PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur«lniikl ta upravailki prostori: M7 South L*wnd»lt Avs. Offlc« of Publicstlon: 1667 South Uwnd»lt AH. Tvtophon«, Rookw«U 4U04 ,ETO—YEAB XXXL ttšitaa J® ffl.00 jutui u, um. •» m« AM W Omii u Imk ». im. CHICAGO, ILLh TOREK, S. FEBRUARJA (FKB. H), IM8 Subscrtpttaa |6.00 Tsartf ŠTEV,—NUMBER 27 AccopUneo for m.iling »t spadal r«U of poaUga prorktoS sta Anglija in ancija podvzeli drastične kote, da napnavita k&nec rajz-ijništvu na Sredozemskem orju. Omrežje pomorske stra-se je raztegnilo na Baleari-otoke, kjer ima Franco po-Drsko bazo. Skopna Vodja avtne unije v sporu s komunisti "Mi vocjiimo avtno unijo", pravi komunistični urednik •New York, 7. febr. — C. A. Hathaway, član centralnega odbora komunistične stranke in u-rednik komunističnega Daily Workerja, je zadnjo soboto nastopil proti Homerju Martinu, predsedniku unije avtomobilskih " Domače vesti Nevesta ubita v avtu Chicago. — V noči od sobote na nedeljo se je peljala v avtomobilu svatovska družba iz Rockdala v Chicago in avto je treščil v neki avtotruk štiri milje od Jolieta. Nevesta Ljuba Verbič, stara 25, let, in njena tovarišica Rose Vidic, stara 28 let, sta bili na mestu ubiti, do-čim sta bila ženin Fred Verbič, star SO let, in njegov tovariš 25-letni Jos. Marentič ranjena. Vsi so doma iz Rockdala. Nesrečni avtotruk* je vozil 19-letni Eu-gene Helrii, Študerft tehniške šole Najsvetejšega imena (Holy Name Technical School). Dva' nova grobova v Montani Buttc, Mont. — Tu Je umrl Frank Clmperman, star 49 let in rojen v Mali vasi pri Dobropo-lju. Tu zapušča ženo in dva si- Važen odlok delavskega razsodišča •9 Delodajalec se mora pogajati s stavkarji New York. — pate pri Hinju. Zapušča sina nih služb v uniji. Martin ^ - m hčer- svojem odloku, da se morata gradnja novih bojnih ladij ne (h firmi pogajati z unijo CIO. "O-Važa varnosti nobene države, klic stavke ne pomeni, da nima'ker je obrambnega značaja. 1% delodajalec nobenih obvijznoetl |tega razloga Japonska ne sma-napram stavkarjem glede kolek-(tra za potrebno, da bi obvestila tivnega pogajanja", pravi od- zunanje sil? o svojih načrtih. svoji izjavi pred nek^j dnevi o-stro kriziral komuniste kot huji ok. "Prav za prav obstoj stavce nalaga delodajalcu večjo dolžnost glede kolektivnega pogajanja, ker je to najboljši izhod iz I« Minnesote Gilbert, Minn. — Zadnje dni skače, ki se ravnajo po pravilu je tu umrla žena J. Germa, ,"rule or ruin" (vladaj ali tiniči) j stara 60 let in rojena v Komen-in ki so odgovorni za divje stav- d i pri Kamniku na Gorenjskem, ke in prekršitve pogodb v Mi-'po domače Svečkova. V Ameri-chiganu; dalje je Martin rekel, ki je bila okrog 30 let in tu sada komunisti danes vodijo pro-' pušča poleg moža več odraslih pagando za vojno med Združeni- otrok, v starem kraju pa sina mi (i »morska sila na Sredozemskem orju je bila ojačena, ko je An~ ja poslala nadaljnje bojne la-* Brodovje, ki straži to mor-uključuje 70 bojnih ladij, ka-ih poveljniki so bili instruirar naj takoj streljajo na vsako inljivo podmornico, ki se po- v zastraženi coni. Dve britski križarki,' oprenf h protiletalskimi topovi, se pridružili straži pri Barskih otokih. Anglija je tudi ičila letalsko silo ob obrežju žirije. Hendaye, Francija, 7. febr.— Cistična armada, kateri povelje general Fidel Davilla, je raj zasedla mesto Pancrudo, milj severno od Teruela, in dobila kontrolo nad komu-acijskimi zvezami v dolini ob Alfambri. Fašistična proti-nziva na teruelski fronti se pričela včeraj, ko so uporniki Mrli čez palomersko gordvje "kupirali ozemlje 230 dva-Mnih milj, Šestnajst vasi in Plugih postojank. >avilla, ki vodi to ofenzivo, IK)vcljeval armadi, ki je okur ala biskajski teritorij pred kaj meseci. On je bil imenoma vojnegs ministra v Fran-Madi, ki je bila reorganizi-Bzsdnji teden. H«ndaye, Francija, 7. febr.— anska vlada poroča, da so bili kok« l«jslistov na fronti pri ansdi v južni Španiji uspešni. t"h naakokih so lojalisti za-11 hrib Pena de la Mata, ki dvanajst milj od Granade, g"«va mesta v južni Španiji. fronti ni bilo poeebnih 'vnosti v zadnjih mesecih! mi državami in Japonsko. Nalo- km demokratičnih delavskih - ^raneemta .. . , . . unij je, je rekel Martin, da odstranijo komuniste iz vsakega vodstva. in še živečo -mater. I Vwtl h PeiJP| Windber, Pa. — V tej n|se( ibini, je naglo za pljučnico umrla —-- |Antonija Kisič, prej omoiena Hathaway je odgovoril Marti-.KtekeUl in doma Jg Kastava v Is nu, da "rank and file ne podpi-|tri> Bllft je ^nici1 društva 421 ra njegove izjave proti komuni- SNPJ In tu »pu^ moža, štiri stom. "Avtno unijo vodijo komu- otpoke ln Mntro v 8tarem kraju nisti v mnogih krajih in pri svo-|pa ^^ braU in 8egtP0. jem vodstvu tudi ostanejo ne glede na to, kaj pravi Martin", je rekel Hathaway. .na Država Kentucky odpravi pobojnike Legulatura sprejela dve postavi proti njim . ^J. i 4. ■ . - Leilngtftt, Ky.—Po dolgih le« tih toleriranja krvavega poboj-niitva pip^i rudarjem in drugim delavcem je državna legislatura končno sprejela dve postavi za odpravo privatnih gardistov in pobojnlkOv v službi premogovnih operatorjev in drugih kapitalistov. i t eno postavo je legislatura prepovedala okrajnim šerifom in privatnim kompanijam plačevanje pomožnih Šerifov iz privatnih virov, to je po kompanijah. Vsak okraj bo v bodoče moral te ljudi, "može postave," ssm plačevati. V preteklosti so jih večinoma premogovni baroni, vsled česar so jim tudi direktno slu žili. Z drugo postavo pa je napravila konec kompanijskim gardi stom. Vsak podjetnik, ki bo i bodoče hotel imeti oborožene ču vaje. se bo moral ravnati po sledeči proceduri: Te ljudi bo lahko le "nominiral," to je predložil njih imena govemerju, slednji jih bo pa potrdil ali odklonil. Privatni Čuvaji, kakor tudi pomožni šerifi, ki so nastavljeni, bodo morali biti "dobri državljani": živeti bodo morali nepretrgoma dve leti v državi in v okraju pn.lnn morejo biti nasUvljeoi In bršt kriminalnega rekorda, to je brat kasni. Kakor je fte znano, so premogovni baroni navad- Strabane, Pa. — Frances Novak, bivša oskrbnica dvorane društva 138 SNPJ, se je morsla podvreči operaciji na vnetem slepiču. Nahaja se v General hospitalu v Canonsburgu in prijatelji ji žele hitrega okrevanja. — V bolnišnici Mercy v Pitta-burghu se naltajata Anton Kirn in Joseph Tomšič, ki se je težko pobil na nogi. Vsi so člani drul tva 188 SNPJ. Cleveiandske vesti Clevelsnd; — Zadnjo sdboto je naglo ufnrl ?r. Jamnlk, i mec, doma iz Nove vasi pri Višnji gori na Dolenjskem. V Ame rikl je bil 8ft let in tu zapušča brata In bratranca. Is Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Rojsk Jurij Fajt, star M let, se je smrtno ponesrečil pri delu v mlinu. Padel je tri metre globoko in si zlomil vrat. — Smrtna nesreča je zadela tudi Ivana Ipanovlča, ki je bil doma iz Lumbare na Korčuli. Ubil ga je električni tok pri napeljavi žice. Sovj9t$ka vlada dovolila intervju % zaprto tonsko JAPONSKA KZ1-. VA AMERIKO IN ANGLIJO Noče objaviti načrtov glede gradnje bojnih ladij KITAJSKA IMA DOVOLJ OROŽJA Hitler zatrl monar- KONVENCIJA histič™ zaroto? DELAVSKE LIGE V M1CH1GANU Tokio, 7. febr. — Japonske mornariške avtoritete so danes definitivno sklenile, da ne bodo ugodile skupni zahtevi ameriška in angleške vlade, naj objavijo načrte glede gradnje novih, bojnih ladij. Japonski premier, zunanji minister in mornariški minister bodo danes formalno odebriH ta sklep. Odlok, ki je bil sprejet ns konferenci visokih mornariških u-radnikov, bazira na podlagi, da Ako bo temu sledila oborožitvena tekma, ne more Japonska prevzeti odgovornosti. Sploh pa nimata Amerika in Anglija no- situscije in pot, ki vzpostavi ibenega vzroka za kritiziranje Ja-normalne odnošaje Led delavci | Ionske, ker sta pred dvem« le-n delodajalci. Odklonitev poga-toma odbili japonski apel glede janja v času stavke ? in zavzetje določitve maksimalne tonate stališča, da je stavka upor, le|bojnih ladij. Stališče Japonske v poostruje konflikte vned delavci n delodajalci." tej kontroverai je, naj Amerika in Anglija rešujeta svoje zadeve, Japonska pa svoje. Zadevna nota, v kateri zahte vata, da mora Japonska do 20. februarja odgevesitt, ^a«»u.aUia4Uno a Um v, iveii Nova odredba Hit >4»;*.,> J (itkoslovaški' clja obnovi mirovna pogajanja z 0fotJ<} J# njtroui dr H H KunR --------------- kltg{M flnMntni -R)|n|a|tr |„ Odborom zs industrijsko orgsnl zacijo. Martin izvoljen za pred-aednika državne organizacije LIGA PROTI VOJNI POLITIKI Moskva. 