Letnik XXXII l št. 5-6, september 2023 l cena: 1,60 EUR l Revijo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Ali vas je strah morskega psa? Matija Cevc Kljub nedvomno velikemu napredku pri prepre­cevanju srcno-žilnih bolezni so podatki o števi­lu umrlih zaradi teh bolezni še vedno zastrašujoci. V svetu zaradi bolezni srca in žilja umre kar 20,7 milijona ljudi. V Sloveniji so še vedno glavni vzrok umrljivosti, saj te bolezni povzrocijo kar 38 % vseh smrti. Zaradi bolezni obtocil letno umre okoli 8000 oseb, zaradi njih je letno sprejetih v bolnišnicno obravnavo vec kot 41.000 oseb. In marsikatero smrt ali pa sprejem v bolnišnico bi lahko preprecili, ce bi prebivalci Slovenije upoštevali enostavna pravila zdravega življenjskega sloga. A žal se ga zelo številni ne držijo saj se ne zavedajo nevarnosti, ki jim grozijo zaradi nezdravih življenjskih navad. Vedno znova se sprašujem, kako je mogoce, da je na svetu in tudi pri nas vse vec cezmerno hranjenih in debelih ljudi (v Sloveniji je bilo leta 2020 takih skoraj 60 % prebivalcev – 39,2 % je bilo cezmerno hranjenih in 19,5 % je bilo debelih), da je v Sloveniji leta 2021 znašala registrirana poraba cistega alkohola 10,62 litra na prebivalca, starejšega od 15 let (od leta 2020 se je poraba povecala za skoraj 1 liter), da je leta 2020 kar 21,7 % Slovencev in 19,0 % Slovenk ali 277.000 prebivalcev Slovenije, starih 25-74 let kadilo tobak (kadi celo 1 od 10 nosecnic), da se izredno veliko Slovencev prevaža z avtomobili (leta 2022 je bilo registriranih 1,2 milijona osebnih vozil ali 572 na 1000 prebivalcev, kar je za 2 % vec, kot leta 2021), da hojo nadomešcajo z elektricnimi skiroji, ki švigajo po ploc­nikih in kolesarskih stezah, da je vse vec mladine zasvojene z ekrani … Izrazito zaskrbljujoci podatki, ki posredno nakazujejo na prihodnje »zdravje« prebivalstva Slovenije. Ceprav pomeni Slovencem zdravje zelo pomembno vrednoto (leta 2017 je v anketi zdravje postavilo na prvo mesto pomembnosti kar 86 anketirancev) je ocitno, da za to niso zaenkrat pripravljeni postoriti kaj vec. Ocitno je, da je strah pred boleznimi srca in žilja in težavami, ki jih te bolezni povzrocajo, premajhen, da bi se potrudili in se odpovedali nezdravim življenjskim navadam. Na to namiguje tudi plakat Svetovne zveze za srce (World Heart Federation) ob letošnjem dnevu srca, ki ga obeležujemo vsako leto 29. septembra. Cesa vas je bolj strah? Morskega psa ali smrti zaradi bolezni srca in žilja? Preprican sem, da bi vecina med nami odgovorila, da se bolj boji morskega psa, ceprav je ta bistveno manj nevaren kot srcno-žilne bolezni in smrti zaradi njih. Med tem ko zaradi bolezni srca in ožilja prezgodaj umre skoraj 21 milijonov oseb, je leta 2022 zaradi ugriza morskega psa umrlo vsega 7 oseb (v letu 2022 je bilo na svetu vsega skupaj 57 neiz­zvanih in 32 izzvanih ugrizov morskega psa). A vse beži, ce le nekdo na obali zasluti, da vidi plavut morskega psa. Ce pa ima visok holesterol, sladkorno bolezen ali zvišan krvni tlak, je to le blaga motnja, ki pogosto ni vredna ukrepanja. Strah ima velike oci in je popolnoma neracionalen. Po drugi strani pa je strah tudi spodbuda, da ukrepamo in se izognemo težavam, katerih nas je strah. Seveda strah naceloma ni nikoli pravi motivator, saj povzroca tudi neželene posledice. Zaradi tega je bistveno boljše in pomembno zavedanje, da lahko sami z ustreznimi ukrepi preprecimo dogodke, ki se jih sicer bojimo, kot so npr. možganska kap (ta je najpogostejši vzrok invalidnost) ali pa srcni infarkt, ki je neredko vzrok za ishemicno bolezen srca in posledicno srcno popušcanje, ki ga spremljajo izredno neprijetne težave, kot so otekanje nog, dušenje, oslabelost ipd ter zaradi njih bistveno poslabšana kakovost življenja. Zato je tudi pomembno, da vsako leto ob dnevu srca (morali pa bi pravzaprav vsak dan) pomislimo na svoje srce in s kakšnimi nezdravimi razvadami ga mucimo. Ce imamo srce radi, moramo narediti vse, da ga ohranimo v dobri kondiciji in zdravega z zdravim življenjskim slogom (nekadilstvo, redna telesna dejavnost, zdrava mediteranska prehrana, izogibanje škodljivemu pitju alkohola, izogibanje prekomerni uporabi ekranov, skrb za zdravo in primerno spanje, izogibanje stresom . ) in, v kolikor je bolezen že prisotna, rednim jemanjem predpisanih zdravil. Na ta nacin si bomo zagotovili zdrava leta življenja tudi v starosti. . UVODNIK 3 Matija Cevc Ali vas je strah morskega psa? NAŠ POGOVOR 6 Nataša Kern Uravnane vrednosti holesterola nas varujejo pred boleznimi srca in ožilja 8 Jasna Jukic Petrovcic: Mag. Janez Kramar: »Vedno, ko poklicete, poveste: kdo ste, kje ste in kaj se je zgodilo.« AKTUALNO 12 Nataša Jan S srcem spoznaj svoje srce 14 Andrej Robida Kaj pricakujemo pacienti, ko gremo do zdravnika? 15 Skupina projekta DoIT: Škodljivi miti o (pre)hrani ZNANJE ZA SRCE 16 Aleš Blinc, Matija Cevc Lipoprotein (a) – nov dejavnik tveganja za srcno-žilne bolezni 18 Marko Novakovic Zgodnje odkrivanje srcnega popušcanja NI GA CEZ DOBER NASVET 19 Matija Cevc Umetna sladila NOVICE O ZDRAVJU 20 Aleš Blinc Dobre in slabe novice PREHRANA ZA SRCE 22 Nada Rotovnik Kozjek Zakaj so mišice pomembne za zdravje? 24 Brin Najžer Naj zadiši PREDSTAVLJAMO 24 Brin Najžer Nobelova nagrada za medicino 2010 za razvoj oplo­ditve »in-vitro« (IVF) IZLETNIŠKO SRCE 25 Janez Tasic Po poteh Raduhe in planine Grohat SRCE IN ŠPORT 27 Maks Pori 'Hodeci' nogomet DRUŠTVENE NOVICE 29 Društvene novice 37 Napovednik dogodkov 42 Križanka Letnik XXXII št. 5-6, 8. september 2023; 1,60 EUR, ISSN 1318-2560 »Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljucno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Ce menite, da potrebujete zdravniško pomoc, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in nacin jemanja zdravil.« »Za clanke, v katerih je obravnavano delovanje ucinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblašceni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališca organizacije ne izražajo stališc FIHO. Program »ODKLOP – Preventivni program za zdravo uporabo zaslonov« v letih 2017-2025 sofinancira Ministrstvo za zdravje RS na podlagi javnih razpisov. Projekt Do.IT (Digitalne rešitve in opolnomocenje rabe Informacijskih Tehnologij za spodbujanje izbire varovalnih živil in promocijo zdravja), sofinancira Ministrstvo za javno upravo RS na podlagi javnega razpisa za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povecanje vkljucenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2021–2023. Program Društva Za srce »Mladi obracamo svet!« sofinancira MOL. ustanovni sponzor društva Ustanovitelj in založnik: Društvo za zdravje srca in ožilja p. p. 4430, Dalmatinova 10, 1001 Ljubljana, TTR: SI 02970-0012437214, Davcna številka: 87636484, W: www.zasrce.si Glavni urednik: Aleš Blinc Odgovorna urednica: Elizabeta Bobnar Najžer E: bobnarbeti@gmail.com Podrocna urednika: Janez Pustovrh (Srce in šport), Nada Rotovnik Kozjek (Prehrana za srce) Clani uredništva: Matija Cevc Nataša Jan Franc Zalar Tajnica revije: Sandra Kozjek Naslov uredništva: Za srce, Dalmatinova ul. 10, p. p. 4430, 1001 Ljubljana T: 01/23 47 550 E: drustvo.zasrce@siol.net Oglasno trženje: T: 01/23 47 550 E: drustvo.zasrce@siol.net Tisk: Tiskarna POVŠE, Povšetova 36 a, Ljubljana T: 01/43 99 840 Racunalniška postavitev in priprava za tisk: Camera d. o. o., Cvetkova ulica 25, Ljubljana T: 01/420 12 00 Vse pravice pridržane Naklada: 8.000 izvodov, tiskano: dan pred izidom V skladu z zakonom o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 89/98 in 4/99) je v ceno revije vkljucen 8,5 odstotni davek na dodano vrednost (na osnovi 37. clena Pravilnika o izvajanju zakona na dodano vrednost Ur. l. RS, št. 107/01). Fotografija na naslovnici: Cesa se bolj bojite: morskega psa ali srcno-žilne bolezni? Poster letošnje kampanje ob svetovnem dnevu srca. (Foto: Svetovna zveza za srce) Idejna zasnova: Elizabeta Bobnar Najžer. EDITORIAL 3 Matija Cevc Are you afraid of sharks? World Heart Day is a reminder to everyone around the world to take care of their hearts. This year’s campaign focuses on the essential step of knowing our hearts first. What scares you more? Shark attacks kill 6 people every year globally. Cardiovascular diseases kill 20,5 million people. INTERVIEW 6 Nataša Kern Balanced levels of cholesterol protect us from cardio-vascular diseases Research has demonstrated that we are not well aware about what increased levels of the ‘bad’ LDL cholesterol mean. To remedy this, we talked about this issue with Nataša Kern M.D., a general practitioner from the Kranj Health Centre. 8 Jasna Jukic Petrovcic: Mag. Janez Kramar: “When calling us, always tell us who and where you are, and what has happened.” If you think you need emergency medical assistance, dial 112. Then what? We talked about what to do next with the Head of the Rescue Station of the University Medical Centre Ljubljana, mag. Janez Kramar. ACTUALITIES 12 Nataša Jan Use heart, know heart For the 24th consecutive year, the Slovenian Heart Association is participating in the international campaign as part of World Heart Day, organised by the World Heart Federation. The Association, and its branches, will organise numerous preventative activities. Everyone is welcome to attend! 14 Andrej Robida What do patients expect when they visit a physi­cian? In Slovenia, we do not have a national-level comprehensive system of patient’s safety. Efforts at establishing such a system began 20 years ago but were never implemented in everyday medical practice. 15 Project group DoIT: Harmful myths about nutrition There are numerous myths circulating amongst people regarding healthy, or unhealthy nutrition, which have no verifiable basis. We selected three of the most interesting myths, that are also prevalent amongst patients with cardio-vascular diseases. KNOWLEDGE FOR THE HEART 16 Aleš Blinc, Matija Cevc Lipoprotein (a) – new risk factor for cardio-vascular diseases Lipoprotein(a) (Lp(a)) is a special type of lipoprotein, similar to low-density lipoprotein (LDL), which bonds with apolipoprotein(a) (apo(a)). Over the last few years we have learned more about the role of Lp(a) in the development of cardio-vascular diseases, despite the fact that Lp(a) was first described as far back as 1963. 18 Marko Novakovic Early detection of heart failure Due to an ageing population, an increase of the numbers of patients will heart failure is expected. The author presents arguments in favour of a proposal for the implementation of a more systemic management of primary diagnostics. THERE IS NOTHING BETTER THAN GOOD ADVICE 19 Matija Cevc Artificial sweeteners The author answers a question from a reader, on whether or not artificial sweeteners, that are added to sweet drinks, are less harmful than sugar. NEWS 20 Aleš Blinc Good news – Bad news A selection of medical news from the field of cardio-vascular diseases NUTRION FOR THE HEART 22 Nada Rotovnik Kozjek Why are muscles important for our health? We have known for a while that muscles are not just an organ enabling us to move but are also an important metabolic organ. That is why today we consider muscles exercises as a non-pharmacological preventative care and treatment. 24 Brin Najžer Let there be an aroma Recipes for healthy and creative meals PRESENTING 24 Brin Najžer Nobel Prize in Physiology or Medicine 2010 was awarded to Robert G. Edwards “for the development of in vitro fertilisation” Robert Edwards was awarded the 2010 Nobel Prize for the development of hu­man in vitro fertilization (IVF) therapy. His achievements have made it possible to treat infertility, a medical condition afflicting a large proportion of humanity including more than 10% of all couples worldwide. THE EXCURSION HEART 25 Janez Tasic On the paths of Raduhe and the Grohat mountain pastures Raduha (2062 m) is a mountain massif with multiple peaks, that stretches be­tween the rivers Savinja an Meža, from the northeast towards the southwest. The Southwestern part is covered with low pine trees and is easier to access due to a road that takes you high into the massif. The road is also used to access the snow cave which is located on the same side. THE HEART AND SPORTS 27 Maks Pori ‘Walking’ football A new form of football, aimed at people who, for various reasons cannot play regular football, has gained popularity in recent years. The idea of so-called ‘walking football’ was quickly adopted by many clubs and association. Walking football has a number of key differences when compared to regular football, chief amongst them is that you are not allowed to run or slide during the game. This reduces the risk of injury and makes the game accessible to people who have various physical limitations. NEWS 29 News 42 Marjan Škvorc Crossword Slavica Babic, podružnica za Severno Primorsko; Pavlina Bizjak, podružnica za Severno Primorsko; prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., glavni urednik; Klinicni oddelek za žilne bolezni, Univerzitetni klinicni center Ljubljana; Elizabeta Bobnar Najžer, prof. slov. in ruš., odgovorna urednica; prim. Matija Cevc, dr. med., specialist internist, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije; Franc Cernelic, predsednik podružnice za Posavje; Neja Doles, dipl. diet.; OZG OE ZD Kranj, Center za krepitev zdravja; Sonja Gobec, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino; Nataša Jan, univ. dipl. biol., direktorica, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije; Jasna Jukic Petrovcic, prof. zdr. vzg., Posvetovalnica za srce Ljubljana, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije; Nataša Kern, dr. med., specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Kranj; mag. Janez Kramar; dipl. zn., vodja Reševalne postaje UKC Ljubljana; Brin Najžer, PhD (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), podružnica Ljubljana; asist. dr. Marko Novakovic, dr. med., Center za preventivno kardiologijo, KO za žilne bolezni, Interna klinika, UKC Ljubljana; Omer Osmic; Maks Pori, ND Ilirija; izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med, specialist pediater in pediatricni kardiolog, FACC (ZDA), LSS-BB (Indija); dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Onkološki inštitut, Ljubljana; Skupina projekta DoIT, Ljubljana; Marjan Škvorc; prim. Janez Tasic, dr. med., spec. kardiolog, predsednik podružnice Celje; Irena Uršic, podružnica za Severno PrimorskoAnita Zajec Kambic, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino; Franc Zalar, podpredsednik, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije; Majda Zanoškar, dipl. m. s., svet. za spec. klin. dietetiko, predsednica podružnice za Koroško. 6 ZA SRCE NAŠ POGOVOR Uravnane vrednosti holesterola nas varujejo pred boleznimi srca in ožilja Nataša Kern, dr. med., specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Kranj Laicna javnost verjetno pozna dve vrsti holesterola, t. i. dobri holesterol HDL in t. i. slabi holesterol LDL. Do težav pride, ko je slabega v krvi prevec, saj se lahko razvije hiperholesterolemija. Raziskave kažejo, da smo premalo seznanjeni s tem, kaj pomenijo povecane vrednosti, ki jih pokaže laboratorijska meritev, zato smo se o tem pogovorili z Natašo Kern, dr. med., zdravnico družinske medicine iz Zdravstvenega doma Kranj. Kaj mora vsak laik vedeti o holesterolu? Kdaj govorimo o zvišanih vrednostih holesterola? Holesterol je voskasta snov, ki se nahaja v vsaki ce­lici cloveškega telesa in ima pomembno vlogo v telesu. Je sestavni del vseh celicnih mem­bran, pomemben pa je še za nastanek nekaterih hormonov in vitamina D. Sodeluje tudi pri presnovi vitaminov, ki so topni v mašcobah, denimo vitaminov A, D, E in K. Mašcobe v krvi so holesterol in trigliceridi. Ko je koncentracija krvnih mašcob povišana, govorimo o hiper­lipidemiji. Varna vrednost holesterola v krvi je odvisna od tega, kakšno je celotno tveganje posameznika za bolezni srca in žilja, kjer poleg vrednosti holesterola upoštevamo tudi vrednost krvnega tlaka, krvnega sladkorja, preverimo tudi, ali gre za kadilca, ali je posameznik morda družinsko obremenjen za bolezni srca in žilja, preverimo starost, spol in njegovo telesno aktivnost. Pri osebah z nizkim tveganjem za bolezni srca in žilja naj bi bil celokupni holesterol nižji od 5 mmol/L, LDL vrednost naj ne bi presegala 3 mmol/L, HDL pa naj ne bi bil višji od 1 mmol/L. To so priporocene vrednosti. Ce pogledamo še, kako je s trigliceridi, so priporocene vrednosti pod 1,7 mmol/l. Pri osebah z zmernim tveganjem za bolezni srca in žilja stremimo k temu, da bi bile vrednosti LDL holesterola pod 2,6 mmol/L, pri tistih z visokim tveganjem morajo biti nižje od 1,8 mmol/L, pri osebah z zelo visokim tveganjem za bolezni srca in žilja pa LDL holesterol poskušamo znižati pod 1,4 mmol/L. So med vašimi pacienti pogosto taki, ki sploh ne vedo, da so vrednosti holesterola v njihovi krvi povišane? Ali obstajajo kakšni opozorilni znaki? Seveda so med obiskovalci naše ambulante tudi takšni, ki ne vedo, kakšne so njihove vrednosti mašcob v krvi. Naj pa poudarim, da je smiselno zaceti z rednim preverjanjem vrednosti mašcob v krvi dovolj zgodaj, že od 30. leta starosti naprej, ko zacne ogroženost za bolezni srca in žilja narašcati, zato tudi vabimo na pregled v naše referencne ambulante, ki delujejo v okviru družinske medicine, paciente od 30. leta starosti. Pri nekaterih ljudeh obsta­jajo doloceni klinicni znaki, ki kažejo na zvišanje holesterola v krvi, zlasti pri ljudeh z družin­sko hiperholesterolemijo. To so tako imenovane ksantelazme, rumenkaste obloge na ocesnih vekah in kitni ksantomi, ki se kažejo kot nabiranje holesterola v obliki vozlicev v kitah mišic. Zdravniki pa veckrat opazimo tudi nabiranje holesterola v obliki obroca na obrobju ocesne roženice. Ali lahko za znižanje vrednosti holesterola storimo kaj sami in kdaj se je treba posvetovati tudi z osebnim zdravnikom? Najpomembnejši in najpreprostejši ukrepi za znižanje hole­sterola so uravnotežena prehrana z majhno vsebnostjo nasicenih mašcob, redna telesna vadba, pomembno je izogibanje stresu, prenehanje kajenja, zelo pomaga tudi zmanjšana poraba soli in alkohola. Ko pri posamezniku ugotovimo zvišane vrednosti lipidov, se o ustreznih ukrepih odlocamo individualno. Pri vsakem pacientu posebej s pomocjo posebnih tabel dolocimo njegovo celokupno srcno-žilno ogroženost, opredelimo ciljne vrednosti holesterola in izracunamo, za koliko moramo znižati holesterol glede na stopnjo njegove srcno-žilne ogroženosti. Pri osebah, ki so bolj ogrožene za razvoj bolezni srca in žilja, se hitreje odlocimo za zdravljenje z zdra­vili, seveda s poudarkom na pomenu zdravega življenjskega sloga. Kot ste že omenili, je povišan holesterol zelo pogost vzrok za razvoj srcno-žilnih bolezni. Kakšne konkretno so najpogostejše posledice? Hiperlipidemija je najpogostejša presnovna motnja in res eden najpogostejših dejavnikov tveganja za razvoj ateroskleroze, ki je glavni vzrok za bolezni srca in žilja. Ce je ne zdravimo pri posa­mezniku, zlasti, ce ima prisotne še druge dejavnike tveganja za bolezni srca in žilja, lahko pride do srcnega infarkta, možganske kapi, lahko se razvije periferna arterijska bolezen, ki najpogosteje prizadene spodnje okoncine, ko arterije postanejo slabo prehodne ali se v nekaterih primerih celo zaprejo. Zato je torej zelo pomembna uvedba ustreznega in pravocasnega zdravljenja. Ga je mogoce scasoma prekiniti ali mora pacient zdravila jemati do konca življenja? Kako bi komentirali zdravljenje z zdravili za zniževanje holesterola in kakšne so izkušnje vaših pacientov s temi zdravili? Kot sem že povedala, je hiperlipidemija kronicna presnovna motnja, zato mora biti zdravljenje s statini ali drugimi zdravili tako kot pri vseh drugih kronicnih boleznih redno in dolgotrajno. Praviloma jih morajo pacienti jemati vse življenje. Ob prenehanju jemanja zdravil se raven holesterola in s tem tveganje za bolezni srca in žilja znova poveca. Zavedati se moramo, da koristi zdravljenja obicajno pretehtajo morebitne stranske ucinke zdravil, ki so pri ljudeh najveckrat vzrok za prekinitev zdravljenja. Moje izkušnje pri zdravljenju pacientov s statini so dobre. Zelo pomembno je, da se s z vsako osebo posebej že na zacetku zdravljenja pogovorimo in mu damo jasna navodila. Zdravnik ima vlogo svetovalca, ki upošteva pacientove potrebe in pricakovanja, pacient pa lahko zdravnika v primeru kakršnih koli težav ob jemanju zdravil vedno poklice in vpraša za nasvet. Pacientu lahko razložimo pomembnost zdra­vljenja na ta nacin, da je povišana vrednost holesterola v krvi t. i. tihi ubijalec, ki trenutno ne povzroca nobenih težav, cez nekaj let pa lahko udari z vso mocjo v obliki srcnega infarkta, možganske kapi ali zoženja drugih arterij v telesu. Ali je življenje z zdravili, ki uravnavajo holesterol, lahko še naprej varno in kakovostno? Zdravljenje z zdravili za znižanje krvnih mašcob je ucinkovito, ce jih ljudje jemljejo redno, in je tudi povsem varno, ce poteka pod zdravniškim nadzorom ob rednih kontrolnih laboratorijskih preiskavah, seveda pa moramo spremljati tudi morebitne neželene stranske ucinke ter ustrezno, pravilno in pravocasno ukrepati. Zato je zelo pomembno, da pacient dobro sodeluje s svojim osebnim zdravnikom, ki ga pozna in bo zanj prav gotovo izbral najboljšo obliko zdravljenja. . Nataša Kern, dr. med., specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Kranj 8 ZA SRCE NAŠ POGOVOR Mag. Janez Kramar: »Vedno, ko poklicete, poveste: kdo ste, kje ste in kaj se je zgodilo.