? Mftraersa staiflhn Bia 1'
nav. i3.
Poštnina plaeaaa v gotovini.
V LJUBI/JANI. torek, dne 19. januarja 1926,	LETO	TIL
izhaja vsak dan opoidne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30 —.
Ificen
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: etrMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. TELEFON ŠTEV. 552.
n.
Rokopisi se ne vračajo. ~ Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znaša«#, za -odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.&J3.
Odgovor „Zastavi“.
Na naš članek o slovenskem razočaranju je reagirala tudi novosadska »Zastava* in zaključila svoja izvajanja s stavkom: »Mi smo mišljenja, da Slovenci imajo najmanj vzroka, da so razočarani i od naše države i cd Beograda. Ujedi-njenje in centralizem sta za nje brez-dvomno samo pozitivna bilanca.«
Kako malo resnice je v tej trditvi »Zastave«, se vidi najbolje iz tega, da je celo g. Pribičevič čutil potrebo, da govori v Ljubljani preti centralizmu. In v Sloveniji trditev »Zastave« ne bi mogla izzvati drugega ko pomilovalen nasmeh, tako zelo je ta irditev smešna.
Ampak prepričani smo, da ni »Zastava« s švejim mnenjem osamljena, temveč da je to mnenje splošno razširjeno v gotovih srbskih krogih in zato mislimo, da j© dobro, če odgovorimo na trditev »Zastave« malo obširneje.
če trditev »Zastave« izločimo od vseh olepšav, potem bi se ta trditev glasila: Pred ujedinjenjem ste bili Slovenci robi. Ničesar niste imeli in kar imate, to smo vam dali mi. Zato morate biti samo veseli, da smo vas osvobodili, ker brez nas bi bili še vedno sužnji.
Težko je reči, če je ta trditev bolj ne-bratska ali pa bolj neutemeljena, ali pa je oboje v najvišji meri.
Treba najprej reči, da nismo bili Slovenci pred vojno prav nobeni sužnji, temveč narod, ki je živel svoje kulturno življenje in ki je kljub vsemu silnemu političnemu in gospodarskemu pritisku narodnega nasprotnika krepko napredoval. Res je, da nismo imeli popolne politične svobode in v državnem oziru nismo igrali skoraj nbbene vloge. Toda priborili smo si sami toliko pravic, da smo mogli napredovati in da smo smeli upati, da si priborimo vedno novih in vedno večjih pravic.
Dobro pa smo se vedno zavedali, da bi naše n? rodno življenje moralo naravnost zacveteti, če bi od nas padle vse spone, ki jih je skoval okoli nas nacionalni nasprotnik. In zato smo pozdravili ujedinjenje s takim navdušenjem. Zato smo v svojem slepem navdušenju zavrgli Tse svoje pravice, prepričani, da bomo tem bolj razvili lastne sile, čim bolj bomo tesno združeni z Beogradom.
To naše mnenje se je izkazalo kot popolnoma napačno in v tem je slovensko razočaranje. Mesto da bi šlo vse življenje skokoma naprej, se je od konca leta 191t vedno bolj opazilo, da nezmožen upravni aparat ovira vsak napredek. In ta upravni aparat je postajal vedno večja ovira, čim bolj je posegel v življenje, čim bolj je postajal centralističen.
In tragika Jugoslavije je, da noče Beograd tega spoznati. Ko je pred kratkim uvedel Radič v prosvetnem ministrstvu zagrebško administracijo, se je »Politi-ka< norčevala, kolikokrat bo treba sedaj vsak ftkt zabeležiti. Ni zagrebška administracija najboljša, toda beograjska je še vedno slabša. In bolje je, če se vsak akt tudi desetkrat vpiše, kakor pa da se gromadijo akti po kleteh in da samo srečen slučaj odkrije, kje se nahaja zahtevani akt.
Beograjska javnost sprejema kritike centralne uprave s čisto napačnega stališča, kot nekako osebno žalitev. Toda v tej kritiki ni nobene osebne žalitve, temveč samo želja, da ?e stvar izboljša. In stvar ne bo nikdar boljša, dokler se tudi Beograd ne bo upal pogledati resnici v oči in jo tudi javno priznati. Je vse zastonj, toda Beograd ni v vsakem oziru nad drugimi. Nobenemu prečanu ne pade niti v glavo, da ne bi priznal, da rao-
Proračun ministrstva vere.