7. febr. — Sovjetska vlada se je končno udala zahtevi vlade Združenih držav in dovolila, da zastopnik a v gradi bojne ladje s tonažo^MOO dejstvo, ds Moskva ne bo dobila novegs poslanika. Polkovnik H. Krlebel, nemški generalni konzul v Sanghaju, bo nasledil Frsnza von Papena, nemškega poslanika na Dunaju, dr. Hans Frank pa Ulrlch« von Hsssella, imslanlka v Rimu. Hitler Je po reorganlzlrahju poveljstva obkrožene sile In kabineta odpotoval v %rchtesgaden ns Bsvarsko v spremštvu svojega zdravnika dr. Morella. Hitler bo ostal v Berchtesgadenu di»set dni In |k)tem se vrnil v Berlin, kjer se bo 20. februarja sestal svojem zssodsnju nemški parlament. * Borba za sehator-sko nominacijo FDF proti kandidaturi generala Immella Madison, Wu», - Dvadnevna konferenca farmarsko delavske federacije se Je soglasno Izrekla proti kandidaturi generala E. M. Immella za zveznega senatorja na listi progresivne stranke. Immell Je močna osebnost v politični mašlni governerja Phlli-pa U Folletta In goji vroče želje, ds bi ga progresivna stranka, s katero sodeluje fsrmsrsko-delavska federacija, postavila ia senstorskegs ksndidata. Ns tej konferenci so bile pro ti njegovi nominaciji vse skupine, ki tvorijo fsderseljo, Hms-trsjo gs zs republlksnca in reakcionarjs. Kenneth Hmies predsednik VVisconsInske far- predsednik vlsdnegs sveta, lansko poletje, ko se Je mudil v fcv-ropi* Sin iivminega mag- nota m /• ustrelil Chicago, 7. febr. John L. Kellogg ml., 27-letfii sin W. K. meriškegs poslaništva v Mos- j Kellogga, znanega msgnaU jest- ---------F ,----- _ kvi obišče v zaporu Američanko vin v Battle Creeku, Mich., se urtdnlkw in poročevalcev pri Ruth Marie Rubens ki je bila a- j« včeraj ustrelil v svojem uradu tukajšnjem dnevniku The Seat-retirana 9 decembrii na obtoibo.v Chlcagu. Vzrok nt gnan špionaše. Da li Rijbenaovs pride Časnikarska stavka v Ssattlu zakljuČsna Mesttle, Wash., 7. fel»r.—«Uv pred sodišče, še ni znano. Znano Nenavadna vre-je le toliko, da je ženska bila are- \ menMka izprsmmm-t i rana v družbi s nelrtm mladim . moškim, s katerim sta ns pot- . ^ V *nem <*'"vu I listu označena kot poroče- Oreat Fafls, Mont ./7. felir. — |Ulovljeni delavci sprejeti nazaj t le Star, ki Js trajala sedem me secev, je bila zadnje dni končana t zmago stavkarjev in unije časnikarskih delavcev. Pogodb«, katero so podpisali lastniki lists z unijo, določa, d§ morajo biti vsi na dvojica Donald in Marie Ro- Včeraj zjutraj je bila temp*ra-,v službo in dobiti morajo plač/j binson Iz New Vorka. Kasneje je tura tukaj eno stopinjo pod nič- ss ves čas stavke. Prizadetih je bilo v New Yorku dognano. da lo, opoldne je le stala »2 stopinj bilo 45 delavcev v uredništva In je bil potni list ponarejen na ime nad ničlo, zvečer pa je spet pad- upravnlštvu in zaostala plačs nekega otroka v Brooklynu, ki la na 30, tako da )* začele ene- vseh snašs skupno $29,407. Uni-je že 20 let mrtev. žiti. J« >• ^ livojevala prlineaje. Lanalng, Mich. — Organlzlra-im) delavstvo v Mlchiganu Je zadnje dni na konferenci v tem mestu ustanovilo državno organizacijo Delavske nestrankarske lige, naredilo načrt za jesensko volilno kampanjo ln sprejelo več resolucij glede važnih delavskih problemov. Konference se je udeležilo 226 zaatopnikov unij —, ------------ ciO in ADF. katere eilj je bil Konferenca se ie soglasno izrekla za neodvisno delavsko politično akcijo In Instrulrala ek-sekutlvo 82 članov, naj takoj podvzame korake za organiziranje okrajnih in distrtktnlh postojank lige in za prihodnjo volilno kampanjo. Poiskala je tudi pot za dobavo sredstev za financiranje kampanje. Prihodnja konvencija lige bo meaeca junija. Bavlla se bo s le-gislattvnlm programom In s kandidati za politične urade. Zaenkrat se še ne ve, če bo postavila svoje kandidate kot neodvisna stranka ali jih bo nomlnl-rala v okviru starih, kapitalističnih strank. Socialisti in slm-patlčarjl, ki so vpliven faktor u svtni uniji, delujejo pa-to. da »e nestrankarska liga razvije čim prej v delavsko stranko. konferenca se Je tudi omfatl-efcStfkla za \M\mt -esnend-ment za vojni referendum in ob* sodila oboroževanje In vso vojno politiko Rooseveltove sdml-nistracije. Sprejeta resolucija glede tegs zahteva, ds vlada porabi denar za rejlfne potrebe ln za gradnjo delavskih stanovanj, namesto da ga zabija v bojne ladje In JsčanJ« mllltarlstlčne i našim*, kar bo prineslo le — vojno. Glade te resolucije se je vnela ostra dobaita, ker so Ji nasprotovali komunisti In Roose-veltovi demokratje. Bila pa Je sprejeta z veliko večino. Neki komunist Je argumentiral takch le: "Ojsčsnje vladne oborožene sile pomeni toliko, kakor če se posameznik zavaruje za smrt-nino. Ako boste nosili veliko pištolo, vsa ne bo nihče nadlegoval." Zagovorniki resolucije so odgovarjali na U in sllčne "komunistične" argumente, da "večja pištola'* ns strani Amerike pomeni tudi "večjo pištolo" na strani .lj»|M»nske; da oboroževanje vodi le do novih Incidentov In do večje rsibe orožja proti stavkarjem. Komunisti so naj* bolj najmdsll Ludlowov amend-ment 1» argumentirali, da bo šla Amerika vseeno v vojno, ne glede na tskšen smendment. Za-gofornJki smendmenta so lzva» j sli, ds dsje delavstvu kljub svoji pomanjkljivosti orožje, s katerim lahko izrazi svojo opozicijo do vojne in se bori proti propagandi vojne mašlne. Za predsednika državne delavske lige Je bil Izvoljen Homer Martin, predsednik UAW, za tajnlka-blagsjnika pa Alan Htrachsn, direktor zadnje de- marske unije, Je rekel, da fsr-lJ»v*k* volilne kampsnje ss žu-marjt še niso pozabili Immello |MW1M v Detroltu. Vodilni komu-vegs rssbijsnja mlekarske sUv- n|st| M predsednika skušali ke pred nekaj Ml (Immell Je Idi postaviti Franka X. Mertela. takrat načelnik &ris\m milice pr^^inlka Detrotiks delavs-pod demokratskim govemerjem ke federacije, ki je pri županskih volitvah agitiral proti delavski listi in zs reakcionarnega župana Readinga. Martel je dobil le peščico gUaov. HchrMidemariom). Kaj misli o njsgovi ksndidsturl governer Ls Follfte, še nI znsno, xnano pa Je, da Je farmarsko-delsvska federacija obema trn \ peti. Mnogi silijo milwsu2kega so- mes, obs detsvsks ciallstičnegs žui>sns Hoena, da Hfian pravi, da nI bi kandidirsj za zveznegs sena Druge osebnosti, ki so mošni torjs W. K. Kvjue, urednik, kandldatje sa to mesto, sta vplivnega lista Capitol Times, a-' kongre«nlka T. H Amlle in O. gitira xa Hoans, prav Uko Ke- i P. BolU-au ter državni poslanec nos ha Labor in Sheboygan TI- ^ Alfonel. . . ^ tednika, kandidat. FK09TSTI PROSVETA THE BNLIGUTENMBNT clasilo ix lastnima huivbmbu |aiomb rODTOKNI JBOMOTB tt mmd n*Mii< Iv *» j liBl,, M IITUIIT ArUf (IM* ta chM* |1J« - «ta H*. M total •• to. Tsliirti— f*u.i far U.lta4 Btatai (mm* 0H«-> M M MS OiMM IT* tm trn*. tmntf fuUim *M H« ■L. MticlM Wl« »Ot ta Nta/Mi. »Ur«, »MM, «ta.. »si to Vtaa to «U-*44nM** PKOHVKTA HIHI ta. L«w«tafa Af- or m »Duum Glasovi iz naselbin ukl*V«iu m vrimmr (D* SI, >1, ta na )• • M FMttViU jO ta M »Mi "Moralni busincss" Ali more biti business — podjetništvo, trgovin* — moralen ? Pred kratkim ae Je v ameriškem tisku pojavil oglas velike distllerljske tvrdke, katera kuha žganje in ga na debelo prodaja po vseh Združenih državah in Kanadi. Vsebina tega oglasa Je bila nenavadna in docela nebizniška. V prostem prevodu Je bila vsebina tega oglasa sledeča: ~N*še-tvrdk* noče vsšag* rtgMfffa feM§r ne zadostite vsem svojim vsakdanjim potrebam. Vsakdo, ki težko zasluži svoj denar, naj najprvo kupi kruha sebi, ženi in otrokom, naj »vojo družino dostojno obleče in plača naj svoje stanovanje — nato še le, če mu kaj ostane, naj pride k nam po žganje l" Recite kar hočete, to je novica. Mislite si napis gornje vsebine na pročelju kakšne — tudi najbolj krščanske — gostilne v Starem kraju; mislite si takšen napis na katerikoli gostilni ali štacuni za opojne pijače