobi.
ban in uupoinuvaii iiMioKii u uav-kih občanov občine Tržič;
• predlog odloka o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Tržič za I. tromesečje 1985;
• odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984;
• sklep o razrešitvi dveh članov in imenovanju člana sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine;
• predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v občini Tržič.
Delegati bodo na teh sejah imenovali tudi delegate skupščine občine Tržič v svet osnovne šole heroja Grajzerja Tržič.
Na skupnem zboru delegatov družbenopolitičnega zbora, delegacij za zbor krajevnih skupnosti, delegacij in konferenc delegacij za zbor združenega dela skupščine občine Tržič v četrtek, 27 decembra, ob 17. uri pa bodo delegati opravili še nadomestne volitve enega delegata za Zvezni zbor skupščine SFRJ in SR Slovenije
Z novim davkom bo več denarja v proračunu
Vsi trije zbori bodo na decembrskih sejah obravnavali tudi predlog 'iloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Tr-otrebo po sprejemu tega odloka narekuje Dogovor o izvajanju politi-"■■ na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985, ki Ittvi, da posamezne občine dobe del sredstev republiškega prometnega •ivka za kritje proračunskih potreb le v primeru, če je v občini uveden da-•k iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,35 odstotka.
Izvršni svet občine Tržič meni, da brez sprejema tega odloka v letu Sto ne bo moč pokriti proračunskih potreb. Občine bodo z davki od obča-■ zbrale le okrog 28 odstotkov več sredstev kot v letu 1984, ostali doseda-' proračunski viri pa ravno tako rje bodo zadoščali za pokritje globalno tf-odstotnega povečanja rasti občinskih proračunov v letu 1985. Prav zato k moral Tržič pridobiti precej sredstev iz posebnega republiškega davka ti prometa proizvodov, kar pa brez uvedbe davka po stopnji 0,35 odstotka •'-OD ne bo možno. ,
Če bo predlog odloka na sejah v sredo in četrtek sprejet, odlok še ne bo •eijal januarja, ker velja šele po objavi v Uradnem hstu. Zato bo nova davili obveznost v letu 1985 dejansko veljala le za 11 obračunskih mesecev
Nobenih izgub
H deveti h mesecih je tržiško gospo-o v periodičnih obračunih obrali 20.403 milijonov din celotnega Mdka ki se je v primerjavi z istim Mjm lani povečal za 70 odstotkov. *tti razlog za tako rast celotnega '•'-odka so cene, saj so se po statisti-'•'•podatkih v Sloveniji cene na drob-
- devetih mesecih letošnjega leta '*ale za 55,1 odstotka, cene mdu-Kft izdelkov pri proizvajalcih za ,/jdstotka, življenjski stroški pa za "odstotka.
Obli obseg industrijske proizvodnje v Tržiču v tem obdobju v pn-..i z istim obdobjem lani povečal • odstotka. Ta rast je presegala tegiji, kjer se je fizični obseg m-■   ke proizvodnje povečal za 3,2 '•totka, in rast v republiki, kjer je bil ai 2.9 odstotka.
devetih mesecih letos je bilo obra-' r. porabljenih sredstev za 15,9 srde din, kar pomeni 78-odstotno |Wanje v primerjavi z lanskim III. '  • "čjem. V rasti so presegla celo-• r.odek za 8 procentnih točk. Očit-J   nesorazmernost med rastjo cen r-v:h izdelkov in storitev ter rastjo rovin, reprodukcijskih materia-
- energije v posameznih tromeseč-^tošnjega leta.
unana amortizacija po predpi-' minimalnih stopnjah se je poveva 39 odstotkov. Realizirana stop-rtizacije izredno močno zaosta-anjševanjem vrednosti dinarja I ten ne zagotavlja niti enostavne Produkcije osnovnih  sredstev, kar I Kdanji iztrosenosti sorazmerno za-1 '• tehnologije   tržiških delovnih ' /acij   tudi   zmanjšuje njihovo 'jrcnčnost na tujih tržiščih, ižtiko gospodarstvo je v devetih aecih ustvarilo na 100 din porablje-Istev 129 din celotnega prihod->■>', pomeni v primerjavi z lani 4 od-'< zmanjšano ekonomičnost poslo-
lek je porastel za 48 odstotkov I lansko III. tromesečje in je ii 4,f; milijarde din. Akumulacija Mtfaia 902 milijonov din in je pora-U 19 odstotkov.  Razvidno je, da "sredstev za akumulacijo ne dose-r»e presega rasti doseženega do-Obračunana sredstva za repro-kijo so znašala 1.361 milijonov din rasla /.a 24 odstotkov. Repro-(kcijska   sposobnost gospodarstva b devetmesečnih obračunih 7,8 Motka in je v primerjavi /. lansko k\a za 34 odstotkov. / izgubo ni poslovala nobena delo u organizacija v Tržiču. x>hodek na delavcu se je povečal /a
1ZVO-
43,6 odstotka, tako da je znašala poprečna nominalna produktivnost 777 tisoč din na zaposlenega. Število zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur je bilo 5.898 in je poraslo za 2,9 glede na lansko tretje tromesečje.
Zunanjetrgovinska menjava
Tržiški izvozniki so v III. tromese letos realizirali 1.861.989.000 din "izvv za. Na konvertibilno področje so izvoz h za 1.526.902 din in na klirinško z 335.087.000 din. Izvozni plan je bil rea" hziran z 72,8 odstotka. Pokritje uvoza Ž izvozom je bilo 125.7-odstotno
Vrednost uvoza je v letošnjih deve tih mesecih znašala 1.481.333 000 din od tega je bilo uvoženo za 1.094 milijonov din s konvertibilnega in za 387 milijonov din S klirinškega tržišča 90 odstotkov uvoza pomeni repromaterial ostalo pa oprema. V primerjavi z lanskim III. tromesečjem je uvoz višji za 36,5 odstotka.
Delež konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu je znašal v obravnavanem obdobju 82 odstotkov, medtem ko je bil v lanskem primerjalnem obdobju 77,5-odstotni. Plan konvertibilnega izvoza je bil v letošnjih 9 mesecih dosežen 74-odstotno, plan konvertibilnega uvoza pa 69,2-odstotno. Pokritje kon-vertibilenga uvoza s konvertibilnim izvozom je znašalo 139,5 odstotka.
Primerjava z Gorenjsko
Z indeksom 170 tržiško gospodarstvo presega regijsko poprečje pri rasti celotnega prihodka in porabljenih sredstev (178), medtem ko je pri rasti dohodka (148) in družbenega proizvoda (147) na regijskem poprečju. Po doseženi akumulativni in reproduktivni sposobnosti pa je tržiško gospodarstvo indeksno precej pod regijskim poprečjem (Tržič 66, Škofja Loka 108, Kranj 106, Jesenice 99, Radovljica 107, Gorenjska 101).
Poprečni mesečni čisti dohodek na delavca je znašal v tržiškem gospodarstvu 24.060 din in se je povečal za 39 odstotkov glede na lansko primerjalno obdobje; v regiji je na tretjem mestu (Kranj ima poprečni mesečni OD 26.353 din, najnižji pa Škofja Loka s 23.932 din).
Po podatkih SDK je znašal delež in vesticijskih vlaganj v družbenem proizvodu tržiškega gospodarstva 13,9 od stotka. V devetih mesecih se tako Ti/k postavlja na prvo mesto v regijn in tudi presega regijsko poprečje. Po drugi strani pa se je podobno kot v polletju indeksno ta delež precej znižaj v primerjavi z lanskim-III. tromesečjem in to največ v regiji.
Resolucija
Ključni cilji družbenega in gospodar-^ skega razvoja v letu 1985 bodo tudi v ' Tržiču imeli osnovne usmeritve v resoluciji in politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije v letu 1985, ki zahtevata:
• nadaljnje večanje kakovostnega konvertibilnega izvoza in deviznega priliva;
• nadaljnjo večanje obsega in kakovosti proizvodnje, njeno prilagajanje zaostrenim tržnim razmeram, boljše izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti, uvajanje večizmenskega dela povsod tam, kjer je proizvodnja kapitalno intenzivna;
• pospešeno uvajanje sodobnih tehnologij, uveljavljanje domačega znanja;
• prilagajanje vseh oblik porabe razpoložljivemu dohodku;
• ustvarjati pogoje za bolj umirjeno inflacijo in postopno rast življenjske ravni;
• priprava in sprejem realnih srednjeročnih in dolgoročnih planov.
o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana občine Tržič za obdobje 1981—85 v letu 1985
Materialne možnosti razvoja
V Tržiču so si za prihodnje leto zadali naslednje razvojne okvire:
• družbeni proizvod bo nominalno večji za 2,5 odstotka, nominalno pa za 54 odstotkov;
• doseženi dohodek bo nominalno večji za 53 odstotkov;
• izvoz na konvertibilno področje bo večji za 14 odstotkov, celoten izvoz pa bo večji za 12 odstotkov;
• nominalna stopnja rasti povečanja uvoza z obeh področij bo znašala 10 odstotkov;
• delitvena razmerja dohodka bodo zagotovila hitrejšo rast sredstev za akumulacijo;
• nominalna rast skupne in splošne porabe bo zaostajala za 10 odstotkov za nominalno rastjo dohodka;
• nominalna rast osebnih dohodkov:
1 varianta: zaostajala bo 10 odstotkov za. nominalno rastjo dohodka;
2. varianta: naraščala do stopnje rasti dohodka;
• akumulacija v gospodarstvu bo nominalno večja za 53,5 odstotka;
• laložbe v osnovna sredstva gospodarstva se bodo povečale tako, da so njihov delež v družbenem proizvodu ne bo zmanjševal;
• zaposlenost v združenem delu bo večja do 1,1 odstotka.
Da bi organizacije združenega dela razpolagale vsaj s tolikšnim deležem deviznega priliva kot letos, morajo ostati zunanjetrgovinski posli vsaj na ravni 1984. leta. Več prizadevanj pa bodo v Tržiču vložili v rast obmejnega gospodarskega sodelovanja.
Pri investicijah bodo imele prednost naložbe, ki bodo bistveno prispevale k - izboljšanju neto deviznega priliva in dolgoročno zagotavljale oskrbo prebivalstva in gospodarstva. Prednost bodo imela vlaganja v posodobitve, ki bodo učinkovite že na začetku novega srednjeročnega obdobja.
Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev bo odvisna od rezultatov gospodarjenja in rasti izločenih sredstev za akumulacijo. Bolje bodo vrednoteni ustvarjalno delo, inovatorstvo, izumiteljstvo in delo v težjih delovnih pogojih.
V negospodarstvu bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev odvisna od splošne rasti produktivnosti dela, rasti dohodka in od izvajanja dogovorjenih delovnih nalog, njihove učinkovitosti pri gospodarjenju z živim in minulim delom.
Pri zaposlovanju bo skupnost za zaposlovanje zagotavljala prekvalifikacijo zainteresiranim nezaposlenim občanom s suficitarnimi poklici in sodelovala pri prekvalificiranju delavcev iz OZD, ki bodo poslovale z izgubo ali motnjami v poslovanju. Organizirala bo tudi usposabljanje invalidnih oseb.
Pri poklicnem usmerjanju srednješolcev bo glede na reformo visokega šolstva v študijskem letu 85/86 potrebna sprememba. Več pozornosti bo posvečene poklicni zamenljivosti.
Cilj štipendijske politike bo tudi v letu 1985 doseči 4 kadrovske štipendiste na 100 zaposlenih.
Kmetijstvo 1985
Na področju kmetijstva planirajo v Tržiču odkup 60 ton pšenice, 20 ton krompirja in 700 ton zelenjave, pri čemer bodo skušali doseči čim večji izbor vrtnin.
Na področju živinoreje predvidevajo odkup 188 pitancev in 30 ostalega klavnega goveda. Zredili bodo 120 plemen skih telic in krav za obnovo črede, sta le/, govedi pa bodo povečali za 15 krav.
V organiziran odkup bo zajetih 150 plemenskih ovac in 100 ovac za zakol ter 150 prašičev.
Na področju investicijskih vlaganj so predvideni gradnja hleva na Kofcah, nabava kombajna za žito in pripravljalna dela /a skladišče repromateria la. V programu urejanja pašnikov je predvidena kompleksna ureditev planin Dolga njiva in Šija. I/ sredstev GKZ TXO pa bo urejenih okrog 12() ha pašnih površin na Kofcah. 48 ha na Ja vorniku. 60 ha na 1'ungartu, 2(1 ha na planini za Njivico in 80 ha na Tcgoš-čah.  Predvidena  je tudi  krčitev ca. 2.5 ha gozda Zarodi spremembe kmetij-
ske površine I. razreda in komasacije v Zvirčah. Del sredstev KZS bo namenjenih za agromelioracije v Kovorju (cca 20 ha) in hidromelioracije (Ljubelj, Lom).
Sredstva za pospeševanje kmetijstva po stopnji 0,75 odstotka se bodo tudi v letu 1985 združevala v samoupravnem skladu za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Tržič.
Pri drobnem gospodarstvu bodo v Tržiču za leto 1985 ponovno opredelili deficitarne dejavnosti, ki bodo imele poseben položaj pri davčni in kreditni politiki; drobno gospodarstvo naj bi z novim zaposlovanjem pomagalo reševati tudi problem brezposelnosti v Tržiču.
Na področju gostinstva in turizma si
bodo v"Tržiču prizadevali za popestritev turistične ponudbe. V bivšem hotelu Pošta bodo začeli z deli za ponovno usposobitev zmogljivosti v hotelu.
Družbene dejavnosti
V prihodnjem letu imajo v Tržiču v načrtu reorganizacijo strokovnih služb v samoupravnih interesnih skupnostih; izločili bodo izvajalska dela in opravila iz strokovnih služb SIS.
V letu 1985 ne predvidevajo prostorske širitve objektov za potrebe družbenih dejavnosti, večjo skrb pa bodo namenili vzdrževanju in obnavljanju obstoječih objektov.
Število učencev se v šolskem letu 85/86 ne bo povečevalo, zato novih oddelkov ne bodo odpirali. Glede na racionalno porazdelitev učencev v razredih — največ 32 v oddelku — bodo regulirali šolske okoliše ter odprli oddelek 4. razreda v OŠ heroja Bračiča v Kovorju.
Otroškega varstva v letu 1985 v Tržiču ne bodo širili. Za otroke, ki niso redni varovanci WO, bodo popestrili ostale oblike dejavnosti.
Skupnost za socialno skrbstvo bo sprejela program aktivnosti za razvijanje sodelovanja s komisijami za socialno delo v krajevnih skupnostih, socialnimi službami v OZD in šolskimi svetovalnimi službami; skrbela bo za zdravljenje alkoholikov.
Skupnost za socialno varstvo bo med drugim spremljala položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami, zlasti prejemnikov varstvenega dodatka in ostarelih občanov ter vzpodbujala k domski oskrbi in soseski pomoči s prostovoljnim delom. Posebno skrb bo skupnost namenila invalidom.
Na področju kulture bodo v Tržiču nadaljevali s sanacijo kulturnih spomenikov in znamenj, skušali bodo pritegniti čim več občanov na amaterska področja in ustrezno razrešiti prostorske probleme tržiškega ljubiteljstva. Kot nove naloge pa Občinska kulturna skupnost izpostavlja arhiviranje pričevanj udeležencev NOB v-Tržiču, zapi sovanje tržiškega kulturnega utripa na filmski trak in tesnejše sodelovanje s pobratenimi občinami inz zamejstvom.
Občinska raziskovalna skupnost bo posebno pozornost namenila raziskovalni dejavnosti med mladino ter razvoju tehnične kulture v občini.
Programa zdravstvenega varstva v Tržiču v letu 1985 ne bodo širili, večji poudarek pa bodo dali razvoju osnovne zdravstvene dejavnosti in zmanjševanju bolnišničnega zdravljenja. Razvijali bodo strokovno nego na domu in v socialnem zavodu, proučili bodo tudi možnosti za uvajanje laične nege na domu.
Zaposlovanja v zdravstvu ne bodo povečevali. Ponovno bodo preverili kadrovske in delovne normative, zlasti v zobozdravstvu.
Stanovanjsko gospodarstvo 1985
— Dokončali bodo gradnjo stolpiča R 1 na Ravnah z 28 stanovanjskimi enotami;
— v okviru revitalizacije mestnega jedra bodo prenovili dvoriščni del stavbe na Trgu svobode 20 in tako pridobili
.4 stanovanja, pričeli bodo tudi s prenovo objekta na Koroški 7, v katerem bo 18 stanovanjskih enot;
— zasebna in zadružna gradnja bo tekla v vseh KS, živahnejša pa bo v Kovorju, kjer bodo začeli uresničevati zazidalni načrt Stagne-Nart;
— še naprej bodo odkupovali stanovanja in hiše v mestnem jedru in jih urejevali v okviru revitalizacijskega načrta mesta;
— poslovni prostor na Trgu svobode 9 bodo usposobili in predali v uporabo za mcsnopredelovalno dejavnost;
— vzajemnostna združena sredstva bodo usmerili v individualno gradnjo in v investicijo skupne kotlarne na trda goriva za naselje Bistrica pri Tržiču;
— dokončno se bodo opredelili do Višine stanarin.