Beograd, 19. januarja. Včeraj popoldne od 3. do 5. je bila konferenca vladne večine v .finančnem odboru. Pretresal se je budžet ministrstva ver in budžet vojske in mornarice. Na tej konferenci se je določila redukcija, ki se mora izvršiti v teh dveh budžetih. Ob 5. popoldne se je delo v plenumu finančnega odbora nadaljevalo o budžetu ministrstva za šume in rudnike. Prvi je govoril dr. Franc Kulovec, ki je protestiral proti temu, da je znižan kredit za delavske plače. To je v današnjih časih nepravično, ker produkcija premoga ne pada in se življenjske razmere niso izboljšale. Premog je pri nas dražji ko v drugih državah. Bo pa še dražji, ako se uvedejo nove centrale za prodajo premoga, kakor jih določa minister za šume in rudnike. Kulovec se dolgo časa bavi z vprašanjem Trboveljske družbe, ki ima velike dobičke, a delavce plačuje najslabše. Družba razmetava zaradi tega visoke zneske v propagandne svrhe, mesto da bi se ta denar stekal v državno blagajno. Od njenih dobičkov se bogate poedinci, ki favorizirajo to družbo. Zahteva najodločneje od ministra za šume in rudnike, da napravi red v Trboveljski družbi. Za njim prevzame besedo musliman Alič, ki zahteva, da se predloži zakon o razmejitvi šum. Zahteva, da se v Sarajevu otvori šumarska akademija in montani-stika. Kredit za državne rudnike in pre-majhen.Pritožuje se, da ministrstvo za promet od 133.000 ton premoga, ki ga porabi, jemlje od države samo 43.000, vse ostalo pa cd privatnih podjetij. Zahteva decentralizacijo drž. rudnikov. Dr. Ilija Šumenkovič očita ministru za šume in rudnike, zakaj ne predloži bilance državnih podjetij. Brez te bilance je vsa diskusija prazna. Minister trdi v svojem ekspozeju, da je konjunktura za njegove produkte slaba, a istočasno obljublja, da se bodo v tem letu zvišali dohodki, to je paradoks. Protivi se temu, da država kupuje premog pri privatnih podjetjih, v tem vidi slabo priporočilo za državna podjetja in na ta način imajo dobavitelji priliko, da lahko zaslužijo in da lahko dajejo
milijone v strankarske fonde. Vprašuje, kaj pa je z delavci v Ljubiji. Zemljorad-nik Vujič kritizira budžet in njega sestav. Minister dr. Nikič odgovarja na vse pripombe, nakar se preide na glasovanje v načelu in v podrobnostih. Budžet ministrstva za šume in rudnike se sprejme z 19 proti 6 glasovom. Nato pride na vrsto budžet ministrstva ver. Minister ver Trifunovič navaja, da na enega pravoslavnega vernika odpade strošek 12.34 Din, na katolika 8 Din in na muslimana 14 dinarjev. Kljub vsemu temu se spod-tikajo na tem ministrstvu ne samo katoliki, ampak tudi pravoslavni in muslimani. Trifunovič predlaga med ostalimi to-le redukcijo: Za versko upravo ostanejo štirje županijski referenti, ostali se reducirajo. Reducira se eno izpraznjeno mesto pravoslav. vladike, eno sekretarja patriarhijske pisarne, eno prazno mesto pri eparhijskih sodiščih.
V Črni gori se reducirajo parohi od 160 na 134 in menihi od 30 na 25.
V Sloveniji se reducirajo pravoslavni popi od 4 na 2. Tehniška dela za restavracijo cerkev se reducirajo cd 500 na SOO. Zavrne se predlog za ustanovitev pravoslavne bogoslovnice v Šibeniku. Za katolike je proračun prav malo reduciran. Pri muslimanih se reducirata samo dva suplenta na šerijatskih šolah.
Nato govori Pušenjak, ki protestira proti neenakosti, ki je razvidna iz proračuna ministrstva ver. Za pravoslavne je odrejena mnogo večja vsota, kakor za katolike.
Dr. Schneider se pritožuje, da je zapostavljena evangeljska cerkev. Protestira, da se rojstne matice morajo pisati v cirilici, ker je več takih nemških imen, ki se ne morejo pisati v cirilici.
Jura j Demetrovič zahteva ločitev cerkve od države. Dokazuje, da je sklepanje konkordata protiustavno in da se s tem daje prednost eni veri pred drugo. Smodej polemizira z izvajanji poslanca De-metroviča. Minister Trifunovič ni za ločitev cerkve od države, on se izjavlja za konkoroat in si bo prizadeval, da se konkordat sklene. Proračun ministrstva ver je bil izglasovan z 19 proti 3 glasovom.