kjerkoli. Najbrže ga ni nikjer. Mi ga še nismo videli ne v Evropi, ne v Ameriki. Mislite si dalje podoben oglas trgovcev in trgovskih družb na splošno, ki prodajajo vse mogoče luksurije, torej stvari, ki niso neobhodno potrebne za obstoj človeka. Po našem prepričanju spada tudi žganje med luksurije, kajti človek prav lahko živi brez te pijače. Seveda, če se Inkrat tega navadiš — kakor n. pr. tobaka in drugih stvari — tedaj ti je potreba. Simbolične bele vrane niso pravljica, so dej stvo, zato pa vsaka bela vrana — vsaka redka izjema — takoj obudi pozornost. V dobi privatnega dobička ne bomo nikdar dočakali, da bi ves buslness posnemal omenjeno žganjarsko tvrdkot Pomislite samo, kako bi svet strmel, če bi se vsi zakoniti raketirji "poboljšali" na U način; na primer oni, ki ae debelijo na račun denarnih stav pri konjskih dirkah In na račun vseh ostalih igralnic in arečolovov. Saj tudi cerkve, ki že od nekdaj nastopajo kot "(»klicni čuvaji morale In poštenja" — vodijo razne biznlške Igre in neprestano prodajajo srečke za svoj dobiček t To in ono fz Johnetowne Johnetown, Pa. — Preiskava I zveznega delavskega odbora, ki preiskuje dogodke v zadnji jeklarski stavki, menda gre h kra-| ju. Dolge prelsksve so prinesle marsikaj na dan o početju raz-Inlh Citizen Committeejevcev, ki vedno čakajo kdaj pride prilika, da pokažejo svoje 100% juna-Ištvoinda se revantirajo nad delavci ob vsaki priliki. Vso to delaJ«, dtt H« Pokupijo svojim laovemikom in svetopisemskim pričerjem, obenem p* da z lahka | zaslužijo bakšii, ki prida skrivoma od Jeklarskih magnatov, kateri so pripravljeni potrošiti milijone v svojo lastno škodo, samo da se ljudstvo obdrži v suš-nostl. V svojih razkošnih prote-stantovskih in drugih cerkvah I se shaja ta svojat pod pretvezo, da hodijo opravljat svoje verske dolžnosti. Tsm se potom njih psstorjev ali duhovhikov huj-ska to maso po navodilih jeklarskih baronov in druge kapitalistične svojati, ki ima glavni stan v Wril ©treetu, da tarA vsakega človeka, ako ni pasje ponižen. Beseda komunizem jim služI za strašilo, sami aebe na-zivajo "lojalni" in natančno tako hočejo nastopati in postopati Iforpoatopajo "Arijoi" pod Hitlerjevim režimom proti judorc. V zadnji jeklarski atavki so se zlasti nekateri teh "božjih" namestnikov izkazali pravi "junaki" v očeh njih obžalovanja ^Vredne mase kot organizatorji razbojnikov za ustrar hovanje zavednega delavstva, in razbijanje unijskega gibanja. Poleg našega slavnega butlegarskega Župana št. 1707, ki je tudi nekak "bo*jl" propo-vednik, se Je menda najbolj ob-nesel neki rev. Stanton, katerega ime vam Je gotovo znano ie izza časa lanskega štrajka. (U- store In jim bom dostavil naročilo, pa če tudi sami papirujejo. Cene so nizke in zmerne, a kar je glavno, je unijsko blago In unijsko delo. To nisem zapisal, da bi imel namen izkoristiti priliko, pač pa kot organairani delavci v tej stroki smo prfmo-ranC da pojasnimo naš položaj, kajti velike tvrdke in d«j>ait; mentne trgovine a 1« GJoeser, Sears Roebuck in druge, ki vam ponujajo po ravno isti ceni manj vrodno blago, nas poleg tega izpodrivajo Še s tem, d* potom svojih agentov, ki hodijo od hi^ do hiše, prevzemajo nam delo In ga izvršujejo po svojih nekvalificiranih in neunijskih delavcih. Zato je dolžnost, da za-1 vedno delavstvo kooperira drug z drugim in si pomaga v tem težkem boju za obstanek. V- bližnjem VVindberju je za pljučnico umrla 31. jan. Anto» nija Kišič, rojena Jordan, v starosti 46 let, doma iz Kastav v Istri. Pokojni je pred 2 loti Ur mrl njen prvi mož Kinkela, nakar se je lansko leto zopet poročila. Njen prvi mož je bil večletni predsednik društva št. 421 SNPJ, enako so bili ona in otrrez|NMtelnim delavcem, da bi bili zdaj bolje preskrbljeni! Po sodbi teh "modrijanov" nosijo krivdo poleg Roosevelta tudi nove delavske unije. Nove industrijske unijo CIO so izsilile večjo plačo in krajši delovnik za atotlsoče delavcev, niso pa dale industrijam več sposobnosti sa dvig produkcije in tako Je prišle nova krlsa. pravijo "modrijani". Ce bi se ti "modrijani" vsaj toliko potrudili, da ne bi lagali tako naivno! Tako so naivni, da mislijo, da so že V81 Američani posablll, kako je bilo pred osmimi leti. V jeseni leta 1929 nI bilo Koo«evelta v Bell hiši. ni bilo novegs deals In nI bilo Industrijskih unij CIO. Kakt Je, da v onih letih tako-zvane pnmperitete nI bilo ameriško delavstvo še dvajset let tako mlzerno organizirano kot baš takrat, fttrajk za štrajkom Je propadel. Itolavske unije niso mogle nikamor. _ Kljub temu je prišla največja ekonomska de-preslja v zgodovini Amerike' Kako morejo biti delavske unije idej krive, ko niso mogle * biti takrat ? Ameriški privatni kapiulitem vsake kvatre demonstrira svojo neeposobttost, a vselej mora biti nekdo drugi kriv! — mcnitih mož, ki so bili po smrti poslani tja in položeni v zemljo na rarodnom Arllngtonskoro po-kopallšču. ^^^H Zelo uspešna je bila konferenčna seja tukajšnje federacije SNPJ, ki se je vršila v nedeljo dne 80. Jan. v dvorani v Cone-i maughu. Zastopanih je bilo 14 društev SNPJ po svojih zastopnikih in prisostvovalo je več flruglh gostov is vseh okoliških naselbin, tako da,so po seji ln tudi med sejo imeli' natakarji polne roke dela. po seji se Je serviral brezplačni prigrizek, ki ga je oskrbela mrs. Ppdboy ln druge članice naših društev, nakar so se dvignile številke. Prvo nagrado je dobila mrs. L. Fine iz ('one m au g ha v vsoti $26, drugo Anton Pershin iz Bon Airja $16 |n tretjo Matevž Stražlšar tudi iz Bon Airja $10. Mra. Fine, ki je naša dolgoletna agilna članka in tudi že v višji stsrostl, Je pripomnila, da Je to prvi dobi tek v njenem življenju in ni mogla verjeti avoji areči. Tudi pri naa Imamo Slovenci svoj lastni zvočni kino, katerega o|M'dra mladi John Gabrenja iz Moahama. Predvaja ga vsaki (Kimleljek zvečer v dvorani drui št v* št. 289 SNPJ na Tire Hillu; predvajal ga je tudi v nedeljo zvečer v 8. D. domu na Moaha-hu. Kolika Je bila avdlenca, ne vem, ker sem bil tadržan Isto-čaano. Potrebno bi bilo dobiti filme SNPJ, kar se bo skoro gotovo uresničilo v bližnji bodoč-« nostl, da bo tudi članstvo na Jetra okrožja imelo priliko videti naš glavni stan. oeebje pri delu. tiskarno, konvencijo in druge aktivnosti članstva SNPJ po o-stalih naseljih. Delo v tovarnah pri Bethle-hem Steel ne dosegs niti deset odstotkov« obljube, da bo bolj Maaronalo", še vedno čakajo rešitve. Mnogo je breapoeeliilh. da sebe ne štejWn kot kroničnega breaposelca po alml, ker moja stroka v alml je omoti. Zdrav- Slabši kot barbari Detrolt, Mich. — Ko človek prečita razne liste o svetovni situaciji, pronajde, da naglo drvi mo nazaj v barbarizem. Na vi dez se zdi to smešno, pa poglejmo malo okoli sebe, da se bomo prepričali, če je ros. V Španiji je s par napadi zraka na ukaz fašističnega Fran ka na Barcelono ubitih čez 1000 oseb. Med temi je nad polovico vojnih sirot, ki so zgubile svojce na fronti proti fašizmu. Vsi vemo, da so Spanci strogo katoll ški ljudje, ki pa so bili stoletja tlačeni pod peto katoliške cer kve ter zahtevajo za aebe svobodo. Omenjene vojne sirote so skrile pod cerkvijo, ampak se Frankovi letalci niso nič gledal da je cerkev hiša božja, kjer prebiva nekak bog, kakor so nas učili. Vse je šlo v zrak, cerkev, bog nedolžni otroci in odraščeni. Kdo drugI je kriv tega kot tiati, podpirajo tak aiatem? Ali n skrajni čaa, da bi tisti, ki dajejo krvavo zaaluženl denar raznim veraklm, posebno pa katoliškim institucijam, rekli: tukaj je meja, ter enostavno ostali doma, denar pa prihranili za boljše potreba Ali ste že slišali, da bi ne civi lizirani divjaki pobijali svoje troke? Celo divjačina varuje svoje mladiče pred napadi in ne napada druga drugo kot to dela katoliški Franko v,Spanljl. Jas ne vidim v Španiji boja med španakim ljudatvom, ki ljubi svobodo, in fašizmom. Treba je vedeti prvo, kakšni intereal so zadaj, ki zahtevajo toliko barbarskih grozodejstev v nesrečni Španiji. ' /Uganke današnjih dni Zadnje dni je neka italijanska pod m orni* v službi generala Franca zopet potopila angk ški parnik na Sredozemskem morju, z Endymicon je izgubilo življenje deset morJ! jev, med njimi kapitan in njegova