Komunalno gospoda rs t \ o 1985
Na področju vodovodov bodo v Tržiču prihodnje leto zgradili razbremenil-nik nad Cankarjevo cesto, zgradili vodovod v Go/d, odplavili kritične točke na v-oclooskrbnem sistemu Lbelc — Hotnrrca Pristava — Križe, obnovili vodovod v Sebenjah in Kri/ah ter obnovili vodovod Zegnanj studenec in g i pove/ali v sistem vodooskrbe Bistrice.
Prihodnje leto bodo v Tr/.icu zgradili
kanal H na Loki, začeli z gradnjo kanalizacije v Kovorju in izdelali projektno dokumentacijo za kanalizacijo v Kovorju in v Križah.
Z novimi tipskimi posodami bodo v najgosteje naseljenih območjih tržiške občine zbirali uporabne gospodinjske odpadke ter jih preko Dinosa namenjali industriji.
Prihodnje leto bodo v Tržiču dokončali razširitev pokopališč v Lomu in v Križah.
Opremljanje stavbnih zemljišč bo
v Tržiču usmerjeno predvsem v industrijski coni Mlaka in Loka, do konca leta pa bodo z zakonom o stavbnih zemljiščih ustanovili sklad stavbnih zemljišč.
Od večjih vzdrževalnih del na tržiških cestah bodo obnovili oporni zid pri cesti v Jelendol, začeli s sanacijo predora pri Hudičevem mostu, obnovili mostove v Vadičah, Lomu in na Jamah v Dolini, asfaltirali bodo cesto od Križ do Pristave in zgradili križišče na Slapu.
Leta 1985 bo vsaj delno zmanjšan problem telefonov v tržiški občini, dokončali bodo povečavo VATC Tržič za 1000 priključkov in nanjo pričeli priključevati nove naročnike, naročili bodo opremo za povečavo zvez na relaciji Tržič—Kranj in preučili bodo možnost telefonske povezave Sebenj in Brezi j pri Tržiču.
V okviru vodnega gospodarstva bodo v Tržiču prihodnje leto dokončali investicijo v Dolini, sanirali bočne zajede v Hudem grabnu, sanirali obrežna zavarovanja in stopnje v Dovžanki, sanirali obrežja v Jelendolu in zavarovali desni breg pod novo pregrado pri Kušpegar-jevi žagi.
Na nižinskih vodotokih bodo obnovili podslapje v Preski, zavarovali obrežja na območju HE Pristava, sanirali obrežna zavarovanja in jez na Ravnah, sanirali obrežja Tržiške Bistrice od Lepenke do Tokosa, uredili potok na Loki in obnovili je/, na Mošeniku pri RTP Tržič.
Prihodnje leto bodo v Tržiču pričeli reševati tudi najbolj pereč problem Tr-žičanov: gradnjo skupne kotlarne na trda goriva za Bistrico pri Tržiču.
Skupaj s Pekom bodo pričeli z gradnjo hidroelektrarne na Lomščici.
Tudi za gasilce bo precej novega: kupili bodo nov gasilski avto za GD Tržič, zgradili bodo požarni bazen pri Lešah in pripravili vse potrebno za pričetek gradnje gasilskega doma v Kovorju.
Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
V štabe in enote civilne zaščite bodo v Tržiču v prihodnjem letu vključili vičji procent občanov, vsaj 10 odstotkov. Leto 1985 pomeni začetek intenzivnega obdobja, v katerem moramo v naši družbi doseči višji nivo zaščite delovnih ljudi in občanov z osebnimi zaščitnimi kompleti.
V Tržiču bodo nadaljevali z dosledno izgradnjo zaklonišč. Večino sredstev bodo usmerili za opremljanje že zgrajenega zakloniščnega prostora.
Teritorialna obramba bo v letu 1985 angažirala vse sile in sredstva za uresničitev načrtovanih oblik usposabljanja občanov ter reorganizacije, ki bo pomenila kvaliteten premik v dvigu borbene pripravljenosti TO občine na višji nivo. Nadaljevali bodo s posodabljanjem oborožitve in ostale vojne opreme.
Splošna poraba
Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb bodo v letu 1985 zaostajala za rastjo dohodka za 10 odstotkov, zato bodo v Tržiču upoštevali indeks 146 odstotkov na splošno porabo v letu 1984.
Osnova za izračun možnih sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb je dovoljeni obseg tržiškega občinskega proračuna v letu 1984, to je 73.996.000 din. Že v preteklih letih je bilo iz proračunskega financiranja dosledno izločeno vse, kar ne sodi v splošno porabo, in so sredstva strogo namenska. V Tržiču računajo, da bo tudi prihodnje leto ostal del splošnih družbenih obveznosti finančno nepokrit, saj premajhen obseg proračuna ne omogoča financiranja nekaterih nalog (planiranje, ur banizem itd). Večina prihodkov proračuna bo ustvarjena /. dosedanjimi davčnimi inštrumenti, poleg tega bo v letu 1985 ponovno uveden davek i/. OD po stopnji 0,35 odstotka.
Pri financiranju splošnih družbenih potreb bo večina proračunskih prihod kov razporejena za delo pravosodnih in državnih organov ter družbenopoli tičnih skupnosti. Tudi prihodnje leto ne bodo uresničene nekatere naloge, ki bodo ostale iz leta 1984, kot je na pri mer nakup stanovanj za delavce milice, modernizacija dela upravnih orga nov, gradnja nove postaje milice itd.
V krajevnih skupnostih bodo razpo lož'jiva sredstva usmerili v vzdrževanje komunalnih naprav skupne rabe, < financiranje investicij in krajevno sa mouprave. V strukturi sreč - 1     /a de lova nje delegatskega sisteu.u v Ko bo zmanjšali dele/ /a skupno stroko 10 si.;/bo KS ter povečali možnosti Ii lanciranja    "krajevne samouprave, družbenopolitičnih organizacij in društev ter gospodarskih skupnosti /a pn dobivanje lastnih sredstev  /a deiav nosi.
O LAS 6. STRAN.
KULTURA
Novoletna prodajna razstava v Sivcevi nisi
r
V Šivčevi hiši bo do konca leta odprta razstava likovnih del trinajstih avtorjev iz radovljiške občine in gostje i/. Ljubljane, kitajske slikarke Wang Huiqin.
Tradicionalna novoletna razstava v Radovljici ima namen omogočiti obiskovalcem galerije nakup likovnega dela za novoletno darilo. Zato si galerija ves čas prizadeva, da bi vsak obiskovalec med ponujenimi eksponati našel nekaj, kar bi zadovoljevalo njegove potrebe in odgovarjalo njegovim možnostim, hkrati pa zadoščalo težnjam po kvaliteti razstavišča samega. V zdaj že večletnem prirejanju novoletnih razstav so le-te zdaj bolj zdaj manj odgovarjale začrtanim težnjam. Lansko leto je bilo celotno razstavno gradivo prvič žirirano, kar je prineslo poleg pomislekov in slabe volje kvalitetni premik. Žirija porabnih in okrasnih predmetov nikakor ni izločila, skušala pa je izbrati izmed njih najboljše. Letos je žirija odbirala dela, katerih avtorji niso le šolani likovniki oz. člani DSLU, temveč tudi študentje likovnih šol in avtorji, ki so prepričani, da je likovno ustvarjanje njihov pravi poklic. Tako je delo samo in ne njegov avtor odločalo o sprejetju za razstavo, kar naj bi ostalo merilo tudi za naprej.
Alojz Zorman -Fojš se je že na lanski razstavi predstavil s Črnim Petrom kot kvaliteten oblikovalec likovnih del za otroke. Ob letošnjem ponatisu je bil Črni Peter v mesecu decembru od Društva oblikovalcev Slovenije nagrajen kot delo meseca. Z dvojicami sorodnih, ne enakih elementov igralnih kart navaja igra otroka na opazovanje podobnosti med različnimi predmeti in pojavi, živa barvitost pa ga hkrati neprisiljeno uči sestavljati barve.
Poleg igralnih kart je Alojz Zorman pripravil letos lično oblikovano in živahno poslikano puščico za male šo'arje, plastificirano podlogo živih barv za male »slikarje« in tri po-
barvanke v sitotisku: polževo hišico, kokoško in slona. Pobarvanke so zelo primerne za skupinsko delo otrok in lahko služijo vzgojnovarstvenim ustanovam kot učni in vzgojni pripomoček.
Boni Čeh se predstavlja kot umetnik, ki se z enako lahkotnostjo in svežino izraža kot slikar, kipar ali oblikovalec. Platno ali papir, akril ali akvarel, kamen, les ali glina, »čista« umetnost ali poraben predmet, povsod je likovno dorečen in prisoten s svojo vitalno kreativnostjo. Na področju keramike so v letošnjem letu še posebna novost njegove, na lončarskem kolovratu oblikovane posode, inventivnih, porabnih in dekorativnih oblik.
Črtomir Frelih, študent na grafični specialki ALUv Ljubljani in nagrajenec letošnjega Prešernovega sklada Akademije, se predstavlja z originalnimi kolografijami, svojim izumom nove grafične tehnike, za katero je prejel nagrado. V Črtomiru Frelihu imamo umetnika, ki se s poglobljeno studioznostjo ukvarja s tehničnimi problemi slikarstva in grafike, nič manj pa se ne poglablja v vsebinsko izraznost likovnega dela.
Predvsem grafik, se Črtomir Frelih predstavlja tudi s figuralno sliko ekspresionistične barvitosti, ki spominja na znamenitega francoskega slikarja Henrija Matissa, hkrati pa je polna lastnega likovnega iskanja znotraj nove podobe in tehničnih novosti v kombinirani rabi različnih slikarskih tehnik in materialov.
Dve od savojih kolografij nam slikar nudi kot kvalitetni reprezentančni vizitki v sitotisku.
Slikar in grafik Miha D a 11 a V a 11 e , domačin, ki že nekaj let živi v Mehiki, se predstavlja le z enim delom, ki prepričljivo dokazuje njegovo izčiščeno likovno govorico in spremljanje sodobnih tokov v likovni umetnosti. Medtem ko je lani presenetil z močno barvitostjo, ki je
Škofja Loka — Trinajst ustvarjalcev, pesnikov in pisateljev začetnikov Gorenjske, se je v četrtek zbralo na območnem srečanju v Škofji Loki. Na literarnem večeru so se s svojimi prispevki predstavili: Mi-randa Mrčela iz Kamnika, Tatjana Trontelj iz Preddvora, Tatjana Sa-vinšek z Jesenic, Minka Gantar in Renato Gorjan iz Gorenje vasi, Miso Mrkaič, Polona Sosič, Livija Kocina, Lucija Piškur, Jože Volarič in Biserka Car iz Kranja ter Agata Trojar in Vlado Pire iz Škofje Loke. Pesmi Vlada Pirca bodo gorenjske pesnike in pisatelje začetnike predstavljale tudi na republiškem srečanju, (vp) — Foto: F. Perdan
do tedaj v njegovem delu nismo poznali, je v letošnjem sitotisku barvno spet bolj zadržan.
Mihu Dalla Valleju notranje soroden, vsebinsko celo eruptivnejši, formalno pa za zdaj še manj dognan, je Klemen Rodman, študent arhitekture, ki se ukvarja tudi s slikarstvom in še posebej z risbo. Obe razstavljeni sliki v kombinirani tehniki dajeta slutiti resnega in iščočega ustvarjalca znotraj najnovejših likovnih tokov.
Anton Plemelj, slikar samo-rastnik in član DSLU, razstavlja risbe s tušem na steklo, ki učinkuje plastično, hkrati ekspresivno in dekorativno. Z zanimivo poslikanimi prodniki, predvsem v obliki rib, ki sledijo obliki kamna in lahko služijo kot obtežilniki, nam slikar ponuja poraben likovno oblikovan predmet.
Brane Mrak, arhitekt, zaposlen kot oblikovalec v Elanu v Begunjah, je v risbi s tušem fantazijsko razgiban nemiren ustvarjalec, v barvitem Urbanem sladoledu, sliki na platno, išče vzporednice med arhitekturo in slikarstvom, reliefi iz ebe-novine pa poudarjajo njegovo realistično risbo in tehnično spretnost rezbarjenja v trdem materialu. Različnost izrazov je bodisi iskanje sebi najustreznejšega izraza bodisi »tr-stiranje« publike.
Kar pet razstavljalk: svobodna umetnica Melita Vovk, absolventka ALU v Ljubljani Andreja Čufer, likovna pedagoginja Metka Vovk-Mau-ser, oblikovalka Ana Marija Kovač, samorastnica Irena Lelja in študentka Filozofske fakultete v Ljubljani Julijana Bertoncelj se na letošnji razstavi predstavljajo z uporabnimi likovnimi predmeti. Melita Vovk razstavlja usnjena znamenja za knjige z risbo blejskih kočijažev v zlatem tisku, Andreja Čufer se predstavlja z obeski in broškami v keramiki, Ana Marija Kovač ima na razstavi plastične broške z zalitimi barvnimi kolaži oz. jesenskimi listi in vizitke v sitotisku, Metka Vovk-Mauser razstavlja originalne vizitke v akvarelu in pastelu, Irena Lelja tiskane vizitke z značilnimi žensko-ekspresivnim lepotnim obrazom in skicozno sliko .ženskega obraza, Julijana Bertoncelj pa s cvetličnimi motivi na ste-
O kitajski slikarki W A N G H U I-Q I N smo pisali ob njeni razstavi v Šivčevi hiši letos jeseni. Na novoletni razstavi privlači predvsem s svojim liričnim izrazom in drugačnostjo slikanja, ki je pogojeno v razvoju klasičnega kitajskega slikarstva, zraslega iz kaligrafije.
Ob otvoritvi razstave sta pedagoga Glasbene šole v Radovljici, KLEMEN RAMOVŠ, ustanovitelj Poletne glasbene akademije za staro glasbo v Radovljici in MAJA GOGALA, flavtistka, pripravila kvaliteten koncert na kljunastih in prečni flavti, ki je v veliki meri prispeval k polni zasedbi galerije.
Radovljiško občinstvo si koncertov želi. Čeprav kratki koncertni programi ob otvoritvah razstav ne morejo nadomestiti celovečernih koncertov, si galerija in njeni obiskovalci podobnih povezav v bodoče še želi-
3 Ves čas do konca razstave (do 31. decembra do 12. ure) so najmlajši obiskovalci vabljeni, da v galeriji sodelujejo pri barvanju polžka, kokoške in slona, in s tem pomagajo pri preizkušanju likovne in vzgojne vrednosti Zormanovih pobarvank.
Maruša Avguštin
Jezikovno razsodišče (183)
Uvoz in izvoz na avtocesti
»Ko se vozim po avtocesti Ljubljana—Razdrto, me vedno zmoti napis izvoz na tablah (nato sledi navedba kraja). Če govorimo o vhodu na avtocesto, bi morali, po moje, imeti tudi izhod z avtoceste. Da sem se končno odločil za to pismo, me je spodbudil članek .Nikoli več v Neapelj' (Delo, 17. 7. 1984), kjer piše v prvem odstavku: ,Če ne najamemo zasebne policije, tovornjaki kratko malo izpuhtijo nekje med izhodom z avtoceste in parkiriščem v mestu.' Meni je izraz izhod lepši. Če pa že mora biti izvoz, bodimo dosledni in pišimo še uvoz.« Tako L. Č. iz Nove Gorice.
Besedi izvoz in uvoz v pomenu ,kraj, prostor, po katerem se vozi iz česa' oziroma ,kraj, prostor, po katerem se vozi kam' pozna slovenščina že razmeroma dolgo — nekako od srede 19. stoletja, vendar ju je še Pleteršnik v svojem slovarju označil kot novoknjižni besedi — se pravi za taki, ki sta se še v njegovem času čutili kot novejši in sta se pojavljali zlasti v publicistiki. V današnjem knjižnem jeziku imata besedi naslednje pomene: izvoz 1. prodajanje blaga v tujino, npr. povečati izvoz blaga, in 2. kraj, prostor, po katerem se vozi iz česa, napr. urediti izvoz z dvorišča, izvoz s stranske ceste na glavno; uvoz 1. kupovanje blaga v tujini, npr. uvoz surovin, in 2. kraj, prostor, po katerem se vozi kam, npr. urediti uvoz v garažo, izvozi in uvozi ob avtocestah. L.Č. ima torej prav, ko trdi, da bi kazalo pri označevanju »izvoza« in »uvoza« ob avtocesti biti dosleden in uporabljati izraza tako, kot ju je že ustalila raba (zlasti v stroki). Do zamenjave z »izhodom« verjetno prihaja zato, ker sta zvezi izvoz z avtoceste in uvoz na avtocesto razmeroma novi (pojavljata se v strokovni literaturi in publicistiki šele v 60. letih) in ker sta sami besedi izvoz in uvoz v splošni predstavi verjetno bolj povezani z njunima pomenoma pod 1. Seveda pa so stvarne okoliščine, v katerih se z izrazoma srečujemo vedno take, da do pomenskih zamenjav ne prihaja, in ker avtomobili »vozijo« je vendarle bolj primerno rabiti izvoz in uvoz.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
— - -—
S knjižne police
Tri knjige s treh področij
V minulem mesecu .knjige je med drugimi nekaj svojih novosti predstavila tudi Cankarjeva založba. Tako smo dobili nov zvezek v zbirki malih leksikonov (Svetovna književnost), zgodovinski pregled novejše sovjetske zgodovine (Stalinov termi-dor) in zbornik tekstov iz ekonomije (Jugoslovenska privreda).