Proračun prosvetnega ministrstva.
Beograd, 19. januarja. Sinoči ob 9. je odpotoval v Zagreb minister prosvete Štefan Radič. V Zagrebu ostane samo nekaj dni, ker se mora vrniti v Beograd, ker bo prišel v finančnem odboru na dnevni red budžet ministrstva prosvete. Po vsej priliki bo prišel na dnevni red v petek. Budžet tega ministrstva znaša 1 milijardo 200 milijonov dinarjev, a pričakuje se, da bo še zmanjšan. Minister Stefan Radič je že izvršil potrebne redukcije. Minister prosvete bo podal v finančnem odboru ekspoze in bo podrobneje obrazložil vse postavke.
Sicer pa vlada v političnem življenju veliko zatišje. Pri opoziciji se nadaljuje delo z načrti, da se sondira teren za nove kombinacije in v tej smeri ni nikakih novih momentov. Opozicija si prizadeva priti v stik z vladnimi strankami, ker gredo vse opozicijonalne stranke, tako one z desnice kakor one z levice, za tem, da se obdrži politična baza, ki je ustvarjena s sporazumom, samo teži se za tem, da se ta baza razširi. Za sedaj se vrše priprave za delovanje v narodni skupščini, ki se bo sestala 29. t. m. Zdi se, da bodo seje našega parlamenta polne življenja. Sedaj je pa vse osredotočeno v delu finančnega odbora.
rajo imeti Srbi odločilen vpliv na ustroj vojske, ker tu so Srbi svoje mojstrstvo dokazali. Toda v upravni službi so pa Srbi za Slovenci in kdor bi trdil kaj drugega, ta postavlja dejstva na glavo.
V tem je ravno sila Jugoslavije, da donaša vsako pleme v skupno življenje eno posebnost, eno vrlino. Te velike prednosti skupnega fcivljenja Beograd do danes ni videl in zato je nastalo slovensko razočaranje.
To bo raslo, če se Beograd ne iztrezni, to bo izginilo, če se Beograd v pravem času spomni na svojo dolžnost. In »Za-
stava«, ki je glasilo Srbov tostran Drine, bi morala pomagati, da Beograd čimprej spozna svojo napako.
Ne gre za srbsko ali slovensko čast, temiveč gre za napredek države, od katere Slovenci nočejo biti razočarani, temveč ki je hočejo biti veseli. Toda Slovenci ne vladajo v državi in zato ne pade na nje krivda za razočaranje, temveč na one, ki imajo možnost, da napake odpravijo.
In prečanska > Zastava« bi morala vse to najprej razumeti!
Vlada ščiti falzifikatorje.
Budimpešta, 19. januarja. Za danes j» mobilizirana v Budimpešti vsa policija, da prepreči nemire, ki bi utegniti nastati ob otvoritvi parlamenta. Grof Bethlen je sinoči sprejel izdajatelje največjih madžarskih listov in jim sporočil, da se preiskava v falzifikatorski aferi tiče najvišjih interesov Madjarske, ker so v to afero zapletene najvišje vojaške in politične osebnosti. Dalje je grof Bethlen izjavil, da v parlamentu ne bo dovolil razprave o političnem momentu afere. Tudi pri predsedniku parlamenta se je včeraj vršila konferenca z voditelji strank, kjer pa socialisti in meščanska opozicija niso bili zastopani. Na tej konferenci je grof Bethlen izjavil, da bi bil voljen pristati na parlamentarno preiskovalno komisijo, a to samo s pogojem, da se vse stranke odreko debati o tej aferi v parlamentu.
ZADRAVEC, D ASI KRIV. NB BO ARETIRAN.
Budimpešta, 19. januarja. Obtožni senat je včeraj odklonil zahtevo državnega pravdništva, da se aretira škof Zadravec, in s tem odobril predlog preiskovalnega sodnika, da ostane škof na svobodi. Državni pravdnik je zahteval aretacijo Zadravca, ker je ta zaprisegel falzifikatorje, da ne bedo ničesar izdali.
ANGLIJA ZA USTANOVITEV EVROPSKE REZERVNE BANKE.