žena Nebi dni prej so fašistične vojne ladje zaplenile ntS oljni parnik Standard Oil kompanije ^ Barcelone, toda do kakšnega "panaygkega''y cldenta ni prišlo. Kapitalistično časopisje je notiralo to fafc, stično piratstvo in naslednji dan že pozabjg nanj. Ia Washingtona ni bilo nobenega gm* nja in prav tako tudi ne iz Londona. Antfi. ška vlada je le pozvala Mussolinijevo vlado m kpnferejico s Francijo vred, na kateri i,aj ^ pravljajo (bogaml razpravljajo!) o tem pjrat, stvu na Sredoaaemskem iporju. Mussolinijeti letalci z Malorke, kjer imajo svojo bazo, I Angliji odgovorili s potopom še druge angl^fc, Zares čudno, kaj ne? Ako bi bila lojalistid* Ko je "prišel" Mussolini na'kr-1' vlada kaj takega storila, bi leteli ultimati proti ^ r - ^ - — * i Barceloni in bi grmelo "demokratično" časo. pUje in drugi kovači javnega mnenja. To^ fašisti lahko store še večji zločin, toda Londog, Pariz in tudi Washington ostanejo čudoviti hladni, posebno*še London. planov in fajmoštrov. Ko je ipanska vlada zaplenila cerkvena posestva, naravno, da je moral zopet Mussolini poslati papeževe talijanske ovčice Franku na po-moč proti španski vladi, i zdaj jih pošilja. Bodimo atvarni, kadar se aaz-pravlja glede Španije, da se najde vzroke ta to klanje, ki ga izvaja Franco nad španskim ljudstvom. Nikar ne bodimo naivni in ne varaj mo sami sebe. J^ikar ne mislite, da bo papež kajr tako pustil svoja cerkvena posestva v Španiji, ki so vredna mi-ijone dolarjev, kar tebi nič, da jih bo vlada zaplenila ter pričela deliti ljudstvu zemljo, do katere je tudi upravičeno. Franko loče nazaj stari red in papež in Mussolini to dobro vesta. Kaj španski otroci, ki so po nedolžnem umorjeni l To ni vse n>č! Tako je, katoliški bratje v Kristusu, kot vas nazivajo tisti, ki so krivi vsega gorja v Španiji. Kadar gre za milijone, se pozabi na boga in na Vso pravico. Dolar je prvi, pa naj bo to Mus-soliniju, papežu ali Hitlerju In vsem tistim, ki jih podpirajo. Bog in krivica ne prideta v po-štev y tem oairu. Vsak cent, ki se daruje cerkvi, pomeni novo kroglo proti španski vladi in ljudatvu. Ko bi šli ti ljudje, ki to podpirajo, na sedečo stavko, b! bila vojna v Španiji kmalu končana v prid španskemu ljudstvu j in nebesa bi si s tem zaslužili, če so kje, ker bi bilo konec Franko-vega barbarstva v. Španiji. Dne 18. marca bomo imeli zopet priliko videti nekaj novega v Detroitu. Pevski zbor 8voboda priredi ta dan svoj koncert v Slovenskem delavskem domu na Llvernois ave. na zapadni strani meJta. Zbor se pridno vežba pod vodstvom J, Berlisga. Na programu bodo pesmi, ki še niso bile pete v Detroitu. Več o tem pozneje. Se prosi druga društva, da ne prirejajo zabav na ta dan. Frank Smerdu, 121 niška aveza se Je Izrekla za po^ L . *** ®n,m tetom ■•» | nek v nekem Jako reakcionarnem čaaopisu o zgodovini Španije. Clankar Je navajal vzroke bojev v Španiji ta štiri sto let nazaj. Španija je bila dominirana vso to doty> po katoliški cerkvi is Rima, po raanih samostanih; špansko ljudstvo je Imela pod popolno kontrolo. Niti srednji sloji v Španiji niso bili kos katoliški hierarhiji. Clankar je pisal, da tričetrt najboljše *roljc v Španiji je bilo last samostanov TI samostani eo imeli celo svoje tovarne. Gorje tistemu, ki bi si upal postaviti tovarno v Španiji, ki bi konkurirala proti jezuitom. NIŽJI sloji, to je delavci, kolikor je hnel kateri semlje. je bila najslabša zemlja, ki sploh ni bfta za nobeno rabo, Ta semljs pa jo bi- rodno ItonCrolo šele na svojem zadnjem zborovanja I. 1937 in torej to ne more toliko vlivati na naraščaj, da bi tako hitro padlo število šolskih otrok. Ta 'učeni" gospod piše, da so pravniki s slepoto udarjeni, ker sprejemajo take zaključke. Pravi, da Je mrs. Sanger. ki s toliko vnemo propagira porodno kontrolo, kar od veselja poskakovala. ko je čltala o tem akle^ pu adrsvnikov. Rev. Slaje naj se kratkočasi, sdi se ml pa. da Je gtaallo SfcZ vredno boljlih doplenlkarjev kot Je on. Poglejmo v letošnji Družinski koledar, stran 146. pogla v je o materi i spod peresa Mila frMfcdveška Pisatelj je šnnlw| specifične na hI in je tudi seno vse manj izdatno kakor druga leta. Vendar pa so kmetijski strokovnjaki dognali, da so pridelki po količini in vrednosti vobče dokaj boljši kakor prejšnja leta, tako da so se dohodki kmetijstva v splošnem dvignili. Pripomniti pa je treba takoj spočetka, da so višje dohodke dosegla v prvf vrsti velika kmetijska podjetja, ki so »k raj no racionalizirana in pos]3e» šila r vsemi modernimi tehniškimi pripomočki, česar revni, mali posestniki niso mogli doseči, pa čeprav so se morda že davno otresli svoje tako zvane kmečke konzervativnosti. 0 Največ podatkov o lanski letini je bilo doslej zbranih in objavljenih v goriiki pokrajini, od drugod so znanec fragmentarne številke. Za primerjavo so listi objavili tudi podatke iz leta 1029, ki pa menda ni bilo najro-dovitnejše leto v dobi po vojni. Tako so pridelali na Goriškem: 1.1987 L 1929 stotov stotov L. 75333 ..218,876 678,740 i dosegle )&n /U 77 1ta sta Amortizacija predujmov na vojne odškodnine. Po posameznih občinah so te dni razstavili se-znamke amortizacijskih obrokov za predujme, ki so jih posamezni vojni oškodovanci prejeli na račun svojih vojnih odškodnfh. Obrokpm ao prištete tudi obre^ sti v smislu zakona o odplačilu teh dolgov pri zveznem zavodu beneških hranilnic. Po tem zakonu izterjujejo obroke, kakor znano, posamezne davkarje. Obroki se bodo tudi letos izterjali 6 obrokih. Ženitvena posojila. K proš-4 njam za ženitvena posojila, o ^ PR08VETI . w ---, 1 nujc ifcivuiiu res- katerih smo že ponovno poroča- no, ker sta mu izstrelka na De- II IA f 1'lillu nvill^U! • HA «i H A 12 » •• • ... - - 2 • li, je treba priložiti: rojstna li sta in dokumente o stalnem bivanju obeh mladih zakoncev v kakšni občini pokrajine, katere upravna oblast jima posreduje za posojilo, dokument o državljanstvu moža, poročni list ali potrdilo o oklicih, če se poroka te ni izvršila, potrdili o plačah ženina in neveste odnosno obeh zaJfoav, katera jima dajo njuni delodajalci in poj/dilo o dohodkih od morebitnega premoženja, izdano od davčne oblasti., Načeloma j zavo^ 1 za socialno skrbptvo, ki freko pokrajinskih upravnih , oblasti izdaja ta posojila, ne zahteva zanje nikakega pšenice koruze [krompirja »ena..................348,203 ]»ovrtnine breskev ... Češ pel j ..... jabolk....... irušk ....... 61,453 150,971 486,774 290,576 29,576 s 2,630 4,876 9,376 6,544 hI 123,000 ... 47,646 ... 8,700 ... 5,907 ... 11,452 ... 7,552 hI »na ..................128,000 Tudi pridelek rži, ovsa, prosa td. je bil znatnejši kakor druga eta. Glede na površino obdela-|« zemlje so pridelali pšenice po [61 st. na ha (I. 192» po 18). [oruze po 27.7 (15.9), krompir-« 105 (84.8), sena po 83 (78 st. a ha). Spričo vsega tega so Sfe ■ohodki od podrobnejše navede-»Jh pridelkov v goriški pokrajii |x> računih kmetijskih stro-ovnjskov nasproti L 19»Uvig-'>' skupno za 17,544,000 lir. 1'odobni rezultati so bili dose-ni tudi v drugih pokrajinah, ko so v Istri lani pridelali 248,-,!H» «t. pšenice nasproti 208,000 m 1936. Glede na površino P>d<»lane zemlje ae je pridelek |'*nil od 10 na povperčno 12 st. •vha. Pridelek koruze je znašal "> 240,000 odnosno po 40 do » "t. na ha. Pravtako je bila t»na dobra za olje in seno, trta g J«' v Istri »labo obrodila. ^ reAki ^pokrajini je bila do-f n* rekordna letina pšenice. rndelaJi so je po 16 st na ha, z* * >rtino več kakor L 193«. Bko-M 'ako dober je bil tudi pride-* krompirja. Končno ao v tržaški pokrajini Pridelali 58,000 at. pšenice f"'20*. na ha!), 1926 pa n. h (P° 125 n* W 1st. koruze (po 26.4 na V U'u jm le 4«,«00 (po j h*>- Tudi pri drugih .o bile doaeiene v*ČJe ■1", '' ***** *> Po kakovosti tajale za rezultati ■ ^J*njifc letih Zaenkrat pa podatki, ki bi se £ K , v«> deželo, o njih še »hU oii javi jeni. dohodkov, pač pa bo v nekaterih primerih zahteval posebna jamstva njunih porokov. Poroštvene dokumente bo morala potrditi za zakonce in poroke pristojna občinska oblast. * Tolminskemu sodišču so obmejni miličniki prijavili 24 letno parijo Jerebovo z Mrzlega vrha, ker se je baje brez prepustnice odpravila čez