Svetovna književnost je drugi v -vrsti leksikonov, ki predstavljajo književnost tako ali drugače. Pred dvema letoma je namreč izšel leksikon o Slovenski književnosti, za prihodnje leto pa napovedujejo pri založbi še leksikon Jugoslovanske književnosti.
Okoli dva tisoč avtorjev je predstavljenih v novem leksikonu, kjer gre predvsem za pisatelje, pesnike irj dramatike. Več pozornosti so pripravljala namenili avtorjem iz 20. stoletja, ker so pač menili, kot je bilo rečeno, da so nam ti avtorji bliže. Seveda so zastopani tudi starejši avtorji, pomembni v razvoju in ustvarjalnosti svetovne književnosti, zanemarjen pa seveda ni niti razvojno-teoretični del. Stoodstotno popoln leksikon seveda ni, morda tudi zaradi tega ne, ker pri založbi pripravljajo veliki leksikon svetovne književnosti, ki bo dva do trikrat obširnejši od sedanje, žepne izdaje in bo vseboval blizu sedem tisoč gesel. Razveseljuje pa dodatek k leksikonu — pregled prevodov v slovenščino, ki naslovu v izvirniku sledijo z letnico izida. Leksikon je izšel v razmeroma visoki nakladi 15 tisoč izvodov in bo tudi tak, kakršen je, zanesljivo vsestransko uporaben priročnik.
Knjiga Stalinov termidor avtorja Marjana Britovška je zanimiva že samo zaradi dejstva, da obravnava tisto obdobje novejše sovjetske zgodovine, o katerem smo iz takšnih ali drugačnih razlogov in alarmantnih ter netočnih podatkov doslej vedeli
bore malo. Knjiga opisuje čas in obdobje po Leninovi smrti ter idejne boje, ki so rezultirali v zmagi stat nizma. Predstavlja pa nam tudi dogajanja, ki so vplivala na razvoj % cializma v SZ in drugih deželah . svetu. Knjigo odlikujejo dejar.s?... dejstva in podatki, saj je bilo pran tem časovnem obdobju doslej : senega veliko nejasnega in še več lažnega ter varljivega.
Branko Horvat je znan kot kritik jugoslovanskih družbeneek. nomskih razmer in v knjigi Jugoslovenska privreda je zbran niz njege vih besedil od srede šestdesetih let 'pa vse do lanskega leta. Delo je v dveh knjigah, kjer je prva name' njena prognozam in kritikam, dru« pa predlogom in rlšitvam. Knj:. izšli v novi enoti Cankarjeve založbe v Zagrebu.
Boris Bogataj
Vlastja razstavlja v Beljaku
V galeriji Na mestnem obzidju v Beljaku so 17. decembra odprli tu-stavo fotografij koroških avtorje Med njimi je tudi mednarodni m;, ster fotografije Vlastja Simončio v je častni član Foto zveze Koroške Predstavlja se s 44 deli, s pomembnejših področij njegovega fotograf skega snovanja. Otvoritvi razstav? je sledilo prijateljsko srečanje ljubiteljev fotografije, na katerem so začrtali program dela za prihodnje leto, ki ga nameravajo popestriti z najemnimi strokovnimi srečanji. Tako bodo koroški ljubitelji fotografije obiskali vzgojno središče v Gorenv. vasi, kjer že 13 let delajo po mednarodno priznanem modelu mladinske fotografske vzgoje.
Neuigrani,
neizdelani
Zgubljeni
koraki
na Loškem
odru
Mladi igralci Loškega odra so se v soboto, 15. decembra, na domačem odru predstavili svojemu občinstvu s prvo letošnjo premiero. Uprizorili so delo francoskega pisca Jeana C. Lumbarda — Zgubljeni koraki v prevodu Ra-dojke Vrančič.
Avtor, pripadnik srednje generacije francoske šole sodobnih dramatikov, ni preveč poznan slovenskemu gledališkemu občinstvu; bolj se ga morda nekateri spomnijo kot direktorja Francoskega kulturnega centra v Ljubljani. Igra Zgubljeni koraki nadaljuje linijo
gledališča absurda, kakor se je razvilo takoj po drugi vojni prav na Francoskem. Tako je Lombard v svoji dramaturgiji nadaljevalec Becketta in Ionesca, s čisto poetičnimi vložki v svojih komadih pa predstavlja tisti odklon v. zahodnem gledališču; ki hoče v njem, prej črnem, grotesknem, znova izpostaviti humanizem kot ljubezen do sodobnega in od Boga zapuščenega človeka na pragu enaindvajsetega stoletja. Takim avtorjem skoraj praviloma ne gre za eksplikacijo svoje vizije odrešitve, temveč zgolj za »odslikavo« dejanskega stanja, ki v določenem kontekstu dobi svoj pravi smisel — predstaviti namreč izpraznjenost sodobnega sveta in človeka v njem. Od tod potem alo-gičen dramaturški postopek, ki ne priznava logičnega sosledja dogodkov, niti ne upošteva logičnib vzročnih zvez med situacijami, med verbalnimi izjavami. V tem pogledu torej Lombardovo besedilo ne prinaša nekaj izrecno novega. Njegova temeljna inovacija se zdi v filozofiji »čakanja«, ki ni več gibalo človekovega obstajanja (kakor*v Beckettovi igri Čakajoč na Godotaj, temveč predstavlja -že duhovno, duševno smrt. S tem pa se lahko Lombard identificira kot radikalnejši nadaljevalec Becketta.
Besedilo je izredno dinamično, zamenjave oseb, prostorov, najrazličnejše situacije omogočajo igralcem sprostiti vse svoje sposobnosti in hotenja, tako da je to jako hvaležen tekst za uprizoritev. Žal pa se je na odru pokazalo, da igralci vsi po vrsti niso opravičili svojih vlog.
Morda še najmanj režiser predstave Igor Žužek, ki mu ni uspelo pripraviti niti »drame« niti »tragedije, groteske ali satire«, kakor je skušal sam opredeliti besedilo v gledališkem listu. Tako se gledalci v resnici niso mogli opredeliti za eno od »definicij«, ker je predstava ponesrečena zmes, v smislu: Vsakega nekaj, celota pa tako ni pomembna. Režiserju sicer ne gre zanikati nekaj dobrih zamisli in morda celo hotenja, toda izvedba le-tega je tako klavrna, da gledalec nehote podvomi v režiserjevo resnicoljubnost, celo zgrozi se nad takim maličenjem besedila, kot je loška uprizoritev Zgubljenih korakov. Ne samo, da mu niso jasni odnosi znotraj besedila (to je davek na dramaturgovo odsotnost), tudi samo poanto je le zaslutil in se v njenem prikazu laično izgubil v varljivo poetičnost. In še več — kako je mogel dopustiti, da se glasovi lutk reprodu-cirajo nejasni, bralcem se zatika ob branju, da o seslanju, noslanju in o neupoštevanju tako stavčne kot besedne intonacije sploh ne izgubljamo besed ... Na sceni se pokaže njegovo površno sodelovanje s scenografom (Tine Kalan), ki je pripravil nemo, a prazno sceno; a tudi s kostumografinjo Tončko Blaznik, ki je v glavnem pripravila sicer ustrezne kostume, a preveč tipične, premalo individualne — povrhu vsega pa še nekam staromodne (pri obeh zakoncih), čeprav je igra nesporno postavljena v sodobni čas, zakonca pa spet nista tako arhaična, kot ju obleče Blaznikova. Morda sta se najbolj ujela z glasbenim opremlje-
valcem (Andrej Misson), ki je pripravil ustrezen izbor glasbe.
Pri ugotavljanju sodelovanja z igralci pa režiserjeva vloga sploh popolnoma odpove Gledalec ima preprosto občutek, da so se hotenja prvega in zmožnosti igralcev popolnoma razšli. Kajti njihovo igranje je nekoordinirano, igra posameznikov pa na začetniški stopnji. V tem nas ne potrjujeta le njihova togos: in nesproščenost, temveč tudi pomanjkanje občutka za dikcijo. Sploh sta gib in govor poglavje zase, zlasti še slednji. Kakor da bi poslušali recital, ne pa gledali dinamično gleda liško igro. Lektor, Marko Črtalič. je očitno prav malo delal z igralci, ki ne poznajo nobe ne dinamike v govoru, ne obvladajo intonaoi;. še naglaševanje nekaterih besed jim dela težave. Klavrnost giba se najbolj pokaže ob prizorih z lutkami, ob čemer negativno :.s:o:: nekoordinacija med glasovi in gibi. Od vseh slabih igralcev je odstopal le Aleš Jelovčan. k. je z gotovo igro sicer upodobil svojo vlogo, to da njen smisel je popolnoma zgrešil; in na trenutke Jure Franko kot nonšalantni ljubimeo
Predstava v celoti gledana je kaj čuden kaos. Takšno jo opravičuje le neizkušenost mladih igralcev, ki so baje vsi prvič stali na odru, in pa neizdelanost režiserjevega koncepta. Svoje prispeva tudi besedilo, ki je bilo v loškem primeru prevelik zalogaj za začetnike Upajmo le, da se bojo igralci iz predstave v predstavo uigrali in nam kot prihodnjo premiero predstavili svojim zmožnostim primerno besedilo. M. Pusavev
TOREK, 25. DECEMBRA 1984
KULTURA, ZANIMIVOSTI
7. STRAN GLAS
V Tržiču so podelili Kurnikove nagrade za leto 1984
POPOTNI UT
Mira Kramarič:
Kultura oblikuje vsakogar
Tržič — V petek, 21. decembru, so v tržiški kinodvorani že dvanajstič podelili najvišja občinska kulturna priznanja — Kurnikove nagrade. Dosedanjim 68 nagrajencem, ki so dobili •o najvišje občinsko kulturno priznanje za njihove najpomembnejše in najkvalitetnejše ustvarjalne in pou-stvarjalne dosežke ali organizacijske uspehe na področju ljubiteljstva, se je pridružilo novih 9.
Slavnostna govornica na petkovi slovesnosti v Tržiču je bila Mira Kra-marič, predsednica Občinske kulturne skupnosti Tržič. V svojem nagovoru je poudarila pomen kulturnega življenja v kraju, posebno ljubiteljske kulture, ki je iz leta v leto bolj množična in na višji ravni. Kultura po svoje oblikuje vsakogar . . .
Žirija pri Občinski kulturni skupnosti Tržič je izbirala med predlogi, h so jih posredovali Zveza kulturnih frganizacij, kulturna skupnost, vodstva krajevnih skupnosti in občani. Težko in-zahtevno delo je opravila. Nagrado je prisodila osmim posameznikom, petim za tekoče, trem pa a življenjsko delo, ter Društvu tržiških likovnikov.
• Jelka Žagar je prejela Kurnikove nagrado in plaketo za dolgoletno
vsestransko delo v ljubiteljski kulturi. Danes ji je 85 let. Njena kulturna dejavnost, ki je povezana s Tržičem, se je pričela v štiridesetih letih, ko je pred fašizmom v Italiji zbežala z možem in sinom v Jugoslavijo. V Tržiču se je vključila v sokolsko društvo najprej kot vodnica otrok, kasneje kot igralka. Starejši Tržičani se še spominjajo njene Kastelanke, Svetega plamena, Ministrice, Žalujočih ostalih in celo operet. Svojo igralsko kariero je zaključila pri osemdesetih letih, ko se je zaradi opešanega vida učila teksta samo s poslušanjem.
• Za dolgoletno vsestransko delo v ljubiteljski kulturi je prejela Kurni-kovo nagrado Milica Debeljakova, predmetna učiteljica glasbe v pokoju iz Seničnega. Med vojno in po vojni je poučevala mlade igrati na harmoniko in klavir. V letih od 1947 do 1952 je bila voditeljica in ustanoviteljica glasbenega tečaja, iz katerega se je razvila tržiška glasbena šola. Veliko je tudj nastopala. Prvi samostojni koncert zbora meščanske šole je imela že leta 1940. Z zborom nižje gimnazije je po vojni nastopala na številnih pevskih taborih; 1953. leta je imela samostojen koncert v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1954 pa sta
^Mošnji dobitniki Kurnikovih nagrad -od leve proti desni: Jaka Ke-1 oredsednik Društva tržiških likovnikov je sprejel nagrado v ime-ktuitva Daniel Zupan, Marjan Sajovic Jožica Torkar, Smiljana Mitomana Leitinger, Jože Ahačič in Jelka Debeljak. - Foto: D.
V skladu z določili 8. člena Pravilnika o podeljevanju občinskega srebrnega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o načinu dela ter pristojnostih žirije
RAZPISUJE Žirija za podeljevanje priznanj OF pri POK SZDL Kranj
15 OBČINSKIH SREBRNIH PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE
ZA LETO 1985
1.
Občinsko srebrno priznanje OF je družbeno priznanje, ki ga podeljuje Občinska konferenca SZDL Kranj vsako leto posameznikom in organizacijam za posebne dosežke na področju družbenopolitične in društvene dejavnosti.
Občinsko srebrno priznanje OF je namenjeno posameznikom ali organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom, ki so trajnejšega pomena za razvoj posamezne samoupravne organizacije oz. skupnosti ali občine, zlasti pri:
— uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja vseh ravneh,
— uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
— uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pa pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij.
2.
Predloge za podelitev občinskih srebrnih priznanj OF lahko oblikujejo na pobudo posameznikov, organov in organizacij:
— krajevne konference SZDL,
— osnovne organizacije ZSS,
— vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini,
— vodstva družbenih organizacij v občini in
— zveze društev v občini.
Predlagani posamezniki oz. organizacije morajo biti praviloma že nosilci bronastega priznanja OF ali drugih priznanj, ki jih podeljujejo KS, OZD in druge samoupravne organizacije in društva, od podelitve pa mora preteči praviloma najmanj 5 let.
00 ZSS. vodstva družbenih organizacij v občini in zveze društev v občini so dolžni k svojim predlogom priložiti mnenje predsedstva KK SZDL, na območju katere posameznik živi oz. organizacija deluje.
Predlagatelj, ki oblikuje več predlogov, mora oblikovati prioritetni vrstni red predlogov.
3.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo ter ustrezno dokumentacijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj ČF pnOK SZDL Kran j. Trg revolucije 1, najkasneje do 15. februarja 1985 v naprti ovojnici z oznako: Ru/.pis za srebrna priznanja OF. Predlogov; prispelih po tem datumu, žirija ne bo upoštevala.
Predlogi morajo biti posredovani na posebnih obrazcih, ki so na Dlago pri Občinski konferenci SZDL.
Žirija zu podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Kranj
pod njenim vodstvom pevski zbor in orkester Glasbene šole uprizorila v Tržiču delo Kresniček. Nastopala je tudi kot solistka na klavirju, sodelovala v mladinskih in pionirskih oddajah Radia Tržič in Radia Ljubljana. Tudi danes, pri 69 letih, ko ji je vid že zelo opešal, v Seničnem še vedno dela z mladimi.
• Kurnikovo nagrado in plaketo je dobil tudi znan tržiški glasbenik Jože Ahačič. S 60 leti je še vedno član glasbenega Orkestra pri tržiških fol-klori.stih ter predsednik in pevec pri pevskem zboru društva upokojencev. V svoji dolgoletni karieri je igral najprej v salonskem in plesnem orkestru, v letih 1935 do 1982 je bil član tržiške godbe na pihala, dirigiral je tudi opereto Melodije srca. Bil je tudi zanesen igralec. Poskusil se je tudi kot pisec tekstov za Vesele večere, ki
so bili nekdaj v Tržiču zelo priljubljeni.
• Kurnikovo nagrado za dolgoletno in ustvarjalno delovanje na pevskem področju je prejel Daniel Zupan. Kdo ne pozna kvinteta bratov Zupan, ki poje že od leta 1967? Kvintet je pel že na številnih prireditvah doma in v tujini — v Avstriji, Italiji, Franciji in Nemčiji. Danijel je njegov duhovni vodja. Od leta 1977, ko se je formiral Komorni zbor Peko, je Daniel tudi njegov član, ko pa se je iz njega razvilo Pevsko društvo Peko, je
^Daniel postal tudi prvi predsednik zbora-in je še danes.