Zagreb, 19. januarja. Današnji Jutar-nji list« prinaša vest iz Newyorka, po kateri so po razgovoru z guvernerjem angleške banke finančni krogi izjavili, da obstoji namera, osnovati mednarodno evropsko rezervno banko, ki bi morala biti organizirana po vzorcu rezervne banke Zedinjenih držav Severne Amerike. Ta banka bi se ustanovila zato, da se Evropa obnovi in da se na svetovnih tržiščih poveča povpraševanje po proizvodih svetovne produkcije. Banka bi morala dalje preprečevati padanje deviz ter uvajati zlato podlago, oziroma postaviti ves finančni promet na zlato bazo. Ta zlata baza bi se imela z vsemi sredstvi vzpostaviti. Sodijo, da se bo la načrt začel izvajati najprej v Nemčiji, nato pa v drugih državah. V zvezi s tem bo moralo priti do spremembe Davisovega načrta. Naš fin. strokovnjak bančni ravnatelj dr. Vlada Markovič že dve leti v vseh svoiih strokovnih člankih zagovarja povratek k zlati bazi.
KONGRES SOCIALISTIČNIH STRANK.
Beograd, 19. januarja. Včeraj se je začel v Beogradu kongres socialističnih strank. Zastopanih je bilo 35 organizacij iz vse države. Kongresu predseduje Vitomil Korač. Navzoča pa sta tudi Nedeljko Košamič, dr. Adžia in Slovenec Urat-nik. Podani so bili razni referati: Dr. Topalovič.je naglašal, da sta zadnji dve leti potekli v znamenju plemenske borbe. Sedaj, ko je sklenjen medstrankarski sporazum, obstoji možnost, da se ojači tudi stranka s socialno kulturnim programom. Poročilo glav. odbora je bilo soglasno odobreno in je odbor dobil absolutorij.
GRŠKA V SLUŽBI ANGLIJE.
Pariz, 19. januarja. Kakor javlja »Chicago Tribune« iz Aten, pripravlja general Pangalos z angleškimi diplomati pogodbe o grško-britanski akciji v primeru, da bi v Turčiji skušali z orožjem reševati vprašanje Mosula. V tem slučaju bi bilo treba luki Pirej in Solun pod angleškim vodstvom pretvoriti v prvorazredni pomorski bazi.
Volitve v delavsko zbornico.
Prvotno je bila naša namera, da o teh volitvah sploh ne pišemo, ker smo mnenja, da bodo one stranke, ki zastopajo delavstvo, tako uvidevne, da bodo s kompromisom preprečile, da bi tudi volitve v delavsko zborni-• co razcepile delavske vrste.
To bi bilo tembolj potrebno, ker je delavska zbornica mlada ustanova, ki se more uveljaviti in napredovati le, če delajo za njo vsi delavci brez 'razlike na strankarsko pripadnost. In danes, ko se govori o odpravi ministrstva za socialno politiko, bi bilo tako složno delo delavcev za procvit delavske zbornice še zlasti potrebno.
To bi bilo idealno. Toda, kje so naše slovenske razmere in kje idealnost! Zato vidimo, da so vsi delavski listi samo polni boja zaradi mest v delavski zbornici in da so delavci v zadregi, komu naj zaupajo svoje gla-sove.
Niti ena kandidatna lista ne odgovarja čisto njihovim težnjam in niti za eno se ne morejo čisto ogreti. In kako tudi? Ves volilni boj za delavsko zbornico jasno priča, da je interes strank postavljen na prvo mesto, do-čim je interes delavca zapostavljen. Ne piše in ne govori se o delu in programu Delavske zbornice, temveč samo o napakah nasprotnikov. Iz vsega se vidi, da imajo stranke silen interes in ve se tudi, v čem ta interes obstoji. Na eni strani si hoče vsaka stranka z osvojitvijo delavske zbornice zasigurati brez-plačne agitatorje, na drugi strani pa izpopol-uiti svoj strankarski aparat.
Samo zato, ker gre v prvi vrsti za strankarske interese, tudi ni moglo priti do kompromisa niti med socialističnimi skupinami. In vendar bi se po našem mnenju tu lahko dosegel kompromis, če bi bilo le malo dobre volje in nekateri ne bi mislili, da morajo vedno le oni komandirati. Med delavskimi vrstami mora vladati strpnost, medsebojno razumevanje ali pa delavci nikdar ne bodo dosegli svojih pravic.