mejo. Jerebova se je med tem spet vrnila domov, a je niso aretirali. Smrtna nesreča. V gozdiču blizu Mirna so neki domači fantje dne 4. jan. našli truplo krojača Danila Budina iz Mirna, katerega so pogrešali že nekaj dni. Spočetka so se po Mirnu in okor lici razširjale govorice, da je izvrši) »samombr. Sodna komkija iz Gorice pa je dognala, d%se je smrtno ponesrečil. Smrtna nesreča vaškega načelnika. Dne 2. jan. ponoči se je v bližini Zaloga pri Tolminu smrtno ponesrečil va&ki načelnik iz Prapretnegn, 52 letni posestnik Anton Janež. Iz Tolmina se je ponoči nekoliko vinjen odpravil po bližnjici domov. Nad Zalogom je moral po ozki brvi čez Tolminco, na njej je omahnil iri padel v strugo vode. Ob skalah si je razbil lobanjo in je moral že v naslednjih trenutkih izdihniti, kakor je ugotovila sodna komisija. Njegovo truplo so našli ljudje iz Zaloga, ko so naslednje jutro šli po brvi v Tolmin po opravkih. Dvignili so ga iz struge in prenesli v tolminsko mrtvašnico. Dne 5* jan. so moža pokopali. Janež je bil od goriškega prefekta šele pred kratkim imenovan za vaškega načelnika v Prapretnem. V tržaški bolnišnici je dne 4. jan. k večer umrl stari trgovski tolmač fcl Had&i, ki je bil po rodu nekje iz $irije ali Palestine. Pred tremi tedjnj je spremljal ne- kega potnika na parnik, s katerim se je odpravljal v Ameriko, Na mostiču pa je padel in si zlomil nogo. Sedaj je podlegel komplikacijam, ki so nastale zaradi te poškodt^e. V Trstu je E1 Ha-dži živel že mnogo let in je bil v trgovskih in pomorskih krogih splošno znan. Tragičen incident v Puli. Pred dnevi je neki LiZzul sredi Pule napadel primarja tamkajšnje bolnišnice dr. Pepija in oddal proti njemu dva strela iz revolverja, nato pa si je še sam pognal kroglo v glavo. Lizzul je še tisti večer umrl, dr. Pepija pa so v bolnišnici operirali. Čeprav je operacija uspela in je bilo izvrše, nih tudi več transfuzij krvi, je ranjenčevo stanje izredno res tih krajih predrla drobovje. Ka kor ao policijske oblasti naknadno dognale po pismih, ki jih je spisal Lizzul jired svojim dejanjem, je dr. Pepi pred mesecem dni operiral njegovo ženo, ki je kmalu nato vendarle podlegla nevarni bolezni. Lizzul, ki ga je ženina smrt popolnoma spravila iz duševnega ravnovesja, je krivdo pripisal zdravniku ter je sedaj pod vplivom svoje fiksne i-deje segel po orožju in uničil svoje, pa morda tudi zdravnikovo življenje. Nesreča pri delu. V Soči je delavec Anton Mihelič iz Bovca med delom padel z visokega w- c----—--- — F so ga morali z vso naglico odpeljati v goriško bolnišnico. Zdravniki si prizadevajo, da'bi mu rešili življenje. Davčni urad za Ilirako-biatriški okraj v Ilirski Bistrici Reka, janukrja 1938. 2e v novembru je bil otvorjen v Ilirski Bistrici davčni urad — ufficio delle imposte — za ves illksko* bistriški okraj, ki je prej spadal pod omenjeni urad v Voloskem; S tem je brez dvoma celemu o-kraju storjena velika usluga, kajti do sedaj so se morali v za-, devi drž. davkov obračati davkoplačevalci vedno na Voloeko, kair je zahtevalo dosti čaaa in denarja. Ko so obstojale še pod-prefekture, in je bila t* za ilirsko*, bi afriški okraj v Voloskem, so se morali ljudje tudi po drugih opravkih večkrat obračati na Volosko. Odkar pa so bile podprefekture ukinjene in so Vsa oblastva za reško pokrajino v Rteki, je bilo za gotov« predele reške pokrajine nujno, da se je uredila tudi zadeva z davčnim uradom. Pivk Franc težko zbolel Gorica, januarja 1938.—Glavni obtoženec v črnovnškem procesu (o katerem je naš list svoj-čas obširno poročal) Pivk Franci je bil obsojen od posebnega sodišča v Rimu na 26 let ječe, dosmrtno policijsko, nadzorstvo in sekvester vsega premoženja. Zaporno kazen so mu določili takole: 10 let za izdajanje strogo tsjnih vesti, U let za izdajanje rezerviranih vesti Jn 2 leti za razširjanje slovenskih knjig. Do sedsj je bil zaprt;v skrhjno slabo vzdrževanih, temnih in vlažnih prostorih ječe v Fosani, pokrajine Cuneo. Na lastno prošnjo in priporočilo zdrkvnika zaradi skajno slabega zdravstvenega stanja pa bo premeščen v ne- ko ječo na jug Italije, kjer so razmere kaznjencev znosnejše in dobivajo tudi boljšo in znatnejšo hrano. Pivk ima za seboj šefe 3 leta ječe, 7 let je bil po-miloščen ob raznih amnestijah tako, da ima presedeti še 16 let ječe. Doma pa je pustil dve nepreskrbljeni hčerki, ki živita v skrajni bedi, od katerih je ena slaboumna že od rojstva, druga pa bolehna. Trst. -i Parnika "Rapido" in "Iris" sta pripeljala v Trst 8,200 ton ruskega žita is Novo-rossijskega. 2ito je namenjeno za* Češkoslovaško in je to prva pošiljka ruskega žita, ki gre skozi Trst za omenjeno državo, ker doslej so ga dovažali le po Donavi. Z obratovanjem novega silosa so ves ta tovor izkrcali in vkrcali na 14 posebnih vlakov v 43 delovnih urah, Trat. — Samski davek je se-i daj tako določen: samci od 25 do 30 leta plačujejo 115 lir, od 30 do 55 leta 155 lir in od 55 do 65 let 85 Ur. M Glasovi iz naselbin l\ Slika kaže jeklarske delavce, ki se oklirafi ai ( rurlble Steel Ce„ Harrfce*, N. 1. starti v tov ar- irjev v Jersey Cityju Zupin Hague preprečil - volilno preiakavo 4emey City, N. J. — (FP)-i OrganTzatoriČni odbor jeklarske upije CIO. čigar petsto Članov je zastavkalo v tukajšnji tovarni Crucible Steel Co., je iavoje-val prvo veliko zmago, odkar je župan Frank Hague, ki se ponaša, da je njegova beseda zakon v Jersey.Cityju, napovedal vojno unijam Odbora za industrijsko organizacijo. Stavkarji so popolnoma ignorirali župan^ ko so pričeli pike-tirati tovarno. Po teden dni trajajoči stavki so se vrnili na delo, ko je kom panika podpisala dogovor, ki med dritgim določa ponovno uposlitev 150 delavcev, katere je odslovila pred oklicem stavke, zvišanje mezde in izboljšanje delovnih pogojev. Zadeva dvanajstih "lojalnih" delavcev, ki s« niso hotel) pridružiti stavkarjem, bo rešena pri nada-Ijnih pogajanjih glede sklenitve pogodbe. HLJnlja zahteva od kom-panije, da mora odsloviti "lojalne" delavce. Mestna policija je ponovno u stavila, razpečevanje tiskovin CIQ, toda razpečevalcev nI are tirala. Posebni odbor držaivne zbornice, kateremu je bila poverjena preiskava volilnih slepa rij v Haguejevem dlstrlktu, je naletela na ovire, župan-dikta tor ji hoče pokazati, da je on postava. Preiskovalci so zahtevali volil nI imenik in rekorde, toda Ha gue, ki kontrolira demokratsko in republikansko stranko in vi politične urade, male in velike, je instruiral svoje podivpnike, da ne smejo izročiti rekordov. Charles F. Stoebling, volilni komisar, je v kritičnem momentu "zbolel" in izjsvil, da ne moro izročiti rekordov, dokler ns "o-zdrsvi". Njegovi pomočniki Jih tudi nočejo izročiti, čeprav so bili posvarjeni, da bodo obtoženi žaljen ja preiskovalnega odbora. Mestna policija Je zastraži la shrambe, v katerih so rekordi, da prepreči zasego. Medtem pa Jt okrajna velei><>-rota obtožila 109 članov 31 vo» lilnih odborov sleparij pri primarnih volitvah zadnjo jeMMi. ko je bil Stoebliuf izvoljen za volilnega komissrja. Fašistični župan Hague se je znašel spet v kaši in naznanil j«, da pojde spet v Florido na "oddih". (Nadaljevanje > 8. utranl.) ne In načrte, naposled se pa toe izjalovi. Sprijazniti se moramo z največjim slom, ki nas obišče. y Dospel sem v neko |>obožnol slovensko naselbino. Drugi dan so mi pokazali ogromno tovarno, rekoč, tja pojdi pa boš delo dobil. Res, urnih nog jo ucrem proti tovarni. Ustavim se pred pisarno. Ko tako stojim, se enkrat vrata naglom^ odpro iu sa pri kaže velika in močna oseba. Razume se, da nisem bil tam sam, pač pa je nas stalo od 200 do 300. ki smo gledali za delom. O-menjena oseba se ozira sem in tja, končno pa pokliče izmed nas samo mene in delo mi je dal sa. ponoči. Delo je bilo naporno in težko za mladeniča kot sem bil jaz v tistih časih. Delovnik tedaj je bil ponoči 12 ur in podnevi 10 ur in le redko samo 8 ur. Za veliko veČino je bila tudi nedelja le delovnik. Plačo smo imeli sijajno: celih 16 centov na uro. 4 Od leta 1909 pa do leta 1938 je velika doba v človeškem življenju. Koliko izprememb, koliko novega, koliko uničenega, za vedno izgubljenega. Pred Človekom se vrste trume dogodkov. O, koliko bi rad človek povedal, koliko potožil, ne radi tsga. da bi še kdo drugi pomagal nositi težko bntaie, ampak da btpriptf. jn pTJafe, toliko časa bodo mogel drugim, da bi razumeli ustvarjati boljše razmere, boljšo človeško družbo. Jack Vert. 