« Jasna Jukic Petrovcic Ce mislite, da potrebujete Nujno medicinsko pomoc, poklicite 112 – kaj pa po tem? O tem smo se pogovarjali z vodjo Reševalne postaje Univerzitetnega klinicnega centra Ljubljana, mag. Janezom Kramarjem. Lepo pozdravljeni in hvala za sprejem na osebni pogovor. Se lahko, prosim, predstavite bralcem naše revije? Sem Janez Kramar, diplomirani zdravstvenik, imam narejen znanstveni magisterij iz manage­menta. V zdravstvu sem zaposlen od zacetka svoje poklicne poti. Zacel sem kot zdravstveni tehnik, delal v bolnišnici Topolšica, presedlal v Zdravstveni dom Velenje, nato delal v Psihiatricni bolnici Vojnik in se ponovno vrnil v Zdravstveni dom Velenje, na delovišce moje prvotne želje, to je nujna medicinska pomoc in ostal tam okrog 20 let. Nato me je karierna pot peljala malo naokrog in sem prišel v Ljubljano, kjer sem zdaj drugi mandat vodja Reševalne postaje. Voditi najvecjo reševalno postajo v državi je že samo po sebi izziv in velika odgovornost. Skupaj imam 34 let delovne dobe. Kako bi na kratko opisali Reševalno postajo Ljubljana skozi zgodovino do danes? V letu 2022 smo praznovali stoletnico poklicnega delovanja Reševalne postaje Ljubljana. Castni pokrovitelj praznovanja je bil takratni predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor. Zacetki reševalne dejavnosti v Ljubljani so se pojavili že ob nastanku Ljubljanske prostovoljne požarne obrambe leta 1870. Naj citiram besede akademika prof. Janeza Milcinskega: »Še danes se spominjam znacilnega zvoka kopit dirjajocih konj in okovanih koles reševalnih vozov na granitnih kockah v Wolfovi ulici…« To se je dogajalo vse do sredine dvajsetih let 20. stoletja, ko so konjske vprege zamenjali z reševalnimi vozili. 31. julija 1922 sta bila ime­novana prva dva poklicna gasilca. Istega leta je Reševalna služba postala del Mestnega gasilskega urada. Leta 1968 je Reševalna postaja postala del Klinicnih bolnic Ljubljana in zelo napredovala v opremljenosti in strokovnosti zaposlenih. Posebno prelomnico predstavlja leto 1975, ko se je Reševalna postaja aktivno vkljucila v izvajanje transporta hudo bolnih otrok iz vse takratne države v Ljubljano, na pediatricni oddelek kirurških strok. Trenutno imamo 25 reševalnih vozil, tri sodobno opremljene reševalne motorje in dve namenski reševalni vozili za prevoz kriticno bolnih otrok. Delujemo na podrocju Mestne obcine Ljubljana in na obmocju petnajstih sosednjih obcin, kar obsega 1470 km2. Kaj morajo klicatelji obvezno povedati, ko klicejo na številko 112, da ne pride do neljubih dogodkov pri reševanju akutno bolnega cloveka? Vedno, ko poklicete, poveste: kdo ste, kje ste in kaj se je zgodilo. Velikokrat se zgodi, da je klicatelj zmeden. Zato so prva vprašanja dispecerja vedno: »Od kod klicete?«, da odtipka naslov. Ce naslova ne veste, poveste najbližjo zgradbo, ki jo poznate, ali karkoli drugega prepoznavnega, npr. kje v naravi se nahajate. Zdaj ima že zelo veliko ljudi pametni telefon, da lahko vkljuci lokacijo. Obvezno poleg naslova ulice vedno povemo tudi mesto. Dispecerju racunalniški program, ko vnese ulico in hišno številko, pokaže lokacije vseh ulic v Sloveniji s tem imenom. Na primer, poda mu ulice šestih razlicnih mest, ki imajo ulice poimenovane enako. Zato dispecer nikoli ne sme zgolj sklepati, iz katerega kraja klicete, ampak mora konkretno vprašati, da ne pride do napak, da ne gre reševalec v napacno mesto, a na »pravi« naslov… Ljudje me veckrat vprašajo, kaj povedati, ko poklicejo na 112. Rad recem stavek: povejte od kod klicete, kdo klice, kaj se je zgodilo, osnovno zdravstveno stanje – a je pri zavesti ali diha ali krvavi. Poudarjam, naj se ljudje ne obremenjujejo s tem, kaj bodo po­vedali, ker je dispecer naucen, da vse vpraša. To pomeni, da tudi, ce ste vi zmedeni ali kakorkoli nesposobni pogovora - pri svojcih smo še bolj zmedeni, še sploh pri otrocih - je dispecer naucen, da vas bo pomiril in vas vodil skozi pogovor. On ima pred seboj vnaprej strukturirana vprašanja, skozi katera vas bo vodil. Ne obre­menjujte s tem, kaj povedati, tudi ce tisti trenutek nicesar ne veste, vas bo dispecer vprašal: »Ali diha?« Ce ne veste, bo rekel: »Stopite do njega. – Sklonite se dol. – Ali zdaj slišite kakšen zvok? – Znate vklopit zvocnik na telefonu?« itd. To so drobna podvprašanja, ki vodijo skozi pogovor. Ce mislite, da potrebujete Nujno medicinsko pomoc, poklicite 112 in vas bodo zvezali z zdravstvenim dispecer­jem na tistem podrocju, kjer to že deluje, sicer pa v enoto Nujne medicinske pomoci. Zlorab ni, je pa nekaj nepotrebnih klicev. Kaj sploh je dispecerska služba? Dispecerska služba je služba, ki je bila ustanovljena 1. marca 2018. Spada sicer pod Univerzitetni klinicni center, a je državnega pomena. Ta služba ima nalogo usmerjati, nadzorovati vse enote nu­jne medicinske pomoci ter seveda vsem tistim, ki so zelo ogroženi, dajati nasvete po telefonu. To se dela po slovenskem dispecerskem indeksu. Dispecerska služba odlocanja je algoritem. Vprašanja se nanašajo za vsako posamezno bolezensko stanje. Primer: vi poveste dispecerju, da vas boli glava. On odpre algoritem pri glavobolu in vas strukturirano vodi skozi vprašanja, da na koncu pridemo do zakljucka, da je glavobol lahko zaradi anevrizme v glavi, možgan­ske kapi, migrene in podobno. Locimo nujna od ne nujnih stanj. Dispecerska služba zdravstva ima dva centra. Eden je v Ljubljani in drugi v Mariboru. Mariborski center pokriva vzhodno regijo vse do Trojan in še to ne celotnega obmocja oz. vseh enot nujne medicinske pomoci. Ljubljanski del pokriva preostali del Slovenije, a tudi še ne celotne regije. Kako se skozi cas spreminjata obseg in narava dela reševalcev? Realno povedano, dela je cedalje vec. Kot populacija se stara­mo, vedno vec je razlicnih bolezenskih stanj, ki jih nekoc ni bilo toliko. Je pa manj prometnih nesrec. Pozna se preventiva na tem podrocju in tehnicne izboljšave avtomobilov ter splošna kultura vožnje, npr. pripet varnostni pas. Vse ima nek vpliv. Se pa zdaj srecujemo z nesrecami, ki jih nekoc ni bilo. To so razne elektricne naprave, zlasti elektricni skiroji znajo biti zelo težavni, saj ljudje obicajno ne uporabljajo celad, malo zlorabijo hitrost, ne sliši se jih, ko prihajajo - in nesreca je hitro tu. V casu, ki ga živimo, reševalna služba potrebuje novo, sodobnej­šo, fleksibilnejšo organizacijo, da bomo sposobni še naprej obvladati vse izzive, s katerimi se srecujemo pri svojem delu. Imeti moramo obcutek in posluh za realne razmere, ki so okoli nas. Potrebujemo zelo dobro usposobljene reševalce, zdravstvene strokovnjake, ki se znajdejo v razlicnih situacijah in razmerah. Menim, da je specializacija za podrocje urgentnih stanj nujno potrebna, saj bi z njo reševalci pridobili še vec znanja in kompetenc. S tem bi bila oskrba varovancev še varnejša. S kakšnimi težavami se srecujete reševalci? Kako je glede izcrpanosti? Veste, reševalci smo posebni ljudje. Smo empaticni, radi spre­jemamo izzive in življenja ne jemljemo samoumevno. Z nami se obicajno srecate takrat, ko ste v stiski, ko je nekaj narobe. Vedno damo za vsakega cloveka vse od sebe. Vedno. In biti reševalec ni samo poklic. Je poslanstvo, nacin življenja in moramo imeti prav posebne spretnosti in sposobnosti. Smo prica tudi najhujšim pri­zorom, ki se nas zelo dotaknejo. Kot prvo, imamo premalo kadra glede na obseg dela. Zopet bomo dali pobudo za povecanje števila ekip. Odkar upo­rabljamo slovenski dispecerski indeks, je tudi statisticno malenkost vec intervencij, saj je indeks narejen varovalno za ljudi. Dispecer se vedno odloci v korist ljudi. Zato nastane diskrepanca med reševalci in dispecerji, saj se kdaj zgodi, da je bila kakšna intervencija nepo­trebna. Dispecer se je odlocil preko telefona. On ne vidi pacienta, ne more izmeriti vitalnih funkcij. On se nanaša na podatke, ki mu jih je povedal klicatelj. Dispecerji so zdravstveni delavci – zdrav­stveni tehniki in diplomirane medicinske sestre. Na sprejemu so diplomirane medicinske sestre, na oddaji, kjer avte nadzorujejo in pošiljajo, so zdrav­stveni tehniki. Seveda ob takš­nem delu pride tudi do izcrpanosti. Tako psihicne kot fizicne. Zato smo vzpostavili sistem zaupnikov. Zaup­niki so zaposleni, ki ne smejo biti vodje, a imajo velik ugled v naši službi. So osebe, ki jih drugi prepoznavajo kot zaupanja vredne. Zaupniki naredijo posebne tecaje in so potem prva stopnja pri reševanju kakršnihkoli težav naših reševalcev, ki so z vidika psihicnega pritiska obremenjeni. Reševalci tega ne potrebujejo vsakodnevno ali vsak teden. Je pa vedno na voljo. Sploh je koristno uporabiti pogovor po kakšnih težjih intervencijah. Zaupniki opravijo prvo stopnjo. Temu se rece razbremenilni pogovor. Sodelavec, ki je obremenjen, se najlažje zaupa nekomu, ki to delo pozna. Gresta skupaj cez ta pogovor. Naprej pa imamo stopenjsko. Lahko gredo k psihologu ali psihiatru, ce cutijo, da potrebujejo nadaljnjo pomoc. Vecina težav se dejansko reši že z zaupnikom, tako da nadaljnje stopnje niti niso potrebne. Vedno pa obstaja tudi ta možnost. Ker, ce ima reševalec intervencijo, pri kateri oživlja otroka, sam pa ima male otroke doma, se podzavestno poistoveti s tem otrokom, s starši. Kaj, ce bi se tebi oz. tvojemu otroku to zgodilo? Zdajšnje generacije povedo vec teh težav kot starejše in zelo hitro odreagirajo, npr. recejo vodji izmene: »Jaz sem danes tako utrujen, vceraj popoldan sem imel težko reanimacijo otroka, tako sem izcrpan, da danes ne morem vec delati.« To je že znak, da tak clovek potrebuje razbremenilni pogovor. Ko pove, vemo, da je res stiska. Mu verjamemo. Kljub težavnim pogojem dela imate velike uspehe pri zagotavljanju preživetja najtežjih akutno bolnih oseb in poškodovancev. Statistiko lahko pogledamo samo skupaj z zdravstvenim domom, kjer deluje Nujna medicinska pomoc. V Sloveniji nimamo sistema, da bi dobili sporocen izhod iz bolnišnice, npr. da je nekdo, ki smo ga oživljali, dejansko prišel živ iz bolnice. Tega podatka ne dobimo. Reševalci smo edine medicinske sestre, ki lahko po izpitu iz nu­jne medicinske pomoci dajemo tri zdravila samostojno: adrenalin, amiodaron in glukozo. Tudi oživljati zacnemo sami. Ce dispecer to nujno stanje ugotovi po telefonu, pošlje tudi VUZ, to je vozilo urgentnega zdravnika in pride zdravnik zraven, socasno. Zato se vcasih ljudje sprašujejo, kaj vse se je zgodilo, ko istocasno pride toliko vozil: motorist, avto,… Gre za stopenjski sistem, ki ga upo­rabljamo v Ljubljani in tudi cela Slovenija bo šla na ta sistem. To je veliko boljše, ker porabimo manj zdravnikov na intervencijah, ki niso življenjsko ogrožajoce oz. niso nujno potrebne, da v njih sodeluje zdravnik. Kateri dogodki se najbolj dotaknejo reševalcev? Kako si med sabo pomagate? Najbolj stresni so dogodki z otroki, s svojimi kolegi, s svojci ali ce inter­veniraš na podrocju, kjer si doma in lju­di poznaš. Seveda so stresni dogodki tudi razna nasilja v družini. Vcasih se ljudje spravijo tudi na reševalce, zlasti z besednimi grožnjami ali kdo koga odrine, udari. Ta posel ni varen. Vcasih nosimo neprebojne jopice in celade, zato ker k nam prihaja amerikanizacija. Zgodijo se »amok situacije«, ki pomenijo neko nasilno, noro, brezupno dejanje, na primer brezglavo streljanje. Mi smo vso to opremo nabavili vnaprej. Reševalcem povemo, da vsa ta varovalna oprema ni nobena varnost, saj bodo najbolj ogroženi, ne takrat, ko bodo vedeli za težko situacijo, ampak takrat, ko ne bodo vedeli. Ko pridejo k nekomu na dom, ki je pijan in ima psihiatricne težave, želi nekaj narediti in napade, reševalci pa nimajo nobenega jopica in celade. Takrat, ko imaš jopic in celado, za nevarnost že veš. Policija je na kraju dogodka, pride pred teboj, zavaruje podrocje in ne vstopiš ravno v nevarne zadeve. Policija te ne bo spustila blizu. Lahko imaš samo smolo, da ne veš in prideš prej… Ljudem se zdi zanimiv helikopter. Kako deluje reševanje s helikopterjem? Kdaj se ga uporabi? Splošen odgovor, koliko se uporablja helikopter, je: premalo. Nimamo namrec namenskih helikopterjev. So pa ravno prevozi s helikopterjem akutno obolelih in poškodovanih kljucnega pomena za uspešno zdravljenje in preživetje. Vecino teh ljudi pripeljejo v UKC Ljubljana. Novi heliport je bil zgrajen leta 2013 in ga upravlja prav Reševalna postaja Ljubljana. Trenutno imamo dve bazi. Ena je na Gorenjskem in ena na Šta­jerskem, ki pokrivata vsaka pol Slovenije. To so vecinoma vojaški ali policijski helikopterji in sploh nimamo svojega. Zgodba traja že leta, saj bi mi potrebovali vsaj tri delujoce helikopterje vsak dan, še boljše štiri – en mora biti v rezervi. Na helikopter je potrebno gledati, da je to v bistvu reševalni avto, ki gre po zraku. Kdaj je heli­kopter boljša izbira? Tam, kjer je dostopni cas z reševalnim vozilom predolg ali ce je neko zdravstveno stanje takšno, da prevoz z avtom pomeni slabši izhod za pacienta, npr. poškodba glave. Potrebno je socasno sprožiti akcijo. Mi podpiramo ureditev helikopterske službe kot del sistema. Helikopter in pilot sta vojaška, zdravstve­ne ekipe v njem so naše, iz zdravstva. V tem primeru vojska in zdravstvo lepo sodelujeta. Sicer je to vecnamenski helikopter, kjer imajo prednost vojaške operacije, gašenje, požari, … Policija je bolj v gorah. Prevozov inkubatorjev s helikopterjem skorajda ni vec. Imamo program »prevoz kriticno bolnih otrok«, tega pa izvajamo samo mi. Imamo 2 namenska reševalna avtomobila, ki ju je država kupila izkljucno za ta namen. Eden od njiju je namenjen tudi za najbolj ogrožene novorojencke, ki se vozijo z inkubatorjem in je pri nas vsak dan v pripravljenosti. Ker nima vsaka bolnišnica heliporta, kjer bi lahko helikopter pristal, uredimo to drugace, saj lahko helikopter pristane kjerkoli. Ce je potreben tak prevoz in ni heliporta, se naredi takole: pripelje se reševalni avto, naloži pacienta, ga odpelje npr. 5 km stran, kjer je pristal helikopter - neko igrišce, vecje parkirišce, travnik,.. in nato pacienta prepeljejo s helikopterjem do klinike. Vedno je ob pacientu prisotna zdravstvena ekipa. V Ljubljani vidimo tudi reševalce z motorjem. Tako je. Nikakor ne smemo pozabiti na naše reševalce motoriste, ki izvajajo nujno medicinsko pomoc. Reševalec motorist mora izpolnjevati dva stroga kriterija: biti mora nadpovprecno uspešen pri delu z akutno bolnimi in poškodovanimi, saj je obicajno prvi na kraju intervencije in mora samostojno ustrezno ukrepati ter mora biti hkrati izjemen voznik motorja. To je zelo nevarno delo, pride tudi do nesrec. Reševalci motoristi se morajo redno izobraževati in vsako leto vsaj en mesec pred pricetkom motoristicne sezone trenirati vožnjo vsaj en mesec. Sodelujemo z AMZS na poligonu na Vranskem. Kakšna spodbudna anekdota? Najbolj spodbudna zadeva za nas je zahvala naših pacientov, ki se pridejo osebno zahvalit na reševalno postajo. To je vrhunski obcutek. Ga ni denarja, ki bi to nadomestil. Ti imaš zdaj pred seboj cloveka, ki si ga prej videl neodzivnega in nisi vedel, ali bo preživel ali ne. Naredil si vse kar je bilo v tvoji moci, a še vedno nisi vedel, kakšen bo razplet zgodbe, saj so cloveka prepeljali v bolnišnico. Potem pa ta clovek pride sem, stoji pred teboj, se s tabo pogovarja in prinese torto, kekse. Neverjetno! Zame osebno je najlepši dogodek, ko so se prišli zahvalit starši z zelo malim otrokom, ki je utonil, ko je padel v leden potok in je bilo oživljanje dolgotrajno. Vsi smo se bali kaj bo, kako se bo razpletlo. Otrok je bil brez znakov življenja, a je na koncu preživel. In ko je prišel ta mali sem…to je bil res dogodek! Otrok je preživel brez posledic. Imel je veliko sreco, ker je bila zima in je prišlo do podhladitve, kjer možgani bolje preživijo. Ocividci so takoj zaceli oživljati, slucajno je bila naša nenujna ekipa zelo blizu, ki so jo poslali dispecerji takoj tja, potem je prihitela še nujna medicinska pomoc in se je vse lepo speljalo. Veste, kaj so bile prve besede tega otroka v intenzivni enoti, ko se je zbudil iz kome? »Ali me boste peljali na sladoled?« Dragi otrok, seveda te bomo peljali. Na toliko sladoledov, kolikor jih boš želel!:)) Kaj vodja reševalne postaje svetuje našim bralcem? Cim vec zdravja, cim manj stresa, ne sekirajte se na zalogo, ker to ne prinese nic dobrega. Najprej pocakajmo, da se kaj zgodi, pa bomo potem reševali. Zadeve preprecujmo, ravnajmo preventivno in ravnajmo odgovorno so sebe in svojih najbližjih. Spoštovani gospod Kramar. Najlepša hvala za prijeten in zanimiv intervju. Naj za konec dodam misel, mislim, da je židovski prego­vor: »Kdo je rešil eno življenje, je rešil ves svet.« In vi, reševalci, ste rešili že mnogokrat ves svet. Cestitke in srecno še naprej. . Zahvala predsednika Republike Slovenije reševalcem (Foto: STA) Reševalci s predsednikom Republike Sloveniji ob 100-letnici Reševalne postaje Ljubljana (Foto: STA) S srcem spoznaj svoje srce Nataša Jan .Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije že štiriindvajseto leto zapored sodeluje v mednarodni kampanji Svetovni dan srca, ki jo vodi Svetovna zveza za srce (World Heart Federation). Po Sloveniji bo društvo s svojimi podružnicami pripravilo številne zdravstveno preventivne dejavnosti, ki se jim lahko pridruži vsak, ki to želi. Svetovni dan srca je vsako leto 29. septembra. Bolezni srca in žilja so najpogostejši vzrok smrti na svetu. Letno zaradi teh bolezni, ki vkljucujejo tudi srcni infarkt, možgansko kap in srcno popušcanje, prezgodaj umre 20,7 milijona ljudi po vsem svetu. To številko želimo zmanjšati. Upanje v uspeh obstaja, saj je mogoce prepreciti kar 80 % prezgodnjih smrti zaradi srcno-žilnih bolezni. Svetovni dan srca je opomnik nam vsem, da bolje poskrbimo za svoje srce. Z majhnimi spremembami v našem življenjskem slogu lahko premagamo srcno-žilno bolezen ali jo prestavimo v cim kasnejše življenjsko obdobje. Vprašajmo se: kako se prehranjujemo, koliko telovadimo in se gibljemo, kako in koliko spimo, ali obvladujemo stres, skrbimo za to, da nimamo previsokega krvnega tlaka, holesterola, sladkorja v krvi. Spoznajmo svoje srce Letošnja kampanja se osredotoca na pomemben korak: najprej spoznamo svoje srce. Vsak lahko ukrepa in ima nadzor nad svojim dobrim pocutjem. Poucimo se o delovanju srca, kako skrbimo za njegovo zdravje in kaj s tem pridobimo. S tem znanjem lahko bolje poskrbimo in varujemo srce pred boleznimi. Te bolezni zmanjšajo njegovo crpalno zmogljivost in sposobnost prilagajanja glede na potrebe organizma. V današnjem svetu sta najpogostejši bolezen srcnih žil (koronarna bolezen) in zvišan krvni tlak. Posledice na srcu se kažejo tako, da se srce ne krci vec optimalno, se ne polni optimalno ali pa gre za kombinacijo obojega. Letošnje geslo svetovnega dneva srca je: S SPOZNAJ SVOJE . Pozanimajmo se tudi, kaj lahko sami naredimo, da bo srce cim dlje opravljalo svojo nalogo Cloveško srce je najbolj popolna znana crpalka, ki zagotavlja pogoje za nemoteno delovanje našega telesa. Neodvisno od naše volje se v mirovanju vsako minuto skrci od 50 do 90-krat, ustvarja krvni tlak in tako vsako minuto precrpa 5 litrov krvi, v eni uri 300 litrov, v casu enega cloveškega življenja pa toliko krvi, kolikor je vode v manjšem jezeru. Srce skrbi za naše zdravje in življenje, mi pa mu moramo pri tem pomagati z zdravim nacinom življenja in izogibanjem ško­dljivim razvadam. Vzrokov za bolezni srca in žilja je veliko, mnoge lahko odpravimo sami Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja so neustre­zen nacin prehranjevanja, nezadostna telesna dejavnost, kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, onesnažen zrak. Ti so vsi zelo pogosti in prizadenejo najvec ljudi vseh starostnih skupin. Poleg nacina življenja je pomembno preverjanje lastnega zdravstvenega stanja, ki tako dovolj zgodaj pokaže tveganje za nastanek srcno žilne bolezni (krvni tlak z ugotavljanjem atrijske fibrilacije, holesterol, trigliceridi in sladkor v krvi, ITM, stanje arterij in ven, idr.). Tudi tisti, ki že imajo srcno-žilno bolezen lah­ko na ta nacin in z zdravim nacinom življenja, obcutno izboljšajo kakovost svojega življenja. 8 nasvetov za zdravo srce in dolgo življenje 1. Skrbimo za zdrav nacin prehranjevanja Srcu najbolj prijazna je sredozemska prehrana. Zanjo je zna­cilno veliko sezonske, rastlinske hrane, razlicnega sadja, živil iz polnovredne moke, oreški in semena, oljcno olje kot glavni vir mašcobe, zmerno uživanje rib in morskih sadežev, jajc ter fermentiranih mlecnih izdelkov, obcasno uživanje rdecega mesa (pri mesu daje prednost perutnini ali zajcjemu mesu). Izogibajmo se sladkarijam, slanim in mastnim prigrizkom, predelanim in predpakiranim živilom. Doma si pripravimo zdrav obrok, ki ga lahko odnesemo s seboj na delo ali v šolo. Pijmo veliko navadne, ciste vode. 2. Bodimo redno telesno dejavni Prizadevajmo si za naj­manj 30 minut zmerne tele­sne dejavnosti, vsaj petkrat na teden ali bodimo visoko intenzivno telesno dejavni vsaj 75 minut na teden (npr. 3 krat 25 min) Povecajmo vsakodnevno telesno dejavnost – izberimo stopnice namesto dvigala ter hojo ali kolo namesto vožnje z avtomobilom ali avtobu­som. Gibajmo se skupaj z družinskimi clani, s prijatelji, to nas bo spodbujalo in zabavalo. Pozor: dolgotrajno sedenje pred televizijskimi in racunalniškimi zasloni ni zdravo! 