Ves način boja za delavsko zbornico je tak, da mora večino delavstva disgustirati. Nevarnost je zato, da bi delavci ostali doma in ne posvetili volitvam v delavsko zbornico one pažnje, ki jim gre. Zato poudarjamo: Dolžnost vsakogar je, da se volitev udeleži in da po svoji vesti glasuje za listo, ki predstavlja po njegovem mnenju najmanjše zlo, zakaj navdušiti ne more nobena lista.
Boj za delavsko zbornico se v glavnem vrši med listo »Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije« in pa med Jugoslovansko strokovno zvezo. Prvo .listo tvori skupina okoli »Delavske politike«, to so Korunovi in Kristanovi socialisti ter bivši komunisti in je nosilec njih liste France Svetek, tajnik, Selo, p. Moste. — Drugo listo pa so vložili pristaši SLS in je nosilec njih liste, urednik »Slovenca«, g. Terseglav.
Mislimo, da ne ena niti druga skupina ne odgovarja delavskim težnjam. Prva skupina je imela že leta dolgo delavsko zbornico v svojih rokah in imela je dovolj prilike pokazati, kaj da zna. Toda teh dokazov ni videla javnost. Zagovorniki te liste pravijo v »Delavski politiki«, da ne gre pri sedanjih volitvah ne za Korošca, Žerjava, Bcrnota ali Kristana, temveč le za proletariat. Mi pa pravimo, da gre tudi za Korošca, Žerjava, Ber-nota in Kristana, ker bodo ti imeli odločilen vpliv na delavsko zbornico, če zmaga ena njihovih list. In zato ne moremo delavcem priporočati ne prve in ne druge liste, še manj pa tretje, ki so jo vložili pod imenom Neodvisne delavske liste samostojni demokratje skupno z narodnimi socialisti. Nosilec te liste je g. Juvan, priporočil pa jo je v »Jutru« g. dr. Žerjav. S tem je menda dovolj jasno povedano, da delavec te liste ne more voliti.
Ostaneta še dve listi. Kot četrta lista je bila vložena lista Jugoslovanske socialno demo-Mkatične stranke in je nosilec te liste Miroslav Pevec, rudar iz Škal pri Velenju. Kot zadnja pa je vložila svojo listo Slovenska delavska zveza in sicer kot listo »Slovenskega kmetsko-delavskega ljudstva«. Nosilec te liste je inženir Milutin Debelak iz Ljubljane. Lista Pevca je vložena od takoimenovane Bernotove skupine, lista inž. Debelaka pa od radičevcev in samostojnih kmetov.
Tudi ti dve listi nista idealni, vendarle pa mislimo, da prideta najbližje delavskim interesom. In če bi bil dosežen med obema skupinama kompromis in vložena le ena skupna lista, tedaj bi mi brez vsega to listo priporočili.
Tako pa svetujemo delavcem, da volijo eno od teh dveh list. Ker možje, ki bodo na teh listah izvoljeni, bodo kontrola v bodoči delavski zbornici in to bo delavstvu sigurno samo v prid.
Radičev govor v Subotici.
»Gospoda in bratje poljedelci in sestre po-ljedelke! Culi ste o cesarju Napoleonu, ki je bil velik po duhu, po telesu pa manjši od mene. Za časa vojne v Afriki je dejal svojim vojakom: »Na vas zro piramide, stare 4000 let.« To je napravilo na vojake tak vtis, da so razpršili Arabce kot pleve. Tu ni nobenih piramid in mi nismo prišli semkaj, da bi se bili. Mi imamo razen Jadrana še eno morje. To morje je banatska pšenica. Kadar ona vzvalovi, je lepša od morja in lepša od piramid, kajti ni bolj zlatega klasa, kot je banatski. Kjer ni dalekovidne politike, tam tudi ni ljudskega blagostanja. Toda kmet je daleko-viden. On ne živi kot bankir, ki reže kupone, niti kot delavec, ki živi od sobote do sobote. Kmet korenini globoko v preteklosti ter gleda v bodočnost. Najbolj srečna je ona dežela, ki sloni na temelju seljaštva. Bogastvo ne obstoji v denarju, temveč v ljubezni in poštenju. Vojvodinci ste hitri pri delu, pa tudi pri misli, hitri ste vsi, Madjari, Nemci, Srbi in Hrvati. Ta naša Vojvodina pa ni samo žitnica. Treba je, da bo tudi stalna in dobra gospodinja. Nikdo ni storil v gospodarskem oziru toliko kot vi.