• Jožica Torkar je dobila Kurnikovo nagrado in plaketo za orgnaiza-cijo in sodelovanje v kulturnem življenju Loma. Pri pevskem zboru v Lomu poje že 13 let, na odrskih deskah pa nastopa že od leta 1971. Upodobila je vrsto zanimivih ženskih likov: bila je Klara v delu Pot do zločina, Katra v Ubogih samcih, Neža v enodejanki Vrnitev, Angela von Lear v Mladi ljubezni na obisku, v zadnji sezoni pa je odlično upodobila teto Pehto. Dolga leta je opravljala tajniške^ posle v Kulturnoumetniškem društvu Lom, sedaj pa je uspešna predsednica društva.
• Kurnikovo priznanje, plaketo in nagrado je za organizacijo in sodelovanje v kulturnem utripu Podljubelja prejela Romuna Leitinger. Kljub svoji mladosti, šteje komaj 21 let, je kulturnemu življenju Podljubelja dala svoj pečat. Že vrsto let vodi recitator-sko skupino, vse bolj pa postaja glavni pobudnik vseh idej in oblik kulturnega delovanja kraja. V kulturne programe vnaša povsem nove kvalitete, ki se odražajo na vseh prireditvah v Podljubelju. Lani se je v dramski skupini uspešno preskusila tudi kot igralka.
• Smiljana Brkljač je prejela Kurnikovo nagrado in plaketo za uspešno organizacijsko in režisersko delo pri podmladku Mladinskega gledališča Tržič. Sedem let že dela v Mladinskem gledališču, od 1981 pa je mentorica gledališkega krožka na osnovni šoli heroja Bračiča. Vrsto otroških predstav je že predstavila z njimi. Z recitalom Mesto Križem — Kraž se je predstavila tudi v Celovcu. Zadnji dve leti vodi krožek sama, vendar zato ni nič manj uspešna. Poleg rednega študija na fakulteti najde čas za pripravo recitalov otroške poezije, za novoletne predstave, za mladinske igre. Morda bo nekoč iz njenega krožka nastala v Tržiču prava gledališka skupina.
• Kurnikova nagrada in plaketa za prizadevno delo v Pihalnem orkestru je bila podeljena Marjanu Sajo-vicu. Že 21 let igra v orkestru na rog, po potrebi pa tudi na veliki boben, zdaj je tudi predsednik Pihalnega orkestra. Lani je bil Marjan Sajovic eden najbolj aktivnih organizatorjev pri formiranju skupine mažoretk. Veliko delo je opravil tudi pri iskanju pokroviteljev Pihalnega orkestra. Njegovo delo je povezano tudi z vzgojo mladih glasbenikov, saj poučuje igranja na rog precej novih mladih članov orkestra.
• Letošnja Kurnikova nagrada in plaketa za najbolj dejavno društvo v letu 1984 je bila podeljena Društvu tržiških likovnikov, ki je v enem sa mem letu uspešno oživilo likovno življenje v tržiški občini. Lep primer njegovega delovanja je Ex te m pore Tržič 1984, ki je s 86 udeleženci in 176 deli naenkrat postal tretja največja tovrstna likovna manifestacija v Sloveniji, takoj za Piranom in Novim mestom. Pomembne korake je društvo naredilo tudi na področju likovne vzgoje mladih, v vrtcih pod naslovom »Živa kracu<-, v osnovnih šolah pa z vodstvom po razstavah, obiski ateljejev slikarjev itd. Z udeležbo na likovnih ex-temporih v Ljubljani. Novem mestu in Piranu so si izmenjavali izkušnje V Piranu so osvojili drugo nagrado. Vsa ta izredna delavnost in živahnost obetata, da bo Dru-, štvo tržiških likovnikov postalo eno od žarišč likovnega življenja V občini m na Gorenjskem.
Tudi lep kulturni program so pri pravili tržiški kulturni delavci /u to priložnost. V gosteh so imeli celjski godalni orkester, ki je slovesnost svojstveno požlahtnil.
IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE
Črtomir Zoreč
116. zapis
Pot od Reteč do Godešiča je prav kratka; le na »veliko cesto«, ki veže Medvode s Škof jo Loko, je treba stopiti in že stojiš sredi velike gorenjske vasi, ki ji pravijo tudi Godešče, saj ima krajevno ime svoj izvir menda v »vodišču«. Drug imenoslovec pa razlaga krajevno ime iz »goditi, ugoditi«, torej, da je lega naselja kar ugodna. To pa je tudi res! Saj vas ni le lepa in bogata, pač pa tudi prav zgodovinsko pomembna. Loška gosposka je imela tu svojo pristavo, tu je bil tudi sedež »gode.ške županije« v katero so spadale še Reteče, Gosteče in Pungrt. Prebivalcev ima Gode-šič kar prek petsto, med njimi je še dosti veljavnih kmetov.
godeSki rojaki
Najprej moram seve omeniti pogumnega upornika proti nesmiselnosti sovraštva med ljudstvi raznih dežel. Na obnovljeni hiši Godešič št. 37 je vzidana lepo oskrbovana spominska plošča z napisom:
Tu se je rodil 6. maja 1887 vodja judenburškega upora Anton Hafner, ustreljen v Judenburgu 12. maja 1918.
Drug Godeščan, ki je živel svoji rodni vasi v čast, je bil dr. Jože Rant,
stomatolog ter pisec strokovnih in lovskih spisov. Rojen je bil 1896. umrl pe 1972. Za 9()-letnico namera vajo njegovi rojaki postaviti preč njegovo hišo LogOndrovo upodobitev popularnega moža.
Na Gode.šiču je doma tudi znan sli kar in himalajec Franc Novinec (r 1938).
KELTSKE GOMILE IN GOTSKA CERKEV
Hitim skozi vas na robu Sorske ga polja in skoraj bi pozabi omeniti stare gomile — keltska grobišča v Veliki dobravi. Le-t; so po večini še neraziskana, a že do sedanje izkopanine kažejo, da je n« področju Godešiča živelo prazgodo vinsko kulturno ljudstvo.
Drug tak pomnik stare slave pa jc prav gotovo poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki ima v notranjščini še dobro ohranjene freske Jerneja i/ Loke iz 16. stoletja. Žal pa je stenska slikarija iz prve polovice 15. stoletja, na vnanjr strani cerkve (pod lopo) skoraj povsem zbledela, večji del pa je že uničen. Tako »Posleanje sodbe« ne bo moč več videti ... Vsaj zanamcem ne!
Zanimivo je tudi izjemno lepo baročno slopno znamenje (trovogalno) iz 17. stoletja za hišo št. 6.
Poznogotska cerkvica.sv. Andreja
v Gostečah (stolp v sredini, obzidje)
Žetev tržiških likovnikov
Tržiški likovniki so v soboto, 15. decembra na prvem rednem občnem zboru »poželi« letino svojega dela. Ugotovil, so, da so na prvo leto delovanja lahko upravičeno ponosni, saj so naloge, ki s™ jih zadali na ustanovnem občnem zboru 13. oktobra lani, v celoti opravili.
Predvsem je tu bila dobrodošla razu mevajoča pomoč s strani kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij občine Tržič, ne nazadnje pa tudi združenega dela in družbenopo litičnih organizacij. Tudi slikarji sami niso držali križem rok, saj so sprejeli družbene dogovore tako ? delovnimi organizacijami in delovni mi ljudmi v privatni obrti in .tako z neposredno menjavo dela ustvarili tista sredstva, ki so še manjkala dc uspešne realizacije.
Da je družba pozorno spremljala njihovo delo je dokaz tudi letošnja Kurnikova plaketa, najvišje občin sko kulturno priznanje, ki jo bodo letos kot najbolj delavnemu društvu v občini v amaterski kulturi podelili Društvu tržiških likovnikov.
Prav zato društvo z optimizmom gleda v naslednjo sezono, za katero so obsežen program sprejeli na občnem zboru. Ob letu OSO rej bo pa spet žetev .
Janez Šter
Društvo tržiških likovnikov — njihova kratica je DTLA — je sad več kot desetletne želje, da iz razpršenih posameznikov postanejo živo kulturno telo. To je, kar lahko mirno trdimo, uspelo šele v tem letu, ko je društvo pod predsedstvom Jake Kepica resnično zaživelo. Spočetka jih je bilo kar 33 takih, ki v prostem času s čopičem in skicirko preživljajo svoj prosti čas, tvorno pa se jih je v društvo na ta ali oni način vključilo devetnajst.
Že spočetka je zaživela trdna povezava z vrtci. Slikarji so obiskovali najmlajše in jim v poučni uri z naslovom »Živa krača« prikazali čar ustvarjanja. Šolski mladini so omogočili pogled v ateljeje in jih vodili po razstavah. Sami slikarji so se t gosti srečali na I. slikarskem srečanju pod Storžičem v maju 1984 in svoja dela nato predstavili v paviljonu NOB. Ob občinskem prazniku so izložbe mestnega jedra spremenili skupaj S člani Fotokluba Tržič v eno samo ogromno galerijo. Prek 100 slik je bilo tedaj na ogled in na prodajo. Osrednja akcija pa je šele prišla na vrsto v avgustu, ko so v sklopu prireditve Šuštarska nedelja pripravili Ir.X-tempore Tržič '84. Na razpis je prispelo 176 del 86 avtorjev z domala vseh vidnejših likovnih društev Slovenije. Odkupljenih je bilo trinajst del; le /al, da obe likovni razstavišči — paviljon NOB in Kurnikova hiša — ne omogočata več kot 60 razstavljenih del.
O svoji celoletni dejavnosti je društvo s pomočjo filmskega kluba Tomo Križnar posnelo tudi film.
V teku sezone so se pokazale prve rešitve njihovega največjega problemu — prostor. Medtem, ko se sedaj srečujejo V sejnih prostorih društvu AMD Tržič, nakupljen papir, barve in risalne deske hranijo v začasnem skladišču, galerijski fond pa domuje v pisarni paviljona NOB, so re pokazale možnosti, da v samem mestnem jedru adaptirajo nekdanji mlin. Načrti niso skromni, saj bi za nakup in adaptacijo potrebovali domala pol
stare milijarde.
Kako je društvu vse to uspelo v nepolnem   letu   svojega obstoja.'
Dedek Mraz v KS Kranj-Center
Kranj — V krajevni skupnosti Kranj-Centei so tudi letos pred novim letom poskrbeli za bogat program različnih prireditev za najmlajše krajane. Tako bo v četrtek, 27. decembra, ob 16. uri v dvorani št. 15 občinske skupščine Ura risank, ob 17.10 pa bo na programu slovenski film Učna leta izumitelja polža.
V petek, 28. decembra, ob 16. uri bo v Koncertni dvorani Delavskega doma mladinska predstava DPI) Svoboda Primskovo z naslovom Štirje fantje muzikantje.
V soboto, 29. decembra, ob 9 uri bo v Klubu samoupravljavcev v Delavskem domu (vhod 2 nasproti Globusa) izdelo vanje papirnatih igrač, risanje in ura pravljic-.
V nedeljo, 30. decembra, ob 10. uri bo
v Konferenčni dvorani Delavskega doma lutkovna predstava KUD osnovne sole Franceta Prešerna z naslovom Vrtec' pri stari kozi.
Prireditelji vabijo -tarše, da pripelji« jo otroke. Po vsaki končani predstavi bo na obisku tudi dedek Mraz.
A 9.
OLA8 8. STRAN_
Dijaki Iskrine šole siti obljub o novi telovadnici
Prikrajšani za celovito telesno vzgojo
Čeprav je bila dijakom in vodstvu Iskrine šole v Kranju že večkrat obljubljena telovadnica, bo tudi njihova nova šola na Zlatem polju za zdaj še brez nje. Razlog: ni denarja!
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 25. DECEMBRA 1984
r
Franc Zupan, profesor telesne vzgoje: »Dijaki so na poti od šole do Stra-žišča, gimnazije ali štadiona izpostavljeni vremenskim neprilikam in prometnim nevarnostim. Pouk imajo po dve uri skupaj, čeprav bi bilo v pedagoškem pogledu precej bolje, da bi ga imeli dvakrat po eno uro. Prejšnja leta smo prav zavoljo težav pri izvajanju pouka telesne vzgoje in izvenšolskih športnih dejavnosti pripravili Za dijake zimsko in poletno šolo v naravi ter organizirane planinske pohode. V minulem šolskem letu smo imeli le še poletno šolo ob morju. Razlog: težave pri izvajanju pouka ostalih predmetov. Zdaj je vprašljivo, če bomo obdržali vsaj poletno šolo. Letošnji rezultati — med 400 dijaki prvih letnikov je bilo 42 neplavalcev in tretjina slabih — nas opozarjajo, da je ne bi smeli opustiti.«
Robert Jenko, dijak iz Cerkelj: »Več kot dvajset minut časa, namenjenega telovadbi, zapravimo vsakič pri hoji od šole do Stražišča ali štadiona. Že res, da sta hoja in premagovanje stopnic na poti v Stražišče koristna za zdravje, toda to ni telovadba, kakršno si dijaki želimo. Ker šola nima svoje telovadnice, je okrnjena tudi izvenšolska športna dejavnost — medrazredna tekmovanja, prveiistva šol. Ni prav, da so se v Kranju odrekli telovadnici. Če so zbrali denar za šolo, bi ga morali še za športne objekte.«
Kranj — Po eni strani si prizadevamo, da bi mlade odtegnili od postopanja po cestah in posedanja po gostinskih lokalih; po drugi plati odločamo in ravnamo v nasprotju s temi družbenimi cilji. Ni treba posebej poudarjati, kako pomembna je celovita telesna vzgoja za zdrav telesni razvoj mladega človeka in za njegovo pripravljenost na psihične strese, pa kljub temu v Kranju niso dovolj storili, da bi dostojno poskrbeli za mladino. Nova Iskrina šila na Zlatem polju, v kateri bo 30 učilnic in 15 delavnic, bo še nekaj časa brez telovadnice — kot da dijaki še ne
Martina Bogataj, dijakinja iz Železnikov: »Od sošolcev sem slišala, da bo v novi šoli na Zlatem polju pouk telovadbe izven rednega šolskega časa. Mislim, da to ni sprejemljivo, ker se precej dijakov vozi v šolo tudi iz oddaljenih krajev. Mnogi dijaki bi v tem primeru raje poiskali opravičilo ali bi neopravičeno izostali.«
bi bili siti obljub in stalnega tekanja od šole do gimnazije, športnega parka Stanko Mlakar in športnih objektov Save v Stražišču, kot da vlaganje v bodoče kovinarje in elektrotehnike, ki jih združenemu delu še vedno primanjkuje, ne bi bila gospodarska naložba.
Ko je svet za razvoj pri telesnokul-turni skupnosti Kranj postavil izgradnjo športnih objektov ob novi Iskrini šoli na Zlatem polju na predzadnje mesto, so učitelji in učenci, člani šolskega športnega društva, postavili delegatsko vprašanje, s katerim so opozorili na nepravilnost takšne odločitv i . »Nič kolikokrat nam je bilo že obl' Ijeno, da se bo gradila telovadnica jd stari šoli. Sedaj smo spet izigrani, tokrat ob gradnji nove šole. Tq pomeni, da bo gradnja športnih objektov ob naši šoli prišla na vrsto šele po letu 2000 in da bo še najmanj 15 rodov prikrajšanih za celovito telesno vzgojo. Ne vemo, ali so bili drugi res bolj upravičeni v svojih zahtevah ali pa smo bili mi premalo odločni,« so zapisali.