3. Poskrbimo, da bomo imeli zdravo telesno težo Svetovna zdravstvena organizacija sporoca, da je najbolj zdrava telesna teža z indeksom telesne mase med 22,5 in 24,99. Vendar ima­jo ljudje v zelo dobri telesni pripravljenosti, z vecjo mišic­no maso, pogosto zelo visok indeks telesne teže. V tem primeru nam vec pove analiza telesne sestave. Poleg indeksa telesne mase je pomemben tudi obseg trebuha. Ženske naj ne bi imele vecjega od 88 cm, za moške je zgornja meja 101,5 cm. Debeli ljudje lahko zbolijo prej. 4. Ne kadimo in izogibajmo se pitju alkohola Kajenje je vzrok za številne smrtno nevarne bolezni. Noben tobacni izdelek ni varen, vkljucno z elektronskimi cigaretami ali vejpi. Zdravju škoduje tudi pitje alkohola. 5. Poskrbimo za dovolj kakovostnega spanja Odrasla oseba naj bi spala 7 do 9 ur na noc. Vzdržujmo enako­meren urnik spanja (vsak vecer pojdimo v posteljo ob isti uri in vsako jutro vstanimo ob isti uri), cez dan bodimo cim bolj aktivni, vendar ne tik pred spanjem, cez dan se izogibajmo dremanju, izo­gibajmo se gledanju televizije oz. uporabi elektronskih naprav tik pred spanjem, vzpostavimo vecerno rutino (npr. branje, tehnike sprošcanja, dihalne vaje), poskrbimo, da je spalnica temna, tiha, prezracena, primerne temperature in brez elektronskih naprav. Cez dan se skušajmo izogniti stresu in poskrbimo za sprostitev. 6. Znižajmo previsok krvni tlak Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na steno žile, po kateri tece. Zvišanemu krvnemu tlaku ne posvecamo dovolj pozorno­sti, ceprav lahko pomeni veliko tveganje, zato mu pravimo tudi tihi ubijalec. Normalni krvni tlak odraslega cloveka pomeni, da je sistolicni tlak od 120–129 mm Hg, diastolicni krvni tlak pa od 80–84 mm Hg. Normalne vrednosti sistolicnega in diastolic­nega krvnega tlaka so zelo pomembne za ucinkovito delovanje vitalnih organov, kot so srce, možgani in ledvice, ki skrbijo za naše splošno zdravje in dobro pocutje. 7. Znižajmo previsok sladkor v krvi Za spremljanje urejenosti sladkorne bolezni tekom daljšega obdobja je ustrezen pokazatelj HbA1c – glikirani hemoglobin. 8. Znižajmo povišane mašcobe v krvi Da izvemo, kakšna je naša ogroženost zaradi srcno-žilnih bolezni, je nujno, da si damo dolociti raven krvnih mašcob. Ho­lesterol se po telesu prenaša tako, da se veže v posebne krvne delce – lipoproteine, od katerih je LDL izrazito škodljiv, saj se z njegovim posredovanjem holesterol v žilni steni odlaga, HDL pa je koristen, saj iz žilnih sten holesterol odstranjuje. Novejše ugotovitve velikih raziskav nedvoumno kažejo, da je zaželeno imeti cim nižjo raven holesterola LDL (manj kot 2,5 mmol/L, pri tistih, ki so npr. že preboleli srcni infarkt pa celo manj kot 1,8 mmol/L), po drugi strani pa si želimo, da bi bil zašcitni holesterol HDL cim višji (pri moških vec kot 1,0 mmol/L, pri ženskah vec kot 1,3 mmol/L). Glede na nove smernice svetu­jejo še dolocitev vrednosti Lp(a) vsaj enkrat v življenju pri vsakem posamezniku. Povišane serumske koncentracije Lp (a) so pogoste, saj ima približno 25 % populacije povišane vrednosti, ki pospešujejo aterosklerozo. Pomembno je! Svoje zdravje postavite na vrh svojih vrednot. Nacrtujmo svoj vsa­kdan - prehrano, gibanje, prosti cas, izogibajmo se stresu, kakovostno in zadosti spimo. Ce si vzamemo cas zase, to pomeni, da se imamo radi in se spoštujemo. Poišcimo si mož­nosti za izbiro zdravju prijaznejših živil, uživajmo v pripravi zdravih in okusnih obrokov, ob sprehodih ob­cudujmo svet okoli sebe, družimo se s prijatelji in svojci. Vzemite cas in obišcite tudi Posvetovalnico Društva za srce, na Dalmatinovi ulici 10 v Ljubl­jani, kjer boste preko preventivnih meritev izvedeli za svoje pokazate­lje zdravstvenega stanja, dejavnike tveganja in prejeli koristne nasvete (vec informacij o posvetovalnici je v napovedniku revije za srce). Promocija skrbi za zdravje, zdravega nacina življenja bo tudi letošnje vodilo aktivnosti ob svetovnem dnevu srca. PRIDRUŽITE SE NAM! OSREDNJA PRIREDITEV OB SVETOVNEM DNEVU SRCA BO V CETRTEK, 28. 9. OD 10. DO 13. URE, NA PREŠERNOVEM TRGU. Vec informacij o ostalih aktivnostih, pohodih, predavanjih o zdravem nacinu življenja ter boleznih srca in žilja, preventivnih meritvah, idr. pa bodo objavljene septembra na www.zasrce.si. Vabljeni! Kaj pricakujemo pacienti, ko gremo do zdravnika? Andrej Robida V dobrem zdravstvenem sistemi, ki je osredotocen na nas, paciente in prilagojen našim zdravstvenim težavam, se pocutimo varno. Do zdravnika pridemo, ko ga potrebujemo. Ko klicemo v ambulanto svojega izbranega zdravnika, nam vrnejo klic v nekaj minutah, ce so zasedeni v casu našega klica. Cakamo v cakalnici le nekaj minut. Medicinska sestra nas poklice in nam celo rece gospa ali gospod. Zdravnik nas posluša in tudi sliši. Potem nas tudi sprašuje in pregleda. Ugotovi naše težave in postavi diagnozo ali pa nas pošlje na razne preiskave, da delovno diagnozo lahko potrdi ali spremeni. Ce so te v laboratoriju zdravstvenega doma, kjer naš zdravnik dela, je to urejeno v enem dnevu. Tako stvari potekajo v urejenem zdravstvenem sistemu na primarni ravni in po nekje celo pri nas. Zatakne se, ce moramo na preiskave drugam. Lahko da potrebu­jemo racunalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonancno slikanje (MR). Cakamo lahko vec mesecev. Se nam lahko zgodi, da med cakanjem umremo. Nihce ne pogleda, koliko ljudi je umrlo zaradi cakanja, ceprav so podatki na voljo. Kadar moramo v bolnišnico, nas skrbi, ker ne vemo, ali je bolnišnica varna. Varnosti bolnišnic nihce ne meri. Se zgodi, da vcasih mediji senzacionalisticno objavijo kakšno posledico napake, kakšne 3 ali 4 na leto. Tako smo prepricani, da je napak malo in se s tem lažno tolažimo. Naša varnost kot pacienta in varnost vseh pacientov, ki se zdravijo v Sloveniji, pa bi morala biti sistemsko urejena in zagotovljena – ne odvisna od srece. Najbrž boste težko verjeli, ce recemo, da ni. Ceprav nam številke niso velikokrat pri srcu, zlasti ce gredo v negativno smer, si z njimi lahko pomagamo pri reševanju varnosti nas, pacientov. Prenesene številke iz tujine pravijo, da vsak 4 do 10 pacient doživi škodo za zdravje, ko se zdravi v bolnišnici. Za Slovenijo to pomeni okrog 35 tisoc poškodovanih in približno 1000 do 1400 mrtvih zaradi škodljivih dogodkov. Okoli polovico teh dogodkov bi lahko preprecili. To so preprecljivi škodljivi dogodki, ki nastanejo zaradi napak in nekaterih kršitev. Drugi nastanejo zaradi komplikacij bolezni ali nekega postopka, ki se z današnjim znanjem ne dajo prepreciti. Zavedati se moramo, da napake niso namerne niti pricakovane. To so napake, ki jih delamo vsi, a ce bi imeli sistem za preprecevanje tega, da napaka ne bi dosegla pacienta, potem tudi ne bi prihajalo do škodljivih posledic. Psihološki mehanizem napak je pri ljudeh, ne glede na poklic, enak. Posledice pa so odvisne od dejavnosti, kjer ljudje delamo. Na nacionalni ravni in lokalno nimamo izcrpnega sistema varnosti pacientov, ceprav se je vzpostavitev le tega zacela pred 20 leti, a nikdar ni doživela vpeljave v vsakdanjo zdravstveno prakso. Najvecja ovira je, da je upravljanje in ravnaje z varnostjo pacientov in kakovostjo umešceno na Ministrstvo za zdravje, kjer ni niti zmogljivosti niti kompetenc za to znanstveno in prakticno podrocje in z vsakim hitro menjajocim se ministrom se veliko že zapisanih strategij in nacrtov zapre v nek predal. Kaj nimamo pa bi morali imeti? – Ni neodvisne javne nacionalne agencije (inštitucije) za kakovost in varnost v zdravstvu, ki bi skrbela za stalen razvoj kakovosti in varnosti in udejanjanje izcrpnega sistema v zdravstveno prakso. – Nova strategija, ki je nastala v projektu financiranem s strani slovenskih davkoplacevalcev (450 tisoc evrov), se ni uresnicila. Namesto tega je nekaj uradnikov na Ministrstvu za zdravje pripravilo svojo strategijo, ki kaže, da res nimajo kompetenc o kakovosti in varnosti v zdravstvu, saj so navedeni celo škodljivi izrazi in spušceno je marsikaj, kar bi pomagalo pacientom. – Preiskave preprecljivih škodljivih dogodkov so na ravni leta 1930, ko je šlo za metodo domino ucinka in obtoževanje posa­meznega cloveka. Poleg tega preiskave niso nepristranske. – Zakona o kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave nimamo. – Nimamo neodvisnega strokovnega organa za preiskovanje preprecljivih škodljivih dogodkov z namenom ucenja za preprecevanje takih dogodkov v bodoce in ne za obtoževanje posameznika ali celo ugotavljanj, da ni šlo nic narobe. Kaj imamo pa ne bi smeli imeti? – Zakon o pacientovih pravicah je birokratsko tako zapleten, da je skoraj nemogoce, da bi se preprecljivi škodljivi dogodek obravnaval brez dodatnih težav za pacienta. Naravnan je tako, da se zdravstvene ustanove zlahka branijo z zanikanjem, da je šlo karkoli narobe. – Imamo krivdno odškodnino, kjer je treba na sodišcu dokazati krivdo posameznika za preprecljiv škodljivi dogodek in se potem v sistemu, kjer je prišlo do preprecljivega škodljivega dogodka, nic ne spremeni in podoben škodljiv dogodek se cez nekaj casa ponovi. – Imamo kriminalizacijo cloveških napak in od casa do casa kakšnega zdravnika ali zdravnico obsodijo, najveckrat na po­gojno kazen. Skoraj nihce se ne zaveda, da je cloveška napaka simptom in ne vzrok za varnostni incident. To je tako, kot ce bi kardiolog zdravil srcni infarkt samo s tableto proti bolecinam (bolecina je simptom) namesto vstavitve žilne opornice (vzrok zožena ali zamašena srcna žila). Ustvarja se kultura strahu in zato se napake skrivajo, pripisujejo komplikacijam in izvaja se defenzivna medicina (moštvo nepotrebnih preiskav, za vsak slucaj, ce bi prišlo do tožb). Ali obstajajo rešitve temeljece na znanosti o varnosti pacientov ? Nihce si ne želi, da bi sam ali njegov bližnji utrpel preprecljivi škodljivi dogodek, ker bo poleg psihicnega in fizicnega trpljenja naletel na neurejen sistem varnosti pacientov, kar pomeni, da bodo preiskave varnostnega incidenta potekale na zastarel nacin z izrednimi notranjimi ali zunanjimi nadzori, ki velikokrat ugotovijo, da ni bilo nic narobe. Naletel bo na zid birokratskih postopkov, ki bodo trpljenje še povecali. Podobno se bo zgodilo, ce bo prišlo do civilnega ali kazenskega postopka, da bo "zmagal" tisti, ki bo imel boljšega odvetnika, ker pravicne kulture pri obravnavi varnostnih incidentov nimamo. Enostavno receno, stvari se dajo urediti, ce je za to volja na vrhu nacionalnega upravljanja zdravstva in prav tako na lokalnih rav­neh. Sama volja in razvoj kompetenc ter zmogljivosti niso dovolj. Stvari je treba vpeljati v prakso in tudi presojati, ali se nova praksa varnosti pacientov uveljavlja. Kakšna naj bi bila naša vloga za vecjo varnost? Pri nas pravega opolnomocenja in osredotocena na pacienta ni. Luc na koncu tunela se kaže z ustanovitvijo Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), ki zajema mnogo društev pacientov. Ta bo lahko povzdignila svoj glas, da se bodo uveljavili strateški cilji in akcijski nacrti v vsakdanji praksi. Letos bo ZOPS prvic gosti Svetovni dan varnosti pacientov, ki ima vsako leto doloceno temo in letošnja je "Opolnomocenje pacientov". Posamezniki pa lahko v bolnišnici: 1. Vprašamo, kako je s higieno rok v ustanovi, kjer se zdravimo in celo opazujemo, ali si osebje razkužuje roke in s tem preprecuje okužbe. 2. Vprašamo, ce nam kaj ni jasno ali ce imamo pomisleke, npr. zakaj se uporablja zdravilo, ki so nam ga predpisali in kakšni so stranski ucinki; ali vedo, katera zdravila jemljemo že od prej. 3. Vprašamo, ali so preverili ali imajo pred sabo pravega pacienta; kakšen je nacrt našega zdravljenja in zdravstvene nege; kako dnevno napreduje naše zdravljenje in kaj kažejo rezultati raz­licnih preiskav. 4. Vztrajajmo, da nam zdravnik natancno razloži kaj namerava narediti in ne samo, da dobimo v podpis privolitveni obrazec. 5. Zaprosimo za razlago, kako postopati, ko bomo odpušceni iz bolnišnice. Spoštljivo in vljudno dvignimo svoj glas, saj gre za naše zdravje. . Blue text on a white background Description automatically generated Škodljivi miti o (pre)hrani Skupina projekta DoIT Hrana na našem krožniku ima izjemno pomembno vlogo za naše zdravje in dobro pocutje. Ce se nekdo prehranjuje uravnoteženo in skrbi za dovolj gibanja, ga tak življenjski slog pomaga varovati pred številnimi kronicnimi boleznimi, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2 in debelost. Ob poplavi informacij o prehranskih trendih, promociji številnih modnih diet in priporocil o (pre)hrani pa se potrošniki težko odlocijo, komu zaupati, kaj jesti in cesa ne. Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije v intervjuju na povezavi (https://veskajjes.si/nasveti-in-novice/83-nasveti-in-novice/ni-vseeno-kaj-pristane­ -na-vasem-krozniku-pogovor-s-prim-matijo-cevcem-predsedni­ kom-drustva-za-zdravje-srca-in-ozilja-slovenije) izpostavlja, da zdrav življenjski slog praviloma ohranja ali celo izboljšuje naše dobro pocutje. S takim nacinom življenja vplivamo na skoraj vse dejavnike tveganja za slabšanje zdravja, od srcno-žilnih bolezni pa vse do razlicnih rakavih obolenj. V intervjuju lahko preberete številne zanimive poudarke glede uživanja prehranskih dopolnil in modnih diet. Številne nasvete za zdrave prehranske izbire lahko potrošniki najdejo na spletnih straneh www.veskajjes.si, www.zps.si in na www.prehrana.si. Med ljudmi krožijo številni miti, ki nimajo prav nobene ve­rodostojne podlage. Izbrani so trije zanimivi miti, ki so pogosti tudi med srcno-žilnimi bolniki. Ceprav se smrtnost zaradi teh bolezni v zadnjih 30 letih zmanjšuje, se zvišuje število srcno-žilnih bolnikov - predvsem na racun staranja prebivalstva. V velikem deležu je znižanje umrljivosti posledica napredka medicine in v bistveno boljšem zdravljenju, pomemben delež pa prispevata tudi preventiva in zdrav nacin življenja. Zato je pomembno zavedanje, da ni nikoli prepozno, da s spremembo prehrane in življenjskega sloga prispevamo k izboljšanju svojega zdravja. Ceprav je res, da so nekatere okvare srca ali srcnih arterij lahko nepopravljive, so raziskave pokazale, da lahko z zdravo prehrano (po potrebi skupaj z zdravili) preprecimo nadaljnje okvare in celo izboljšamo delovanje srca in žillja. Mit številka 1: Ce jemljete zdravila za zdravje srca, to pomeni, da lahko jeste, kar želite. Zdravila lahko pomagajo pri obvladovanju nekaterih bolezni srca, vendar pa na te bolezni pogosto pomembno vpliva tudi to, kaj jemo. Visok holesterol in visok krvni tlak sta delno ali v celoti posledica nezdrave, pretirano mastne, sladke in hranilno manj ustrezne prehrane. Zakaj bi se torej prehranjevali tako, da bi se vam zvišal krvni tlak ali holesterol in bi za nadzor potrebovali vec zdravil? Ustrezna prehrana ima kljucno vlogo pri obvladovanju tovrstnih zdravstvenih težav, lahko tudi pomaga pri preprecevanju nastanka raka in demence. Mit številka 2: Jajca škodujejo zdravju srca. Jajca so pogosto (neupraviceno) na slabem glasu zaradi njihove vsebnosti holesterola. Eno veliko jajce vsebuje med 180 in 250 mg holesterola. Vendar raziskave potrjujejo, da ima holesterol, ki ga zaužijemo iz hrane pri vecini ljudi razmeroma skromen vpliv na raven holesterola v krvi. Naše telo namrec vecino holesterola biosintetizira samo, le slabo cetrtino pa doprinese holesterol iz prehrane. Na vrednost holesterola v krvi imajo zato vecji vpliv drugi dejavniki, kot je na primer prekomeren vnos nasicenih mašcob. Ker so jajca dober vir beljakovin, imajo relativno nizko energijsko vrednost in vsebujejo veliko pomembnih vitaminov in mineralov, jih je priporocljivo vkljucevati v prehrano. Vodilo pri njihovem uživanju pa naj bo zmernost. Mit številka 3: Za zdravje srca je najboljša prehrana z nizko vsebnostjo mašcob. Zmanjšanje uživanja živil, ki vsebujejo nasicene mašcobne kis­line in zlasti transmašcobe je pomembno za zdravje srca, vendar pa iz prehrane ni smiselno izlociti VSEH mašcob. Transmašcobne kisline lahko do dolocene mere nastanejo v jedeh, ki se pripravljajo pri visoki temperaturi (nad 120 ° C) - najdemo jih lahko v slašci­cah, piškotih, ocvrtih, praženih in pecenih jedeh. Dokazano je, da transmašcobne kisline najbolj zmanjšujejo »dobri« HDL holesterol in povecujejo »slabi« LDL holesterol, zato veliko prispevajo k ate­rosklerozi, posledicno višanju krvnega tlaka, boleznim srca in žilja, presnovnemu sindromu, diabetesu tipa 2 ter drugim boleznim. Pravzaprav lahko zdravju koristne mašcobe, kot so mononena­sicene in polinenasicene mašcobe (na primer omega-3 mašcobne kisline), pozitivno vplivajo na zdravje srca. Te mašcobe najdemo v živilih, kot so oljcno in repicno olje, mastne ribe, oreški, semena in avokado. Poleg zdravju koristnih mašcob ima za zdravje srca pomembno vlogo tudi prehrana, bogata s prehranskimi vlaknina­mi in antioksidanti. A tudi pri uživanju zdravih mašcob naj velja nacelo zmernosti. Poraba vseh mašcob v prehranjevanju je namrec v prehrani Slovencev še vedno prevelika. Prav tako izbirajmo nacine priprave hrane, pri katerih je možnost tvorbe škodljivih transmašcob cim manjša: – uporabljajmo vec kuhanja, dušenja pri cim nižji temperaturi, – jedi rajši zabelimo na koncu priprave, – zaužijmo jih hitro po pripravi in ne pogrevajmo veckrat. – bodimo zgled svojim otrokom, tudi ko se prehranjujemo izven doma – ceprav dunajski zrezek in pomfrit v vecini slovenskih gostiln predstavljata osnovni otroški meni, spodbujamo bolj zdrave izbire. Z aplikacijo VešKajJeš do vec informiranih odlocitev Zaradi hitro rastoce in pestre ponudbe izdelkov na trgu, pred­stavlja prepoznavanje z.ivil z ugodno prehransko sestavo vedno vecji izziv. Brezplacna mobilna aplikacija VešKajJeš podatke o sestavi živil poenostavi in prikaže v razumljivejši obliki. Aplikacija pa sedaj omogoca še hitrejšo in bolj preprosto izbiro živil z ugod­nejšim prehranskim profilom. Prehranski izdelki, s katerimi lahko ohranjamo in krepimo zdravje, so v nadgrajeni mobilni aplikaciji VešKajJeš posebej oznaceni s simbolom varovalnega živila. Vec o aplikaciji VešKajJeš: https://veskajjes.si/nasveti-in.­ -novice/51-nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/aplikacija-ves-kaj­ -jes-katere-informacije-o-zivilih-in-pijacah-vam-ponuja Vsebina prispevka je rezultat aktivnosti na projektu DoIT. . ZNANJE ZA SRCE Lipoprotein (a) – nov dejavnik tveganja za srcno-žilne bolezni Aleš Blinc, Matija Cevc Lipoprotein(a) (Lp(a)) je posebna oblika lipoproteina, podobna lipoproteinskim delcem z majhno gostoto (LDL), na katere je vezana beljakovina apolipoprotein(a) (apo(a)). Za delce LDL že dolgo vemo, da so vzrocno povezani z nastankom ateroskleroze, ker spodbujajo vnetje in kopicenje holesterola v žilni steni, vlogo Lp(a) v razvoju srcno-žilnih bolezni pa pospešeno spoznavamo zadnja leta, ceprav je bil Lp(a) opisan že leta 1963. Kmalu si lahko obetamo ucinkovita zdravila za zmanjševanje ravni Lp(a). Jedro Lp(a) je presenetljivo podobno delcu LDL. Oba imata lipidno sredico, ovito z apolipoproteinom B (apoB). Delci Lp(a) vsebujejo vec oksidiranih fosfolipidov, ki so posebej aterogeni. Posebnost Lp(a) je dodatna beljakovina apo(a), ki je podobna plazminogenu, molekuli, ki sodeluje pri raztapljanju krvnih strdkov, vendar apo(a) ni mogoce pretvoriti v aktivno encimsko obliko. Apo(a) vsebuje zelo razlicno število kopij podenote KIV2, zato je molekulska masa Lp(a) spremenljiva, v razponu od 275 do 800 kDa, v povprecju okrog 400 kDa. Lp(a) velja za »posebej strupeni LDL«, ker škoduje arterijam na tri nacine: z neposrednim spodbujanjem ateroskleroze, po­speševanjem vnetja in nastajanja krvnih strdkov. Lp(a) vstopa v žilno steno brez posredovanja kakršnihkoli receptorjev, zgolj v odvisnosti od plazemske koncentracije. Apo(a) in oksidirani fosfolipidi aktivirajo makrofage v penaste celice, spodbujajo raz­rašcanje gladkomišicnih celic in nastajanje reaktivnih kisikovih spojin. Oksidirani fosfolipidi tudi neposredno pospešujejo vnetje in spodbujajo vstopanje krvnih monocitov v žilno steno, kjer se le-ti preobrazijo v ma­krofage in nato v penaste celice. Apo(a) tekmuje s plazminoge­nom, zato zavira raztapljanje krvnih strdkov, obenem pa pospešuje zlepljanje krvnih plošcic in nastajanje krvnih strdkov. Lp(a) preko opisanih mehanizmov povecuje tveganje za aterosklerozo in njene zaplete, kot so srcni infarkt, ishemicna možganska kap ali gangrena noge, dodatno pa je prepoznan kot dejavnih tveganja za degenerativno zožitev aortne zaklopke. Raven Lp(a) v krvi je v dalec najvecji meri dolocena genetsko in nanjo z življenjskim slogom ne moremo znatno vplivati. Za prepoznavanje oseb, ki imajo pomembno povišano raven Lp(a), zato zadostuje že ena sama meritev. Smernice Evropskega združenja za kardiologijo priporocajo meritev Lp(a) vsem odraslim osebam, najbolje že do 40. leta starosti. Zanimivo je, da se koncentracija Lp(a) med prebivalstvom ne razporeja normalno, po Gaussovi krivulji, temvec izrazito asime­tricno. Polovica prebivalstva ima raven Lp(a), manjšo od 20 nmol/l (približno 80 mg/l), 90% prebivalstva ima raven, manjšo od 125 nmol/l (približno 500 mg/l), preostalih 10 % prebivalstva pa ima mocno povišane vrednosti Lp(a) na vec kot 125 nmol/l (pribl. 