»Davki morajo biti taki, da curljajo in teko, bo pa da se posušo« — je dejal radikalni poslanec Miletič v finančnem odboru. Tako bo moralo biti! Vojvodinci so osvežili radikalno stranko, ki ima dosti dobrih ljudi. Vojvodinski radikali so prvi rekli: »Tako ne sme iti dalje. Če Vojvodina ne zmore takih davkov, kako naj jih prenese Dalmacija in Hercegovina?« (Buren aplavz.)
Osnovni pouk se mora vršiti v maternem jesiku vsakega naroda. Mi nismo barbari. V naši deželi ni treba nasilja. Osemdeset odstotkov nas je Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi smo enaki in vsi imamo enake pravice. Nikdo se ne bo več pritoževaL da uganjajo učitelji politiko. Šola je cerkev in hram, kjer so učitelji apostoli, ne pa komisarji m če to nočejo biti, naj gredo. Ljudstvo zahteva lahko roko, ne pa težko Pribičevičevo roko.
Sporazum ni mogel ustvariti čudežev, toda pokazal je pravo pot našo državne politike. To je dogovor, ne pa puškino kopito. I uski-no kopito nas ima čuvati pred lopovi, ne pa da bi izročalo nas poštene ljudi lopovom. Puškino kopito bo branilo naše meje, in niti pedi zemlje nam ne bo nihče odvzel. »Dogo-
vor ne ruši hiše« — pravi naš narodni pregovor.
Sporazum je najvažnejši dogodek naše politične zgodovine. V ministrskem svetu se mora čuti glas sporazuma in glas seljaške politike. Politika narodnega sporazuma je šele začetek.
Madžarski pesnik Petoffy, ki je bil Srb, je zložil pesem »Szozat«, v kateri poje domovini: »Nikjer ni zate mesta, razven onega, ki ti ga pripravi mati domovina.« Dejal je glede Habsburgovcev, da so lopovi. Domovina niso grofi, ki falzificirajo novčanice — popi jim pri tem pomagajo — nego domovina je svetinja. Bratje Madžari so bili prožeti leta 1848 z duhom Lajosa Kossuta, a ta duli je balkanska federacija. Svetozar Miletič je dejal Madžarom: »Vi ste otok v slovanskem morju, pazite, da se to morje ne razburka.« Niso ga poslušali, vkovali so ga v verige.«
Radič preide nato v svojem govoru na nemško vprašanje v Vojvodini in pravi, da bi Nemci zadolžili človeštvo, tudi, če ne bi imeli nič drugega kot Goetheja in Schillerja. Nemci predstavljajo danes najbolj dovršeni tip prejene kulture, ki ustvarja zadovoljstvo in srečo.
»Vi ste Bunjevci mehke duše — je nadaljeval Radič. Z vami so hoteli Madžari pomesti, toda vi ste ohranili ilcavščino in re-ligijo,’ toda pravo, ne ono popovsko.
Is. Radič konča svoj govor s klici kralju in narodu.
Za njim govori Mirko Ivandekič, predsed-! nik bunjevsko-šokaške stranke. Pozdravlja sporazum. Nato govore dr. Krnjevič, dr. Per-nar in poslanec Gjuro Rajkovič, konča pa j Radič z vzklikom: »Živio seljaški-narod Sr-i bov, Hrvatov in Slovencev, živelo Njegovo I Veličanstvo kralj, živio Nikola Pašič!«
! Glumači — Povratak. Danes zvečer se po-! jeta v operi za red C zadnjikrat v abonmaju operi Glumači in Povratak. V operi Glumači poje Ganiti tokrat gost g. Zdenko Knittl. — Ostale vloge so v isti zasedbi kakor pri dosedanjih predstavah. — Vrstni red totedenskih opernih predstav se je moral spremeniti in to vsled tega, ker je sodelovanje muzike Dravske divizijske oblasti v soboto nemogo-I če. Zato opozarjamo abonente reda E, da bo j njihova predstava v sredo dne 20. t. m., abo-! nenti reda A imajo predstavo v petek 22. in I abonenti reda B v soboto 23. t. m.
Škandal postaja vedno večji.
TUDI HOBTHYJEV SIN IN SVAK ZAPLETENA V AFERO.
Objava Jankovichevega dnevnika potem »Matina« je madjarske falzifikatorje in njih protektorje zadela v živo. Jankovichev dnevnik dokazuje, da ni afera niti primeroma razčiščena in da morajo biti v afero zapleteni še razni drugi ljudje, da je kratkomalo vsa madjarska gospoda za ponarejanje bankovcev znala.