»Iskrina šola izobražuje dijake za elektrotehniške in kovinarske poklice že štirideset let, a v vsem tem času ni imela svoje telovadnice. Igrišča ob šoli, ki smo jih nekdaj imeli za pouk telesne vzgoje, so pozidali; na njihovem mestu je zrasla nova tovarniška stavba,« pravi ravnatelj šole Franc Lebar. »Ko smo se odločali za novo Iskrino šolo na Zlatem polju, smo načrtovali tudi izgradnjo športnih objektov. Kasneje se je izkazalo, da za oboje ne bo denarja. Zadovoljni smo, da bomo po tolikih letih prizadevanj končno dobili novo šolo, toda takoj moramo začeti z akcijo, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju zgradili tudi športne objekte. Načrtujemo, da bosta v novi šoli dve tretjini pouka v dopoldanskem času in tretjina popoldne; glede na to bomo morali zgraditi telovadni prostor, v katerem bodo lahko naenkrat telovadili trije razredi. Ko bomo začeli s poukom na Zlatem polju, bo vprašanje, kako in kje organizirati pouk telesne vzgoje, dobilo nove razsežnosti. Zaradi oddaljenosti bomo morali opustiti telovadbo v Stražišču in poiskati prostor za izvajanje pouka  telesne  vzgoje  bližje   — na kranjskih osnovnih šolah. Že res, da so te telovadnice že zdaj polno zasedene od jutFa do večera, vendar bo moral obvezen pouk telesne vzgoje dobiti prednost pred interesnimi športnimi dejavnostmi. Problematiko bomo ublažili s tem, da bomo verjetno že prihodnje leto zgradili ob šoli tri igrišča in krajšo atletsko stezo, pozimi pa si bomo pomagali tudi s tekom na smučeh.«
C. Zaplotnik
Priznanja gorenjskim strelcem
Ljubljana — Predsednik Strelske zveze Slovenije Kosta Bizjak je ob koncu leta podelil priznanja najboljšim strelcem v letošnji sezoni. Za najboljšega med moškimi so proglasili   21-letnega tekmovalca ljubljanske Olimpije Rajmonda De-bevca (bil je  12.  na olimpijskih grah v Los Angelesu) in med ženskami 16-letno Denis Bolo iz Titovega Velenja, ki je letos osvojila štiri republiške naslove in postavila več republiških rekordov. V posameznih strelskih disciplinah so bili najboljši: v mednarodnem programu RajmOnd Debevec (Olimpija), v nacionalnem programu Henrik Peter nelj (Škofja Loka), ki je letos v stre ljanju z vojaško puško dosegel ime niten republiški rekord — 189 kro gov od 200 možnih in osvojil četrto mesto na državnem prvenstvu Ivangradu, v pištolskih disciplinah Franc Peternelj st. (Kranj), ki je na državnem prvenstvu v Zagrebu do segel 596 krogov od 600 možnih al celo krog več kot letošnji olimpijsk zmagovalec v tej disciplini, ter v di sciplini trap Marijan Sotlar iz Seno žeč. Za najboljšo strelsko družino v mednarodnem programu so razgla sili ljubljansko Olimpijo in v nacio nalnem   programu   Skofjo Loko Franc Peternelj st. je prejel nagra do tudi za naslov državnega prvak in za nastopanje v državni repre zentanci.
Predsedstvo SFRJ je ob 35-letnic Strelske zveze Slovenije odlikovalo več zaslužnih strelskih delavcev in strelcev. Mednarodni sodnik Franc Titan je prejel red dela z zlatim vencem, Bogdan Jež, Lojze Mikolič in Franc Peternelj st. (Kranj) red dela za narod s srebrno zvezdo, Peter Dimic in Janez Otrin (Jesenice red dela s srebrnim vencem in Jože Vrbinc medaljo zaslug za narod- j
Proglasili najboljše v avto-moto športu
Uspešna sezona gorenjskih tekmovalcev
Športne igre delavcev radovljiške občine
Elan, Iskra Lipnica in PTT Radovljica prvaki
Razglasitev rezultatov sindikalnih športnih iger bo v četrtek ob 16. uri v Sindikalnem izobraževalnem centru Radovljica.
Radovljica — Na sindikalnih športnih igrah delavcev radovljiške občine je v devetih športnih panogah — v smučarskih tekih, veleslalomu, keglja-ških borbenih partijah, odbojki, streljanju z zračno puško, malem nogometu, plavanju, namiznem tenisu in kegljanju nastopilo 2432 zaposlenih, od tega 571 žensk in 1852 moških, iz 120 osnovnih sindikalnih organizacij. Najbolj množična so bila tekmovanja v kegljanju (638 nastopajočih), v keglja-ških borbenih partijah (372) in v malem nogometu (280), najslabša pa je bila udeležba v plavanju (91) in v namiznem tenisu (91) ter v smučarskih tekih (131). Med delovnimi organizacijami z več kot 400-zaposlenimi (I. skupina) je zmagal begunjski Elan, med kolektivi, ki imajo od 100 do 400 delavcev (II. skupina), Iskra Lipnica in med organizacijami z manj kot 100 zaposlenimi (III. skupina) PTT Radovljica.
Rezultati — ženske — I. skupina: 1. LIP Bled 387 točk. 2. Iskra Otoče 245, 3.
Elan Begunje 240; II. skupina: 1. Iskra Lipnica 254, 2. Žito Triglav Lesce 147, 3. Gorenje Radovljica 144; III. skupina:
I. OŠ Gorje 142, 2. PTT Radovljica 132. 3. Dom Janka Benedika 39; moški - I skupina: 1. Elan Begunje 782, 2. Veriga Lesce 666, 3. Obrtno združenje 485: II skupina: 1. Iskra Lipnica 254, 2 Triglav Lesce 147, 3. Gorenje Radovljica 144; III. skupina: 1. Filbo Bohinjska Bistrica 157, 2. PTT Radovljica 156,3. Alpetour — potniški promet Radovljica 116; skupna razvrstitev — I. skupina; 1. Elan Begunje 1073,3, 2. Veriga Lesce 865, 3. Iskra Otoče 716, 4. LIP Bled 674,6, 5. Obrtno združenje 560.6:
II. skupina: 1. Iskra Lipnica 347, 2. Žito Lesce 258,5, 3. GP Bohinj 243.4, 4 Upravni organi SO Radovljica 176,6, 5 Gorenje Radovljica 149,4; III. skupina 1. PTT Radovljica 295, 2. Filbo Bohinjska Bistrica 210,6, 3. OŠ Gorje 159 4 4 Knjigoveznica Radovljica 157, 5. SIS družbenih dejavnosti 126,4.
(cz)
Skupščina Atletskega kluba Triglav
Kranjski atletiki povrniti ugled
Atleti in atletinje kranjskega Triglava so v minuli tekmovalni sezoni osvojili na balkanskih, republiških in zveznih tekmovanjih 42 kolajn — Med atleti najuspešnejši Simon Rudež in med atletinjami Petra Rajgelj
Kranj — Poročilo trenerja Iztoka Kavčiča o dosežkih v minuli tekmovalni sezoni na petkovi skupščini Atlet-
V.
rodnega turnirja . - Avstriie rem so nastopili tekmovalci iz Avstrije,
SPOROČILI STE NAM
Kranj: judoisti Triglava nadaljujejo z uspešnimi nastopi — Judoisti kranjskega Triglava so se kljub težavnemu gmotnemu položaju udeležili medna-Beljaku, na kate-z
Italije in Slovenije. V močni konkurenci so štirje kranjski judoisti zasedi tretje mesto: Damijan Kalan v kategoriji do 71 kilogramov, Marjan Remic v razredu do 86 kilogramov, Radenko Durič v kategoriji do 95 kilogramov in Meh-med Mušič v skupini tekmovalcev, težjih od 95 kilogramov. Dva tedna kasneje, natančneje 9. decembra, so kranjski tekmovalci nastopili še na mednarodnem  turnirju  Nagaoka v Ljubljani. Med judoisti Triglava sta se izkazala Maja Kaštrun z drugim mestom med članicami in Janez Martinčič s tretjim mestom med mladinci. — M. Benedik Tržič: v odbojkarski ligi vodi Podlju-belj — V moški občinski odbojkarski ligi sodeluje letos 16 ekip, kar je veliko glede na to, da je odbojka v Tržiču slabo razvita. Ekipe so razdeljene v dve kakovostni skupini. V prvi skupini, kjer vsaka ekipa igra z vsako po dvakrat, je po prvem delu
Ljubljana — Predstavniki odbora za avto-moto šport pri Avto-moto zvezi Slovenije so v četrtek na slovesnosti v sejni dvorani Autocommerca v Ljubljani proglasili letošnje slovenske prvake v avto-moto športu in podelili priznanja drugo- in tretjeuvrščenim slovenskim tekmovalcem na državnem prvenstvu. Na republiškem prvenstvu v avtorallvju so bili minulo sezono najuspešnejši tekmovalci Slovenija avta, Donit Olimpije in Kompas Hertza. Med tremi posadkami škofjeloškega avto-moto društva se je v tem tekmovanju najbolj izkazala dvojica Viktor Oblak (voznik) — Ivan Prosen (sovoz-nik), ki je v razredu do 850 cem zasedla tretje mesto. V kartingu se je med gorenjskimi tekmovalci prebil na zmagovalne stopnice le Vladimir Berce (AMD Bled) z drugim mestom v kategoriji do 125 kubikov — formula C. Na eestnohi-trostnih dirkah v motoristov je bil Mi-
lan Špendal (AMD Kranj) tretji v razredu do 50 kubikov, Janez Pintar (AMD Kranj) drugi v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov, Božo Janež (AMD Kamnik) drugi v kategoriji do 250 kubikov, Milan Pivk iz Virmaš pri Škofji Loki, ki sicer vozi za Slovenija avto, pa prvi v razredu serijskih motorjev prostornine nad 250 kubikov. V mo-tokrosu je čast gorenjskih tekmovalcev rešil mladi Robi Rendulič (AMD Kranj), ki je postal slovenski prvak v razredu do 80 kubikov; ekipa kranjskega avto-moto društva pa je bila v tej kategoriji druga. V razredu do 250 cem so žirovski tekmovalci zavzeli tretje mesto.
Na državnem prvenstvu se je od gorenjskih tekmovalcev prebil na eno od prvih mest le cestnohitrostni dirkač Janez Pintar (AMD Kranj), ki je bil v kategoriji do 125 cem drugi /.a Robertom Hmeliukom iz Novega mesta fczl
vodstvu Pod-ljubelj z 12 točkami; prav toliko jih je v sedmih tekmah zbrala drugouvrščena Prosveta. Tretji je Peko z 10 točkami, sledijo Obdukcija in Blue racersi z 8, Karantanci s 4, Koprive A z 2 točkama in koprive B, ki doslej še niso zmagale. V B ligi, kjer igrajo enokrožno, je po prvem delu v vodstvu ekipa Muppet shovva, ki ima tudi največ možnosti za napredovanje v A skupino. Sledijo tri ekipe s tremi zmagami in enim porazom: BPT, Pihalni orkester in ZVUTS Tržič. Johnny Logan, Albatros in Gent-lemeni so v štirih tekmah zbrali po dve točki, na zadnjem mestu pa so še brez zmage Peko-Semaforji. — J. Kikel
Jesenice: zmaga domačinke Irine Vauhnik — Drsalni klub Jesenice je pred nedavnim priredil na ledeni ploskvi v dvorani pod Mežakljo tekmovanje v umetnostnem drsanju za pokal republik in pokrajin. Nastopilo je 32 mladincev in mladink iz-Vojvodine, Srbije, Hrvatske in Slovenije, med njimi tudi tri jeseniške drsalke — Irina Vauhnik, Romana Kučina in Petra Nagode. Najzanimivejše je bilo tekmovanje deklet, med katerimi je po obveznih likih povedla Suzana Smit iz Zagreba, Irina Vauhnik je bila druga, Petra Nagode, ki letos prvič nastopa med mladinkami, na presenetljivo dobrem 13. mestu, Romana Kučina, ki je drsala slabše od pričakovanj, pa 14. Pri izvajanju kratkih programov so tekmovalke naredile več napak. Vauhnikova je kljub padcu zadržala 2. mesto, Nagode-tova je zdrsnila za mesto, Romana Kučina pa se je povzpela na 11. mesto. V prostem programu je Irina Vauhnik dokazala, da je trenutno njaboljša mladinka v Jugoslaviji; odlično je drsala in se prebila na prvo mesto. Romana sicer ni pokazala vsega, kar zmore, vendar je tudi njeno 11. mesto lep uspeh. Petra je nazadovala še za dve mesti in na koncu zavzela 16. mesto. Med mladinci je bil najboljši Jo.ško Cernovec iz Zagreba. — A. Ilenič
skega kluba Triglav je pokazalo, da Kranj dobiva dostojne naslednike Mi-leka, bratov Prezelj, Paplerjeve, Kavčiča in drugih, nekdaj zelo uspešnih kranjskih atletov in atletinj. Med 86 tekmovalci v klubu so za zdaj fantje uspešnejši od deklet, starejši mladinci pa od članov in vseh ostalih starostnih kategorij. Med 33 tekmovalkami ni nobene članice, le tri starejše mladinke, 10 mlajših mladink in 20 pionirk. Mladost, zavzetost pri vadbi in načrtnost pri delu so zagotovilo, da bo klub še napredoval in morebiti že v dveh, treh letih povrnil kranjski atletiki nekdanji ugled. To ne bo lahka naloga, če upoštevamo, da imajo tekmovalci na dotrajanih atletskih napravah slabe možnosti za vadbo, da se klub otepa z denarnimi težavami in da delo sloni le na peščici prizadevnih atletskih delavcev.
Kranjski atleti in atletinje so v minuli tekmovalni sezoni osvojili na balkanskem, slovenskem in državnem prvenstvu ter na tekmovanjih za slovenski in jugoslovanski atletski pokal 42 kolajn. Na balkanskem mladinskem prvenstvu v Mariboru je Simon Rudež osvojil zlato kolajno kot član zmagovite jugoslovanske štafete 4 x 100 metrov ter srebrno v teku na 100 metrov, Go-ran   Kabič  srebrno  v deseteroboju, medtem ko je Aleš Mencinger v metu kopja zavzel četrto mesto. Rudež je zmagal tudi v teku na 100 metrov v finalu članskega atletskemu pokala Slovenije. Mencinger je postal državni in republiški prvak v metu kopja med starejšimi mladinci; najboljši je bil v finalu slovenskega atletskega pokala in tretji na tekmovanju za jugoslovanski pokal. Kabič je postal državni prvak v deseteroboju in republiški v skoku v daljavo; razen tega je na republiških in zveznih tekmovanjih osvojil še osem kolajn — skupno kar enajst ali četrtino vseh. Uroš Oblak je zmagal na slovenskem prvenstvu za starejše mladince v teku na 3000 metrov. Petra Rajgolj je bila druga v skoku v višino na neuradnem državnem prvenstvu za mlaj-
r
Smučarski tečaji
Radovljica — Zveza telesnokul-turnih organizacij (ZTKO) Radovljica bo priredila januarja in februarja tečaj za vaditelje alpskega smučanja. Kandidati morajo biti stari najmanj 17 let in morajo znati dobro smučati. Tečaj traja 10 dni. Cena je 10 tisoč dinarjev, v kar so všteti smučarska karta, hrana, literatura ter izdatki z izpiti in demonstratorjem. Kandidati, ki so aktivni v telesnokulturnih organizacijah in jih bodo le-te tudi prijavile za tečaj, bodo plačali le štiri tisoč dinarjev. ZTKO sprejema prijave do 4. januarja.
Šolski center za telesno vzgojo Ljubljana razpisuje tudi tečaj za učitelje alpskega smučanja .in sicer v času od 10. do 20. januarja ter od 20. do 30. marca. Udeležijo se ga lahko kandidati, ki so stari najmanj 18 let, so že dve leti vaditelji ali kategorizirani tekmovalci. ZTKO Radovljica bo plačala del izdatkov le tistim kandidatom, ki so delavni v klubih. Prijave bo sprejemala do 5. januarja.
Marca bo radovljiška ZTKO pripravila še tečaj za vaditelje teka na smučeh. Prijave z vplačilom 6000 dinarjev oziroma 4000 dinarjev za kandidate, ki jih bo predlagal klub bo sprejemala do 31. januarja. Kan didati morajo biti stari najmanj 17 let in že dobro izurjeni v teku na ^smi
še mladince in mladinke, enako mesto pa je na tem tekmovanju zavzel tudi Igor Rus v teku na 1000 metrov. Poleg omenjenih tekmovalcev so letos osvoji-li kolajne še Tomaž Janežič, Matjaž Krž, Marko Dovjak, Robi Kranjc, Ivan Hribernik, Breda Čop, Renata Kuralt Pavel Močnik, Igor Kalan, Tatjana N: količ, Matjaž Polak, Barbara Simčič .-. Iztok O mer za. Atleti in atletinje Trigla-va so veliko pripomogli tudi k ekipn: zmagi kranjske ekipe na jesenskerr. krosu za pokale Dela. Klub ima šest športnikov republiškega razreda (Ru dež, Kabič, Mencinger, Močnik. Dov jak in Udovč), dva v perspektivnem ra zredu (Kukovica in Rus), 17 v prvem in 15 v drugem razredu.
Na petkovi skupščini kluba so za novega predsednika izvršnega odbora izvolili Dušana Prezlja in za podpredsednika Vlada Sodina. Za najboljšega atleta v letu 1984 so proglasili Simona Ru-deža in za najuspešnejšo atletinjo Petro Rajgelj. Simon Rudež, Goran Ka bič, Aleš Mencinger in trener Lojze Kogovšek so prejeli posebna prizna nja, 25 atletov in atletinj pa plakete
M
Jure Franko športnik Jugoslavije in Slovenije
KRANJ - V hotelu Esplanade Zagrebu je bilo v nedeljo spet živahno. Vsako leto v tem hotelu proglasijo najboljšega športnika, športnico in moštva Jugoslavije \ etošnjem petintridesetem izboru za najboljše športnike Jugosia so Sportske novosti iz Zagreba spet proglasile najboljše, ki so nastopali na letošnji zimski olimpiadi v Sara-evu in letni v Los Angelesu.