500 mg/l), pri cemer približno 4% ljudi presega vrednosti 250 nmol/l (pribl. 1000 mg/l). Tveganje za srcno-žilne zaplete narašca zvezno s koncentracijo Lp(a) v krvni plazmi, pri cemer pa je absolutno tveganje mocno odvisno od vseh znanih dejavnikov tveganja, kot so starost, spol, krvni tlak, raven LDL-holesterola (oz. ne-HDL-holesterola), morebitno kajenje ali sladkorna bolezen. Tveganje srcno-žilnih zapletov, ki ga dolocajo znani dejavniki tveganja, se poveca za 50% ob koncentraciji Lp(a) =150 nmol/l (približno 600 mg/l) in podvoji ob koncentraciji Lp(a) =250 nmol/l (približno 1000 mg/l). Kako lahko ukrepamo, kadar ugotovimo mocno povišano raven Lp(a)? Žal z zdravo prehrano in rednim gibanjem na raven Lp(a) ne moremo pomembno vplivati. Od doslej registriranih zdravil imajo zanesljiv, ugoden ucinek le zaviralci PCSK9. Monoklonska proti­telesa, kot sta evolucumab in alirocumab, zmanjšujeta raven Lp(a) za približno 30%, majhna interferencna ribonukleinska kislina, inclisiran, pa za približno 22%. Ta zdravila lahko predpisujemo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bolnikom z razvito ateroskleroticno srcno-žilno boleznijo, ce ugotovimo raven Lp(a) najmanj 1000 mg/l (> 250 nmol/l), ali ce znaša raven Lp(a) vec kot 500 mg/l (> 125 nmol/) in socasno ni mogoce s statini in ezetimibom znižati ravni LDL holesterola na manj kot 2,6 mmol/l. V primarni preventivi ateroskleroze pri osebah z družinsko hiper­holesterolemijo je v breme ZZZS dovoljeno predpisati zaviralce PCSK9, ce ne uspemo znižati ravni LDL holesterola na manj kot 3,6 mmol/l in socasno znaša raven Lp(a) vec kot 500 mg/l (> 125 nmol/l). V naslednjih letih pricakuje­mo vec novih zdravil, ki bodo usmerjena prav proti Lp(a). Po­teka že velika klinicna raziska­va ucinkov pelacarsena, proti­-smiselnega oligonukleotida, ki zavira sintezo apo(a) in znižuje raven Lp(a) za približno 80%. Klinicne rezultate raziskave HO­RIZON lahko pricakujemo leta 2025. Drugo fazo klinicnega testiranja, preizkus varnosti, je zakljucilo tudi zdravilo olpasiran. Gre za majhno interferencno ribonukleinsko kislino, ki še mocneje, 90-100% znižuje raven Lp(a) in z njim nacrtujejo klinicno raziskavo 3. faze v sklopu programa OCEAN(a). Še vec farmacevtskih podjetij razvija svoje majhne interferencne ribonukleinske kisline, umerjene proti Lp(a), ki pa bodo na trgu predvidoma šele v prihodnjem desetletju. Kaj lahko v zvezi z ravnijo Lp(a) svetujemo dandanes? Vsekakor je koristno cim bolje obvladovati klasicne dejavnike tveganja (krvni tlak, raven LDL-holesterola, abstinenca kajenja, dobro zdravljenje morebitne sladkorne bolezni) in si enkrat v življenju izmeriti raven Lp(a). Ce sodimo v kategorijo visoke ali zelo visoke srcno-žilne ogroženosti in imamo znatno povecano raven Lp(a), je smiselno preveriti, ali izpolnjujemo kriterije za zdravljenje z zaviralci PCSK9. . Kalkulator kajenja Kajenje vpliva na za vaše zdravje, prav tako vpliva na vašo denarnico. Ste kdaj pomislili, koliko “denarja pokadite” na dan, teden, mesec? Koliko ste ga že in koliko ga še boste, ce ne nameravate prekiniti s kajenjem. Vabljeni, da izpolnite obrazec in si izracunate: https://zasrce.si/kalkulator-strosek-kajenja/ NIKOLI NI PREPOZNO ZA PRENEHANJE KAJENJA. Vaše zdravje se bo izboljšalo, hvaležna pa vam bo tudi vaša denarnica. Zgodnje odkrivanje srcnega popušcanja Marko Novakovic Srcno popušcanje je klinicni sindrom, ki nastane kot posledica slabšega delovanja srca, zaradi cesar ne pride do zadostne preskrbe telesnih organov s kisikom in hranili. Za razliko od ostalih bolezni in stanj, povezanih s srcem, katerih pojavnost se zmanjšuje v zadnjih letih, se pojavnost srcnega popušcanja povecuje, predvsem pri starejših posameznikih. V luci dejstva, da se prebivalstvo stara, lahko pricakujemo povecanje absolutnega števila bolnikov s srcnim popušcanjem. Kljub temu, da smo v zadnjih letih prica izjemnim dosežkom na podrocju diagnostike in zdravljenja srcnega popušcanja, sta umrljivost in zbolevnost zaradi le-tega še vedno (pre)visoki. Strokovnjaki in znanstveniki s podrocja ne le kardiologije, temvec tudi družinske medicine, javnega zdravja in zdravstvene ekono­mike, so že prepoznali pomembnost srcnega popušcanja in njegov vpliv na celoten zdravstveni sistem, saj je pojavnost srcnega popu­šcanja povezana s povecanjem števila hospitalizacij. Bolnišnicno zdravljenje je praviloma dolgo in negativno vpliva na bolnikove pridružene bolezni ter kakovost življenja, po drugi strani pa je obremenjujoce za zdravstveni sistem. Ocenjujemo, da že skoraj desetletje živimo v dobi globalne pandemije srcnega popušcanja. Vzroki za nastanek srcnega popušcanja so številni, najpogo­stejši so: – dolgotrajen in še posebej nezdravljen povišan krvni tlak (arte­rijska hipertenzija), – poškodba srcne mišice po srcnem infarktu, – motnje srcnega ritma – najpogostejši vzrok je atrijska fibrilacija, – bolezni srcnih zaklopk – najpogostejša je stenoza aortne za­klopke, – vnetje srcne mišice (predvsem pri mlajših), – kemoterapija pri zdravljenju dolocenih vrst raka, – drugi vzroki, med katerimi sta pomembna dejavnika še slad­korna bolezen in prekomerno pitje alkohola. Ne glede na vzrok, so simptomi srcnega popušcanja podobni in so vecinoma povezani z zadrževanjem vode v telesu: otekanje v noge, trebuh in druge dele telesa ter težko dihanje med naporom in tudi v mirovanju – zelo znacilen je pojav zadihanosti v ležecem položaju ob nizkem vzglavju. Med ostale simptome srcnega popu­šcanja spadajo upad telesne zmogljivosti, izcrpanost, utrujenost, omotica in pojav hitrega srcnega utripa v mirovanju. Navedeni simptomi so prisotni tudi pri številnih drugih boleznih in stanjih, kot so kronicna ledvicna bolezen, moteno delovanje šcitnice, bolezni pljuc, bolezni venskega in limfnega sistema, debelost, slabokrvnost in druge. Iz tega razloga pojav simptomov in klinicnih znakov ni dovolj za diagnozo srcnega popušcanja. Priporocila Evropskega združenja za kardiologijo v primeru suma na srcno popušcanje svetujejo sledece diagnosticne postopke: – Dolocitev koncentracije natriureticnih peptidov v krvi. V Slo­veniji in številnih evropskih državah se vecinoma uporablja dolocitev NT-proBNP (angl. N-terminal prohormone of brain natriuretic peptide). Koncentracija NT-proBNP nižja od 125 ng/L z veliko verjetnostjo izkljucuje srcno popušcanje, povišane vrednosti pa ga (še) ne potrjujejo, ampak je predvidena nadaljnja, predvsem slikovna diagnostika. – Ultrazvok srca, s katerim potrdimo ali ovržemo ne le diagnozo srcnega popušcanja, temvec tudi vrsto le-tega. – 12-kanalni EKG. – Rentgen prsnega koša. – Dolocitev osnovnih laboratorijskih preiskav, s katerimi identifi­ciramo morebitne ostale vzroke za simptome in klinicne znake srcnega popušcanja (krvna slika, kazalniki ledvicne in jetrne funkcije, šcitnicni hormoni, krvni sladkor, krvne mašcobe, zaloge železa.. ). Bolniki s simptomi in klinicnimi znaki srcnega popušcanja potrebujejo zdravljenje, vecinoma z zdravili, so pa pomembni tudi nefarmakološki vidiki zdravljenja. Poleg zdravega življenjskega sloga, ki ga svetujemo zdravim posameznikom in še posebej srcno-žilnim bolnikom, je pri znakih zadrževanja presežka vode v telesu potrebno omejiti vnos tekocine. Bolnikom svetujemo, da omejijo vnos tekocine na 1,5 liter dnevno (poleg popite tekocine sem spada t.i. skrita tekocina v juhah, sadju, zelenjavi, omakah..). Ker sol v telesu zadržuje vodo, bolnikom odsvetujemo dosoljevanje hrane in uživanje s soljo pripravljene hrane (npr. kisla repa, kislo zelje..) ter procesiranih mesnih izdelkov, ki vecinoma vsebujejo vecje kolicine soli. Zdravila za zdravljenje srcnega popušcanja delimo na temeljna in simptomatska. Temeljna zdravila na razlicne nacine ugodno vplivajo na izboljšanje stanja - krepijo srcno mišico, lajšajo njeno delo, vplivajo na urejanje krvnega tlaka, nekatera pa v sicer manjši meri izlocajo višek vode iz telesa. Naloga simptomatskih zdravil je zgolj zmanjševanje simptomov, vecinoma na racun povecanega izlocanja vode. Zato je zdravljenje s temeljnimi zdravili dolgotrajno, odmerke simptomatskih pa zmanjšamo ali zdravila celo ukinemo, ko simptomov ni vec, in jih ponovno vsaj prehodno uvedemo v primeru ponovnega pojava simptomov, ki se kažejo kot otekanje v noge, težka sapa ali naglo povecanje telesne teže kot posledico zadrževanja vode. Zdravljenje srcnega popušcanja s temeljnimi zdravili je od­visno od vrste srcnega popušcanja, ki ga vecinoma opredelimo po opravljeni ultrazvocni preiskavi. Po drugi strani zdravljenje s simptomatskimi zdravili izvajamo na podoben nacin, ne glede na vrsto srcnega popušcanja. Na koncu, bolnike s srcnim popušcanjem bomo v prihodnjih letih srecevali vsi, ker jih bo vedno vec. Pomembno je, da njihove simptome prepoznamo in jim znamo svetovati v zacetnih fazah srcnega popušcanja. Glede na napovedi in trende vse pogostejšega pojavljanja bi bilo smiselno, da poskusimo z bolj sistematicno ureditvijo preliminarne diagnostike srcnega popušcanja, npr. z dolocanjem koncentracije natriureticnih peptidov in rentgenskim slikanjem pljuc že na primarnem nivoju, preden ti bolniki pridejo na kardiološki pregled in ultrazvocno preiskavo srca. . Umetna sladila Matija Cevc Vprašanje - povzetek Klimatske spremembe so izredno povišale temperaturo okolja, kar spremlja obilno znojenje in posledicno žeja. To seveda povecano potrebo po pitju tekocin. Za lajšanje žeje pa se vecinoma poslužujemo sladkih pijac oz. pijac z okusom, katerim so dodana razna sladila. V zadnjem casu sem brala veliko o sladkih pijacah in sladilih. Ali je kaj na tem, da je npr. dietna CocaCola manj škodljiva kot obicajna, ki je sladkana? Ali so z umetnimi sladili sladkane pijace zdrave in jih priporocate?* Op.: Vprašanje je bilo posredovano po e–pošti in je delno lektorirano Odgovor Sladkor je res nenavadno živilo. Po eni strani je energetsko bogato (100 g sladkorje ima 1683KJ/396kcal in npr. v eni jedilni žlici je 15 g sladkorja ali kar 252,45KJ/59,4 kcal ), po drugi strani pa povzroca pri številnih ljudeh ugodje, zaradi katerega se sladkorju zelo težko odpovejo. Pravzaprav je kar nekaj raziskav, ki potrjujejo, da obstaja odvisnost od sladkorja. Ker so sladka živila najbolj zaželena živila, to nakazuje, da sta lahko nagrada in želja po dodanih sladkorjih primerljiva s tistimi pri snoveh, ki povzro­cajo odvisnost. Izkazalo se je celo, da je želja po sladkorju vecja, kot jo najdemo npr. pri kokainu. Ni torej presenecenje, da se pri vseh avtomatih za prehrano in pri blagajnah veletrgovin naloženi »sladki prigrizki«, katerim se številni ne morejo upreti, kar nato povzroca prekomerno prehranjenost in debelost. Številne raziskave so nedvoumno pokazale povezavo med pove­cano porabo sladkorja in sladkih pijac ter metabolnim sindromom, za katerega je, poleg zvišanega krvnega tlaka in motenj v presnovi mašcob, znacilna tudi trebušna debelost. Metabolni sindrom je eden od pomembnejših dejavnikov za pospeševanje srcno-žilnih bole­zni. Povecana poraba sladkorja je povezana tudi s številnimi raki (npr. dojke, trebušne slinavke, debelega crevesa, endometrija, …). Prekomeren vnos sladkorjev in fruktoze pa je povezan tudi s povecano splošno in srcno-žilno umrljivostjo. Ali kaj pridobimo, ce sladkor in fruktozo (obicajni sladili slad­kih pijac in sladkih prigrizkov) zamenjamo s pijacami, slajenimi z umetnimi sladili, kot so npr. saharin, stevija, aspartam, sukraloza, neotam ? Na prvi pogled se zdi, da je to dobro, saj naj bi ta sladila ne imela akutnih presnovnih in endokrinih ucinkov (podobno kot voda) in torej npr. ne povzrocajo motnje pri sprošcanju glukagonu podobnega peptida 1 in inzulina ter ne povzrocajo inzulinske neodzivnosti, na kar naj bi nakazovale nekatere raziskave. Raziskave tudi kažejo, da uživanje umetnih sladil vpliva na mož­gansko nevronsko aktivnost in ugodno spremene odziv možganov na prehranske dražljaje (zmanjša zapeljiv vpliv sladkega okusa pri izbiri hane). Umetna sledila naj bi ne vplivala na srcno-žilno ogroženost in ne slabšala dejavnikov tveganja kot so sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, debelost in hiperholesterolemija. A novejše analize kažejo precej drugacno sliko tako, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v nedavno objavljenih priporocilih z naslovom Uporaba nesladkornih sladil odsvetuje njihovo uporabo za nadzor telesne teže ali zmanjšanje tveganja za nenalezljive bolezni. Priporocilo temelji na ugotovitvah siste­maticnega pregleda razpoložljivih dokazov, ki kažejo, da uporaba umetnih sladil ne prinaša nobenih dolgorocnih koristi pri zmanj­ševanju telesnih mašcob pri odraslih ali otrocih. Rezultati tega pregleda tudi kažejo, da lahko dolgotrajna uporaba umetnih sladil povzroci morebitne neželene ucinke, kot je povecano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, srcno-žilne bolezni in umrljivost pri odraslih. Ob tem pa je seveda potrebno opozoriti, da se s takim priporocilom številni ne strinjajo in opozarjajo na šibkost do­kazov. A vsaj kar tice povezanosti dolgotrajne uporabe umetnih sladil in sladkorne bolezni to dokazuje tudi francoska raziskava, v kateri je sodelovalo vec kot 100.000 oseb in je trajala skoraj 10 let. Pokazalo se je tudi, da dolgotrajna uporaba umetnih sladil povecuje nevarnost srcno-žilnih in možgansko-žilnih bolezni, pa tudi koronarno bolezen. Poleg tega je kar nekaj podatkov o domnevni povezavi med uživanjem umetnih sladil ter rakom saj so v vec epidemioloških raziskavah pokazali pozitivne povezave med uživanjem umetnih sladil ter razvojem raka dojke, prostate, kolorektalnega raka in raka pankreasa, statisticno dokazana pa je povezanost med umetnimi sladili in rakom dojke in prostate nakazuje pa se tudi za raka pankreasa. Ce povzamem, bi težko rekel, da so pijace, sladkane z umetnimi sladili, zdrave, so pa verjetno manj škodljive kot tiste, ki so slajene s sladkorjem ali fruktozo. Gotovo pa je, da je za odžejanje najbolj zdrava in primerna cista voda, ki jo tudi priporocam. V Sloveniji imamo sreco, da je skoraj povsod na razpolago kvalitetna in varna voda in to v vodovodnem omrežju. Ce pa pijemo ustekleniceno vodo, naj bo ta po možnosti v steklenih in ne plasticnih stekleni­cah. Plastika namrec pogosto vsebuje hormonske motilce in druge strupene snovi, ki se sprošcajo v vodo in lahko tako odlicno pitno vodo kontaminira. . Poživljajoci ucinek kave ni zgolj posledica delovanja kofeina S funkcijsko magnetno resonanco so preiskali možgane 47 mladih odraslih oseb, rednih pivcev kave, pred zaužitjem kave ali vode s kofeinom in 30 minut po zaužitju. Ugotovili so, da sta oba napitka spodbudila pripravljenost za reševanje nalog, a je kava mocneje kot voda s kofeinom spodbudila delovni spomin in miselno upravlja­nje. Ni jasno, ali je bil boljši ucinek kave posledica ucinka placeba, pricakovanja poživljajocega ucinka ob znanem okusu kave, ali pa morebitnih drugih ucinkovin, ki jih voda s kofeinom ni vsebovala. (vir: Front Behav Neurosci 2023; doi: 10.3389/fnbeh.2023.1176382) Novi merilec kakovosti zraka zazna prisotnost virusa SARS-CoV-2 že po 5 minutah Doslej je veljalo, da za dokaz prisotnosti virusa SARS-CoV-2 v zraku potrebujemo 1- 24 ur. Nova metoda, ki združuje visoko­-pretocno vzorcenje zraka in imunsko prepoznavo virusa, omo­goca dokazovanje virusa v sobnem zraku prakticno takoj, ko se virus tam pojavi. Z namešcanjem takšnih merilcev v bolnišnice, domove starejših obcanov, šole in druge javne prostore bi lahko v realnem casu izvedeli, kdaj si je treba nadeti zašcitne maske FFP2, da se zašcitimo pred okužbo dihal. (vir: Nature Commun 2023; doi: 10.1038/s41467-023-39419-z) Polnomastni mlecni izdelki sodijo med varovalna živila Prehranska priporocila že dolgo uvršcajo med zdrava, varovalna živila zelenjavo, sadje, oreške, strocnice in ribe; vecina priporocil pa je zadržanih do mlecnih izdelkov, zlasti polnomastnih. Rezultati 6 mednarodnih raziskav, ki so zajele vec kot 240.000 preiskovancev iz 80 držav, pa med varovalna živila uvršcajo tudi polnomastne mlecne izdelke. Uravnotežen, varovalni prehranski vzorec v primerjavi z neuravnoteženo prehrano zmanjšuje umrljivost za približno 30% in pojavnost srcno-žilnih bolezni za približno 20%. (vir: Eur Heart J 2023; doi: 10.1093/eurheartj/ehad269) Intenzivna telesna vadba pred vecjimi kirurškimi posegi izboljša okrevanje Metaanaliza 12 raziskav, v katere je bilo vkljucenih 832 bolnikov pred nacrtovano vecjo operacijo na jetrih, crevesju, pljucih ali secilih, je ugotavljala, ali bolnikom pred operacijo koristi telesna vadba. Intervali aerobne vadbe z doseganjem najmanj 80 % ma­ksimalne srcne frekvence so preiskovancem izboljšali sposobnost privzemanja kisika za približno 10 % in prepolovili pogostost zapletov po operacijah v primerjavi z bolniki, ki pred operacijo niso vadili. (Vir: JAMA Netw Open 2023; 6: e2320527) Pojavnost Alzheimerjeve demence v ZDA je najvecja na vzhodu in jugovzhodu. Ocenjujejo, da v ZDA živi skoraj 7 milijonov ljudi z Alzheimerjevo demenco. Pojavnost je vecja v okoljih, kjer prevladujejo starejši ljudje in pripadniki manjšin. Pri temnopoltih Americanih je pogostost Alzheimerjeve demence 2-krat vecja kot pri belcih, pri latino-Americanih pa 1,5-krat vecja kot pri belcih. (vir: Alzheimer Association International Conference 2023; abstrakt 74430) Naporna vadba je lahko nevarna ob zožitvi vratne arterije Natancna simulacija strižnih sil v zoženi karotidni arteriji je pokaza­la, da se pri pospešenem srcnem utripu in povecanem pretoku krvi, ki sta znacilna za telesni napor, mocno povecajo obremenitve žilne stene na mestu zožitve. To lahko vodi v raztrganje ateroskleroticne lehe in povzroci možgansko kap. Za osebe z zoženimi karotidnimi arterijami svetujejo previdnost pri telesni vadbi. (Physics Fluids 2023; doi: 10.1063/5.0153323) Zdravila zoper debelost niso ucinkovita brez zdravega življenjskega sloga Velik del ameriške in evropske javnosti je navdušen, da smo dobili na razpolago zdravila (iz skupine GLP-1 agonistov), s pomocjo katerih je mogoce telesno težo zmanjšati za 15-20 %. Zavedati pa se je treba, da so bila zdravila preizkušena v raziskavah, kjer so preiskovancem socasno svetovali glede zdrave prehrane in gibanja. Zgolj z zmanjševanjem apetita in uživanjem manjših porcij ena­ko nezdrave hrane, kot jo uživa mnogo Americanov, ni mogoce prispevati k dobremu zdravju. Temeljni ukrep pri ohranjanju zdravja in dobrega pocutja je zdrav življenjski slog s pestro, cim manj predelano hrano in z rednim gibanjem. (vir: www.medscape.com/viewarticle/994343) Krhkost bolnikov zmanjšuje možnost uspešnega oživljanja po srcnem zastoju. S pojmom krhkost oznacujemo stanje slabe prehranjenosti, majh­ne funkcijske zmogljivosti in pridruženih bolezni. Pregledali so podatke o vec kot 3.000 bolnikih, ki so jih zaradi srcnega zastoja oživljali ob ne-srcnih operacijah. Ceprav je oživljanje ob zastoju srca med operacijo bolj uspešno kot v drugih okolišcinah, je bilo mesec dni po operaciji s srcnim zastojem živih le 33% krhkih bol­nikov in 45% bolnikov, ki niso bili krhki. (vir: JAMA Netw Open 2023; 6: e2321465) . Zakaj so mišice pomembne za zdravje? Prehrana za mišice, 1.del Nada Rotovnik Kozjek Povprecnega posameznika, še manj pa povprecnega pacienta, mišice niti ne zanimajo. Zanimanje za mišice pripisujejo tistim, ki jih veseli telovadba. Še posebej vadba za moc. Tisti, ki so telesno dejavni zaradi nacina življenja (kmetje, fizicni delavci), so pretežno moški. Le redko zaradi nacina življenja v to skupino padejo ženske. Tudi zato se mišice pripisujejo bolj moškim. Na drugi strani pa so posamezniki, ki mišice nacrtno »vzgajajo« in v ta namen vadijo. Tisti, ki so zdravi, obiskujejo razne fitne­se, vadba mišic tam predstavlja neke vrste subkulturo. Nekateri jo še nadgradijo s tekmovanji, kjer se ocenjuje lepota mišicne mase. Vendar je to precej dalec od opisanih kmetov in po navadi nima pravega stika z zdravjem. V zadnjih letih, ko smo zaceli mišice razumevati kot pomemben organ za zdravje, in ko na zdravstvenem podrocju vedno vecji pomen dobivajo fizioterapevti, se splošni in zdravstveni pogled na mišice pocasi spreminja. To potrjuje tudi nova vloga kineziologov kot zdravstvenih sodelavcev. Pojavilo se je neke vrste prehodno ob­dobje, ko v fitnese in podobne vadbene centre z namenom krepitve mišic sedaj vstopajo tudi posamezniki, ki imajo resne probleme z zdravjem. Prehodno zato, ker je za vodenje vadbe bolnikov po­trebno imeti znanje medicine oziroma presnovnih sprememb pri kronicnih boleznih, da je vadba mišic dejansko ucinkovita in ne predstavlja še dodatnega presnovnega stresa. To v praksi pomeni, da bi morali imeti tudi strokovnjaki za vadbo to znanje. V medicini namrec že kar nekaj casa vemo, da mišice niso vec samo organ, ki omogoca gibanje, temvec so tudi pomemben pres­novni organ. Zato danes vadba mišic predstavlja nefarmakološko preventivo in obravnavo zdravstvenih stanj. V vadbo vkljucuje­mo njene razlicne vidike, kot so vadba za pridobivanje mišicne mase, moci, izboljšanje mišicne koordinacije in podobno. Marsikdo se tega ne zaveda, vendar skelet­ne mišice predstavljajo