Delovni kolektivi po vsej državi dosegajo pri izvrševanju planskih nalog lepe uspehe
V  izpolnjevanju planskih  nalog v nažem  gospodaratvu  zavzemajo   ru-darji po vsej državi    vidno    mesto, ker se zavedajo, da je od njdihovega dela v glavnem odvisna pravočaana izvršitev  naše petletke.
Posebno vneto pa so se vrgli na delo po velikem uspehu rudarja v premogovniku Brezi, Alije Sirota-noviča, ki je pred nedavnim s svo-jo brigado v eni izmeni naikapai 152 ton premoga. Ta njegov uspeh je vzpodbudil radarje po vsej državi, fci *> stopdli v tekmovanje s Siero-tanovičem in ga tudi prekosili.
V  Sara jevu so po zgiLedu Sirofca-naviča začede tekrnovati tudi briga-de,  ki  delajo pri gradnjah    in     do maiksLmuma  povečaJe storilnost  de-la. Pritem so že dosegle lepe uspe-he;  saj so n.  pr.  nekatere   brigade podjetja   »Nefrnar«   v prvenm   dnevu tekmovanja presegle normo za 228 odstotkov.
Največji uspeh pa je v Sirotanovi-čevem gibanju do sedaj dosegel ru-dar Omerhodžič, ki je v osmih ura^i izpolnil tri dnevne norme.
Po dosedanjih uspeMh naže indu-strije upravičeno pričakujemo, da bo izpolnila vse naloge, ki so po-stavljene pred njo. »Titovi zavodi — Litosrtroj« pn Ljufoljaiii, so pred kratkim začeli prodzvajati največje vodne turbine Kaplanovega tipa, ki predstavljajo osnovo elektrifikacije naše države.
V  tovarni    »Lskra« v Krainju    so pred krafckim komčadi z izdelavo pr-ve serije kmoprojektorjev. S proiz-vodnjo  teh   komplicirandh   aparatov dokazujejo naši konstruiktorji, teh-ni-ki in delavci, da jim ni nobena na-loga  pretežka.   To  je  pa  tudi isto-časno   najboljši   odgovor   vsem,   ka-tertm graditev scKaalizima v raašd dr-žavi ne ugaja.
Uspehi v kmetijstvu ne zaostajajo daleč za uspehi v industriji. Kme-tijska obdelovalna zadruga »Bodoč-nost« v Zmajevu v Vojvodini je pridelala povprečno 4350 kg pšenice na hektarju. V Vojvodini so tudi že pričeli z odkupom belih žit. Kme-tijske obdelovalne zsadruge so bile med prvimi, ki so oddade žitne pre-sežke državi.
V  Istri je v gradnji železniška pro-ga Lupoglav—Štalije,   ki  bo  vezala jugovzhodno  Istro  z   ostalirni   kraji naše države.  Dela  na 34  km  dolgi progi so že precej nanpredovala.
Omenili smo najvažnejše uspehe zadnjih dni v induRfcriji, rudarstvu m kmetijstvu v  državi.
Delovni kolektivi v naših okrajih v Sioveniji ne zaostajajo za delov-nimi  uspehi  onih iz   ostalili     repu-
blik.
Kolektiv železniSke delavnice v Mariboru je pred nekai dnevi zgra-did motx3rn.i vagon. ki bo služil za prevoz delavcev. Velike težave je bilo treba premostiti pri izdelavi, toda končno je voz sdekel po tračni-cah. fma sodobno obliko in krasno notranjo ureditev
Pri Dmpleku so na Dravi zgradili moet, ker je prejšnjega 1. 1946 odnesla voda, 198 metrov dolgi ki 6 metrov široki moat iana nosiioiosti 10 ton in bo oonogočal avtotousni proonet proti Ptuju.
V   Sa\n.njaki doldni    bodo v krat-kem pričeli z obiranjem hmelja. Ta protzvod našega kmetijstva je veli-ke  važnosti kot izvozno blago,  ker je zaradi svoje kvalitete zeio iskan. Prodati ga torej ni težko, razeri te-ga   je kot izvozni  artikel vreden v devizah  toteko,  kot  33  kg   pšenice, ali 10 kg masti. Tudi žene iz našega okraja bado pomagatle    pogpravljati dragocemi pririelek.
V  1 jutomersk«n akraju so v pri-dctoivanju nove delovine sile    do^e-gli lepe usjpehe. Julijgki pian   prido-
bivanja frontovcev v brigade so pre-seigli za 6O°/o. Tudi plan za mesec avgtist  nameravajo  preseči.
Nedaleč od Ljufoljane so v teku deia pri regulaciji potoka Pšate, ki je vsako leto pcplavil otkrog 2000 ha poija in travniikov. Istočasno bodo meliorirali poplavljena zemljiš6a in jih uapoeoibili za obdelovanje. S tem se bo v veliki meri ziboljšaia pre-skrba Ljtrbljane.
Tako delo^ni Ljudje širam d^ržave grade z vsakim dnem materiailne po-.goje sociaiističsni ureditvi v naši dr-žavi. Ne ozirajo se na klevete, ob-rekovanja in laži; vedo, da se v tera velikem delu nasteinjajo na lastrae sile ter to, da bodo pod vodstvom svoje Partije preinagali vse, tudi največje težave.