'Španija v ognju" Collinwood, O. — Apelira se ns vse one člane slovenske skupine Friends of Spain, kateri I-majo v predprodajl legitimacije (vstopnice) filma "Spaln in Flame", da late vrnejo čim prej najbrže že vse kolesje zarjavelo. Kar je dela, je le doma, kjer je treba kuriti peči, da nas ne zebe. , Tak je današnji kapitalistični sistem. Pred nekaj dnevi sem čital v listu Pittsburgh Press, (ta bodo v jeklarski industriji v okolici Pittaburgha uposlili veliko število delavcev. Toda ali vidiš hudiča, v bližnjem Bridge-viUu sta dve tovarni, toda olx« sta v popolnem zastoju. Bilo je leta 1930, ko ni bilo nič dela in velika depresija, toda kapitalistično časopisje je pisalir. koliko je dela v tpm ali drugem kraju, v resnici ga pa ni bilo nikjer. Se danes se spominjam t>eHe kako vatopnico na roki, da še nI u _Lu| n{ h|lo prodana, odboru pa primanjkuje Stavka »lamnikaric v Nmw Yorku odvrnjena New Vork. — Krajevna unija Unij«) Hat, Cap 4 Millin*ry VVorkers Je pravkar sklenile dogovor z organizacijo delodajalcev —Castarn Women's Headwear Asan., ki J« odvrnil« pretečo stavko 22,000 delavk in delavcev, Da-si nov dogovor vsebuje slične provizije kot pred kratkim potekla fctara pogodb*, uključuj« tudi klavzule, ki določajo bolj striktno Imjanj«* provizij. IJflTNK A UKKmmrVA MfMMt. Pa.. I P.i Vaš dopia Je bil prlobčeti dne 4. feb. Tudi zračna pošta je poatoi večkrat zamudna. vstopnic in poradl tega, če ne preje vsaj do pstka, 11. feb. Odbor je imel na roki 840 legitimacij, katere je porazdelil med ivo-je člane, povpraševanje zanje je veliko, toda za enkrat jih ni mogoče dpii osebam« ker jih manj ka. Torej ako nimate raipečanih, vrnite jih odboru. Film "fipanlja v ognju" se bo kazal v soboto 12. fObruarja v SDD na Waterloo rd. in sicer se ga bo predvajalo dvakrat na ta večer, prvič ob 7:80 točno, dru-ga predstava se prične pa ob 9 uri, tako da bo vsakemu, ki bo posedoval legitimacijo, možno te zanimive alike is bojne Španije videti. Opozarja ae vso posestnike legitimacij, da gotovo napišejo na vatopnico avoje ime in na-alov. Dvorana SDD bo odprta točno ob 7. uri s večer. V dvorano se bo prvič pustilo le toliko gledalcev, kolikor Jo postavno Imeti sadežev v Slov. delavskem domu, obenem se bo odprlo tudi spodnje prostore, da oni, ki slučajno ne bodo dobili svojega sedeža pri prvi predstavi, počakajo na gorkem do druge predstave. Med odmorom pfva In drug« prOdstave bo nastopil poznani Vadnalov kvartet, ki bo Igral tudi po predstavah sa ples v spodnji dvorani. Ako še nimate do danes vstopnice za ta film iz bojnih front Španije, povprašajte ganjo pri bartenderjlh v SDD (klu!>ovlh prostorih). Vse morebitne preostale legitimacije se Sodo izročile bsrtenderju M. J. Predvajanje teh slik js v samariij" »ko in moralno pomoč bojevnikom na strsnl lojslistične ftpanljo — vojakom mednarodne brigadi- od nosno Cankarjeve četo. Vaško drugo šušljanje o kaki politični intrigi ali stičnem Je breg pomena, In Is oni, ki Jim ja proletar-aki boj figa, skušajo to dalo zavrniti v druga smemies. Vsa zavedna siovensks delavce s« vabi SDD na Wat*rioo rd. v soboto 12. fsbruarja. Prepričani amo, da se vam bo film "Apanija v ognju" dopadel. Za odbor slovenske skupina, Vineent Coff, 63. Ae vedno sa ogkm frsato, Pa. — Nič ne bo škodovalo, ako nekoliko opišem našo tetko P ro« peri teto. Nsjbrž se Je tisti vogal, za katerim ae skriva prosperiteta, povečal ker njej nI nobenega sluha. Dela Je sicer veliko, toda aamo v lokalnih kapitalističnih listih, topa počivajo, taka d« je ki, ker nekaj starih nI bilo po volji večini mlajšega članstva. Torej želim mladini veliko u-speha, še boljšegu kot so ga stari Imeli, čeprav ao blagajne pod vodstvom sturih uradnikov lepo napredovala. Mogoče se čitatelji še sporni njajo opisa stare domovine ^ angleški aekclji Prosvete — Član koy Izpod peresa mladega slovenskega odvetnika Ludvika Zu pančiča iz Broughtona, Pa., ki se je pred par leti. nahajal na obisku v stari domovini. On Je tudi člsn SNPJ. Po tukajšnjih naselbinah je že večkrat nastopil v prid delavatvu. On je še mlad odvetnik In poln delavake nadarjenosti. Zdaj ae Je obrnil na vse Slovence v okraju Al legheny, kjer namerava kandl dirati za državnega poalanca pri prihodnjih volitvah. Kakor ae je sam izrazil, je v tem okraju okrog 75.000 Slovencev, Cenjeni rojaki, ali bi ne bili (Kmosni, alu> bi imeli av^jega rojaka na tako važnem mestu? Nam bi to gotovo veliko koriatUo. Tega mnenja je naše Izobraževalno društvo Dom, ki je Ludviku Zupsnčiču dalo prosto dvo» rano za pjss, ki ae vrši dne 19. februarjs zvečer v korist njegove kandidature. Gotovo bo predvajal tudi premikajoče slike Iz sUroga kraja. Ves dobiček Js hsmenjen njegovi ksm-panjf. Torej se uljudno vabOo vse bližnjs naaslbine' k veliki udeležbi. l*o Mur, 166. Nekaj o tem In onem l!nlontown, Pa. — V tukajšnji okolici počivajo večinoma vsi premogovniki. Par Jih še obratuje, toda kakor se čuje, bodo še ti prenehali. . Dne HO, januarja amo Imeli sejo okrožne federacij* 8NPJ, ns kateri smo izvolili nova ursd-niks In razpravi j sli-o kampanji za mladinski oddelek in tudi za |odrasli. Naša federacije Je skle-nils, da bo 100% aodelovsla v tej ksmpanjl. Nsdejsmo se dobregs us|>eha, sko rta m ne bodo preveč škodovale slabe delavska razmere, kakor tudi naši |»odučni Proaveti. V Proaveti z dne W. jan. pl-Ae J. Hočevar Is J*ufbla, kako je bilo v starem kraju. Tudi v A-merlki ss dandanea godi prsv tako. Je resnica, kar piše. Ako M ml v naših mladih letih dobili tako Isobrasbo v starem kraju kakor aam Jo nudi Prosveta, bi bili drugače zaplfaall. Zato pa Je p"tr*bno sa mladino, da ne bo Ulm zagljupljena kakor smo bili ml. o zmagi rudarjev v Evelethu, Mijin. Tudi jaz sem delal leta 1903 nekaj čaaa v dotičnem rudniku. Z menoj je delal tudi moj 22-letni bratranec, katerega pa je zasulo. Tri dni in tri noči smo neprenehoma kopali, da smo prišli do njega. Od kom-panije nisem dobil niti toliko, da bi ga lahko pokopal, pač pa smo v ta namen morali kolektati pri rojakih. Takoj po tem dogodku aem zapustil K velet h in odšel v Ashland, Wia„ kjer sem dobil delo v gozdu. Toda po dveh meaecih je prenehalo vse delo in morpl sem zopet odpotovati. Odpotoval sem v Montauo, kjer pa ao mi takoj povedali,Tda tudi tam ne bo kruha zame. Prav takrat so se nekateri odpravljali v Pennsylvanijo, od kjer ao jim bili pisali, da se tam dobro zasluži. Spet sem pobral avoje stvari in odšel s njimi v Pen no. V decembru leta 1903 aem prišel v Adah, kjer je,imela Pittsburgh Coal Co. avoj rov, katerega je bila prav tiste čase prodala H. C. K. Coal Co. Majna je bila neunijaka, kakor tudi večinoma vse druge. Delali smo okrog dva do tri dni na pedo. Kdor je zaslužil sedem dolarjev na pedo, je bilo Še veliko. Takrat je bila v okolici Pittaburgha tudi stavka, katero pa ao operatorji po šeatlh mesecih zlomili. Pozneje, ko ao se pričela u-atanavljatl društva SNPJ, sem piigšopil S druilvo ši 86. kjer nas j« bilo veliko članov In vsi slušni. Za tajnika je bil takrat John Lepar, ki je sedaj pri društvu Št. 326 v Uniontovvnu. Potem aem vzel prestopni Ust k društvu 146, kjer nas je bilo do 70 članov, tudi pri tem društvu smo se lopo razumeli. Tajnik je bil takrat pokojni Martin Zaksek, predsednik pa Tono Kavčič, ki Je sedaj tajnik pri društvu 306 v Kdenbornu, Pa. Uta 11)22 je bil velik rudarski štrajk in po Pennsylvanlji smo se dobro držali. Po šestih meaecih js rudarska unija sklenila pogodbo za rudarje na trdem hi tudi na mehkem premo, govnem polju. Na Utkozvanem koksovum polju so nas pustili v stavki, kar je povzročilo veliko nezadovoljnosti in sitnosti med članstvom. Pustili so nas tako rekoč na cedilu. Naša stavka Je bila takrat izgubljena. Tudi pri društvih SNPJ je bilo takrat mnogo sitnosti, kar Je lahko sna* no predsedniku Calnkarju in porotniku Trčelju ter drugim članom tega odaeka. ki so morali poseči v naša spore. Za ali-šanje so imeli v Republicu. Od