najvecje tkivo v telesu in obsegajo 40–50% skupne telesne mase zdravega odraslega. Še vec, mišice predstavl­jajo sekretorni endo­krini organ (žlezo z notranjim izlocanjem), ki omogoca presnovno homeostazo glukoze, aminokislin in mašcob. Mišice so tudi kljucni rezervoar beljakovin v telesu. Torej, ce nimamo mišicnega tkiva, to vodi v krhkost, ko se telo ne more ucinkovito prilagajati na presnovne zahteve razlicnih povecanih fizioloških potreb in bolezenskih stanj. Prav tako vemo, da znižana mišicna masa vodi do gibalnih ome­jitev oziroma invalidnosti, povezana je z daljšo hospitalizacijo, vec po-operativnimi zapleti in krajšim preživetjem ter zvišuje potrebo po rehabilitaciji in negativno vpliva na kvaliteto življenja. Prav tako danes že dokaj dobro razumemo tudi pomen citokinov in drugih peptidov (majhnih beljakovinskih molekul), zlasti miokinov, ki jih mišice proizvajajo in sprošcajo v kri, s cemer vplivajo na imunski sistem in druge organske sisteme. Ker so mišice tako pomemben organ, njihove presnovne prilagoditve vplivajo na potek bolezenskih stanj. Zato so kolici­na, kakovost in funkcija mišic klinicno pomemben napovedni dejavnik ozbolevnosti in umrljivosti. Regulirajo namrec tudi delovanje imunskega sistema in omogocajo nezavedno gibanje, kot sta dihanje in hranjenje. Zato je pomembno, da se vsak posameznik, zdrav ali bolan, zaveda pomena vadbe mišic za zdravje. Vadba mišic vkljucuje mišice na razlicne nacine in tako predstavlja neposredno regulacijo presnove in funkcije telesa. Vzdrževanje mišic v kondiciji ali izboljšanje njihove funkcije in mase pa zahteva seveda ustrezno prehransko strategijo. O tem pa bomo priceli pisali naslednjic, v Prehrani za mišice, 2.del. Do takrat pa imate dve domaci nalogi. Naj­prej poskusite ugotoviti koliko mišicne mase imate. Ne bo lahko! Nato pa osvežite svoj spomin na telovadne vaje iz osnovne šole in se preizkusite, kako vam še gredo pocepi, pa sklece in seveda trebušnjaki. Za zdravje so mogoce celo bolj pomembni kot hoja! . Vir: RomagnioliC, PampaloniB, BrandiML. Muscle endocrinology and its relation with nutrition. AgingClinExpRes 2019; 31:783-92; doi: 10.1007/s40520-019-01188-5. Naj zadiši Kuha: Brin Najžer Besedilo in foto: Brin Najžer Predjed Mini sendvici iz brsticnega ohrovta s sirom brie Sestavine (za 2 osebi): 8 vecjih glavic brsticnega ohrovta, 80 g sira brie, 2 stroka cesna, 1 jedilna žlica rjavega sladkorja, 1 cebula, 20 g masla, oljcno olje, sol, poper Brsticni ohrovt operemo in ocistimo, nato ga zmešamo z dvema jedilnima žlicama oljcnega olje in zacinimo s soljo in poprom po okusu. Položimo jih v ognjevarno posodo in pecemo v predog­reti pecici približno 20 minut, nato pustimo, da se malo ohladi, preden jih prerežemo. Cebulo in cesen olupimo in nasekljamo. V vecji ponvi stopimo maslo, dodamo cebulo in na srednjem ognju pražimo približno 8-10 minut, da se cebula cisto zmehca. Dodamo cesen in pražimo še 1-2 minuti, da cesen zadiši. Nato dodamo sladkor, zacinimo s soljo in poprom, po želji lahko dodamo tudi cajno žlicko jabolcnega kisa. Med rednim mešanjem kuhamo me­šanico približno 10 minut, dokler se tekocina ne zgosti in oprime cebule in cesna. Pecene brsticne ohrovte prerežemo na polovico, v vsakega položimo rezino sira brie in nanj naložimo žlicko kara­melizirane cebule ter na vrh postavimo drugo polovico ohrovta. Po potrebi si pomagamo z zobotrebci, da se sendvici obdržijo skupaj. Pojemo še toplo. Glavna jed Repki kozic v solatnih colnickih Sestavine (za 2 osebi): 200 g ocišcenih repkov kozic, 1 paprika, 1 ša­lotka, 100 ml paradižnikove mezge, 3 stroki cesna, 20 g masla, 4 listi radica štrucar ali druge solate, suha bazilika, oljcno olje, sol, poper Cesen olupimo in drobo nasekljamo. V posodi stopimo maslo in na njem na nizkem ognju popražimo cesen, približno 3-5 minut, da se maslo navzame okusa. Dodamo paradižnikovo mezgo in zacinimo s poprom in suho baziliko. Med obcasnim mešanjem pocasi kuhamo približno 10 minut, da se omaka zgosti. Kozice po potrebi odmrznemo in jih popecemo v vecji ponvi, v katero smo dali dve jedilni žlici oljcnega olja. Zacinimo s soljo in poprom. Odvisno od velikosti, kozice pecemo 2-3 minute na vsaki strani, nato jih stresemo v omako, premešamo in pustimo stati. Medtem v ponvi popecemo še drobno narezano papriko. Listice solate ocistimo in po potrebi obrežemo, da jih lahko oblikujemo v obliko colnicka. Šalotko ocistimo in na grobo narežemo. Na dno vsakega colnicka najprej naložimo žlico paprike, nato žlico kozic z omako in na vrhu položimo košcke šalotke. Ce nam okus surove cebule ni všec jo lahko popecemo skupaj z papriko. Poobedek Popecen kruh z marelicami in mandlji v listicih Sestavine (za 2 osebi): 4 rezine francoske štruce, 6 suhih marelic, 100, ml marelicnega soka, naribana limonina lupinica, 2 jedilni žlici marelicne marmelade, 2 jedilni žlici manj mastne rikote, mandljevi listici za okras Marelice narežemo na majhne kose ter jih v manjši posodi zali­jemo s sokom in limonino lupinico. Mešanico pocasi segrevamo do vretja, ter pustimo nežno vreti 2-3 minute. Odstavimo z ognja in pustimo, da se ohladi, nato precedimo košcke marelic, sok pa lahko popijemo. Rikoto in marelicno marmelado zmešamo skupaj, da nastane enakomerno obarvan namaz. Rezine francoske štruce lahko malo popecemo, nato nanje namažemo mešanico rikote in marmelade, na vrh naložimo košcke suhih marelic in po vrhu potresemo mandljeve luske. . Nobelova nagrada za medicino 2010 za razvoj oploditve »in-vitro« (IVF) Brin Najžer Eno izmed primarnih gonil delovanja živih organizmov v naravi je nadaljevanje svoje vrste. To velja tudi za cloveka, vendar nekateri ljudje tega fiziološko niso zmožni, bodisi zaradi genetske napake, posledic bolezni, ali številnih drugih razlogov. Približno 10% parov na svetu se sooca z razlicnimi oblikami neplodnosti. Za mnoge izmed njih to predstavlja veliko razo­caranje ali celo psihološke travme. Z zdravljenjem neplodnosti se medicina ukvarja že od najbolj zgodnjih oblik cloveške civilizacije, a stoletja takšne terapije niso prinesle želenih rezultatov. Šele z na­predkom moderne medicinske stroke in znanstvenega raziskovanja so se v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja pojavile uspešne metode umetne oploditve. Ena najbolj inovativnih in znamenitih metod umetne oploditve je oploditev »in vitro«, ali »in vitro fertilizacija« (IVF) ki jo je razvil prejemnik Nobelove nagrade za medicino ali fiziologijo 2010 Robert G. Edwards. Robert Edwards je že med svojih doktorskim študijem v 50. letih raziskoval razvoj zarodkov, najprej pri miših, nato pa je svoje raziskovalno delo usmeril v raziskovanje procesov cloveške oploditve. Zelo hitro je spoznal, da bi zunajtelesna oploditev lahko bila pot do zdravljenja neplodnosti pri ljudeh. Drugi znanstveniki so že pred njim dokazali, da je zunajtelesna oploditev možna pri zajcih, ko so v epruveti uspešno oplodili zajcje jajcne celice z zajcjo spermo. Tako oplojena jajceca so vrnili v maternico zajklje, ki je nato uspešno skotila. Toda podobni poskusi s cloveškimi celicami niso bili uspešni. Med raziskovanjem, zakaj takšna oploditev cloveških celic ni bila uspešna, je Edwards prišel do številnih novih odkritij o delovanju cloveških jajcec. Ugotovil je, da imajo cloveška jajceca povsem drugacen življenjski cikel kot zajcja. V seriji študij je razkril, kako cloveška jajceca dozorevajo, kako razlicni hormoni vplivajo in regulirajo postopek, in na kateri tocki življenjskega cikla so jajceca najbolj dovzetna za oploditev. Z druge strani je natancno opredelil tudi, pod katerimi pogoji se cloveški spermiji aktivirajo in so sposobni oploditi jajcece. Leta 1969 je prvic uspešno oplodil cloveško jajcece, a se le to ni razvilo naprej od prve celicne delitve. Edwards je uporabljal jajceca, ki so dozorela v epruveti, ker je imel zelo omejen dostop do cloveških jajcec, saj jih je bilo s takratnimi medicinskimi posegi zelo težko varno odvzeti. Domneval je, da bi jajceca, ki so pred odvzemom dozorela v jajcnikih, delovala bolje in poskusil je najti varen nacin odvzema. Na tej tocki je Robert Edwards stopil v stik z ginekologom Pat­rickom Steptoeom. Steptoe je bil eden izmed pionirjev laparosko­pije, tehnike, ki je takrat veljala še za radikalno in kontroverzno. Z uporabo laparoskopije sta lahko veliko bolj varno dostopala do jajcnikov in odvzela jajceca brez invazivnega kirurškega posega. Tako dozorela jajceca sta nato uspešno oplodila in vitro, ter s tem dokazala tudi, da lahko sveži spermiji oplodijo jajcece izven telesno. Jajceca so se veckrat delila in prešla v fazo zgodnjih zarodkov, v velikosti 8 celic. Kljub temu uspehu jima je Britanski medicinski raziskovalni svet odvzel financiranje za projekt, a sta financiranje prevzeli univerza v Cambridgeu in bolnišnica v Oldha­mu. Edwards, ki se je zavedal plazu eticnih vprašanj povezanih s svojimi raziskavami, je sam sprožil strokovno in javno debato o tem, z objavo clanka, kjer je predstavil argumente o eticnosti IVF. Leta 1972 sta Edwads in Steptoe zacela s poskusi pomagati parom, ki so imeli težave z neplodnostjo. Najprej sta s hormonsko terapijo poskusila umetno sprožiti postopek ovulacije a sta odkrila, da je takšno poseganje pripeljalo do desinhronizacije menstrual­nega cikla in ovulacije, ker je pomenilo, da maternica ni mogla uspešno sprejeti oplojenih jajcec. Zato sta raziskave preusmerila na poskuse oploditve jajcec, ki so dozorela v naravnih menstrualnih ciklih. Leta 1977 sta na kliniko prišla Lesley in John Brown, ki sta se že devet let trudila zanositi, a brez uspeha. Edwards, Steptoe, in Jean Purdy, medicinska sestra in laboratorijski tehnik ki je sodelo­vala pri projektu, so Lesley Brown uspešno laparoskopsko odvzeli jajceca, jih oplodili in vitro s spermiji njenega moža, in jih, ko je zarodek dosegel 8 celic, vrnili v njeno maternico. 25. julija 1978 se jima je po polni nosecnosti rodila Louise Brown, ki je tako postala prvi clovek spocet s postopkom IVF. S tem rojstvom je IVF prešla iz znanstvene vizije do prakticne medicinske uporabe. Edwards, Steptoe in Purdy so leta 1980 skupaj vzpostavili kliniko Bourn Hall v Cambridgeu, ki je postala prvi center za IVF terapije na svetu. Številni ginekološki in celicni biologi z vsega sveta so se v naslednjih desetletjih na kliniki usposabljali in nadaljevali z raziskovanjem IVF. Do leta 1986 se je rodilo že 1000 otrok, ki so bili spoceti na kliniki, kar je takrat predstavljajo polovico takšnih otrok na svetu. Do danes je skupno število otrok na svetu spocetih z IVF preseglo 12 milijonov. Danes je IVF sprejeta terapija za zdravljenje neplodnosti in po­stopki se še naprej razvijajo in izpopolnjujejo. Metoda je relativno uspešna, saj 20-30 % oplojenih jajcec pripelje do rojstva otroka. Številne dolgorocne študije niso našle nobenih razlik med otroci spocetimi in vitro ali in vivo, torej v telesu matere. Louise Brown in številni drugi IVF otroci imajo tudi že svoje otroke. Metoda je sicer še vedno predmet številnih eticnih razprav, a postaja vedno bolj razširjena. Na koncu je pomembno še dodati, da bi si to Nobelovo nagra­do Robert G. Edwards najverjetneje delil s Patrickom Steptoeom in Jean Purdy, a sta oba umrla, preden je bila nagrada podeljena (Purdy leta 1985 in Steptoe leta 1988). Nobelovih nagrad ni mogoce podeliti posmrtno. . Vir: https://www.nobelprize.org/prizes/medicine/2010/summary/ Robert Edwards (© PA) Po poteh Raduhe in planine Grohat* Janez Tasic Junij je mesec, ki je pri nas doma zelo obremenjujoc z dvojcki in še z rakovico, ki jim je pobegnila, a le za dan. 11 dvojckov nas je tako na kupu, toliko je tudi praznovanj, pa tudi rakovica se temu ne odrece. Na vsa sem vabljen a le na enega vabim sam. Saj veste koliko je to zdravic, daril, kalorij, objemov, želja ... Darila so mora, kuverta je, a tudi ta ni rešitev. Kaj pa jaz, si lahko tudi sam kaj podarim? Zadnja leta sem prakticen in izberem kakšen prijeten izlet v planine. Takole nekako: par ur hoje, a ne prenaporne za mojih dobrih 7 križev, do kakšne koce, ki je lepo oskrbovana, ki ni ravno pogorela in je v pro­gramu oživljanja, z dobro enoloncnico in z možnostjo kratkotrajne dezinfekcije. Letos se je pridružila rakovica, ki je tudi ljubiteljica planinskih razgledov. Pregledala sva seznam planinskih poti in se odlocila, da obišceva eno najlepših planin, ki nas povezuje, tako Štajerce, Savinjcane kot Korošce. Raduha (2062 m) je planinski masiv z vec vrhovi, ki se razteza med Savinjo in Mežo, od severovzhoda do jugozahoda. Jugovzho­dni del je porašcen z nizkimi borovci ter je lažje dostopen visoko do planine po cesti, ki je aktualna tudi zaradi obiska snežne jame, ki je na tej strani. Tu je tudi koca, katero obišceš, ce prideš na planino iz lucke strani. Severozahodni del je skal­nat s prepadnimi skalami in je dostop kar težaven, ce greš pre­ko melišca in nato preko Durc proti vrhu. Lepša in za nas bolj primerna je druga pot. To je Zavarovana pot na Raduho, po obrobju macesnovih dreves in nato med in preko skal ob robu prepada do vrha. Nekaterim se tudi tukaj zvrti v glavi. Pred leti sem moral kolegu na tem skalnem robu aplicirati im. diazepam, da se je umiril in zmogel pot naprej in nazaj. Pa kako sploh prideš na to pot? Ob Savinji se pelješ do Solcave, lepe gorske vasice, in tu zaviješ desno navzgor proti Panoramski cesti. Druga pot je daljša, a s cudovitimi razgledi. Zapelješ se do Sester Logar in pri cerkvici zaviješ desno proti mejnemu prehodu (Pavlicevo sedlo), ki je služil kot dobra povezava med osamosvo­jitveno vojno in ob poplavi, ko je bila dolina odrezana od sveta. Torej smo skoraj na tromeji nekdanjih dežel Gorenjske, Koroške in Štajerske, ki je v casu Habsburškega cesarstva zakolicena v Rinki. Tako je še danes Slovenska Koroška povezana z Gorenjsko, Savinjsko in Štajersko. Podolševa s Panoramsko cesto, Raduha in sleme do Smrekovca pa so naravne meje. Namesto na mejni prehod se peljemo po panoramski cesti, ki na vecjem delu proti planini izgubi pravo ime cesta in si zasluži bolj naziv kolovoz, so pa razgledi enkratni. Razkošje planin, dolin, senc in sonca, zelenih travnikov, kmetij na pobocjih, z osamljenimi cerkvicami, brezni, izviri s Potocko zijalko visoko nad nami. Naenkrat se prikaže z severne strani lepo urejana cesta, z oznacbami ob cesti, ocišcenimi jarki, kot, da si v drugi državi. To je cesta ki vodi na planino iz Crne na Koroškem. Tudi midva sva se po analizi poti in s poznavanjem terena odlocila, da greva na Raduho iz Crne. Moraš pa v Crni nekoliko paziti na oznacbe na križišcih (sivina na starejših hišah in oznacbah je posledica nekdanjega rudarjenja svinca v bližnjem Žerjavu). Ampak cesta nas pripelje do že znanega križišca s Panoramsko, tu zavijemo levo po oznacbah za kmetijo Bukovnik. To je najvišje ležeca kmetija v Sloveniji. Domacija je na 1327 m in prijazna do­macinka nam dovoli, da parkiramo avto na njihovem dvorišcu in se po poti, ki je strma ter jo stražijo domace koze, podamo naprej proti planini Grohat. Pot je utrjena, a se vseeno pozna, da je pred kratkim deževalo. Preko sotesk s potoki so lesene stopnice narejene kar iz debel dreves, ki so jih posekali ob urejanju in vzdrževanju poti. Slabo uro hoje, malce tudi po skalah, preko varovalne ograje, ki preprecuje govedu, da bi zašlo v prepadne dele, do jase, kjer se nam odpre pogled na planino Grohat. Ta dva izraza za koco in planino (Grohat/Grohot) je potrebno uporabit v dialogu z domacini vedno z mero opreza. Boljše je da priznaš, da si iz druge fare! Koca na Grohotu je od mojega zadnjega obiska popolnoma obnovljena, v cvetju z smerokazi proti Raduhi in planini Grohat. Neokrnjena narava, kot da je cloveštvo pozabilo na košcek raja in miru na zemlji. Si v drugem casu. Casovni stroj te je prinesel v neznano lepoto planinske pogacice, svišcevca, medenice, alpskega grinta, divjega timijana, od modrine neba sijocih encijanov ali zvoncnic. Rakovica boža cvetove in travne bilke, vabi romanticne ekologe, da obišcejo planino, a jo svarim! Ne vabi, ohrani ta mir in to spokojno lepoto! Preko planote v hrib med skalami do macesnov. Srce že dviguje obrate, zrak je cist, kisika je dovolj. Organizem ima dovolj moci, da premaga pot do vrha in nazaj. Vode je nekaj, bo zadostovala, manjši prigrizek je tu, tudi majica, ce bo znojenje prehudo. Ja, hoja je koristna, tako pravijo tudi drugi še vecji strokovnjaki. Stare staje so ostale po sneženem plazu nepopravljene. Planinsko koco, ki jo vzdržuje planinsko društvo iz Crne so zaradi plazov prestavili nižje. Visoko sredi skal in smrek na levi strani zagledava stajo in za njo obnovljeno koco gorske reševalne službe, na strani znak AED in pod napušcem v znani škatli aparat za defibrilacijo. Na hitro sva obnovila postopke za primer uporabe defibrilatorja v primeru zastoja srca. In nadaljevala. Pot je šla navzdol do koce na Grohatu. Pred koco je na terasi, obkroženi s cvetjem, sedelo nekaj tujih turistov, ki so obcudovali lepoto pokrajine in se tolažili s planinskim cajem. Tu naju je dohitela mlada planinka iz Belgije, ki je samo rekreativno skocila na goro in naju je pri najinem sestopu vprašala za pot na vrh. Kaj je mladost! Pravzaprav je tekla v planino a tudi nazaj, kar me je spomnilo na pred leti zanimiv planinski tek na Veliki Planini, ki se ga je udeležilo vec sto clanov zaljubljenih v tek po planinah iz številnih držav Evrope a tudi od drugod. Gorski maratonci! V koci je prijetno dišalo, tako da se težko odpoveš dobri enoloncnici. Ob­sedela sva za mizo in se okrepcala, saj sva vedela, da pot navzdol ne bo kratka. Koco upravlja PD iz Crne, ki je poskrbelo tudi za namestitev defibrilatorja, in ta je na koci viden že od dalec! Do sedaj so najvec defibrilatorjev na prebivalca namestili Korošci a tudi zgornji Savinjcani ne zaostajajo veliko za njimi. Mogoce zaradi odmaknjenosti in slabih povezav. Zanašajo se sami nase, saj vedo, da je Car dalec, Bog pa visoko. Sonce je sijalo in ogrelo vrhove Savinjskih Alp. Zato sva pot do Bukovnikove kmetije prehodila v znoju, popila zadnje kaplje vode, saj sva pozabila napolniti steklenici pri koci, žeja je pa narašcala. Upala sva, da bo kdo na kmetiji, a sva razocarana odšla naprej. Vsi domaci so se podali na senožeti obracat krmo, saj v strmini zaleže le kosa, kosilnica Alpina in grablje. Tudi delovne roke niso odvec. Po kolovozni cesti sva se, polna upanja odpeljala naprej do cerkvice Sv Duh, ki je postavljena na najlepši tocki za panoramski razgled po vršacih Savinjskih in Kamniških Alp. Nasproti cerkvice, pod hribom ob cesti je urejena domacija s tablo z jabolki, ki oznacuje, da je tu turisticna kmetija. Pod napušcem je prav zgledno namešcen aparat AED. Tu se ustavlja veliko popotnikov, med njimi je veliko starejših, ki nato pešacijo do cerkvice, kjer jih že na zacetku pozdravi Panoramski zmaj, cuvaj planine. Še naju caka kakšna znamenitost. Zato greva naprej do izvira Železne vode, ki zdravi slabokrvnost, mimo kmetije Žibovt, po­znane po savinjskih želodcih in kislem mleku. Desno je kmetija Klemencevih s smucarsko žicnico in prijetno koco iz macesnovih brun. Ni casa, da obredeva vse, naj ostane kaj še za drugic! Naprej na cesti, ki vodi na prelaz z Avstrijo, naju presenetijo številni starodobniki. Avtomobili izpred druge svetovne vojne, potniki v starodobni opremi, a drvijo skozi ovinke kot da so sami na svetu, ne samo na cesti. Rakovica je kot šofer dokazala, da ima mirne živce in športno srce. Razumela je starodobnike a pazila na vse možne nevarne trenutke bližnjih srecanj. Vse do Solcave, od koder so izpred gasilskega doma odhajali ti lepo obnovljeni relikti na svoj pohod na goro. Solcava te vedno preseneti. Pod stopnicami, ki vodijo k lepi gotski cerkvi, je postavljen TIC (turisticni infor­mativni center). Vreden ogleda, a tudi podzemlja, kjer je shranjen najstarejši originalen recept za izdelavo pravega savinjskega že­lodca. Na steni pred vhodom je postavljen AED, ki je kot zadnji na najini poti razveselil oba. Lepo darilo je AED, zlasti za tistega, ki mu pravilno postavljen in pravocasno uporabljen reši življenje. Veliko jih je že postavljenih, obstaja mreža predvsem po obcinah, ki pa ni povezana v enoten sistem, dosegljiv vsem, ki uporabljajo pameten telefon. Tudi tu je naloga države, da vzpostavi, poenoti, posodablja in omogoci brezplacni informacijski sistem o lokacijah AED. Na poteh v planine pa priporocam, da naj bodo na pomemb­nih tockah na zemljevidih, ki jih postavljajo obcine in turisticna društva tudi oznacbe kje vse so postavljeni dostopni AED aparati. . *Prispevek je nastal junija 2023, pred poplavami. Pred potjo preverite dostope in razmere. Zemljevid mejnih dežel Zmaj cuvaj planine Kmetija Bukovnik Pogled na planino Grohat Koca na Grohotu z AED Cerkvica Sv. Duh Turisticna kmetija Rogar AED v Solcavi. SRCE IN ŠPORT 'Hodeci' nogomet Maks Pori V zadnjih letih se je po svetu razširila razlicica nogometne igre, namenjena ljudem, ki zaradi razlicnih gibalnih pomanjkljivosti ne morejo (vec) igrati tradicionalnega nogometa. Ideja o t.i. hodecem nogometu je hitro našla mesto v številnih nogometnih klubih in društvih. Ceprav ima hodeci nogomet v primerjavi s tradicionalno igro kar precej razlik, je ena kljucnih ta, da med igro ni dovoljeno teci ali se 'podrsati', s cemer se zmanjša tveganje