Najboljši športnik Jugoslavijo U leto 1984 je postal naš alpski smučar Jure Franko iz Nove Gorice, saj je na olimpijskem veleslalomu v Sarajevu dosegel imeniten uspeh Osvojil je za Jugoslavijo prvo olinv pijsko odličje, srebrno kolajno. Za to je tudi prav, da je Jure Franko najboljši športnik leta. V ženski konkurenci je najboljša Jugoslovanska rokometašica Radničkoga iz Beograda Svetlana Dašič-Kitic moštvenem delu so najboljši spor tniki letošnjega leta zlati vaterpofi sti Jugoslavije iz Los Angelesa in zlata dekleta s te olimpiade roko metašice Jugoslavije. Ti dv.3 moštvi sta med najboljšimi ekipami Jugoslavije. Trofej fair play je za letošnje leto dobil Dragan Nenezič, odboj kar Vrbas iz Titovega Vrbasa
Dan pred proglasitvijo najboljših jugoslovanskih športnikov so v Postojni proglasili tudi najboljše 'slo-venske športnike. Novogoričan Ju re Franko, alpski smučar je tudi najboljši slovenski športnik za leto 1984, drugi je Dušan Puh iz Pirana, tretji pa alpski smučar Bojan Kri žaj. V ženski konkurenci, je prvo mesto v Sloveniji osvojila alpska smučarka Mateja Svet iz Ljubljane druga je rokometašica, zlata iz Los Angelesa, Alenka Cuderman, tretje mesto pa si delita namiznoteniška igralka Olimpije Vesna Ojsteršek in alpska smučarka Nuša Tome članica loškega Alpetourja. V mo štvenem delu so prvi padalci, ki so osvojili srebro na letošnjem sveta* nem prvenstvu v Franciji, drugi s«, judoisti Impola iz Slovenske Bistri ce, tretji pa je odbojkarski klub Pa »loma Branik iz Maribora. -dh
IggM, 25. DECEMBRA 1984
NOVOLETNE ČESTITKE
13. STRAN GLAS -\
bombažna predilnica in tkalnica i tržič
SREČNO '85
100 let
SOZD KEMA DD MARIBOR
KEMIČNA TOVARNA P 0 0 N A R T
nudimo vam
— preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovih na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene
— preparate za obdelavo tiskanih vezij ■— preparate za fostatiranje kovin
— preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin
— razne laboratorijske kemikalije
— pomožno galvansko opremo
— servisne usluge
Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov! Srečno in uspehov polno novo leto 1985
UIU
KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, p. o.
PRISTAVA 80
Želi vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem srečno in uspeha polno novo leto 1985
1964
alpina
~ ŽIRI
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1985
OBRTNO PODJETJE TRŽIČ p. o.
Želi vsem bralcem Glasa in poslovnim sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1985
in se priporoča s svojimi storitvami!
Ig;
zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj
Vsem delovnim ljudem, zavarovalcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1985
■ v
OBLAČILA
-NovosL
Tržič
OBLAČILA NOVOST TRŽIČ
Želi vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1985.
Obiščite našo tovarniško prodajalno v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču.
J v
TOKOS
TOKOS TRŽIČ p. o
T R Z I C tržiška tovarna kos in srpov - tržič
Želi vsem delovnim in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1985
Q LAS U STRAN
—■-
NOVOLETNE ČESTITKE
TOREK, 25. DECEMBRA 1984
xoterm
k anj
j ugoslavija
640 A Kranj kemična tovarna Jugoslavija
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in polno uspehov v novem letu 1985
330
tMTl le I
Servisno podjetje Kranj
Tavčarjeva 45, telefon 21-282
želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1985
Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodna-inštalater-ska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska.
VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA
Veletrgovina
Q©O©0
Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem, kupcem in obiskovalcem srečno novo leto 1985
VSEM OBČANOM IN KUPCEM ŽELIMO SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1985 TER SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH
SLOVENSKE ŽELEZARNE
ŽELEZARNA JESENICE
Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želimo srečno
in uspešno NOVO LETO 1985
cilmifCi
Alpska modna industrija
ALMIRA
Radovljica
Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno leto 1985
W\ vezenine bled
Vsem poslovnim prijateljem in občanom želimo srečno ter uspehov polno novo leto 1985
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o.
— TOZD KOMUNALA, KRANJ — b. o.
— TOZD OBRAT KRANJ, — b. O;
— TOZD GRADNJE KRANJ, — b. o.
— TOZD OPEKARNE, KRANJ — b. o.
in SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE KRANJ
i
Delovni kolektiv želi občanom Gorenjske
in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1985
1 —
TOntK
, 25/PECEMBBA 1984
TfOVOLETNE čestitke
l» ^^^^
.15. STRAN OLA
Kemična čistilnica ; in pralnica
t JESENICE
(   s svojimi poslovalnicami:
Mnogo sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov v novem letu želimo vsem delovnim ljudem, potrošnikom, gostom in poslovnim partnerjem.
Zahvaljujemo se za sodelovanje v preteklem letu in se še naprej priporočamo
Trgđvska in gostinska DO Kranj
sozd
GLG
združeno gozdno in lesno gospodarstvo -b3ed
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
s TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽfČ in PREDDVOR TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ in PREDDVOR, TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ
in DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB KRANJ
Želi vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kooperantom srečno in uspeha polno novo leto 1985.
Kmetijska zadruga Bled
vsem članom in občanom srečno novo leto 1985
Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodajamo tudi gradbeni material.
V naših vrtnarskih obratih in cvetličarni na Bledu nudimo vse vrtnarske in cvetličarske storitve.
SE PRIPOROČAMO!
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
Kranj, Koroška c. 53 35 LET
Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka
Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig in Sever
želi vsem poslovnim prijateljem m občanom srečno
in uspeha polno novo leto 1985
PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA
Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, poslovna enota skladišče Kranj.
Občanom Gorenjske želimo srečno in uspehov polno 1985. leto
v skladišču v Kranju, C. Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267
Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve.
Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoko kvalitete.
KIT KMETIJSKO
ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o KRANJ
• TOZD KMETIJSTVO KRANJ
• TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA
• TOZD MLEKARNA KRANJ
• TOZD OLJARICA BRITOF
• TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
• TOZD AGROMEHANIKA KRANJ
• TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA
• TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ
• TOZD KLAVNICA JESENICE
• in DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE
želijo svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom srečno in zadovoljno novo leto 1985
O LAS 16. STRAN
NOVOLETNE ČESTITKE
TOREK, 25. DECEMBRA 1984
Frizerski salon
KALAN DANICA
Titov trg 4 b Škofja Loka tel.: 60-138
Cenjenim strankam želimo srečno novo leto 1985 Se priporočamo!
V*
GOSTILNA
BEGIĆ MATO IN IVANKA KRANJ, Delavska cesta 21., tel.:23-992
Cenjenim gostom, vsem občanom ter poslovnim prijateljem želimo prijetno praznovanje in uspešno novo leto 1985 in se priporočamo za obisk.
J
z!)
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ŽA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1985!
KOTO
Koteks tobus in zbiralnica kmetijskih zadrug
Hotel Bor grad Hrib Preddvor se priporoča za obisk v
Grajski gostilni z domačo kuhinjo. Odprto vsak dan razen nedelje, od 12. do 15. ure in od 18. do 22. ure. Za skupine po dogovoru rezervacije po tel.: 45-080. se priporočamo
Robnik Franc,
urar
Kranj,
Tavčarjeva 7
Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1985
Poslovnim partnerjem in prijateljem želim uspešno nadaljnje sodelovanje. SREČNONOVO LETO 1985
Ličarstvo v peči ZUPAN
Tekstilna ulica 14, Kranj
rr
MARIJA PRIMC
Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam!
Cenjenim strankam in ostalim občanom Gorenjske želi srečno novo leto 1985
jVGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ
l^"^^ Ul. Mirka Vadnova 5
Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte,
zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj
Želimo občanom Kranja, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škof je Loke srečno in uspešno novo leto 1985.
Cenjene goste vabim na raznovrstne pizze in vsakodnevne tople obroke.
Obenem pa vsem gostom in občanom želim srečno novo leto.
OKREPČEVALNICA PRI CILKI,
Oprešnikova 84, Kranj.
Mercator
Mercator — Rožnik TOZD PRESKRBA
v v
TRZIC
Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje
Vabimo vas v naše bogato založene prodajalne v Tržiču in Kranju, in še posebej v naš NOVO ODPRTI PRODAJNI CENTER NA PLANINI v Kranju!
P.O.S.
USLUGA
podjetje obrtnih storitev P. 0.
Kranj Delavska cesta 2/B telefon: 23-262
— izdelujemo žične ščetke za čiščenje plamene strani kotla in dimnih tuljav ter ostalih ščetk po naročilu;
—- izdelujemo razna tesnila in ostale gumi izdelke po naročilu;
— pranje in kemično čiščenje perila in oblek. Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 1985
icoi»
KOVINSKO PODJETJE
KRANJ Sučeva 27
Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo
Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1985
^ KINOKMNJ
?) KINO KRANJ
Stritarjeva 1
s svojimi enotami v Kranju, Tržiču, Kamniku, Duplici in na Jesenicah želi svojim kinoobiskovalcem in drugim občanom SREČNO NOVO LETO!
V naše kinematografe prihaja angl. indij, zgodovinski film GAN DHI
Dobitnik 8 OSKARJE'
Kino Center Kranj: 1      r. januarja
V ostalih naših kiner       rafih od 7. 1. 1985 dalje
GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ
Z DELOVNO ORGANIZACIJO OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI
Zdravstveni dom Bled, Zdravstveni dom Bohinj, Zdravstveni dom Jesenice, Zdravstveni dom Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Zdravstveni dom Radovljica, Zdravstveni dom Škofja Loka, Zdravstveni dom Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske, Zobna poliklinika
Z DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE BOLNIŠNICE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI
Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Splošna bolnica Jesenice in Psihiatrična bolnica Begunje
IN DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE LEKARNE
želijo občanom srečno novo leto 1985
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC V Kranju
ORGANIZACIJA-ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspehov polno novo leto 1985
^ TOREK, 25. DECEMBRA 1984
NOVOLETNE ČESTITKE , OBVESTILA, OBJAVE
17. STRAN OL 8
^LZS^'ZVAJALa STR0JNE °PREME LJUBLJANA n.sub.o.
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ
Izdelujemo:
stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo
ter tračno brusilne stroje za kovinsko industrijo
64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA
Vsem delovnim Hudem srečno in uspešno novo leto 1985
TEKSTILINDUS
S svojimi
TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI
ZDRUŽENEGA DELA IN
DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB
ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEM SREČNO NOVO LETO 1985
DnJbtAđiihtofm, koper
TOZD ŠPEDICIJA FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE
Vsem svojim partnerjem uspešno v letu 1985
NAJPRIMERNEJŠA DARILA ZA DEDKA MRAZA
na oddelkih veleblagovnice Globus,
trgovske DO KOKRA KRANJ z izpopolnjeno izbiro:
smučarske opreme in oblačil pletenin, perila konfekcije igrač
kozmetike
izdelkov domače obrti izdelkov iz zlata
DARILA PRIMERNO ARANŽIRAMO
JS
vi i v 9 -%Jk i vs *s vi
r
/O ljubiia
Temeljna banka Gorenjske Kranj
Na podlagi sklepa 10. redne seje Komisije za delovna razmerja L.B TBG Kranj z dne 17. 12. 1984 delovna skupnost objavlja za Poslovno enoto Radovljica prosta dela in naloge:
1 OPRAVLJANJE  DINARSKO-VALUTNIH TERMINAL-SKIH POSLOV
— 4 delavci
Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske, finančne ali splošne smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj — ustreznih
2 OPRAVLJANJE TREZORSKIH POSLOV
Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske, finančne ali splošne smeri,
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
Delo se opravlja v izmeni. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, TBG Kranj, PE Radovljica, Gorenjska cesta 16.
0 izbiri bodo kandidati obveščeni pismeno v 30. dneh po zaključeni objavi.
Osnovna šola
STANE ŽAGAR KKANJ
Svet osnovno šole in komisija za delovna razmerja razpisujeta dela in naloge
— UCITEIJA MATEMATIKE
- FIZIKE
za določen čas od marca 1985 do 30.0.1985
Pogoj:
— PU matematike — fizike
— HIŠNIKA
- VZDRŽEVALCA za nedoločen čas
Pogoji:
— končana poklicna šola (zaže-ljen mizar z delovnimi izkušnjami),
— voznik B kategorije
Poskusno delo dva meseca.
Prijave z dokazili o usposobljenosti naj ' kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa.
(r
SOZD MODA
Kranj
VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEM SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE IN JIM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1985
Obrtno podjetje za popravilo in izdelavo tehtnic,
popravila kavnih mlinčkov in mesoreznic
KRANJ, Benedikova 1      Tel.: 21-534
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1985
EKSPRES OPTIKA KRANJ
Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega.
Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 1985 in se priporočamo.
ALPETOUR
HOTEL TRANSTURIST
Vabi Škofjeločane, poslovne goste in ostale hotelske goste v četrtek, 27. decembra
v PRENOVLJENO KAVARNO.
V prijetnem ambientu, glasbi in posebni ponudbi bodo sedaj zimski dnevi krajši.
Istočasno vas obveščamo, da smo odprli bazen in savno, ki obratujeta vsak dan, razen ponedeljka, od 15. do 20. ure. . ...
Vljudno vabljeni!
-J
ŽIVIIA
Trgovska in gostinska
DO ŽIVILA
TOZD DELIKATESA KRANJ
Delikatesa Kranj in Tržič vam nudita za praznike pestro izbiro delikatesnih izdelkov, darilnih zavitkov in ostalega blaga. Naročite lahko tudi plošče po vaših željah. Priporočamo vam tudi specialite-te naših kuhinj, kot so: tatarski biftek, razne pečenke, pečeni in ocvrti piščanci ter razne solate.
OLA8 18. STRAN
MALI OGLASI, OSMRTNICE, OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE
TOREK, 25. DECEMBRA 1984
DRSALNI KLUB
STANKO BLOVDEK
prireja dne 29. 12. 1984 ob 17. in 19. uri
DRSALNO REVIJO DEDKA MRAZA
na drsališču v Kranju. Vljudno vabljeni! Razveselite vaše malčke.
d)
TEMELJNO SODIŠČE KRANJ
Predsednik Temeljnega sodišča v Kranju objavlja prosta dela in naloge
1. SODNEGA IZVRŠITELJA IN ARHIVARJA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še posebne pogoje:
— program srednjega izobraževanja (3 leta),
— ali gimnazijski maturant,
— izpit za voznika B kategorije,
— 1 leto delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Dela in naloge sodnega izvršitelja se bodo opravljala na enoti sodišča v Radovljici in na Jesenicah.
2. 2 STROJEPISK - ZAPISNIKARIC
Poleg splošnih morajo kandidatke izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
— program srednjega izobraževanja (4 leta) administrativne smeri,
— nad 275 čistih udarcev v minuti,
— 1 leto delovnih izkušenj.
Interesenti naj v 8 dneh po objavi vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili na naslov: Predsedništvo Temeljnega sodišča v Kranju, Ulica Moše Pij ade 2.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Komunalno gospodarstvo občine Radovljica, p. o.
RADOVLJICA, Ljubljanska cesta 27
razpisuje na podlagi 97. člena statuta in sklepa delavskega sveta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJE finanCno-računovodskega sektorja
za 4 letni mandat.
Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim do-
tZ°IT,° ob lkovan.Ju in izvajanju kadrovske politike, morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje:
~ kovnih izkušenj0 ek°n0msko šol° z naJmanj 2 oziroma 4 leti de-
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Komunalno gospodarstvo občine Radovljica, Ljubljanska 27, 8 dni po objavi razpisa v zaprtih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo«.
GORENJSKA OBLAČILA KRANJ
Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcije Kranj objavlja
na   podlagi sklepa prosta dela in naloge
1. PRODAJALKE
Pogoji: — KV prodajalec oziroma IV. stopnja izobrazbe,
— 3 mesece poskusno delo
■   .-   «.. ■'" ^dstikiš!:* .• ' * ■
Delo se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
2. PRODAJALKE
Pogoji: — KV prodajalec oziroma IV. stopnja izobrazbe,
— 3 mesece poskusno delo
Delo se sklepa za določen čas - do 30. 4. 1985 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. Nastop dela je možen takoj. Delo je dvoizmensko.
Kandidati pod točko 1. in 2. naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev na naslov: Gorenjska oblačila Kranj, Splošni sektor v roku 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri
ATR O STALNA ZENICA
VATROSTALNA ZENICA TOZD »JESENICE« JESENICE
Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge:
1 EKONOMA - SKLADIŠČNIKA - VOZNIKA KOMBIJA
Pogoji: — gostinski ali ekonomski tehnik,
— izpit B kategorije, 5 let delovnih izkušenj,
2 GLAVNEGA KUHARJA
Pogoji: — VK kuhar, 3 leta delovnih izkušenj
3 KUHARJA
(2 osebi)
Pogoji: — KV kuhar, 2 leti delovnih izkušenj
4 NATAKARJA
Pogoji: — KV natakar, 2 leti delovnih izkušenj
5. POMIVALKE POSODE
(2 osebi)
Pogoji: — PK kuhar ali 8 razredov osnovne šole, 3 leta delovnih izkušenj
6 ČISTILKE
(2 osebi)
Pogoji: — dokončana osemletka, trimesečno poskusno delo
7. VOZNIKA AVTOBUSA
(4 osebe)
Pogoji: — poklicni voznik motornih vozil D kategorije, 2 leti delovnih izkušenj
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
DELFIN
vam nudi SUHO
POLENOVKO (BAKALAR)
Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o. TOZD Zdravstveni dom Bled, b. o.
razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela oziroma naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Kandidati morajo poleg pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visokošolska izobrazba medicinske smeri,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki,
— izkazane vodstvene in organizacijske sposobnosti,
— moralno-politična neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj vloge S kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Zdravstveni dom Bled, Mladinska cesta 1, z oznako »razpis za IPO«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni po poteku roka za sprejemanje prijav.