Zanimivo je to, da je skoraj istočasno, ko Je Windischgriitzov tajnik Raba obdolžil generalnega ravnatelja poštne hranilnice Ba-rozsa sokrivde, izpovedal isto o njem tudi v Haagu zaprti Jankovich. Krivda Barozsa je s tem jasno dokazana in kliub vsemu obotavljanju oblasti bo moral tudi Barozs v ječo.
Jankovich v Haagu je poleg Barozsa izdal tudi druge sokrivce. Tako škofa Zadravetza, Horthyjevega pobočnika Magaskazyja in šefa Horthyjeve kabinetne pisarne.
Sedaj pa se je dognalo, da sta Raba in Jan-
dokazana in listi so že objavili besedilo prisege, s katero so se falzifikatorji obvezali, da molče o aferi. Tudi način izvršitve prisege je že znan.
Značilno za postopanje madjarskih oblasti je, da je Raba že pred desetimi dnevi izpovedal o sokrivdi Barozsa, da pa je preiskovalni sodnik osem dni o stvari molčal. Šele poročilo iz Haaga o enaki izpovedbi Janko-vicha je prisililo sodnika, da je zaslišal tudi Barozsa.
BOJNA NAPOVED SOCIALNIH DEMOKRATOV BETHLENU.
Izvrševalni odbor parlamentarnega kluba madiarske socialno demokratične stranke je sprejel sledečo resolucijo:
»Stranka izjavlja, da ne bo zastopana na medparlamentarni konferenci o falzifikator-ski aferi, ker je pregloboko njeno nezaupanje vladi. Izvršilni odbor soc.ialnoaemokratične stranke je mnenja, da še niso izsledeni vsi krivci in da tudi še ni razčiščeno ozadje vse afere in da sedanje postopanje ne nudi nobenega jamstva za popolno razčiščenje afere. Socialno demokratična stranka je od vsega početka opazovala postopanje vlade z nezaupanjem in to nezaupanje tudi opetovano javno izrazila. Stranka prevzema za svoje postopanje popolno odgovornost, toda tudi vlada je odgovorna za izvršene zločine in pa vladni režim, ki je te zločine omogočil.
Socialno demokratična stranka je dalje sklenila, da bo zahtevala imenovanje posebne 25 članske parlamentarne «komisije, ki bi imela nalogo razsvetliti politično ozadje te afere.
BETHLEN GROZI OPOZICIJI S SODIŠČEM.
Madjarska vlada je izdala poseben komu- 1 nike, v katerem trdi, da nima nobene zveze j s fašisti. Za to »kleveto« da bo poklicala j krivce pred sodišče na odgovornost. Nihče j nima pravice dvomiti v iskrenost vlade. — Spremenjeno postopanje opozicije dokazuje, da ni več n:en glavni cilj ugotovitev resnice, temveč politična izraba afere. Tega pa vlada ne bo trpela in opozicija se moti, če misli, da more motiti vlado v njenem delu z intrigami in raznimi mahinacijami.
Bravo, gospod Bethlen! Kar vse zapreti, ki ne verujejo v angelsko čistost vaše vlade! Toda, kje boste dobili zapore, da spravite v nje večino madjarskega naroda, je drugo vprašanje.
POSLANIK - FALZIFIKATOR.
Iz dnevnika polkovnika Jankovicha je razvidno, da je bil tudi berlinski madjarski.poslanik Kanyia aktivno udeležen pri falzifika-torski aferi. Tako si je pridobila madjarska vlada žalostno slavo, da je v visoko diplomacijo uvedla tudi falzifikatorje. Berlinski »Vor\varts« zahteva zato, da nemška vlada zahteva odpoklic Kanyije, če je že madjarska vlada tako netaktna, da ne' odpokliče sama Kanyijo. Vendar ne more falzifikator ostati zastopnik države.
MADJARSKA NESRAMNOST.