za poškodbe in igra postane dostopnejša tistim, ki imajo dolocene telesne omejitve. Kaj je hodeci nogomet? Hodeci nogomet je oblika nogometne igre, ki se igra v hoji (slika 1). Tako se na primer tek clana ekipe kaznuje s prostim strelom clana nasprotne ekipe. Prvotno se je igralo brez vratarjev (na mala vrata), danes pa so vratarji prisotni v nekaterih razlicicah. Hodeci nogomet se lahko igra tako v dvorani kot na zunanjem igrišcu; v dvorani se uporablja žoga za futsal, velikosti 4, drugace žoga veli­kosti 5. Zunanja igrišca so lahko razlicnih dimenzij, vecinoma so dolga med 20 in 40 metrov ter široka med 20 in 30 metrov. Oce hodecega nogometa kot tekmovalnega športa je John Croot iz nogometnega kluba Chesterfield. Danes obstaja že vec tisoc ekip, ki tekmujejo v tem športu, z igralci, starejšimi od 50 let. Od leta 2018 deluje tudi mednarodna zveza za hodeci nogomet FIWFA (The Federation of International Walking Football Association) s sedežem v Angliji, ki skrbi za promocijo tega športa ter organizacijo mednarodnih tekem. Od zacetkov hodecega nogometa do danes se je odvilo že veliko tekem, usposabljanj za sodnike in trenerje ter mednarodnih srecanj z namenom promocije igre med razlicne skupine ljudi. Najbolj je hodeci nogomet razvit v Veliki Britaniji, kjer beležijo predvsem dobro povezavo z lokalnimi zdravniki splošne medicine in drugim zdravstvenim kadrom, ter tako skupaj spodbujajo ljudi, da se zacnejo ukvarjati s to igro. Podpirajo tudi klube, predvsem pri razvoju vadbenih programov, saj je populacija, kateri je hodeci nogomet pretežno namenjen, starejša z razlicnimi zdravstvenimi težavami ali omejitvami. Posledicno je potrebno poznati priporocila za vadbo starejših ter dodatna priporocila za posebne skupine ljudi (rakavi, srcni bolniki, bolniki s Parkinsonovo, sladkorno boleznijo itd.). Igranje nogometa v hoji so torej za 'svojo igro' vzeli predvsem starejši, ki se zaradi varnosti izogibajo kontaktnih športov. Igrajo ga seveda tudi mlajši, na primer v procesu rehabilitacije, prav tako pa je hodeci nogomet našel svoje mesto med žensko populacijo. Ucinki rednega ukvarjanja s hodecim nogometom Hodeci nogomet je telesna dejavnost, s katero se lahko ukvarja­mo do pozne starosti in nam pomaga ohranjati aktiven, zdrav življenjski slog. Igranje omogoca izboljšanje aerobnih sposobnosti in s tem zmanjšanje tveganja za srcno-žilne bolezni, možgansko kap ter uravnavanje krvnega pritiska. Raziskave med drugim porocajo o vplivih na zniževanje krvnega tlaka, srcnega utripa v mirovanju, holesterola in ravni sladkorja v krvi, kar so ene od glavnih težav, s katerimi se sooca starejša populacija. Prav tako je ugotovljeno izboljšanje v ravnotežju, koordinaciji in reakcijskem casu. Slednje je kljucno pri preprecevanju padcev, katerim so starejši zaradi upada gibalnih sposobnosti se posebej podvrženi. Igralci hodecega nogometa so porocali tudi o zmanjšanju depre­sije, anksioznosti in o boljši samopodobi. Ne nazadnje se ljudje pri igranju družijo, pomemben je torej socialni vidik telesne dejavnosti, ki postaja s starostjo vedno bolj dominanten. Skratka, redno ukvarjanje s hodecim nogometom ima številne pozitivne ucinke na telesno in duševno zdravje. Hodeci nogomet priporoca svojim clanom tudi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Pravila igranja hodecega nogometa Kot že omenjeno, je razlik med tradicionalno igro nogometa in nogometom, ki se igra v hoji, precej. V nadaljevanju smo izpostavili kljucne posebnosti pri pravilih: • Cas igranja dolocijo igralci, vecinoma se igra 45 minut, brez polcasov. • Število igralcev se lahko prilagaja velikosti igrišca; na primer pri velikosti 40 x 20 metrov se najveckrat igra s 7 igralci (6 igralcev v polju in vratar). • Ce se igra brez vratarja, se igra na mala vrata, v polju pa je do 5 igralcev. Za igro 5:5 bi se igralo na nekoliko manjšem igrišcu od zgoraj omenjenega. • Med igro ni dovoljeno teci, torej ne sme priti do faze leta. V primeru teka se ekipo, katere clan je tekel, 'kaznuje' s prostim strelom druge ekipe. Ce prekrši pravilo hoje igralec ekipe, ki nima v posesti žoge, se ga za eno minuto izkljuci. • Igra z glavo ni dovoljena, prav tako niso dovoljene podaje žoge nad višino glave. • Drseci štarti niso dovoljeni. Igralec, ki preide v ležeci položaj ali oporo na tleh, ne sme blokirati ali vzeti žoge. • Prepovedan je vsak kontakt 's silo' med igralci. Igralci se ne smejo zaletavati, odrivati, vleci, potiskati. Žogo lahko vzamejo le s stopali oziroma z blokiranjem podaje ali strela. • Prosti streli so indirektni. Pri izvajanju morajo biti nasprotni igralci oddaljeni vsaj 3 metre. • Kotov se ne izvaja. Ko bi bil kot dosojen tretjic, se izvede kazenski strel. Ce se igra brez vratarjev, se strel izvede izpred vrat ekipe, ki izvaja strel, drugace iz razdalje 7 metrov, vendar le do višine bokov vratarja. • Stranski avt se izvaja z nogo. • Po doseženem zadetku se lahko igra zacne tudi izpred vrat ekipe, ki je prejela zadetek, drugace se igra zacne na sredini. • Menjave so poljubne, igralec iste ekipe zapusti igro in hkrati v igro vstopi drug igralec. Priporoca se, da ima vsaka ekipa vsaj enega igralca vec, kot je clanov ekipe v polju. Promocija hodecega nogometa v Sloveniji Poleti 2017 se je v Nacionalnem nogometnem centru Brdo odvila promocijska tekma v hodecem nogometu med predstavniki Nogometne zveze Slovenije in Društvom za zdravje srca in ožilja (slika 2). Tekma je bila dobra podlaga za nov nogometni program, v katerega se vkljucuje starejša populacija. Panožna zveza si na­mrec prizadeva za popularizacijo prirejene oblike nogometne igre tudi med starejšimi pod sloganom‚ 'Enkrat nogometaš, za vedno nogometaš'. S programom 'Nogomet za vse' skušajo vplivati na še bolj mno­žicno udeležbo in vztrajanje v nogometni igri pri vseh generacijah. Ena od vsebin tega programa se imenuje 'Družbena odgovornost', kjer se predvsem izpostavlja velik vpliv nogometa na razvoj in vrednote družbe. En od programov nosi naslov Hodeci nogomet starostnikov nad 65 let, v okviru katerega se skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja v razlicnih akcijah ozavešca o pomenu gibanja za zdrav življenjski slog ter soustvarjanje odgovorne družbe. . Slika 1. Tekma v hodecem nogometu (Vir: https://www.telegraph.co.uk/health-fitness/body/walking-football-the-sporting-craze-helping-men-to-battle-depres/) Slika 2. Udeleženci promocijske tekme v hodecem nogometu v NNC Brdo (Vir: https://www.nzs.si/novica/V_NNC_Brdo_preizkusna_tekma_v_hodecem_nogometu?id=44834&id_objekta=1) PODRUŽNICA LJUBLJANA Zahvala UKC Ljubljana, VII. nadstropje Objavljamo zahvalo našega dolgoletnega clana, gospoda Omerja Osmica, ki je imel v marcu 2023 operacijo vratnih žil v Klinicnem centru Ljubljana. 25. 3. 2023 sem bil sprejet v Klinicni center v Ljubljani, v VII. nadstropje na operacijo vratnih žil. Sprejet sem bil po redni poti, brez urgenc ali poznanstev. Ob namestitvi so me srcno sprejele medicinske sestre Sabina, Jana in Helena. Nato mi je dr. Stefanoski pojasnil postopek operaci­je. Naslednji dan sem bil operiran in namešcen v intenzivno enoto, od tam nazaj v mojo bolniško sobo in peti dan sem bil odpušcen. Vse dneve, ure in minute bivanja sem bil prijetno presenecen s pozornostjo, strokovnostjo in kulturnim odnosom vseh zapo­slenih. Cutil sem neverjeten ponos, da imamo takšno zdravstvo. Verjamem, da bi bila dr. Franja ponosna na vse vas. Ko je pred cetrt stoletja prva dama Bele hiše Hillary Clinton prosila županjo Ljubljane Viko Potocnik: »Ohranite to zdravstvo…«, sem ugotovil, kako je ta prošnja aktualna tudi sedaj. Absolutno se pridružim tej prošnji. Dragi in spoštovani moji zaposleni na UKC Ljubljana v VII. nadstropju: ce bi jaz bil Leonardo da Vinci, bi vas naslikal takole: medicinske sestre in vse delavce skupine »J« kot Kleopatre, anes­teziologe kot Michelangele ter operaterje kot Napoleone. Sem v Sokratovih letih, toda do konca življenja vam bom iz srca hvaležen. Spoštovani dr. Primož Trunk, posebna hvala vam za uspešno operacijo. Zdravo in srecno vsem, . Omer Osmic Omer Osmic – veselo ob Evropskem dnevu osvešcanja možganske kapi, Ljubljana, 9. 5. 2023 (Foto: Sandra Kozjek) PODRUŽNICA ZA DOLENJSKO Test hoje na 2 km v Crnomlju in povabilo k vkljucitvi v preventivne dejavnosti Clanici Odbora Podružnice za Dolenjsko in Belo krajino z obmocja Crnomlja Anita Zajec Kambic in Katarina Brgan Petric, sicer pa strokovni delavki Centra za krepitev zdravja ZD Crnomelj, sta k aktivnosti Testa hoje na 2 km, ki ga je ekipa Centra izvajala v soboto, 10. junija 2023, povabili tudi clane naše Podruž­nice z obmocja obcine Semic in Crnomelj. Test hoje na 2 km je enostaven, natancen, in varen test, na katerem s pomocjo tako hitre hoje kot jo zmorete, izmerimo vašo telesno zmogljivost in vam na podlagi vaših rezultatov svetujemo ustrezno telesno dejavnost ter zdravju prijazno športno vadbo. Namenjen je zdravim osebam med 20. in 65. letom starosti. Za manj zmogljive je na voljo 6 minutni test hoje ter 2 minutni test stopanja na mestu. Teste lahko opravite veckrat (priporocljivo vsakih 6 mesecev) in tako sledite izboljšanju svoje telesne zmogljivosti. Udeležba je brezplacna, oziroma krita iz obveznega zdravstve­nega zavarovanja. Test hoje smo opra­vili zaposleni v Centru za krepitev zdravja ZD Crnomelj. Center za krepitev zdravja je samostojna enota znotraj zdravstvenega doma. Kot taki delujemo od leta 2018. Smo multi­disciplinarni tim kar pomeni da smo tukaj zaposleni strokovnjaki razlicnih strok, ki obravnavamo isti problem z razlicnih vidikov. V našem Centru za krepitev zdravja ZD Crnomelj so zaposleni naslednji strokovnjaki: medicinske sestre, psihologi, dietetiki, ki­neziologi in fizioterapevti. Izvajamo razlicne skupinske delavnice in individualna svetovanja, kjer lahko pridobite strokovne infor­macije in podporo pri spremembi življenjskega sloga. S svojim delom stremimo k doseganju in ohranjanju boljšega zdravja vseh skupin prebivalstva. Obrnite se na nas, ce želite spremeniti svoje življenjske navade, povezane z zdravjem, ali potrebujete spodbudo, da naredite prvi korak k spremembi. Poklicite nas ali nam pišite: 07/30 61 723, ckz@zd-crnomelj.si Za izvajanje preventivnih dejavnosti so organizirani tudi ostali Zdravstveni domovi z obmocja delovanja naše Podružnice - Metli­ka, Trebnje, Novo mesto. Pozanimajte se za programe teh Centrov in možnosti vkljucitve, bodisi individualno ali pa v skupinske delavnice, saj lastna skrb za ohranjanje zdravja postaja vse bolj pomembna in potrebna. . Anita Zajec Kambic, Sonja Gobec Spodbujamo k skrbi za ohranjanje vitalnosti, zdravja, dobrega pocutja (Foto: Anita Zajec Kambic) Nalezimo se prekipevajoce energije ekipe Centra za krepitev zdravja Crnomelj (Foto: Anita Zajec Kambic) Cakajoci na start testa (Foto: Anita Zajec Kambic) Na stadionu v Crnomlju – ekipa izvajalcev testiranja in starostno pestra sestava udeležencev testa (Foto: Anita Zajec Kambic) PODRUŽNICA ZA KOROŠKO Grad nad Starim Trgom Po hladnih majskih dneh je pred nami vstal cudovit soncen dan. S hriba pod Anskim vrhom v Pamecah sem se napotila na avtobusno postajo v Slovenj Gradec, kjer smo imeli zbirno tocko clani Društva za zdravje srca, Podružnica za Koroško. Bilo je 20. maja 2023. Naš cilj je bila pot skozi Stari trg, na Grajski hrib, proti Luštni poti. Danes je Stari Trg pri Slovenj Gradcu del mesta, znan po bogati kulturni dejavnosti. V Starem trgu je bila že prastara naselbina v predkeltskem casu (najdbe). V rimskem casu je bilo ime tega naselja in poštne postaje Colatio. Leži ob vznožju *grajskega hriba ob trasi rimske ceste Celeia- Viru­num. Njen razvoj je raziskan iz casa med 1. in 5. stoletjem. Tu je bil center obrtne, trgovske, kulturne in verske dejavnosti. Arheološko najdišce Colatio je med redko ohranjenimi in raziskanimi rimskimi poštnimi postajami na našem ozemlju. Prvi raziskovalec grobišca, naselbine je bil dr. Hans Winkler v letih 1909-1912. Grobišce leži južno vzdolž trase rimske ceste: danes ob krožišcu proti Kotljam, Slovenj Gradcu in današnjem Starem Trgu. V Koroškem pokrajin­skem muzeju v Slovenj Gradcu se nahaja veliko zanimivih najdb. Veliko jih pa še vedno pokriva in cuva poljska in travniška zemlja. Mestno pokopališce je tod blizu tudi sedaj, le da je bližje mesta, ob reki Suhodolnici. Mešcani se radi dnevno vzpnejo na neuradno imenovan Grajski hrib - mimo cerkve Sv. Radegunde in nato po travniški poti mimo kapelic križevega pota do cerkve Sv. Pankra­cija, ki stoji za tabornim obzidjem, kjer je bil v 11. stoletju zgrajen utrjen grad. Po izumrtju družine Spanheimov je prišel v last grofom Andechs- Meranskim. Sedanja cerkev je bila zgrajena okoli l. 1240. Okrog leta 1700 so dozidali še prezbiterij in zakristijo, sredi 18. stoletja pa še svete stopnice kot zakljucek križevega pota. Cerkev odlikuje na sredi mogocni steber, ki presega arhitekturo tedanjega casa. Današnja cerkev ima samostojeci zvonik. Pot nato vodi proti Grajski vasi, sprehajalni: Luštni poti. Nenadoma so se s kolesi zaceli vzpenjati navzgor številni mladi in starejši kolesarji. Gledam. Dobro opremljeni športniki so imeli na krmilih zemljevide z gps-som. Ko me znanec, tekmovalec, ogovori, sem zvedela, da v mestu poteka prvic v Sloveniji svetovna orientacijska kolesarska tekma World Masters MTBO Champi­onship 2023. Tekmovalci so bili iz devetindvajsetih držav. Povsod sem videla veliko srecnih obrazov. V medijih sem nato zasledila ko­mentarje, da je bil dogodek orga­niziran res na svetovnem nivoju, v prelepem mestu s cudovitimi ljudmi. Obogatena sem bila z tisocimi pomladnimi utrinki. . Majda Zanoškar Cerkev Sv. Pankracija (Foto: Majda Zanoškar) Samostojeci zvonik (Foto: Majda Zanoškar) Švedski tekmovalec v orientiringu (Foto: Majda Zanoškar) Na Navrški Vrh Tokrat smo spremenili cas in cilj našega junijskega pohoda. Fanika Grošelj je pripravila pohod na Navrški Vrh, ki smo ga v naši zgodovini štiriindvajsetletnega delovanja izbrali tretjic. Na parkirišcu pred Gimnazijo na Ravnah na Koroškem je bilo zbiranje ob Grajskem parku. Vreme je bilo ravno prav prijetno toplo, soncno. Pot smo ubirali mimo bazena po prevozni cesti proti kmetiji. Ker je bila zemlja pretekle dni precej namocena zaradi obilnih padavin, je bila to bolj varna izbira. Prekrasni pogledi v naravo, na Uršljo Goro in prijeten klepet so nam hitro skrajšali cas na prihod do kmetije. Razprostrl se nam je pogled na veliko, prelepo zelenico obdano s starimi zgradbami in novejšo hišo. Na levi strani se je bohotila Peca, na desni pa gospa Ana, ki nam je pripravila veliko vode z namocenimi svežimi zelišci. Sledila sta še kavica in borovniceva kocka s skuto. Ravno pravšnji prostor za družinska srecanja, sem pomislila. Odpravili smo se proti vrhu, kjer stoji spominsko obeležje. Mesto Ravne na Koroškem praznuje na dan 12. oktobra spomin na ta dan leta 1942, ko se je ustanovil prvi odbor OF za mesto Ravne in okolje v tem okolju. Z mocno voljo po svobodi so se zbrali delavci in kmetje iz okolice. Grofova delavca Janko Rožman in Anton Metarnik in kmet Lobas - Kotnik so se dobro pripravili, bili so pobudniki zbora. Le-ta je lokalno enakovreden dnevu okupatorja 27. aprila 1941. Med tem casom vojne je bil v Mežiški dolini izvajan velik nemški teror. V Srbijo je bilo izseljenih okoli dvesto domacinov. Umrle so prve žrtve, v glavnem delavci iz prevaljske lepenke in tudi domacin Franjo Golob, slikar in grafik. Ujeli so ga v Cernecah. Ubili so ga kot talca 3. septembra 1941 v Domžalah. V spomin nanj na kraju, kjer je bil najprej zaprt, nosi njegovo ime danes Osnovna šola na Prevaljah. Krutost vojne je tekla naprej. Upor fašizmu se je nadaljeval do osvoboditve, do zadnjih pobojev druge svetovne vojne na Poljani. Ogledali smo si spominsko obeležje v spomin na ta dogodek. Vonj sena je prijetno dražil naše cute. Kmetje so hiteli in spravljali seno pred popoldansko nevihto. Pot navzdol s pogledom na Peco nas je popeljala v gozd. Vmes smo postali na ogledu spominske sobe in delavnice kiparja Andreja Grošlja. Pri gostišcu Gajbica smo imeli kosilo in zakljucni klepet. Polni vtisov lepote dne smo se vrnili domov. . Majda Zanoškar Z gospo Ano, desno (Foto: Majda Zanoškar) Spomin na ustanovni zbor (Foto: Majda Zanoškar) PODRUŽNICA ZA GORENJSKO Menopavza - andropavza, srce in prehrana Ker se na poti v starost vsaka ženska sreca z menopavzo in vsak moški z andropavzo, je pomembno poznavanje sprememb, ki se v tem obdobju pricnejo v vašem telesu. Posledice sprememb v koncentraciji ženskih in moških spolnih hormonov prinese v tem obdobju kar precej izzivov. Ko se vaše telo sooca in »navaja« na hormonske spremembe, se vam morda zdi, da hormoni povzro­cajo bolj ali manj » hude zmešnjave« in nelagodja. A ne skrbite, proces je povsem naraven. Dobra novica je, da lahko z dolocenimi življenjskimi spremembami poskrbite za boljše pocutje, ohranjanje in krepitev zdravja tudi v obdobju menopavze in andropavze. Kako torej cim bolj ohranjati zdravje, zdravo srce in ublažiti simptome menopavze? Menopavza je naraven fiziološki proces, ki je pri ženski povezan s prehodom iz rodne dobe v fazo zmanjšane reprodukcije. V tem casu jajcniki prenehajo proizvajati jajceca, kar vodi do upada re­produkcije ženskega spolnega hormona estrogena. Ženska vstopi v menopavzo okoli 51. leta starosti, vendar se lahko ta casovni okvir razlikuje. Menopavza je proces treh razlicnih faz. V prvi fazi, ki jo imenujemo perimenopavza so menstruacije še prisotne a postajajo neredne. Ženska že lahko opazi dolocene spremembe kot so npr. vrocinski oblivi, nihanje razpoloženja in utrujenost. V drugi fazi imenovani menopavza raven estrogena in progesterona upade. Menstrualni cikel se ustavi. Zadnja, tretja faza imenovana postmenopavza, nastopi 12 mesecev po zadnji menstruaciji. Z menopavzo se pojavijo številni simptomi kot so vrocinski oblivi, nihanje razpoloženja, dvig telesne mase, nespecnost, utrujenost, suha nožnica . Bolezni srca in ožilja so v svetovnem merilu glavni vzrok umrljivosti žensk. S prehodom v postmenopavzalno obdobje pa se tveganje za njihov nastanek obcutno poveca. Glavni razlog je upad estrogena, ki sicer šciti arterije srca pred aterosklerozo, prav tako uravnava raven LDL-holesterola in s tem zmanjšuje nalagan­je mašcobnih oblog na stenah arterij. Upad estrogena vpliva na manjšo elasticnost krvnih žil, kar poveca tveganje za srcne aritmije. Menopavza predstavlja tudi vecje tveganje za zvišan krvni tlak. V tem obdobju se lahko ženske soocijo tudi s pridobivanjem na telesni masi, kar dodatno prispeva k višjemu tveganju za razvoj bolezni srca in ožilja. Ob tem pa ne smemo spregledati, da obdobje menopavze ni »rezervirano« zgolj za ženske. Moška menopavza oz. andropavza je proces, ki prizadene moške in je povezan z upadom moškega spolnega hormona testosterona. Izrazitejši upad testosterona se pricne pri moškem po 40–em letu starosti. Simptomi, s katerimi se srecujejo moški, pa so podobni tistim, ki jih navajajo ženske. Odražajo se na telesnem, psihološkem, vedenjskem podrocju. Pomembno je torej ozavešcenost o spremembah, ki jih s seboj prineseta menopavza in andropavza ter o pristopih, s pomocjo katerih lahko ublažimo simptome in zmanjšamo tveganje za težave in zaplete. Na hormonsko ravnovesje ne moramo vplivati, lahko pa vplivamo na prehranske navade in s tem zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Študije v ospredje postavljajo pre­hranjevanje, ki temelji na mediteranskem nacinu prehranjevanja. S strani Svetovne zdravstvene organizacije je namrec ta opredeljena kot ucinkovita prehranska strategija za preprecevanje kronicnih nenalezljivih bolezni, kamor uvršcamo tudi bolezni srca in ožilja. Mediteranska prehrana temelji na dnevnem uživanju sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric in strocnic ter orešckov. Priporoca redno uživanje perutninskega mesa, jajc ter mlecnih izdelkov, ob tem pa poudarja zmernost pri uživanju rdecega mesa. V ospredje postavlja redno uživanje rib in morske hrane in sicer vsaj 2-krat tedensko. Prednost naj imajo nenasicene mašcobne kisline; glavni predstavnik teh mašcob je olivno olje. Uživanje slašcic, piškotov, sadnih sokov naj bo redko in v manjših kolicinah. Ob prehranskih smernicah pa je pomembno, da prehrano pri­lagodimo potrebam posamezne ženske ali moškega in njunemu življenjskemu slogu. Potrebno je upoštevati tudi starost, telesno aktivnost in zdravstveno stanje posameznika. Da se je smiselno izogibati kajenju in pitju alkohola, se nauciti ucinkovitega spo­prijemanja s stresom ter poskrbeti za dovolj spanja, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Prehranske smernice, ki smo jih navedli, pa naj služijo zgolj kot okvir zdravega življenjskega sloga. Vec o tej temi pa bomo spregovorili v enem od naslednjih pre­davanj, ki bo organizirano za clane gorenjske podružnice Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Nanj ste vljudno vabljeni. O terminu in kraju dogodka vas bomo pravocasno obvestili. . Neja Doles PODRUŽNICA ZA SEVERNO PRIMORSKO Letovanje naših clanov Polletni program aktivnosti društva smo uresnicili, kot smo nacrtovali. Z vadbami v telovadnici smo zakljucili maja, imeli junija še zadnji pohod pred jesenjo ter eno strokovno predavanje v Tolminu. Nato pa smo pred pocitnicami clane društva povabili na skupno letovanje v Omiš v Dalmaciji. Vabilu se je odzvalo najvecje število doslej, okoli 140 clanov in tako smo se 14. junija s kar tremi avtobusi v zgodnjih jutranjih urah odpravili na pot. Do poznega kosila smo se že namestili v lepem hotelu tik ob morju, z velikimi borovci v vasici blizu Omiša. Omiš je majhno mestece, ki leži v srcu Dalmacije ob izlivu reke Cetine v morje, 25 km od Splita pod mogocnimi stenami Omiške Dinare. Je središce Omiške riviere, ki velja za enega najlepših delov celotne Hrvaške. Iz našega hotela je bilo le nekaj korakov do kristalno cistega morja, ki mu je do popolnega uživanja manjkala le kakšna stopinja. Drugi dan smo si z vodnikom ogledali Omiš, predvsem staro me­stno jedro z ozkimi ulicami in trgi pod strmimi stenami. Nekateri so se povzpeli na bližnjo trdnjavo, od koder je bil lep razgled na mesto, reko Cetino in most cez reko na višini 70 m, ki povezuje dva predora in je del omiške obvoznice. Komur ni bilo le do kopanja in ležanja na plaži, je imel na voljo tri poldnevne in en celodnevni izlet – Vožnja z ladjico po reki Cetini do piknik prostora Radmanovega mlina in nato izlet v Poljiško republiko na ogled priprave in pokušino njihove specialitete soparnika z degustacijo rdecega vina; – Izlet v Imotski z Modrim in Rdecim jezerom; Modro jezero je kraško presihajoce jezero, ki je ime dobilo zaradi živo modre barve. Poleti vcasih presahne in takrat se spremeni v nogometno igrišce. Le kilometer stran od Modrega jezera pod 500 metrov visokimi stenami leži še en imotski kraški biser, ki so ga zaradi rdecih kamnitih sten poimenovali Rdece jezero. Oba smo si ogledali z visokih pecin. – Vzpon na trdnjavo Fortica, ki stoji na 311 m visoki skalni polici nad Omišem s precudovitim razgledom; – Izlet z ladjico na bližnji otok Brac. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo. Imeli smo dva družabna vecera z glasbo in plesom. Na enem smo se spomnili petih clanov, ki so v tem casu ali malo prej praznovali rojstni dan. Vojko jim je napisal pesmico, Slavica pa se je zopet izkazala z izvirnostjo daril, ki jih je s pomocjo še nekaj clanic tudi naredila. Takole je povedal Vojko: »Tako kot vsako leto rojstne dni bomo proslavili, jubilante prisrcno obdarili. Mnogi so letos že slavili, preden v Omišu smo se dobili. Danes vošcimo jim tudi mi, na še mnoge take dni.« Pa na zdravje in na mnoga leta, želi vam društvo iz našega izleta.« Teden je prehitro minil, za vsakogar se je kaj našlo, dolgcas ni bil nikomur, najlepše od vsega pa je bilo zopet druženje, ki je napolnilo naša srca. . Irena Uršic Priprava soparnika, geografsko zašcitene jedi (Foto: Milena Podgornik) Uvodni sestanek ob morju (Foto: Slavica Babic) Izlet po Cetini (Foto: Milena Podgornik) Pohod ob reki Vipavi Oh, nora sem na vodo, mirno, tekoco, valovito. Rojena sem ob njej. Vipava tece 150 m od naše hiše. Pod našim vrtom je bila vcasih njiva koruze, sedaj je travnik in potem reka, ki je vcasih prijazna, vcasih hudobna, kakršno je pac življenje. Živa je kot jaz, muhasta. Izvira Podskalco v Vipavi, izliva se v Soco v Italiji. Ob njej smo rasli. V vrocih poletnih dneh smo vsak prosti trenutek izkoristili, da smo jo obiskali. Skozi njivo koruze smo si utrli pot do proda in reka nas je cakala! Nemalokrat sem bila kregana. »Kaj nisi videla, da se pripravlja k nevihti in smo morali pospraviti seno? Nisi videla, a?« se je mama jezila. Pa kdo je gledal v nebo, ko je voda tako zapeljivo vabila?! Družba vrstnikov in dru­gih, tudi iz sosednjih vasi. Plavali smo, se škropili … bili srecni … reševali kacje pastirje, žabice v lužicah … kasneje … se zaljubljali in odljubljali. Vsi smo se naucili plavati. O, bila je mrzla, ta naša reka, mrzla, da so bile modre ustnice in zgubani prsti in so zobje šklepetali. Pa kaj!! In ko je bila muhasta, to je bilo najveckrat jeseni, je poplavila polja, cesto. Super!!! Ni bilo treba v šolo v Dobravlje! Nismo mogli cez. Ucenci iz drugih vasi so nam bili nevošcljivi, ja, ja… Mi pa smo v škornjih cofotali in se smejali, veliko smejali. Opazovali njene vrtince, brzice, njeno jezo. Pozimi smo se v Roštu, kjer je reka zamrznila, drsali na ledu. Zdaj ni vec takih zim. Nad reko se že od nekdaj sklanjajo zasanjane vrbe z vejami, segajocimi v vodo. Topoli so tihi, ko je reka mirna, a ko jih vipavska burja ziba, mrki opa­zujejo besnenje vode cez brzice. Kdo ne pozna vipavske burje, te, ki dviguje dekletom krila, vrtinci listje, strešniki morajo biti obteženi, te, ki celo obraca sovražne pušcice in jih usmerja v zmago. (Teodozij, bitka pri Mrzli reki, reki Frigidus 394 leta?!) Ob našem obisku Vipave so topoli snežili. In meliolirali so jo. Našo Vipavo. Poglobili so strugo, utrdili nasipe. Redkeje poplavlja. Kmetje jo izkorišcajo za namakanje njiv in sadovnjakov ob sušnih poletjih, takrat je nivo vode nizek. Reka pomaga preživeti. O, reka, kaj vse si videla, doživela! Tudi nas, ki smo se v sredo, 7. 6., podali na pohod iz Dolenj skoraj do mesta Vipave. Vas Dolenje je, prav tako kot Velike Žablje, na levem bregu reke Vipave. Ustavili smo se ob umetno zgrajenem okljuku reke. Naredili so ga, da imajo mladice rib dovolj življenjskega prostora za preživetje. Spremljal nas je g. Tomaž Remžgar iz Republiškega zavoda za ribištvo in nam zelo nazorno predstavil življenje rib v Vipavi. Kaj vse so naredili, da bi preživele, da bi jim bilo lepo! Ustavili smo se ob dolenjskem mostu. Tam smo pomalicali in se odpravili po makadamski poti po levem bregu do Novakovega mlina. Tudi Mlinšcica poskrbi, da mladice preživijo. V bližini so naredili nasip, voda pada cez slap, za ribe pa so zgradili prav posebno vodno pot za prehod. Velike informativne table seznanjajo mimoidoce s pomembnostjo razlicnih posegov v strugo reke. Samo za dobrobit življa v njej. Pri Novakovem mlinu smo preckali reko. Opazovali smo rastje ob njej, rezervat za jere­bice, žal tudi odpadke, ki jih je pacek odvrgel kar na breg reke. Eni se na vse kriplje trudijo, drugi pa … V soncnem vremenu so nas spre­mljali metulji, prepevali ptici, žuborenje reke je pomirjalo. Mi pa smo klepetali, se spoznavali, izmenjavali izkušnje … Ob poti je nasad ce­šenj. Gospodar in gospodinja sta jih nabirala. Prijazno sta nas povabila v sadovnjak. Cešnje so bile, kot bi jih naslikal dober slikar, rdece, debele, sladke. Najedli smo se jih. G. Stane in ga. Jožica Kodele, hvala. Nekateri so cešnje kupili, da se bodo tudi domaci posladkali. Na obeh bregovih reke Vipave je ves cas lepo urejena in vzdrževana makadamska pot. Tudi oznacena je. Po njej tekaci tekajo, kolesarji kolesarijo, pohodniki hodijo. Seveda vozijo tudi motorji, avtomobili in neredko tudi jahaci. Tudi tujci so odkrili ta košcek raja. Nas je bilo 38, prehodili smo 13 km. Bilo nam je lepo. Pridite tudi vi! Doživite to lepoto! Pod topoli, ki so snežili svoj sneg, smo po­slušali odlomek iz Primorskih goblenov Marije Mercina v interpretaciji Nevenke Vrancic. Paše nekaj za dušo. Oh, clovek bi kar legel v travo in cakal, da ga zbudijo jutranje meglice, race in ptice. Je lepa ta pesem, ki jo je spesnil Filip Tercelj, rojen v Šturjah (1892-1905), uglasbil pa Stanko Premrl, rojen v Podnanosu (1880-1965), kajne? . Pavlina Bizjak Ena izmed pregrad, ki omogocajo ribam prehod proti toku (Foto: Slavica Babic) Tomaž Remžgar iz Zavoda za ribištvo RS nam je predstavil projekt VIPava (Foto: Mojca Jelaska) Vipavska Divja burja, sonce žgoce, vinski gricki, zgodnji pticki in nad vsemi skalni Nanos, kakor skrbni oce. To Vipavska je dolina, zemski raj in cvetno morje, sadni vrt, ki ga spomladi bela vila orje. Le poglejte vinske grice! Cerkvice na njih so v krogu. Bele cerkvice – ovcice cuva Mati v Logu. To dolino ogradili so ocaki tisocletni: stari Nanos, sivi Caven, Javornik priletni. Kaj zato, ce burja tuli in ce mocne hraste trese! Nas Vipavce iz doline burja ne odnese! Tu ostanemo, kjer zrasli smo v viharju in vrocini, dokler Bog nas ne poklice k vecni domovini! POSAVJE VABI NA VSESLOVENSKO LETNO SRECANJE CLANIC IN CLANOV 7. oktobra 2023 na dvorišcu Posavskega muzeja Brežice. Na pobudo Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije za vse­slovensko letnega srecanje clanic in clanov in v dogovoru s Posavskimi clani vas lepo vabimo 7. oktobra 2023 v Brežice. Rezervirajte si ta dan. Prireditev bo v vsakem vremenu. Predsta­vili vam bomo lokalne znamenitosti, omogocili zanimiv pohod ob Savi, pripravili topel obrok s pijaco, omogocili zabavo in proslavili Svetovni dan srca. Program vseslovenskega srecanja clanov društva za zdravje srca in ožilja Prihod od 11. do 12. ure. Avtobus lahko pripelje do muzeja in gre nato parkirati na dodeljeno lokacijo. Prav tako boste na isti lokaciji vstopili nanj, ko se boste odlocili za odhod. Parkiranje osebnih vozil je možno v okolici avtobusne postaje Brežice in parkirišcu ob pokopališcu Brežice. Do 12. ure si lahko na dvorišcu Posavskega muzeja ogledate sejem rokodelstva v Posavju. Po prihodu se lahko sprehodite po Brežicah, si ogledate v eni uri multimedijsko in dejansko prezen­tacijo vodovodnega stolpa - vstopnina 7€ ali postavitve v muzeju - vstopnina 3€. Ce si ogledate oboje, je enotna vstopnina 8€. Vsaka skupina bo sprejeta ob vhodu v muzej in seznanjena z mesti za odhod na pohod ali na skupinski ogled muzeja. Za topel obrok boste prejeli informacijo, v katerem terminu bo za vas deljena hrana, ki bo izvedena v treh terminskih sklopih od 14. do 15.30. ure. Od 15. ure do 16. ure boste lahko zaplesali ali spremljali kulturne predstavitve izvajalcev iz Posavja. Sodelavci projekta Do.IT vam bodo predstavili zdravo prehrano, kako izbrati živila, ki imajo zdravju koristno hranilno sestavo in kako nam pri izbiri v trgo­vinah služi, z znakom varovalnega živila povezana, prenovljena aplikacija VešKajJeš, ki si jo boste lahko naložili in uporabljali. Ob 16. uri bo na istem prostoru enourna prireditev ob sve­tovnem dnevu srca. Po prireditvi se boste lahko kadarkoli odlocili za odhod. Prijava udeležbe: Do 4. oktobra 2023 prijavite udeležbo na tel. 041/763 012 Franc Cernelic ali s SMS sporocilom, oziroma na mail: cernelic.franc@siol.net. Prijave potrebujemo za organizacijo srecanja. V casu pohoda se bomo pomerili tudi v hodecem nogometu. Igramo ga lahko vsi. Vabimo podružnice, da prijavijo ekipe po 3 do 5 clanic in clanov. Zabavno bo. Pri skupinski prijavi navedite število udeležencev za organizi­ranje toplega obroka, število pohodnikov za pohod, število zainte­resiranih za ogled muzeja, ekipe za hodeci nogomet in morebitne udeležence z omejitvami pri prehrani. Z nekaj fotografijami vas skušamo prepricati, da bo vredno v soboto doživeti Brežice. Vabljeni! . Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Podružnica Posavje Franc Cernelic Znameniti jekleni most cez Krko in Savo kot del pohoda Grad Brežice – pogled iz zraka Sava z elektrarno in veliko vodno površino Brežice – paviljon na grajskem dvorišcu Posavski muzej – Viteška dvorana Brežice – vodovodni stolp Osrednja prireditev ob svetovnem dnevu srca bo v cetrtek, 27. septembra od 10. do 13. ure na Prešernovem trgu v Ljubljani Na voljo bodo preventivne zdravstvene meritve, sveto­vanje, zdravstveno-informativna gradiva in še marsikaj zanimivega. Promocija skrbi za zdravje, zdravega nacina življenja bo tudi letošnje vodilo dejavnosti ob svetovnem dnevu srca. Vec informacij o ostalih aktivnostih, pohodih, preda­vanjih o zdravem nacinu življenja ter boleznih srca in ožilja, preventivnih meritvah, idr. Pa bodo objavljene septembra na www.zasrce.si. V znamenje obeležitve Svetovnega dneva srca bo v rdece obarvano Tromostovje v noci na 28./29. september. NAPOVEDNIK DOGODKOV PODRUŽNICA LJUBLJANA Dalmatinova ulica 10, prvo nadstropje, Ljubljana Tajništvo: od 10.00 do 13.00, telefon: 01/234 75 50 Predavanja Predavanja bodo do nadaljnjega v spletni obliki, predvidoma vsako prvo sredo v mesecu. Napovedana bodo na društveni spletni strani www.zasrce.si, na našem Facebook in Instagram profilu, clani boste povabilo prejeli po mailu (ce imamo vaš e-naslov). Ce si predavanja ne morete ogledati »v živo«, si lahko na našem You­Tube kanalu Društvo za zdravje srca in ožilja ogledate vse posnetke za nazaj. POSVETOVALNICA ZA SRCE Dalmatinova 10 (prvo nadstropje), Ljubljana, T.: 01/234 75 55, E: posvetovalnicazasrce@siol.net Meritve krvnega tlaka, srcnega utripa, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, celotni lipidni profil (vse mašcobe v krvi, HDL, LDL), hemoglobina, snemanje in interpretacija izvida EKG, meritve gleženjskega indeksa (je pokazatelj prehodnosti arterij na spodnjih okoncinah), meritve pulznega vala (hitrost pretoka krvi po arterijah oz. pokazatelj togosti žil), meritve venske pletizmografije (moc venske mišicne crpalke) ter zdravstveno-vzgojno svetovanje. Delovni cas: . ponedeljek, torek, cetrtek in petek od 9.00 do 12.00 . sreda od 11.00 do 15.00 OBVEZNO NAROCANJE zaradi varovanja zdravja: . osebno v casu uradnih ur, . preko e-pošte na elektronski naslov posvetovalnicazasrce@siol.net, . preko telefona 01/234 75 55: . ob ponedeljkih in petkih med 8.30 in 9.00 . ob sredah med 14.00 in 14.45 Obvezna uporaba zašcitne maske in razkuževanje rok. Oseb z znaki bolezni dihal (vrocina, kašelj, nahod) ne sprejemamo. Hvala za vaše razumevanje in prisrcno dobrodošli. Cenik storitev (v EUR) Vrsta preiskave CLANI društva NECLANI krvni tlak krvni tlak ob katerikoli krvni meritvi brezplacno brezplacno 0,50 brezplacno saturacija, telesna teža, ITM, obseg pas brezplacno brezplacno holesterol 3,50 4,00 trigliceridi 3,50 4,00 glukoza 2,50 3,00 hemoglobin 2,50 3,00 holesterol in glukoza 5,00 6,00 trigliceridi in glukoza 5,00 6,00 holesterol, trigliceridi in glukoza 8,50 9,50 holesterol, trigliceridi in hemoglobin 8,50 9,50 holesterol in hemoglobin 5,00 6,00 trigliceridi in hemoglobin 5,00 6,00 glukoza in hemoglobin 4,00 5,00 holesterol, trigliceridi, glukoza in hemoglobin 10,00 12,00 lipidogram, glukoza lipidogram, glukoza, hemoglobin 16,00 17,00 18,00 19,00 EKG EKG ob katerikoli krvni meritvi 2,00 brezplacno 4,00 1,00 pulzni val 6,00 9,50 gleženjski indeks 6,00 9,50 venska pletizmografija 6,00 9,50 tecaj temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED (obvezna prijava) 15,00 20,00 Cenik velja od 1. 3. 2023 Telefonska posvetovalnica - nasveti kardiologa: prim. Matija Cevc, dr. med. . vsak delovni dan, od 8.00 do 16.00: nasveti in odgovori kardiologa na številki 031 334 334 (brezplacna telefonska številka za uporabnike mobilnih linij Telekoma Slovenije, ostali placajo obicajni telefonski pogovor). Na vaša vprašanja odgovarja prim. Matija Cevc, dr. med. Vodena vadba »Aktivni senior« Z vodstvom Centra športnega življenja Baza, Pesarska cesta 12 v Ljubljani (Štepanjsko naselje, avtobus 5, 9, 13), smo se dogovorili, da bomo našim clanicam in clanom ponudili aktivno rekreativno dejavnost v njihovih objektih. Ponujamo vkljucitev v njihov program Aktivni senior. Gre za vodeno vadbo, ki poteka v mali dvorani Baze vsak ponedeljek in sredo od 10.00 do 10.45. Vec informacij najdete tudi na spletni strani Baza športa http://www.bazasporta.si/sl_SI/, e-naslov: info@bazasporta.si, tel. št. 051 306 034. Ce bo zanimanje vecje, bomo organizirali svojo skupino vadbe. Nova priložnost za rekreacijo clanic in clanov našega društva! Hodeci nogomet Vsak torek od 9.30 do 10.30, lahko se nam pridružite kadar koli Kje: v dvorani Baza športa na Pesarski 12 v Ljubljani Vadba je brezplacna. Prijave: ziga.staric@bazasporta.si ali na T: 051 377 664 ali na našem društvu: drustvo.zasrce@siol.net oz. T.: 01/234 75 50 Izkoristite izredno priložnost in se nam pridružite. Vec o hodecem nogometu si preberite na naši spletni strani www.zasrce.si Hodeci nogomet se uveljavlja v Evropi kot idealna dejavnost za re­kreacijo starejših obeh spolov. Igra je podobna nogometu, vendar se igra z mehkejšo žogo, ni pa dovoljen tek. Torej samo hoja. V Veliki Britaniji imajo že vec kot 800 klubov hodecega nogometa in številna tekmovanja. V sodelovanju z Bazo, Centrom športnega življenja na Pesarski cesti 12 v Ljubljani, želimo hodeci nogomet razširiti tudi v Ljubljani in s tem v rekreacijo vkljuciti cim vec starejših obeh spolov. Prijavite se in poskusite, ne bo vam žal! Vaše srce vam bo hvaležno. PODRUŽNICA ZA SEVERNO PRIMORSKO Informacije o dejavnostih podružnice: info@zasrce-primorska.si, T.: 070 879 891 (Barbara Mlinar) Za srecanje clanov ki bo v soboto, 7. 10. 2023 v Brežicah bo organiziran avtobusni prevoz. Vodeni pohodi Vsako prvo sredo v mesecu ob 8.30: pohod, start na parkirišcu Qlandije. Pohode vodi Slavica Babic (info in prijave: Slavica Babic, T: 068/120 695). 1. sredo v septembru: pohod po srcni poti v Panovcu in delavnica o invazivkah, 3. sredo v septembru: sprehod Rocinj. Odhod z vlakom iz NG ob 7.35 do Avc. 1. sreda v oktobru: pohod Trnovo- Kuk 3. sreda v oktobru: sprehod Idrija Plavanje Vstop z veljavno clansko izkaznico 1x mesecno NOVA GORICA: možnost korišcenja notranjega ali zunanjega bazena 1x mesecno, 1 uro AJDOVŠCINA: možnost korišcenja notranjega ali zunanjega bazena 1x mesecno 1 uro Letovanji, še prosta mesta: Korcula od 16. 9. do 23. 9. 2023, vabljeni clani tudi drugih podružnic Makarska riviera, obiranje mandarin od 15. 10. do 18. 10. 2023 Prijave: slavica.babic@gmail.com, tel. 068/120 695 Obvešcanje o dejavnostih Clani Upravnega odbora si želijo, da bi bili vsi clani obvešceni o aktivnostih društva, zato vas prosimo, da nam posredujete naslov elektronske pošte za pošiljanje. V kolikor je vi nimate, pa od vašega družinskega clana ali nekoga, s katerim se družite. Naslov za obvestila je: slavica.babic@gmail.com. Žal nam pošiljanje po navadni pošti vzame veliko casa in visoke stroške poštnine in tiska. Hvala za razumevanje. Na naši spletni stani so ažurne objave https://www.zasrce-primorska.si/ Za dodatne informacije: Barbara Mlinar, tajnica tel. 070 879-891 (po 16. uri) PODRUŽNICA CELJE Glavni trg 10, Celje Klub Zdravja Celje Kontakt: 040 87 21 21, prim. Janez Tasic spec. kardiolog Posvetovalnica: . vsak cetrtek med 10.00 in 12.00 na Glavnem trgu 10 v Celju. Posvet z zdravnikom, pregled zdravstvene dokumentacije, izvidov, zdravil, možnost merjenja krvnega tlaka in elektrokardiograma, obcasno tudi KS in holesterola. 