PARK HOTEL BLED
Kolektiv hotela vas vabi na veliko
SILVESTROVANJE v KAZINI
in RESTAVRACIJI hotela
V KAZINI lahko silvestrujete že za 1600 dinarjev brez obvezne večerje. Prijetno se boste zabavali ob zvokih priznanega ansambla TIN.
V RESTAVRACIJI vas bo zabaval narodnozabavni ansambel MUŽENIČ.
Rezervacije sprejemamo vsak dan v recepciji hotela ali po tel. 77-945.
Vsem našim gostom in poslovnim partnerjem želimo srečno novo leto 1985!
dJ
ir
IMOS SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA
TOZD Komunalne dejavnosti
Objavlja proste delovne naloge
KV CVETLIČARJA za nedoločen čas
p°g°Ji:     . ,    £. ,
— poklicna sola cvetličarske smeri,
— zaželjene delovne izkušnje,
— poskusno delo dva meseca,
— nastop dela možen takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe z dokazilom o izobrazbi sprejema kadrovska služba v roku 15 dni po objavi.
ZAHVALA
Naša draga mama
MARIJA ŠTEMBERGAR
nas je za vedno zapustila. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi, ji podarili cvetje in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za izraze sočustvovanja in za bodnlne besede nam, ki nas je njen odhod najbolj prizadel.
HČERKA IN SIN Z DRUŽINAMA V IMENU VSEGA SORODSTVA
Kranj, 18. decembra 1984
ZAHVALA
■ Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
KARLA JAMSKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem Alprem Kamnik ter Iskra Kibernetika Kranj za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom za hitro prvo pomoč, govornikoma za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru Solidarnost iz Kamnika, sosedom in g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred.
ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sidraž, 9. decembra 1984
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, dedka, tasta, strica in svaka
JANEZA JUGOVICA
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DO Ikos, Varnost, Tekstilindus in Iskra za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala velja zdravstvenemu osebju Internisti-čnega oddelka Golnik za požrtvovalno nego in lajšanje njegovih zadnjih dni ter. g. župniku za opravljen pogrebni
obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
plus. 16052
MALI OGLASI
teh: 27-960__
PRODAM_
Prodam več FIŽOLA v zrnu. Zg. Bitnje 44 — Češnar 16099
Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg. krmljenega z domačo krmo. Sp. Duplje 71 16100
Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠI-ČE. Posavec 123, Podnart 15559
Prodam mlado KRAVO, v devetem mesecu brejosti. Benedik, Dražgoše41
15790
Prodam PRAŠIČA za zakol. Struze-vo 7, Kranj 15791
Prodam tračno ŽAGO za razrez hlodovine. Rudolf Jurčič, Križna gora 8. Škofja Loka ^23
Prodam od 20 do 180 kg težke PRAŠIČE, primerne za rejo ali zakol Stt-nonik, Log'9, Škofja Loka 16047
Prodam več OVC z jagnjeti. Demšar Gorenja vas 154, tel. 68-215 dopoldan
Prodam kuppersbusch ET-\?\0 CENTRALNO (nerabljeno) in ' RAl KONSKA VRATA termoton 100 x 220. Telefon 60-076
Prodam zlatega FAZANA. Boštian Dagarin, Suha 30, Škofja Loka    i ram Prodam PRAŠIČA za zakol PrX sije 92, Kranj 16054 Prodam OPREMO za manjši gostinski lokal: aparat za kuhanje kave EGO-2, mlin za mletje kave EGO-M, toaster TA 2, aparat za pomivanje skodelic EGO-40, vse je novo. Valič, Vodopivee-va 12, Kranj \jj2 V februarju, marcu in aprilu bora prodajal dva meseca stare, rjave JAR KICE. Sprejemam pismena naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka isctt Prodam polovico TELICE ali celo Posavec 65, Podnart mg Prodam teden starega BIKCA si-mentalca. Podbrezje 25 16056 Prodam mlado TELICO za rejo ali zakol. Gorice 20, Golnik 16059 Prodam PEČ na trda goriva magmi TOB 7, po ugodni ceni. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. Andrej Čuden, Cirilo va 13, Orehek (vhod za hišo) 16060 Prodam 7 tednov starega TELETA bikca. Srednju vas 55. Šenčur 1606!
Prodam mlado brejo KRAVO. Pšata 2, Cerklje MU Prodam dva TELETA, stara 20 dni i> droben KROMPIR. Ivan Eržen Z| Bitnje 41, Žabnica :tv<v Ugodno prodam črn PLAŠČ, podložen s sivim umetnim krznom, preš;t,s kapuco, št. 42. Telefon 2H-608 16064 Prodam otroško POSTELJICO 1 vt\ kompleti posteljnine, PPR KABFI PŠENICO. Zalog 11, Cerklje
Prodam ročno REZ1LKO-BRI <>l KO bosch. Telefon 24-377
Prodam PRAŠIČA za zakol. Oreh* vije 13, Kranj i|S Prodam temno rjavo žametno SE DEŽNO GARNITURO, TROSKO PO STP.T.ta 3 FOTELJE in MIZO T*
16093
STELJA fon 064/74-068
PRODAM: ŠTEDILNIK (2
plin,
elektrika), za 14.000 din: črnobela TE LEVIZORJA, ekran 43 cm. za 4.000 dr ekran 61 cm, za 12.000 din; PONT KO LO, za 4.000 din; prenosni PISALNI STROJ, za 5.000 din; PEČ za CEM TRALNO KURJAVO na trdo gorivo in olje (15 do 20.000 kcal), za 4.000 d:r. PEČ  za  CENTRALNO,  olje (no* 30.500 kcal/h), za 20.000 din; SUŠILNO AVBO za lase s stojalom (novo), tt 5.000 din; DIVAN, spalni, za 4.000 din. PEČ na olje. za 3.500 din; STENSKO URO, za 3.000 din; ročni STROJČEK;a MLETJE MESA, za 800 din; ŠIVALNI STROJ, za 3.000 din. Kranj. Vrtn* 3 (pri avtobusni postaji), tel.21-217 16098 Prodam BIKCA simentalca. starega teden dni. Janez Rebol, C. na Klanec 4 Kranj 16065 Prodam starejši barvni TELEVIZOR gorenje, cena 2,5 SM. Drago Dopona. Gorenjska c. 43, Radovljica 1607?
Prodam 100 kg ALUMINIJA 0.6. \ poli. Vinko Poklukar, Poljšica 5. Zg Gorje 16074 AVTORADIO stereokasetofon, nov prodam po nabavni ceni. Telefon 24-761-int. 07 popoldan 16075
TOREK, 25. DECEMBRA 1984
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE
19. STRAN GLAS
***.m KERAMIČNIH PLOŠČIC «vahtete, po 750 din, kromana VRA-
yvtvtLaXl kamin- za 4-000 din, polno -tKLENKO za plin, za 4.500 din, probam. Telefon 21-097 16066 . Prodam ENICO, staro leto in pol. Jo-»Pnstavec, Črnivec 17, Brezje 16067 iako] prodam PSICO - OVČARKO staro 8 mesecev. Mur, Gorenja
'hI!?- x 16068
"odam kombiniran ŠTEDILNIK in
.£dni HLADILNIK gorenje. Cvetka Mman, C. na Klanec 46, tel. 26-186 7a , 16069
*a candy (superavtomatic 98) pro-
dam popolnoma nov zunanji boben. F rane Grohar, C. revolucije 9, Jesenice
16070
Prodam PRAŠIČA za zakol. Polica 1, Naklo 16071
Poceni prodam CEMENTNI ŠPI-ČAK, v dobrem stanju 1500 kosov. Peter Mohorič, Prtovč 4, Železniki 16072
VOZILA
Prodam barvni TV Iskra azur 7 s. m. tel.:70-154
Ugodno prodam varilni ULJANIK TBH 140. Naslov nem oddelku
- nov, 16102
aparat oglas-16101
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se z nami poslovili od naše drage
MILKE ŠUBIC
in jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cve-t]e. Zahvala članom delovnih kolektivov Alples, Niko in OŠ Železniki, govornici OOS šole za lepe besede, davškim pevcem za žalostinke in g. župniku za lep pogrebni obred. Posebej zahvala sosedom, sovaščanom, prijateljem in sorodnikom — vsem, ki ste jo imeli radi.
VSI NJENI
Davča, 22. decembra 1984
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice sestre, tete in tašče
IVANE MOHORIČ
Miklavove mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, vsem, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, zvonarjem, dr. Pegamovi in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI
Zg. Besnica, Sp. Besnica, Javornik, Radovljica, 28. novembra 1984
V SPOMIN
17. decembra je minilo leto dni odkar je nehalo biti dobro srce našemu nepozabnemu sinu, možu, očetu in bratu
JOŽETU FAJ FARJU
Cajnarjevemu atu
Odšel si tiho in brez slovesa. Težko je spoznanje, da te ni in te nikoli več ne bo. Odšel si tja kjer ni trpljenja ne gorja, tja kjer vlada večni mir in tišina, a v našem domu je praznina in v srcih bolečina.
Vsem prijateljem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu, pa naša iskrena hvala.
OSTAL NAM BOŠ V NEPOZABNEM SPOMINU! VSI NJEGOVI Drulovka, Kokrica, Sp. Besnica
P
Ob boleči izgubi našega dragega
CIRILA SINKA
p. d. Perivnikovega ata
Se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, ki ste prišli k njemu po zadnje slovo, mu darovali cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo pa smo dolžni dekanu Bohar Zdravku za ganljive besede ob odprtem grobu, dr. Novaku za zdravljenje na domu, Aleškovi za iskreno zadnje slovo ter pevcem za žalostinke.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Kranj, 21. decembra 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
MARIJE KERN
roj. STOJC
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem; pevskemu zboru iz Gorij za zapete žalostinke, Internemu oddelku Golnik: gospodu župniku za lepo opravljen obred, njenim prijateljem in prijateljicam iz Krunja. Vsem za izraze sožalja, iskrena hvala.
VSI NJENf^
Prodam traktor »ŠTORE 402« nov, z dodatno opremo. Tel. 061-343-192, klicati po 17. uri 15451
Kupim diesel MOTOR mercedes, tam 2000 ali fiat OM, moči 40-65 KM. Slavko Debelak, Stara Oselica 54, Gorenja vas 15888
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979—december, registrirano za celo leto. Šmid, Dražgoše 30, Železniki
15891
Prodam dve ZIMSKI GUMI, novi (126-P); notranja VRATA, suhomonta-žna, hrastov furnir (krilo, podboj). Šte-fančič, Oprešnikova 20, Kranj 16076
Prodam odlično ohranjen VW 1200, letnik 1968. Telefon 27-418 16077
Prodam OPEL REKORD karavan, starejši letnik, karoserija obnovljena, motor v okvari; in rezervne dele za ves avto. Janez Pravst, Zasavska c. 6, Kranj, tel. 27-295 16078
Prodam MZ ETZ 250, z diski, letnik 1984. Pernuš, Hotemaže 69, Preddvor
16079
Prodam VW 1200 J, letnik 1976. Toplak, Zg. Bitnje 199, Žabnica 16080
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do junija 1985. Miran Kmetec, Golnik 86 (mali Triglav) 16081
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano, zelo dobro ohranjeno, cena 10 SM. Novak, Tavčarjeva 1, Jesenice, tel. 81-650 16082
Prodam ZASTAVO 101, potrebno obnove ali za rezervne dele; in 2 PUJSKA, stara 9 tednov. Ivan Šmid, Selo 25, Bled 16083
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 in nove tekaške ČEVLJE št. 36. Telefon 65-072 zvečer 16084
Prodam osebni avto Z-125P. Kranj, Delavska c. 44, tel.24-912 16085
KUPIM
Nujno potrebujem KNJIGO dr. IVANA TURKA »FINANČNO RAČUNOVODSTVO« (Obzorja Maribor 1980). Telefon 23-505 16096
STANOVANJA
Ženski nudimo hrano in STANOVANJE za varstvo otrok. Lahko je tudi zaposlena. Naslov v oglasnem oddelku.
15952
Študentka išče SOBO v Kranju, za 6 mesecev. Informacije: Hadžič, Zlato Polje 2, Kranj, popoldan 16086
POSESTI
Prodam GARAŽO na Planini v tri-pleksu pri kotlarni. Cena po dogovoru. Jože Centa, Planina 58, Kranj 16095
Staro HIŠO z nekaj zemlje, kupim ali najamem. Ponudbe pod: Dobri sosedje 15957
Najamem POSLOVNI PROSTOR za opravljanje servisne dejavnosti, v Kranju (finomehanik). Naslov v oglasnem oddelku. 15964
Pri Kranju prodam visokopritlično HIŠO, V. faza. Naslov v oglasnem oddelku. 16087
OBVESTILA
Opravljam SLIKO PLESKARSKA DELA, FASADERSKA dela, brizganje plastičnih ometov, polaganje tapet, toplih podov in tapisona. Telefon 60-894 od 6. do 7. ure zjutraj, popoldan in soboto 16088
ČESTITKA
Vesele praznike in srečno novo leto 1985, vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, želita Metka in Jože Albreht iz Podhoma 16089
IZGUBLJENO_
Izgubil se je majhen PES. Sliši na ime Muri, je črne barve, ima dolgo dlako, glavo ima po vrhu sivo, star je dve leti in pol. Kdor ga je našel, prosim, da javi po tel. 24-064 ali 25-971-int. 52. Čaka vas nagrada 16094
OSTALO
Narodnozabavni ansambel, je še prost za SILVESTROVANJE. Telefon 064-77-143 16090
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega atija, dedka, brata in strica
PAVLA
PRAŠNIKARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo govornikom za izrečene besede ob odprtem grobu, kakor tudi sosedom za vsestransko pomoč v najtežjih
trenutkih.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT HVALA! Kranj, 17. decembra 1984
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža •
VIKTORJA MEDETA
Štrajharjevega Viktorja
se najlepše zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi izrekli sožalje, mu darovali vence in ga spremili v njegov zadnji dom. Posebej se zahvaljujem Krajevni organizaciji ZB NOV Naklo, zdravniku Dušanu Bavdku za večletno zdravljenje. Iskrena zahvala tudi Mici Čarmanovi in Anici Gašperček za pomoč ter pevcem za žalostinke, kakor tudi g. župniku za opravljen cerkven obred; in Janezu Moharju za poslovilni govor.
ŽALUJOČA ŽENA, MAMA Strahinj, 17. decembra 1984
ZAHVALA
Ob smrti najine sestre
MINKE ŠEMROV
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo g. župniku za opravljen obred in za poslovilne besede ob grobu; kakor tudi pevcem iz Društva upokojencev Kranj
ŽALUJOČA BRAT IN SESTRA
Kranj, 8. decembra 1984
ZAHVALA
Ob smrti očeta, deda, pradeda, brata in strica
LOVRA ROZMANA
iz Babnega vrta št. 1
se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala g. župniku; ZB NOV Trstenik, Gorice, Golnik, tov. Jelarju za poslovilne besede ob odprtem grobu in pevcem za
žalostinke.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dobrega in skrbnega moža, ljubega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
JANEZA FRANTARJA
Golbovega ata iz Kovorja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč v teh težkih dneh. Posebna zahvala dr. Martinčiču za nesebično in dolgotrajno zdravljenje, gospodoma župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, predstavniku ZB NOV Jožetu Štularju, predstavniku Gasilskega društva Kovor Lovru Staretu za občuten poslovilen govor ter bratom Zupan za lepo zapete žalostinke. Iskrena zahvala Delovni organizaciji Peko — TOZD PUR in TOZD Trbovlje, kakor tudi tov. Petku, Delovni organizaciji ROG — TOZD Cevarna in Otološki kliniki za poklonjeno cvetje. Posebno zahvalo s,no dolžni Slavki in Veri za pomoč in lajšanje bolečin. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrazili ustno in pisno sožalje in njegov grob zasuli s cvetjem.
VSEM IN VSAKEMU, ŠE ENKRAT ISKRENA HVAIA!