takrat že ns obratuje štiri ali pet jam H. C. F. Co., tako da se je število društvenih članov Jako znižalo, Zdaj je prišla na plan mc^uaunije, ki ne pusti, da bi boetopall z delavci kakor bi se jim zljobllo. Toda sedaj so v aedečl stavki pa kompauije ali delodajalci.» Pod sedanjim sistemom Imajo delavca vedno y pesti In ga drže za grlo. Meni se vidi, da mora delavstvo obračunati s vssmi voditelji, ki so proti združsaju delavskih vrst. Nedavno je Frank Harblč o-menil v Proaveti, da Je imel bogatega strics, ki Je trgoval s fosilom in čebulo v Srbijt, toda nt dobil ničesar od njega. Prav ta-ko se je tudi msui pripetilo. Tudi jaz aem imel takega strica, o katerem pa mi js brat pred štirimi meseci poročul, da ne bomo nič dobili. Njegovo fabriko oziroma denar Je menda pobral duče Muaaollni in ga porabil za Ijombe, aeroplaue in drugo ropotijo, da bo lahko pobijal s Hitlerjem iti tistim prokletim Fran-coni vred revno IJudatvo po Španiji in drugod, PelJr Črnko vir, 146. Tedenski odmevi (Nadaljavaaja s t. s*rani.) ga Franco; več pa riskirajo, ako smagajo lojellati. In v primeru fašistične zmage bodo tudi Mus-aolinija znali Izpodriniti Iz &pa-nlje. Is vaega tega sledi, ds mora bit! boj proti fašizmu v prvi vrsti naperjen /trtiti kapi!ulit. mu. Fašizem je le rezultat ali posladka vzroka. Toda naši "prijatelji" stalinisti ao na io popolnoma iMMtablll In osredotočili vsa boj le proti poeledicam, proli ranam, boj proti eirokom bol*t*i ao pa odložili — "na poznejši čas". Vsak pa lahko ve, ds se z mszsštvom ne osdravi Z veseljem aem nedavno čltall bolezni, marveč le podaUia* F. M. DO8TOJKV8KIJ: Bratje Karamazovi a ^flun-MfioB FBP8VBT£ TOREK, 8. FEBRUARJA Toda one ao ga poslušale z največjo nejevoljo in ao ga raradi tega takoj Imeno-. vale "poredneia", kar mu je bilo v veliko zadovoljstvo. Ko je stopila v sobo, se je Grušenjka samo nekam mimogrede ozrla na Mitjo ki jo je takisto vznemirjeno pogledal; a njen obraz ga je še tiati mah potolažil. Po prvih neizogibnih vprašanjih in opominih jo je vprašal Nikolaj Parfenovič s svojim naj-vljudnejšim obrazom, čeprav se mu je malce zatikalo: v kakih odnošajih je bila do Dmitrija Fjodoroviča Karamazova, poročnika v ostavki? Grušenjka je nato tiho in trdno izprego-vorila: "Hoj znanec je bil, kot znanca sem ga sprejemala zadnji mesec." ' Na nadaljna radovedna vprašanja je naravnost in s popolno odkritostjo izjavila, da ji je "kdaj pa kdaj" res da ugajal, da ga pa ni ljubila, ampak ga je iz svoje "grde hudobnosti;' aamo "metala", prav tako kakor tudi "starčka'. Videla je, da je Mitja zelo ljuboeumen na Fjo-dora PavloviČa in na vse ostal«, a to jo je samo zabavalo. K Fjodorfi Pavloviču pa ni vobče nikoli hotela iti, ampak se mu je samo posme-hovala. "Ves ta mesec mi ni lilo nič do obeh; čakala sem drugegs, ki je kriv pred menoj ... Samo, mislim," je končala, "da nimate biti za kaj radovedni zastran tega in da vam jaz nimam za kaj odgovarjati, kajti to je moja oseb-na stvar." Tako je Nikolaj Parfenovič neutego tudi ' storil: spst ss je prestal oklepati "romantičnih" T^očk In prešel naravnost k resnemu, to je, obenem tudi najvažnejšemu vprašanju zaatrsn tistih treh tisoč rubljev. GrušenJka je potrdila, da je bilo v Mokrem pred mesecem dni res zapravljenih tri tisoč rubljev in da je, čeprav de-' narja ni sama štela, slišala od Dmitrija Fjodoroviča samega, da je bilo tri tisoč rubljev. "Ali vam je pripovedoval to na samem ali vpričo koga drugega, ali ate samo slišali, ko je govoril z drugimi vpričo vas?" je takoj povprašal driavni pravdnik. GrušenJka js nato odgovorila, da je ališala tudi vpričo ljudi; slišala ga Je, ko je govoril z drugimi, a tudi na samem je čula od njsga. "Ali ste na samem slišali od njega enkrat ali večkrat f' je spet povprašal državni pravdnik in zvedel, d* J« GrušenJka večkrat slišala. I polit Klrlllč Je bil s to izpovedbo zelo" zadovoljen. Iz nadaljnjih vprašanj se je tudi po-jssnilo, da Je GrušenJka vedela, odkod je bil denar In da ga je bil Dmitrij FJodorovič vzel od Kateri ne Ivanovne. "Ali niste morda vaaj enkrat slišali, da pred mesecem dni ni bilo potrošenih tri tisoč rubljev, ampak manj, In da je Dtaifrij FJodorovič sprsvil od ts vsote celo polovico zase?" "Ne, tega nisem nikoli ališala." je izpovedala GrušenJka. / Nadalje se Je tudi pojaanilo, da Ji Je Mitja, narobe, ves ta mesec pogosto pripovedoval, da nima niti kopejke denarja. "Venomer ss je nsdsjal, da dobi kaj od svojega očeta," Je končala Grušsnjka. "Ali ni katerlkrat rekel vpričo vaa . , . ali kako mimogrede ali v jezi," ae Je zdajci oglaail < Nikolaj Parfenovič, "da misli poseči očetu ns življenje f' "Oh da, rekel je!" je vzdihnila GrušenJka. "Enkrat ali večkrat T "Večkrat Je omenil in vaakikrat v jezi." "In sts verjeli, da bo to tudi storil?" "Ne nikoU nisem verjela P Je trdno odgovorila. "Zanašala sem ss na njegovo plemenitost." "Gospoda, dovolite," je idajci vzkliknil Mitja, "dovolite, da rečem Agrafeni Aleksan-drovni vpričo vas eno samo bsaedo." "Recite," je dovolil Nikolaj Parfenovič. "Agrafena Alek*androvna," je rekel Mitja, privzdignlvši se s stola, "veruj Bogu in meni: krvi svojega očeta, ki je bil snoči ubit, nisem jaz kriv f" Ko je to izrekel, je Mitja spet sedel na stol. Grušenjka se je privzdignila, obrnila se k sveti podobi in ae pobožno prekrižala. "Slava TI, o Gospod P je izpregovorila z vročim v srce segajočim glasom In dodala, še preden Je aedla nazaj, obrnivši se k Nikolaju Par-fenoviču: "Kar verjemite mu, kakor je zdaj povedal! Poznam ga: zine že kaj, zine, bodi ai za smeh ali iz trme, a če bi bilo zoper vest, vas nikoli ne bo preveril. Cisto resnico vam bo povedal, kar verjemite mu!" "Hvale, Agrafena Aleksandrovna, dušo si mi pokrepčala!" je z drhtečim glasom odvrnil Mitja. Na vprašanje o snočnjem denarju je izjavila, da ne ve, koliko ga je bilo, a da je slišala, kako je Snoči večkrat pravil ljudem, da je prinesel s seboj tri tisoč. In zastran tega, odkod je vzel denar, da Je njej edini povedal, da ga je "ukradel" Katerini Jvanovni, ona pa mu je na to odgovorila, da ga ni ukral in da je treba ta denar še jutri vrniti. Na nujno vprašanje državnega pravdnika, o katerem denarju je govoril, da ga je ukral Katerini Ivanovni, o včerajšnjem ali o tistih treh tisočih, ki jih je tukaj zapravil pred mesecem dni, je izjavila, da je govoril o tistem, ki ga je imel pred mesecem dni, in da ga je ona tako razumela. Grušenjko so naposled odpustili, pri čemer ji je Nikolaj Parfenovič vsiljivo naznanil, da ae lahko takoj vrne v mesto in da, če ji more biti on s svoje strani kakorkoli na pomoč, na primer glede konj ali na primer, če bi si zaželela spremljevalca ... da bi... on s svoje strani... .. "Pokorno se zahvalim," se mu jO poklonila Grušenjka, "odpravila so bom s tem starčkom, z vlastellnom, domov ga zapeljem, a dotlej bom počakala spodaj, 6e dovolite, da vidim, kako boste sklenili zaatran Dmitrija Fjodoroviča." Odšla Js. Mitja je-bil miren in celo nekam ohrabren se je zdel, a samo za trenutek. Venomer se je oglašala v njem nekakšna čudna telesna onemoglost, ki je vae bolj in bolj naraščala. Oči ao se mu zapirale od trudnostl. Zasliševanje prič se Je naposlsd končalo. Mitja je vstal in stopil od svojega atola v kot, k zaveai, legel «a gospodarjevo veliko, s preprogo pre-grnjeno skrinjo in mahoma zaspal. Imel je nekakšne čudne sanje, ki se niso prav nič ujemale s krajem in čaaom. Bilo mu je, kakor da ae vozi nekod po etapi, tam, kjer je služil preje, zdavnaj žs; seljak ga vozi po brozgi, na te-lešl, s parom konj. Samo nekam hladno se je zdelo Mitji: začetek novembra je In sneg nale-tava v debelih mokrih krpah in ae taja, kakor hitro pade na tla. In dobro ga vozi seljak, imenitno maha s bičem, takšno ruu, dolgo bra do Ima, ni še starse, ampak tako kakih petdeset let mu bo, siv kmečki jopič ima na sebi. In glej, nedaleč tam ja salo, koče se vidijo, črne, čisto črne, In polovica koč , ja pogorela, aamo ožgana bruna še štrlijo iz tal. Ob vhodu v vaa so se razpostavile na cesti ženske, veliko šensk, cela vrsta, aams mršave in izžete, nekam rjave obraze Imajo vae. Glej, poeebno tistale na kraju, tako koščena Je, viaoke