6-minutni test hoje (6MTH) . vsak ponedeljek med 10.00 in 12.00 v parku Svobode na Gledali­škem trgu v centru mesta izvajamo 6- minutni test hoje. Izvaja se na oznaceni poti za izvajanje tega testa. Postavljena je tabla z navodili za izvajanje testa, prav tako pa tudi z oceno rezultatov testa. Šest minutni test hoje je široko uporabljen test uporaben pri razlicnih boleznih in oblikah rehabilitacije a je premalo izvajana preiskava oziroma premalo izkorišceno enostavno orodje za oceno funkci­onalne kapacitete bolnikov z boleznimi srca, pljucnimi boleznimi a tudi drugimi omejitvami. Predavanja: Predavanja so v predavalnici Koronarnega kluba Celje na gledališkem trgu 7, Celje. Datum in ura predavanja z naslovom in imenom predavatelja bo ob­javljen 14 dni pred predavanjem na oglasni deski društva Za Srce in Kluba Zdravja na Glavnem trgu 10 in Koronarnega kluba, v Novem tedniku ter ev. na Radiu Celje. Vodeni pohodi z ucno delavnico nordijske hoje . vsak torek ob 10.00: zbor pri Splavarju na Savinjskem nabrežju pri knjižnici. V casu pocitnic pohodi odpadejo in se ponovno pricnejo v septembru. Redna hoja se priporoca vsem, zlasti po oznaceni srcni poti, ki se pravzaprav zacne skoraj na nabrežju Savinje in se vije po mestnem gozdu do Miklavškega hriba ali do hiške na Drevesih na Anskem vrhu. Hoja je najbolj naravna in enostavna oblika obnašanja ter rekreacije, ki ohranja in krepi zdravje ter je dosegljiva skoraj vsem ob vsakem casu. Redna hoja znižuje pojavnost in težo akutnih ter kronicnih bolezni, ohranja možgane, nas naredi srecnejše z manj depresije, izboljša spomin, zmanjšuje stroške zdravljenja, dviguje pa kvaliteto življenja. Bolnikom se priporoca hoja v jutranjih urah, ko še ni vrocine, izogibamo se mrazu in megli ter smogu, priporoca se pa tudi v mirnih popoldanskih ali zgodnjih vecernih urah s spremstvom ali vsaj v paru. Vodeni pohodi trajajo ca 1,5 do 2 uri, priporoca se športna in vre­menu primerna obutev ter oblacila, s seboj pa prinesite tudi palice za nordijsko hojo ali vsaj pohodne palice. Srecanja: na svetovni dan Zdravja in svetovni dan Srca. Datum in ura srecanja bodo objavljeni enako kot za predavanja. PODRUŽNICA ZA DOLENJSKO IN BELO KRAJINO Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Kontaktna oseba: Sonja Gobec Telefon: 07/33 74 170 (v dopoldanskem casu) ali 051 340 880 (kadarkoli) E-naslov: drustvozasrce.nm@gmail.com Sobota, 7. oktober 2023 – POHOD ZA SRCE po Arheološki poti Cvinger in druženje na piknik prostoru Term Dolenjske Toplice na Jasi. Zbiranje udeležencev med 9.30 in 10. uro na piknik prostoru Term Dolenjske Toplice (na Jasi), Start na pohod po Arheološki poti Cvinger ob 10. uri. V kolikor se boste v Dolenj­ske Toplice pripeljali z osebnim avtomobilom, lahko parkirate na parkirnem prostoru Term Dolenjske Toplice (nasproti Bal­nee), od koder greste preš preko mosticka cez potok Sušica in takoj za mostom na desno (kamor vas usmeri tudi smerna pušcica za vstop na Trim stezo) proti Jasi, 5 min hoje. Priporocamo pa, da si vzamete za prihod na startno mesto malo vec casa in se za ogrevanje spoprimete z nekaj vajami iz programa Trim steze, ki vas bo pripeljala do našega zbirališca. Pohod bo potekal po trasi Arheološke poti Cvinger, pot je lepo urejena, vseskozi poteka po gozdu, primerna je za vsakogar, hoje je za dobro uro, z vmesnimi postanki ob obeležjih prazgodovinskih naselbin in takratnih dejavnosti pa približno uro in pol. Priporocamo pohodno obutev. Po prihodu na cilj vam bomo na vašo željo izmerili krvni tlak, pulz in saturacijo. Sledilo bo druženje ob toplem obroku, v nadaljevanju pa animacijski program za otroke in za odrasle udeležence prikaz uporabe defibrila­torja pri nudenju prve pomoci ob nenadnem zastoju srca. Ob približno 13. uri predvidevamo zakljucek prireditve. PRIJAVE SO OBVEZNE! Prijavite se na telefon: 07 33 74 170 ali 051 340 880 ali na elek­tronski naslov: drustvozasrce.nm@gmail.com ali osebno v pisarni Podružnice na Glavnem trgu 10 v Novem mestu. Na teh kontaktnih mestih dobite tudi vse dodatne informacije. Pridružite se in povabite s seboj otroke, vnuke, znance, prijatelje…. V primeru dežja prireditev odpade! Vsi udeleženci hodimo na lastno odgovornost. Prisrcno vabljeni! In še namig: da bo dan res v vaše popolno zadovoljstvo in da si boste ob koncu dneva lahko cestitali, da ste veliko storili v prid vašega dobrega pocutja, predlagamo, da se pred povratkom domov razgibate še v ter­malnih bazenih Term Dolenjske Toplice! Svetovni dan srca bomo obeležili s sodelovanjem s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, in sicer v cetrtek, 28. septembra, z dogajanjem od 8. do 19. ure v prostorih Knjižnice. Knjižnica bo namrec ob tej priložnosti prejela certifikat Srcu prijazna knjižnica. Podroben program celodnevnega dogajanja bomo objavili na spletni strani Društva na www.zasrce.si Pohodi po Machovi ucni poti . vsak cetrtek, ob 9:00: pohod po Machovi ucni poti, zbirno mesto parkirišce pri Amigo baru na Malem Slatniku (na razpolago je veliko brezplacno parkirišce!). Pot smo predstavili v reviji ZA SRCE, ki je izšla februarja 2021. Hodimo tudi poleti, saj je pot speljana pretežno po gozdu. Vsi, ki vam veliko pomeni gibanje v neokrnjeni naravi in se zavedate velicine redne hoje in njenih vplivov na zdravje in splošno dobro pocutje, prisrcno vabljeni! Rekreacija plavanja v Šmarjeških ali Dolenjskih Toplicah Od meseca oktobra dalje se clani Društva – Podružnice za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto ponovno lahko odpravite na enourno brezplacno rekreacijo plavanja v bazene Term Dolenjske ali Šmarješke Toplice, in sicer vsako sredo med 9. in 10. uro. Spomnimo: v bazene boste lahko vstopili s clansko izkaznico za leto 2023! Preventivne meritve Tudi tokrat spominjamo na možnosti uporabe preventivnih meritev, ki jih izvaja maticno Društvo na sedežu v Ljubljani. Informacije o aktualnih aktivnostih oz. naboru meritev in možnostih narocila nanje najdete v rubriki Napovednik dogodkov pod: Podružnica Ljubljana. Brošura z odgovori kardiologov o srcno-žilnih boleznih V naši Podružnici lahko dobite tudi najnovejšo brošuro maticnega Društva z odgovori kardiologov na vprašanja bolnikov o srcno-žilnih boleznih, s katerimi se cesto srecujejo zaposleni v Posvetovalnici za srce. Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je med drugim v uvodu brošure zapisal »preprican sem, da se bo ob prebiranju teh vprašanj in odgovorov nanje marsikateremu zaskrbljenemu bolniku odvalil kamen s srca, saj bo dobil odgovor in pojasnilo, s katerim se bo lažje odlocal kako naprej«. Spletna stran Maticno Društvo ima bogato spletno stran na www.zasrce.si, kjer lahko najdete zanimiva predavanja Društva ter obilico drugih zanimivih in uporabnih vsebin, tudi o dejavnostih Podružnic. Spletne strani Društva so mesto verodostojnih, zaupanja vrednih in strokovno podprtih informacij. Naj postane uporaba Društvenih spletnih strani vaša dobra navada! Poskrbimo za aktivnosti tudi v poletnem casu, naprezajmo se toliko intenzivno, da se dobro preznojimo. Na aktivnosti se odpravimo v svežini jutranjih ur ali proti veceru, ko vrocina že malo popusti, nadenimo si lahkotna zracna oblacila, popijmo veliko vode, da nado­mestimo z znojem izgubljeno tekocino. Naj bo vsakodnevno dobro pocutje naš vsakodnevni cilj! PODRUŽNICA ZA GORENJSKO Kontakt: Inge Sajovic 030 673 541 Gorenjska podružnica za zdravje srca in ožilja vabi na dogodek ob svetovnem dnevu srca, ki bo potekal konec septembra (sobota; tocen datum bo objavljen na spletni strani društva in v septembrski številki revije Za srce, Radiu Kranj in v Gorenjskem glasu) od 10. ure naprej v Kranjski Gori. Odhod avtobusa bo ob 9. uri s parkirišca pri Slogi v Kranju. Z razlicnimi aktivnostmi ter s preventivnimi meritvami krvnega tlaka in sladkorja bomo skupaj storili vec za naše zdravje. Prijave bo zbirala Inge Sajovic na telefon 031/307 163. Vabljeni! PODRUŽNICA ZA KRAS Kontaktna oseba: Iztok Cebohin, 031 335 578 e-naslov: kraskasrca@gmail.com . vsako 3. nedeljo v mesecu ob 8:30: Podružnica za Kras organizira redne pohode vsako 3. nedeljo v mesecu. Smer in potek pohoda jeobjavljen v medijih v tednu pred to nedeljo. Vedno se dobimo ob 8.30 uri na stari avtobusni postaji v Sežani. Potem se odpravimo po dogovoru in vremenu. Nacrtujemo nekaj novih smeri in nekaj že utecenih. Prijava ni potrebna. Clanstvo ni pogoj za udeležbo. Pogoj je le dobra volja, želja po zdravju, druženju in doživetju kaj novega in zanimivega. Starost od 0 -100 let. PODRUŽNICA ZA KOROŠKO Kontaktna oseba: Majda Zanoškar, 040-509 207. . 15. september od 9.00 do 15.00 bomo imeli na Glavnem trgu in na Trgu svobode v Slovenj Gradcu 16. festival drugacnosti z bazar-jem in Mirovniški festival. Društvo paraplegikov Koroške organizira pester celotedenski program, kjer bodo invalidi predstavljali svoje aktivnosti in vabljene goste. Na ta dan bo pester program s številni­mi stojnicami, igre, glasba, psicek vodnik- spremljevalec… Vstop na vse prireditve je prost. Stopimo korak, dva in se poveselimo z njimi. Vabljeni! . 21. september* ob 9.00 bo v Grajskem parku na Ravnah prireditev NIJZ-a s sodeležniki: Koroška v gibanju. Pestra ponudba na stoj­nicah, igre, vadba, hoja in še kaj. Obeležili bomo tudi 22. 9. Dan brez avtomobila. Prisrcno vabljeni na druženje. * Tocni datum spremljajte v medijih. . 24. september ob 10.30: parkirišce, avtobusna postaja v Mislinji pri Slovenj Gradcu. Krajši pohod po Štrekni in na kmetijo Foltan. Turisticno društvo Mislinja nam bo pripravilo razstavo na temo: vse o strocnicah. Poizkusili bomo tudi razne jedi iz njih. Številne stojnice in glasba bodo še dodatno popestrile dan. Preživimo nedeljo drugace. Vodja pohoda bo Majda Zanoškar. Vljudno vabljeni! . 12. oktober ob 17.00: otvoritev sadjarske razstave društva Lesnika in Društva za srce, Podružnice za koroško na temo starih sort jablan, sadni proizvodi in sadje kot vir zdravja. Strokovno predavanje. Sodelovali bodo tudi otroci s svojimi risbi­cami. Razstava bo predvidoma odprta v Mislinji, v dvorani Lopan, do nedelje, 15. oktobra. Vstopnine ni. . 14. oktober ob 9.30: se zberemo pred dvorano Lopan v Mislinji. Imeli bomo voden ogled razstave. Nato imamo pohod po bližnji okolici Mislinje. Info, Majda Zanoškar, 040/509 207. Vabljeni . 17. november ob 9.30: zbor Podružnice za Koroško v dvorani upokojencev v Slovenj Gradcu, Šolska ulica 10. Sledi skupno ko­silo, ogled razstave v KGLU in pohod po okolici mesta. Prisrcno vabljeni, upravni odbor in predsednica Majda Zanoškar. PODRUŽNICA ZA POSAVJE Kontakt: Franc Cernelic 041 763 012 DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA ZA MARIBOR IN PODRAVJE Kontakti: za organizacijske zadeve, v casu uradnih ur – Tone Brumen 02/228 22 63 za strokovno-medicinske zadeve, v casu uradnih ur – Mirko Bombek 041 395 973 ZA SRCE - NAJ BIJE – Z VAMI ŽE 32 LET Po živahnih pocitnicah se vracamo v ustaljene tirnice in vam poma­gamo ohraniti zdravje. Upamo, da vam burni vremenski dogodki niso povzrocili škode in slabe volje, da ne recemo obupa. Ce še niste prebrali do konca naše revije Mariborski srcni utrip z bogato vsebino, ki vam bo pomagala s pojasnili za ohranitev zdravja ali lajšanje težav, je zdaj še cas. Ponovno vam ponujamo meritve krvnih vrednosti, gleženjskega in­deksa, pregled z EKG monitorjem in posvete v posvetovalnici, slednje na sedežu društva in na nekaterih merilnih mestih. Bližajo se jesenska ekskurzija 16. 9. in dogodki ob svetovnem dnevu srca, ki je vsako leto 29. 9., naš glavni dogodek bo 30. 9. na Trgu svobode. Meritve krvnih vrednosti, EKG-monitor in GI (gleženjski indeks) Predvideli smo termine meritev krvnih vrednosti, EKG-monitorja in meritev gleženjskega indeksa (GI) z novim, sodobnim, avtomatskim merilnikom. Na stalnih merilnih mestih merimo krvni tlak, saturacijo/zasicenost kisika v krvi in krvne vrednosti sladkorja, holesterola in trigliceridov, preverjamo srcni utrip z EKG monitorjem, nudimo posvet z zdravni­kom. Na merilnih mestih je kratek posvet brezplacen. Naše meritve izvajajo usposobljene medicinske ekipe. . vsak prvi torek v mesecu, v prostorih Društva upokojencev Tabor, Gorkega ul. 48, Maribor, med 7.30. in 10.30, tudi z EKG-monitorjem in svetovanjem zdravnika, 5. 9., 10. 10. in 7. 11. 2023. . vsako prvo sredo v mesecu, v prostorih Mestne cetrti Pobrežje, Kosovelova ul. 11, Maribor, med 7.30. in 9.30, brez EKG-monitorja, 6. 9., 4. 10. in 8. 11. 2023. . vsak drugi ponedeljek v mesecu, v prostorih društva, Pobreška c 8, med 8. in 10. uro meritve krvnih vrednosti, za EKG in gleženjski indeks, 11. 9., 9. 10. in 13. 11. 2023; prosimo za predhodno pri­javo na 02/228 22 63 v casu uradnih ur ali po e-pošti: tajnistvo@ zasrce-mb.si . meritve krvnega tlaka, krvnih vrednosti in EKG-monitor s sve­tovanjem zdravnika v prostorih Društva upokojencev Maribor Center, Slomškov trg 5, izvajamo na prvo delovno soboto neparnih mesecev, 4. 11. 2023. Na stalnih merilnih mestih, na sedežu društva in posameznih akci­jah na terenu, po predhodnem dogovoru z narocnikom izvajamo že uveljavljeno: . snemanje z enokanalnim EKG-monitorjem, ki odkrije atrijsko fibrilacijo in opredeli druge aritmije, ce so med snemanjem priso­tne. Meritve izvaja medicinska sestra in se zabeležijo v elektronski spomin. V primeru nepravilnosti shranjene posnetke dodatno pre­gleda zdravnik specialist in kratko obrazložitev preiskovani prejme po pošti s casovnim zamikom; preiskava ni namenjena urgentnim primerom, v kolikor odkrijemo vecjo nepravilnost, preiskovanega napotimo v zdravstveno ustanovo. Snemanje se izvaja na stalnih merilnih mestih (glej zgoraj) in na sedežu društva - drugi po­nedeljek v mesecu. V sklopu posvetovalnice bo možna v danih primerih tudi izposoja EKG-monitorja na dom. . Gleženjski indeks (z avtomatskim, visokozmogljivim merilnikom) je neboleca hkratna meritev tlakov in posredno pretokov na žilah roke in obeh nog primerjalno. Nenormalen izvid diagnosticira zožene žile v nogah, istocasno pa opozori na možnost zoženih žil v srcu, možganih in drugih organih. Tako se test uporablja tudi kot preventivna, presejalna preiskava za srcno-žilne bolezni. Merimo na sedežu društva vsak drugi ponedeljek v mesecu in po potre­bi, glede na prijave, vsak drugi cetrtek v mesecu. Informacije, potrditev datumov in prijave sprejemamo na sedežu društva, po telefonu in e-pošti (02/228 22 63, tajnistvo@zasrce-mb.si) Prispevek za clane je 7 € in neclane 10 €. Ne odlašajte, smo dosto­pnejši kot drugi ponudniki. POZOR: Izvid, ki ga preiskovani prejme na našem merilnem mestu je strokoven in ga lahko uporabi pri nadaljnji zdravstveni obravnavi. Predavanja NAPOVEDUJEMO predavanja v jesenskem sklopu, praviloma vsak drugi torek ob 17. uri oktobra, novembra in decembra, na Medicinski fakulteti, Taborska 8. Za potrebe obvešcanja nam zaupajte, tisti ki še niste, naslove vaše e-pošte. Spremljajte prosim obvestila, ki jih objavljamo v dnevniku Vecer in na Radiu Maribor, za kar se obema medijema zahvaljujemo, in na naši spletni strani www.zasrce-mb.si Posvetovalnica za srce in izposoja monitorjev EKG Potrebna je predhodna prijava po telefonu v casu uradnih ur društva na štev. 02/228 22 63 ali po društveni elektronski pošti. Deluje osebno na sedežu društva, ob upoštevanju morebitnih zašcitnih ukrepov, vsako drugo sredo v mesecu od 14.00 – 16.00, in 13. 9., 12. 10. ter 8. 11. 2023. Kratki nasveti na iste dneve od 17.00 do 18.00 tudi po telefonu na 041 395 973. Prispevek 10 EUR za clane in 15 EUR za neclane. Ce opozorite na socialno in zdravstveno stisko, opravi zdravnik specialist posvet brez placila. Prav tako je kratek posvet na stalnih merilnih mestih brezplacen. Uvajamo izposojo EKG-monitorja na dom za evidentiranje motenj srcnega ritma, ki se dogajajo le obcasno, tudi ponoci, in ob posvetu niso prisotne. O potrebi odloci zdravnik specialist v posvetovalnici. Druge dejavnosti Ponovno vzpostavljamo enodnevne tecaje Temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja, tokrat z zunanjim izvajalcem. Prosimo, spremljajte nadaljnja obvestila in/ali poklicite na Društvo. V primeru zadostnega števila udeležencev bomo organizirali tecaj. Napovedujemo Ne pozabite na jesensko tradicionalno ekskurzijo. Podrobnosti še nismo razdelali, dolocili pa smo datum – 16. 9. 2023. Spremljajte prosim naše objave in zabeležite datume. Osrednji dogodek ob Svetovnem dnevu srca bo, kot vedno, na Trgu svobode, letos 30. 9. 2023. Trudimo se tudi z oživitvijo naše priljubljene dejavnosti – vodene vadbe v bazenu. Vabila in objave Vse dogodke Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje praviloma najavimo v dnevniku VECER in po Radiu Maribor. Po­drobnosti na sedežu društva: po telefonu na štev. 02/228 22 63 v casu uradnih ur, vsak ponedeljek od 9. do 12. ure in vsako sredo od 9. do 14. ure ali na elektronski naslov: tajnistvo@zasrce-mb.si. Za sprotno obvešcanje o predavanjih in drugih pomembnih dogodkih ter spremljanje razlicnih vsebin, tudi predavanj v živo in/ali na da­ljavo, naše clane prosimo, da nam zaupajo svoje elektronske naslove. Spoštovali bomo vašo zasebnost in kodeks o varovanju podatkov. Ne reklamiramo izdelkov ali dejavnosti v tržne namene. Oglejte si našo spletno stran www.zasrce-mb.si, ki je, priznamo, po­trebna prenove, cesar se bomo kmalu lotili. OSTANITE ZDRAVI BODITE DOBRO! Miniaturne situle nas vodijo po krožno speljani Arheološki poti IZKAŽITE NAM ZAUPANJE – OBNOVITE IN PODALJŠAJTE CLANSTVO V NAŠEM DRUŠTVU Istocasno ste vi in vaši družinski clani (ce prispevate družinsko clanarino) clani slovenskega Društva za srce, prejemate 6-7 številk revije in uživate druge popuste in ugodnosti. Clanstvo in clanarino lahko tudi podarite – primerno in koristno darilo. Podprite naša prizadevanja za zdrava srca, skupaj smo in bomo glasnejši, ucinkovitejši in prodornejši, vpliv civilne družbe in nevladnih organizacij, ki jim pripadamo pa bo bolj prepoznaven. Vljudno prosimo, da izberete naše društvo in nam namenite PO NOVEM 1 % dohodnine, ali vsaj delež %, kar vas financno dodatno ne obremenjuje, nam pa pomaga izvesti zastavljene programe. Obišcite nas na Društvu ali poklicite po telefonu za pomoc. Pridružite se nam in nam pošljite pristopno izjavo: Pristopna izjava Maribor Postanite naši clani! Druženje naših clanov je prijetno, dobivamo se na predava­njih, seminarjih, testih hitre hoje, pohodih – se poucimo o zdravi prehrani in se gibamo. Podpisani-a želim postati clan-ica DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA ZA MARIBOR IN PODRAVJE Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Datum in leto rojstva: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poklic: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov bivanja: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zaposlen: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-pošta: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Telefon/GSM: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IZJAVA: Podpisani izjavljam, da dovoljujem organom in funkcionarjem društva uporabljati in obdelovati moje osebne podatke, navedene v pristopni izjavi, za potrebe delovanja društva. Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje izjavlja, da bo pridobljene osebne podatke, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, uporabljalo izkljucno za namen, za katerega so bili pridobljeni. (Izpolnite, izrežite in pošljite na naslov: Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje, Pobreška cesta 8, 2000 MARIBOR ali poklicite po telefonu na št. 02/228 22 63) Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Datum: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Spoštovane clanice in clani! Skupaj smo mocnejši, skupaj lahko premagamo še vec ovir! Na obrazec pristopne izjave, ki je dostopen tudi na spletni strani in na sedežu društva, v ustrezno okence vpišite svoje ime in izpolnjen obrazec oddajte ali pošljite v vašo podružnico ali na naslov, ki je na pristopni izjavi. Podpisani/a želim postati clan/ica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Hkrati se želim vkljuciti (oznaci):  v Klub atrijske fibrilacije (Klub AF) v Klub srcnega popušcanja v Klub družinske hiperholesterolemije Clani klubov se srecujejo predvidoma 2x na leto, po dogovoru posamezne skupine. Pristopna izjava Izjavljam, da dovoljujem organom, funkcionarjem in delavcem društva uporabljati in obdelovati moje/naše osebne podatke, navedene v pristopni izjavi, za potrebe delovanja društva. Obkroži: a) clanarina: 13€ b) družinska clanarina: 17€ V primeru, da želite postati clan kot posameznik: Ime in priimek:_____________________________________ Rojstni datum: _____________________________________ Poklic:____________________________________________ Ulica/cesta/naselje: _________________________________ Kraj in poštna številka: _______________________________ Telefon: ___________________________________________ E-pošta: __________________________________________ V _____________ Dne _____________ Podpis PROSIMO, IZPOLNITE PRISTOPNO IZJAVO Z VELIKIMI TISKANIMI CRKAMI. V primeru, da želite vclaniti tudi družinske clane, vpišite tudi njihove podatke: Ime in priimek: ____________________________________ Rojstni datum: _____________________________________ Poklic: ____________________________________________ Ime in priimek: _____________________________________ Rojstni datum: _____________________________________ Poklic: ____________________________________________ Ime in priimek: ____________________________________ Rojstni datum: _____________________________________ Poklic: ____________________________________________ Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Društvo za zdravje srca in ožilja, Dalmatinova ul. 10, p.p. 4430, 1001 Ljubljana. Po pošti boste prejeli položnico za placilo. Po placilu prejmete clansko izkaznico. Za družinsko clanarino se lahko odloci družina z najmanj dvema in najvec štirimi družinskimi clani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Vsak clan prejme clansko izkaznico, družina pa prejema samo en izvod revije »Za srce«. SESTAVIL MARJAN ŠKVORC POSLEDICA DUŠEVNE PREOBRE-MENITVE UVOD FRANC. MODNI KREATOR (TED) GRŠKI OTOK, DOMOVINA ODISEJA TEŽA EMBALAŽE SREDIŠCE DALMACIJE 8 POVRŠINA Z NEGOVANO TRAVO NASILEN TAT VOJAŠKI SPOPAD ZA SRCE IDILICNA VASICA POD KRNOM PREBIVALEC RIBNICE OCE ORGANIZ.DELOVANJE PROTI CEMU PREDM. ZA KUHANJE 9 STEZA UROŠ VELEPEC DRAG KAMEN GREGOR URBAS PETER KLEPEC MITOLOŠKI PRVI LETALEC POVECANJE, PORAST PRIPADNICA ARIJSKE RASE NEPROFE- SIONALEC PREBIVALCI MORAVSKE ODEBE-LJEN DEL DEBLA 11 ZAREZA ZA IZC. SMOLE OLGA GRAD IZRAELSKI POLITIK (ABBA) 10 SLOVANSKI KRALJ CEŠKI KRALJ 13 IGRALKA GARDNER ADI SMOLAR ŽIGA NAGLIC TIBETAN. GOVEDO ŽELATINA IZ ALG PRIST. V J. ITALIJI ŽENIN OCE DEL POHIŠTVA MARKO RIJAVEC RASTLINSKA BOLEZEN 1 JAPONSKI PLEMIC 12 PRIPR. ZA PREDENJE SLOV. HUMO-RISTKA PUTRIH MAJHEN AVTO POSODA ZA VODO 2 STANE KREGAR HELENA ERJAVEC KOROBAC, BIC NEBESNI OBOK, (POG.) AMERIŠKI PEVEC (JOHNNY) 14 PLAST SONCEVE ATMOSFERE GLASBENA PISMENKA 5 NOGOMETNI TRENER ŠIMUNDŽA 7 ANŽE LANIŠEK KULTURNA RASTLINA JANEZ BERNIK PODOL-GOVATA VDOLBINA V ZEMLJI OSNOVNA MERA BRANE OBLAK ŽIGA VOLF SLOV. SKLADATELJ ADAMIC IZMIKANJE AMER. ROCK SKUPINA GR. BAJESL. REKA REKA V KAZAHST. IBRAHIM TUJA IN NAŠA CRKA HRVAŠKI PISATELJ (JOZA) 6 REAKTIVNO LETALO 3 MOTORNO ZRACNO VOZILO 4 SLOV. ILUSTRA-TORKA VOGELNIK 15 Geslo prejšnje križanke je bilo: »ZDRAVO POLETNO RAJANJE«. Za pravilno rešitev iz prejšnje številke je žreb razdelil nagrade takole: Martin GRAPULIN, Nova Gorica, Avgust HERICKO, Ka­mnica, Marija MILENOVIC, Cerklje ob Krki, Silvana SILA, Divaca, Simona BERAS, Ljubljana – Polje. Cestitamo! Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešitev križanke izkljucno na dopisnicah, bomo tudi tokrat razdelili 5 lepih nagrad. Ko boste križanko rešili, prenesite dolocene crke po številkah v kupon, kjer boste dobili neko misel. Kupon prilepite na zadnjo stran dopisnice. Pri žrebanju bomo upoštevali vse križanke, ki bodo prispele do 30. oktobra 2023 na naslov: Društvo za srce, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana. Rešitve lahko pošljete tudi na mail drustvo.zasrce@siol.net . Izžrebanci lahko nagrade prevzamejo na sedežu društva oz. po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15