ŽALUJOČI: žena Lucija, sin Janez z ženo, hčerke Danica z možem, Lučka z Dejanom in Magda, vnuki Dejan, Alen, Matej, Aleš. Klemen, sestra Pepa in drugo sorodstvo
Kovor, Trbovlje, Ljubljana, 17. decembra 1984
Dedek Mraz na Gorenjskem
V vseh gorenjskih občinah so se že minuli teden začele novoletne prireditve. Otroke v nekaterih krajevnih skupnostih je že obiskal dedek Mraz, z njim so se srečali tudi v vrtcih in šolah, ponekod pa ga bo moč videti tudi v pravljični vasi, ki jo postavljajo v središčih občin.
Na Jesenicah so temeljni poudarek prednovoletnega razpoloženja dali obiskom dedka Mraza po krajevnih' skupnostih. V nedeljo so ga imeli priložnost srečati žirovniški otroci, v ponedeljek malčki na Blejski Dobravi, od danes naprej pa bo obiskoval otroke od Javornika So Rateč. Prihod dedka Mraza je nedvomno privlačna stvar, zlasti, ker je v njegovem spremstvu tudi Žogica Nogica.
Kranj bo pravljičen pričakal dedka Mraza jutri ob 17. uri, nato pa se bo povorka z dedkom v spremstvu pravljičnih živali in kranjskega pihalnega orkestra vila že v četrtek in petek. Na Titovem trgu bodo k nakupu vabile novoletne stojnice. Otroke v okolici bo obiskalo kar osem lutkovnih skupin, veliko predstav in prireditev pa audijo tudi okoliška amaterska umetniška društva. Za otroke bo še zlasti privlačna pravljična vas v središču mesta.
V Radovljici bo dedek Mraz hodil v petek in soboto. Prvega dne bo razveselil šolarje in malčke iz vrtcev v. Linhartovi osnovni šoli, drugega dne pa malčke, ki niso v vzgojnovarstve-nih ustanovah. Darilo dedka Mraza so tudi mladinski filmi in risanke, ki jih bodo ta dva dneva vrteli v radovljiškem kinu.
Tudi Škofjeločani bodo začeli v petek. Za odrasle bodo priredili novoletni koncert na loškem gradu. V soboto pa bodo na Mestni trg povabili staro in mlado. Otroci si bodo v kinu lahko ogledali risanke in športne filme, ob prepevanju cicibanov iz Glasbene šole bo prispel tudi dedek Mraz. Zabava se bo ponovila v nedeljo, v ponedeljek pa se bo odvijal pravi pravcati novoletni program.
.Po vseh tržiških krajevnih skupnostih bodo pred Novim letom gostovali z lutkovnimi in drugimi otroškimi predstavami. Otroci bodo lahko gledali lutkovni igrici Krtačka Zoba-čka in Zvezdica Zaspanka in mladinsko igro Sneguljčica. V petek bo na Trgu svobode sprevod dedka Mraza, za silvestrsko dopoldne pa bodo v tr-žiškem kinu vrteli risane filme.
D. Ž.
Pred Novim letom — Foto: F. Perdan
Pojmoč 16 otrokom, ki
rteu
Jesenice — V jeseniški občini bodo v prihodnjem letu le malo investirali v šolstvo in varstvo. Nadaljevali bodo le z izgradnjo osnovne šole na Koroški Beli, kjer potrebujejo še telovadnico, ko pa bodo izpraznili prostore gimnazije, predvidevajo adaptacijo tega poslopja.
V naslednjem srednjeročnem obdobju pride na vrsto osnovna šola s prilagojenim programom, za katero bodo deloma lahko uporabili denar iz drugega občinskega samoprispevka, ko pa tega ne bo več, bodo na razpolago le še sredstva združene amortizacije in namenska sredstva občinske izobraževalne skupnosti. Načrtujejo tudi izgradnjo prizidka pri centru usmerjenega izobraževanja.
V občinskem otroškem varstvu predvidevajo le nadomestno izgradnjo etažnega vrtca v novem centru na Hrušici, kjer je vrtec resnično potreben. Varstvenega prostora je drugod dovolj, ostaja celo precej praznih mest in dogaja se, da starši neradi vpišejo otroka v vrtec. Zato so v skladu s samoupravnim sporazu-
Televizijska oddaja Znanje — imanje
Visočani drugi
Visoko — Beograjska televizija že trinajsto leto prireja priljubljeno kmetijsko oddajo Znanje — imanje, v kateri zadnja tri leta nastopajo tudi slovenske krajevne skupnosti. Lani so krajani Cerkelj gostovali v Majurju pri Svetozarevu in med ekipami gostujočih krajevnih skupnosti zasedli drugo mesto. Enak uspeh so letos dosegli tudi Visočani, ki so gostovali v krajevni skupnosti ' Ušeo'pri Kraljevu.
Rezultate tekmovanja so raz-1 glasih v finalni oddaji v nedeljo vi Merošinu. Med domačimi krajev-^ nimi skupnostmi je prvo mesto [nI s   tem   tudi   denarno nagrado-200 tisoč dinarjev osvojila Drača j iz bližine Kragujevca. Med gostujočimi krajevnimi skupnostmi so zmagan   Gudinci   iz Slavonije, drugo nagrado (60 tisočakov) pa sta si razdelila Visoko in Ivanska. Glavno nagrado, kombanj za koruzo, je  letos dobila krajevna skupnost Zminjak iz okolice Šub-ca.
J. Kuhar
Drugače organizirane Petrolove črpalke
Ljubljana — Od 1. januarja dalje bo zaživela nova organiziranost Petrolove trgovske mreže s tekočimi gorivi in zemeljskim plinom. Drugi referendum so imeli pred kratkim, dopolnili so še statut in sozd Petrol bo poslej organiziran v skladu z zakonom o energetskem gospodarstvu.
Na torkovi tiskovni konferenci so predstavniki Petrola povedali, da ne gre zgolj za drugačno teritorialno razdelitev — po združitvi z Istra benzom, temveč tudi za racionalnejšo oskrbo potrošnikov. Po novem letu bo Petrolova delovna organizacija Trgovina skrbela za slovenske potrošnike do Postojne, delovna organizacija Istra benz pa za kupce na celotnem delu naše obale, na Goriškem in v zahodnem delu hrvaške Istre. Na Gorenjskem torej ne bo več Istra benzovih črpalk.
Pri Petrolu si od poslovne in samoupravne reorganizacije obetajo trajnejše zagotavljanje vseh vrst energije, zmanjšanje uvozne odvisnosti, povečano izrabo lastnih energetskih virov, bolj usklajen razvoj energetske dejavnosti, racionalnejšo proizvodnjo in porabo skratka, vse tisto, kar je leta 1981 spodbudil republiški zakon o energetskem gospodarstvu in zahteval družbeni dogovor iz leta 1982.
Dedek Mraz na Sovodnju
Dedek Mraz se bo ustavil tudi na Sovodnju, kamor so ga povabili starši iz vseh delovnih kolektivov. Zato vabijo vse pridne otroke, da pridejo v soboto, 29. decembra, ob 14. uri v dvorano zadružnega doma. Najprej jim bodo člani Loškega gledališča zaigrali igrico, zatem pa bo dedek Mraz razdelil skromna darila.
POROČILI SO SE
mom začeli ponovno ugotavljati upravičenost družbenih pomoči, če bodo starši otroka izpisali iz vrtca in ne bodo imeli utemeljnega vzroka. Družbeno pomoč bodo ukinili tudi v primeru, če bodo ugotovili, da otrok nima ustreznega varstva. Obvezna mala šola bo poslej trajala 300 ur.
D. Sedej
Brez olajšav
Kranj — Na eni svojih zadnjih sej je kranjski izvršni svet zavrnil priznanje olajšav pri obračunu prispevkov za interesne skupnosti družbenih dejavnosti v delovni organizaciji Iskra Telematika. Ta delovna organizacija, v kateri so ob tričetrtletju tri temeljne organizacije poslovale z izgubo, bi namreč morala iz dohodka teh tozdov prispevati v zadnjem tro-mesečju letos za 15 milijonov din prispevkov za družbene dejavnosti. Po zakonu o sanaciji je sicer možno priznati delovni organizaciji, ki po-s)' ie z izgubo, olajšave pri poravnavanju družbenih obveznosti. Vendar bi v kranjskih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti izpad prispevka vseh treh tozdov Iskre Telemati-ke predstavljal prevelik izpad pritoka sredstev. Kranjske družbene dejavnosti se namreč letos še posebej srečujejo s težavami, še posebej to velja za zdravstveno skupnost. Priznati olajšave Iskri Telematiki bi pomenilo še manj sredstev in še večje težave družbenih dejavnosti.
- L. M.
Zasedanje občinske skupščine
Volitve novega predsednika
Radovljica — V sredo, 26. decembra ob 15. uri se bodo na skupni seji sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Volili bodo novega predsednika občinske skupščine. Delegati bodo izbirali med tremi kandidati: Miroslavom Birkom, Jo-žetom Dežmanom in Bernardom To-nejcem.
Po volitvah bodo zbori ločeno obravnavali resolucijo za prihodnje leto in uresničevanje politike družbenoekonomskega razvoja občine v letošnjem letu. Med pomembnimi točkami dnevnega redu je še problematika komunalnega gospodarstva • v radovljiški občini. Omeniti velja tudi popravke letošnjega občinskega! proračuna in začasno financiranje proračunske porabe v prvih treh mesecih prihodnjega leta.
V škofji Loki:
Jugovec Srečko in Krajnik Bernarda, Demšar Oton in Koblar Majda Rant Janko in Šifrar Mirjana, Kumar Izidor in Stanonik Irena, Marke 1] Anton in Ferenčak Marina, Lozinsek Stanislav in Jelovčan Draga, Peternel Adolf in Polenšek Marija, Krmelj Jože in Kosir Jožica, Kužnik Vojko in Baselj Barbara Burjek Anton in Kavcic Tanja, Ber-čič Matjaž in Križaj Janka, Kokalj Boštjan in Poljanec Jana Bavcon Damjan in Pegam Nives, Oblak Janez in Buh Sonja, Oman Marjan m Tavčar Marija, Kalan Štefan in Primožič Marija.
Na Jesenicah:
Okič Mirsad in Čauševič Merirna, Spa-sič Milic in Cuznar Ana, Erlah Bogdan in Leljak Marija, Perhaj Vojko in Noč Mojca, Koranter Matjaž in Strmec Gabrijela, Koselj Boris in Zupan Metka, Koselj Anton in Mravinec Mira, Hat-lak Ivan in Kusterle Lilij ana, Stojano-vič Zoran in Simikič Branka
V Kranju:
Hribernik Pavel in Martina Ravnikar, Kuster Bojan in Mojca Pozenel, Zavrl Marko in Kristina Lotnc, Kalan Tomaž in Magda Hočevar.
V Radovljici:
Sodja Marko in Dobravec Sonja, Pevc Peter in Brence Lilijana, Lenardič Ivan in Sekne Lidija, Marinko Zdrav-ko in Vampelj Tatjana, Utjesanovič Slavko in Rekič Šefika, Kodne Boris in Lampe Silvestra, Krnjajič Anton in Petrovič Laura
TRŽNI PREGLED
KRANJ — solata od 100 do 120 din, špinača 100 din, cvetača od 90 do 100 din, korenček 60 din, česen 300 din, čebula od 50 do 60 din, fižol 200 din, pesa 30 din, slive 200 din, jabolka od 50 do 60 din, hruške od 90 do 100 din, grozdje 90 din, radič 160 din, limone 260 din, ajdova moka 120 din, koruzna moka 60 din, kaša 120 din, surovo maslo 680 din, smetana 260 din, skuta 180 din, sladko zelje 40 din, kislo zelje 100 din, orehi 1.100 din, jajčka od 20 do 22 din, krompir 35 din, med 400 din.
JESENICE — solata 80 din, cvetača 70 din, korenček 60 din, česen 280 din, čebula 50 din, fižol od 213 do 164 din, pesa 40 din, paradižnik 150 din, slive 189 din, jabolka od 60 do 80 din, grozdje 90 din, hruške 111 din, pomaranče 311 din, limone 272 din,'ajdova moka 208 din, koruzna moka 66 din, kaša 163 din, surovo maslo 664 din, smetana 269 din, skuta 198 din, sladko zelje 2.r) din, kislo zelje 52 din, orehi 1.167 din, klobase 381 din, jajčka 22 din, krompir 45 din.
GLASOVA ANKETA
Vzpodbuda za pisanje
Škofja Loka — Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka sta v četrtek pripravili območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Izmed štiriindvajsetih literarnih ustvarjalcev, ki so poslali dela na razpis, je komisija (Miha Mohor, Ludvik Kaluža in Marko Črtalič) izbrala dela trinajstih avtorjev. Ti so se s svojimi deli predstavili na literarnem večeru v kapeli puštalskega gradu v Škofji Loki.
Avtorji in člani komisije so se nato pogovarjali o začetniških težavah pri umetniškem ustvarjanju. Prav območna srečanja lahko začetnikom pomenijo možnost nastopiti v javnosti, priznanje komisije pa vzpobudo za nova dela.
napolnila z njimi. Ko sem kasneje listala po njih, se mi je zdelo, da je marsikaj tudi zanimivega. Hotela sem zvedeti, kaj o mojih pesmih mislijo tisti, ki se na pisanje bolje spoznajo. Zato sem se odločila, da jih pošljem na razpis. Ker je moj študij tak, da veliko berem, in ker mi priznanje na današnjem srečanju pomeni vzpodbudo, vem da bom še pisala.t
Miranda Mrčela, absolventka slavistike iz Kamnika: »Pišem samo pesmi, vendar že zelo dolgo. Že v nižjih razredih osnovne šole sem veliko objavljala v šolskem glasilu, Pionirskem listu in Pionirju. Za resen začetek pa štejem osmi razred, ko se začela pisati kratke impresionistične pesmi. Pesnikovala sem kasneje v gimnaziji in leta 1980 sem izdala prvo zbirko z naslovom Čas pesmi. Pri pisanju me navdihuje vsakdanje življenje, saj radi živim in v najpreprostejših stvareh znam najti srečo.«
Polona Sosič iz Kranja, študentka dramaturgije na AGRFT: »Precej časa sem pisala pesmi samo zase. Kar nekaj zvezkov sem
Vlado Pire, profesor slovenskega jezika iz Škofje Loke: »Nekateri poezijo pišejo, drugi prebirajo, tretji uživajo, četrti živijo, za pete ne vem. Tisti, ki jo živijo, je največkrat ne pišejo, kar pa ne pomeni, da je tudi ne prebirajo.t V. Primožič Foto: F. Perdan
J
Znam šivati, znam plesti
Pravkar je bil zaključen prvi od več tečajev šivanja, ki jih kra^' ska delavska univerza organizira skupaj s Centralnim zavod/ za napredek gospodinjstva Ljubljana
Kranj — V prostorih Delavskega doma se je v nedeljo zaključil enotedenski intenzivni tečaj šivanja za začetnice, ki ga je v sodelovanju s Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva Ljubljana pripravila kranjska delavska univerza. Tečajnice, ki so se v enem tednu naučile po svojih merah sešiti hlače in bluzo in to na svojih strojih, so za zaključek pripravile tudi majhno modno revijo. Zanimivost tega tečaja pa ni le v tem, da je mogoče v razmeroma kratkem času prodreti v večino skrivnosti šivanja, pač pa tudi to, da tečajnice pripeljejo stroje s seboj. Pri tem sploh ni pomembno, ali gre za sodobne šivalne stroje ali za starodavne singerice. Dodatna posebnost tečaja je še to, da ga vodi dipl. ing. Lado Rogelj iz Ljubljane. Pri delavski univerzi so povedali, da bodo tečaj šivanja — pravkar zaključenega se je udeleževalo 16 tečajnic — ponovno organizirali v februarju. Že januarja pa nameravajo orga-
nizirati prav tako v sodelovanju 1 Centralnim zavodom za napre# gospodinjstva pletiljski tečaj in si^ za pletenje na strojih najrazlienej*1* evropskih in japonskih znamk. V čajnice pač pripeljejo svoj stroj na njem učijo plesti. Tečaj je pri** j gojen sposobnostim vsake, tako <f I ni ravno nujno, da je popolna za^ tnica. Čeprav se večina tečajnic * 809 urah nauči pletenja, organizat^ i zagotavlja brezplačno ponavljal ! tečaja za vse, ki morda »v pni rtf*1 di« ne bi zmogle spoznati vseh za £ čaj  predvidenih  pletiljskih skr^j nosti.
Če bo dovolj zanimanja, bodo 51 viljske in pletiljske tečaje, ki jih or < ganizira delavska univerza Kra^J ponavljali še v naslednjih mesec1 ali celo med poletnimi počitnicaJ1^! Pri delavski univerzi pravijo, da \\ nekateri zanimajo tudi za tečaje ^' koncu tedna, posebno tisti, ki rfT tednom nimajo prostih popoldnevi
L. M
Šivanje po hitri in učinkoviti metodi - V enem tednu so tečajnice osurtl toliko šiviljskih spretnosti, da so hlače in bluzo, sešite po lastnih merah, d
ko pokazale na majhni modni reviji. — Foto: F. Perdan