rasti, štirideset let Ji Je videti, a morda jih Ima šele dvajset, dolg In upadel obraa ima in na rokah ji plaka otroček ln prsi ima mends tako izsušene, niti kapljice mleka ni v njih. In plaka deteos, plaka ln izteza roke, golš ročice s peščicami, vae višnjeve so videti od mraza. (Dalje prihodnjič.) ......... ......... ■ ae v vpakem t^enntku nehote spomniš, da izdajo Američanke velik del svojega zaslužka za "Make up", za telesno lepotno nego. V Ameriki morda ne žive najlepše ženske na svetu, gotovo pa naj skrbne j t- negovane. Neverjetno števi^p lepotnih salonov, parfumerij in drugih podobnih zavodov skrbi za njihofo lepoto. Med vsakdapjimi ameriškimi le-I*,t n ami ne naletiš zlepa na dekle, ki ne bi imela brezhibnih nogavic ali pa majhne značilnosti slavne filmske zvezde, ki njen tip posnema. In ker rti nobena žrtev za lepoto prevelika, tepe ta dekleta na visokih barskih stolih in srknejo sem in tja nekaj požirkov iz kozarca, ki je v njem pomarančni sok ali pa sok grapefrui-ta (neke vrste ameriške citrone). Zraven še en*4ali dve cigareti in zajtrk je končan. Včasih ta ali ona še naroČi skodelico kave, toda skoraj nikoji ne je. Med zajtrkom čitajo pa kolikor mogoče sladne 1 jubavne zgodbe, ki jih dobiš na prebitek v ameriških i-lustriranih mesečnikih. V Ameriki izhaja vrtoglavo število takšnih mesečnikov (megacinov); nekateri prinašajo samo zgodbe z divjega zapada, drugi samo kriminalne romane, tretji spet o-mledne ljubezenske povesti itd. V tedniku "Liberty" je pri vsaki povesti napisano, koliko časa trar Ja: "Citaš 16 minut in 15 sekund." Tako lahko sleherni \iiir boy in veaka strojepiska natanko izračunata, katero zgodbico lahko pričneta čitati v podzemeljski železnici, da jo bosta utegnila pred izstopom končati. Pa tudi moški niso dosti drugačni. Komaj da imajo čas jesti. Morajo se pomeniti o nogavicah pri baseballu/prerešetatoi tični utrdbi po okupaciji mesta. Španski lojalisti v Teruelu nosijo orožje, ki so ga zasegli v f da-Fountain" ali. pa "Qukk-Lunch" v sinji barvi neonske razsvetljave — celo v najneznat-nejših ln najzakotnejših gnezdih Texasa ali Arizone imajo že neonsko svetlobno reklamc^JPo-vsod dobiš lahko tudi brzojavni formular, da oddaš brzojavko, in bencinska postaja prav gotovo ni dalje ko 100 korakov od restavracije. Soda-Fountain je 20 ur na dan odprt in postrežejo te ob vsaki uri, podnevi in ponoči. Soda Fountain ima vse ameriške prednost« in napake in je pač značilna podoba Amerike; čistost, hitrost, vse gre na stroje, 'vse je enostavno ln nekomplicirano, pri vsemi tem pa za map iščeš udob-_ ja in zabave. Udobje Je beseda, hitro' najnovejlo KSSZ'* * J* bogat« dedične, brt U ^ ZT^L^L^ kZ l " greš pač drugam: v kino, na bo- kave in eno rezino Vloženega ^^ ^ pft h kakjn> Wall street bo dobil nezazeljene goste New York,—Zveza brezposelnih in 60 ksajevnik unij CIO in ADF so za 1». februarja aranžirale pohod vltfall street, kjer bodo brezposelni. zahtevali dela. Demonstracije m bodo vršile pod geslom: "Put America Back to Work." Flintu, Lansingu in drugod odpoklicani v februarju in marcu, kakor hitro bodo prizadete krajevne unije izvolile svoje uradnika. .Vodstvo teh unij je prevzela mednarodna' eksekutiva !4Mled tako zvanih nepostavnih stavk. « A v t ne unije dobe samovlado Detroit.—Homer Martin, predsednik United Automobile Work ers unije, je naznanil, da bodo administratorji krajevnih unij v kruhka, hlastno vprašanje "Hal-k>. Boli, how are you?" (Hej, . burki, če te zanimajo lepe žen- St^TftSfflK kozarec «ke' ki -mrzle vode in nekakšen zdravil- Američani se zabavajo tako, ni prašek in že ti skoči možak s , da se vsa rodbina po večerji na-svojega stola in oddiha v svojo tlači v avto in se dve tri uri vo- pisarno. Takšno neredno žfvljenje se mora seveda maščevati in se tudi maščuje: vsa mlada, negovana dekleta so hido živčna in skoraj vsi moški imajo te&ave z želodcem V Soda-Fountainu pa s pravo strašijo pazijo na čistost in higieno: majhna priprava deli papirnate p rtiče, ki se nikoli ne valjajo po tnizah, polni prahu ln mušjih oetaVikov. Vse jedi so zavite v ceiofanski papir in mož za barsko mizo se nobene jedi ne dotakne z rokami. Boljši Soda-Fountaini so skoraj vsi "airconditioned" — srak v njih je prijetno ohlajen in tudi v pasji vročini je v njih prijetno hladno. Ponoči se nad vrati teh lokalov blešče napisi "So- zi križem kražem po mestu in po deželi. Ko pridejo ljudje domov, si pretegnejo ude, ki so od dolgega sedenja že čisto otrpli, puste avto nebrižno pred hišnimi vrati, namesto da bi ga odpeljali v garažo, in gredo spat, za* dovoljni, da so preživeli tako lep večer. Stoj! Brž še skok v So-, da-Fountain na kozarec bromove vode, da bo glavobo* kmahi ponehal. Kaj neki bi le počela Amerika, če ne bi imela Soda-Fountainov! Ali ste že naročili Proaveto al Mladinski Hst svojem« prijatelj« edini dar trajna vrednosti, ki ga aH sorodnik« v domovina? To je sa mal d emir lahko pošljete svojcem v domovina. BLOVJfiNftKA NARODNA rOUPOB. NA JBDNOTA izdajo svojo publikacije In še poneb. no list Prosveta . ss koristi, ter potrebno sgitadjo svojih drniter i. članotrs In sa propagando svejik V dej. Nikakor pn no ss propaganda drugih podpornih organizacij. Via-ha organizacija ima običajno ava)a glasilo. Torej sgtteteričai dopisi ia nesnanOn dragih podpornih orctsita. dj ln njih drnštov naj «o no potUja* NAROČITE SI DNEVNIK fROSVETOl Po sklepa 11. rodno konvencije so lahko naroči na list Proaveta is prišteje eden, dva, tri, štiri ali pot članov is ene družine k oni naročnini. List Preovota stane sa vso enako, aa člane ali nečlane M « n eno letno naročnino. Ker pe člani ie plačajo pri osesmenta «1 JS zs tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej podaj ni vzroka, refl. da Jo list predrag za ilane 8.N.PJL Ust Proaveta Jo vala lastnina ia gotovo Jo v vaa Id družini nekdo, ki bi rad qtal UsKvusk dan. Cena lista Prosveta Jot * v* Ze Zdrui. državo ta Knnndo. UM Za Cteore ta CUenge Je. •. tf-M 1 tednih ta.........dJt 1 tednik te*••••••••••««• Ui t tednika ta....»•••••••• I4t 1 tednika ln..,...........141 ta............. ti® S tednike ta.<*•••• »•••*. Mi te............. U0 d tednike te,.«•..•••«... 1»TŠ Kakšna se zdi Eno- pcu ameriška restavracija Priiuitom« aenietiv iaoled»k U J,nt In Weekther$a poteptale k* t i 9t o Ameriki "VoMM »mT. Neki veliki angleftki časopis se Je pred dvema letoma obrnil do svojih čitateljev z vprašanjem: "Ns kaj pomisli Evropec pri be-sedi Amerika" T Pokazalo aa je. da si večina Evropcev v svesi I |wjmom "Amerika" predatavlja donebnlke, avtbmoblle, gangei«-. W ali-Street, filme in filmske zvezde, rekorde In Kodakove a-parate. Niti eden pa ni omenil "Soda Fountain". In vendar je »oda-fountainska restavracija za Ameriko ravno tako gnačilna ka električni hladilnik, steklenloe ko vae mogoče alkoholne pijače vseh oblik, ledomrzk) mleko v steklenicah, štiri do eedem vrat ^Ihdoleda, pivo iz vseh mogočnih dežel, mrzle ln tople jedi, sladkorčkl ln cigarete, žvečilni gumi in "Hot dogs". "Hot dogs" |)S niso morda "kuhani fMički", temveč tople mesne |>aštete na obloženih kruhkih. V tem Itoda-Fountalnu dobiš torej na najmanjšem prostoru, ki si ga moreš misliti, vsega. č«sar si ti le srce pošel!, ako nisi morda takšen sladokusec, da bi zahteval dunajske zrezke, praške češpljeve cmoke ali pa švicarsko meso. Namesto tega pa lahko v posebej zd to pripravljenem stroju vsak čas dobiš kosa-rec bromove kisle vode. ako 1-maA glavobol, in pa vsa my očisU čevlja, ako slo-piš k sosednji steni, pa lahko v kor donebnlce in K oda kov i epa- \en9m lltm#i»nlh 1-r»tl. 1 ifraUkih avtomatm* poskusi* Kaj pa je Hodm-Fountain? ^»jo srečo. Po vsej Ameriki so Majhen lokal, često ne večji v javnih lokalih poeUvlJeni I 'J* 10 m. z dolgonogimi stoli Inlgraloki avtomati. In po vsej A s prodajalcem sa visoko barsko 'mori ki utejgned videti, kako sto-mizo. Dalje so tamkaj tudi «4ek- je pred njimi ljudje, ki so pri. tridni kuhale i kave. stroji za pravi jeni tvegati tudi pooiednj priprevljanje peradliiUko^eira. dolar, ker se še zmerom ne sa-pomaran^nega. limonuvega ln a- vedejo, da so na koneu koncev nanasovega »oka. električni stroj