Honvedski minister grof Czaky se je končno vendar povrnil v Budimpešto, ker je menda dobil zagotovilo, da bo njegova sokrivda potlačena. Po povratku je sprejel nekega madjarskega novinarja in mu izjavil, da je fal-zifikatorska afera posledica balkanizacije Madjarske vsled mirovne pogodbe. Dobra je ta! Niti v eni balkanski državi ni bilo falzi-fikatorske afere, ki je madjarska gosposka špecijaliteta. Sedaj bi pa hotel gospod grof Czaky vsled lastnega greha psovati Balkance. — Bi bilo le dobro, če bi bil g. Ninčič malo bolj energičen.
kovich izdala še dve osebi, katerih pa se madjarski listi ne upajo omeniti. To sta H o r t h y j e v sin in njegov svak, poslanec Julius F a y. Obe imeni krožita v budimpe-štanski družbi, čeprav dela Horthy z vso silo, da bi izbrisal vsako sled in da bi Francozi odnehali od zahteve popolnega razčiščenja afere.
TODA FRANCOZI NE ODNEHAJO.
Dnevno ponavljajo svojo zahtevo, da se mora preiskava izvesti do konca. Doznava se, da je francoski poslanik Clichaut bil v svojem interviewu mnogo bolj oster, kakor pa so pisali madjarski listi. Toda ustavitev »Vilaga« je tako preplašila madjarske liste, da' se ti ne upajo omeniti onih imen, ki jih. je omenil francoski poslanik.
ŠKOF ZADRAVETZ.
Državno pravdništvo je že zahtevalo aretacijo škofa Zadravetza in bo sedaj o tej zahtevi sklepalo sodišče. Krivda Zadravetza je
Politične vesti.
— Niso vzdržali. »Nova Pravda« piše, da je neodvisna delavska lista edina res neodvisna lista. To piše »Nova Pravda«, pa čeprav je par dni preje napisal dr. Žerjav za to listo zelo toplo priporočilo. Mislimo, da je odveč vsaka beseda, o neodvisnosti liste, ki jo priporoča šef SDS. — Pri tej priliki bi spomnili na nekdanje boje NSS s SDS. Kako so grmeli, kako so kričali — sedaj pa skupno s SDS v boj za delavsko zbornico. Da je NSS ravno v delavskem vprašanju najprej^ dosegla sporazum s SDS, je nad vse značilno. Mislimo, da idealisti v NSS tega sporazuma niško ravnateljstvo. Nato je sprejel novinar-mnogih agilnih narodno-socialističnih agitatorjev, ki so vzdržali tudi najtežje čase boja, ko pa vodstvo stranke ni vzdržalo.
— Minister Krsta Miletič o vladi in radikalni stranki. Novi železniški minister Krsta Miletič je bil v Zagrebu ih pregledal ze ez-niško ravnateljstvo. Nato je sprejel novinarje in jim podal nekaj izjav o vladi m radikalni stranki. Delo vlade se razvija normalno in v vladi ni nesoglasij, kar se »udi zes iz dela v finančnem odboru, kjer obe vladni stranki složno delujeta. Vesti o nesoglasjih v radikalni stranki so pretirane m neresnične. Te vesti imajo samo ta namen, da bi napravile vtis, ko da mora radikalna stranka vsled notranje krize iz vlade. Toda radikalna stranka j© najmočnejša stranka, enotna in vsak dan močnejša. To se najbolj vidi iz njenega napredovanja v prečanskih krajih. Če pride včasih do nesoglasij med radikalnimi poslanci, ni nobeno čudo, ker je le prena-ravno, da pri velikem številu poslancev niso vsi vedno enega mnenja. Moram reči, da ni v radikalni stranki nikogar, ki bi hotel iti svojo pot. — Optimistično mnenje ministra Miletiča je sicer razumljivo, toda tako idealne sloge tudi v radikalnem klubu ni.
= »Delavska politika« pravi o Pribičeviče-vem shodu: »Pribičevičev govor se najboljše karakterizira takole: za sedanjo vlado je vedel vse polno dobrih nasvetov in priporočil. Zakaj pa takih nasvetov ni uveljavil v narodnih blokih, ta odgovor je ostal Pribičevič navzočim -dolžan. Zagotavljanje o ustavnih političnih pravicah uradništva in učiteljstva je živo nasprotovalo dosedanji vsakokratni vladni politični akciji samostojnih demokratov... Pribičevičev govor, zgrajen na kritiki radikalno-radičevske vlade, občinstvu nepri-
ljubljenih dispozicijskih fondov itd. bo dal dovolj snovi nesamostojnim strankinim agitatorjem. Brez haska pa ne bo ostal ta govor za idejne propagatorje (Kaj ima tudi te SDS? Op. uredf) strankinih načel — in to je najbolj pasivna stran včerajšnjega Pribičeviče-vega govora.«
■ = Silno imeniten je moral v resnici bili Pribičevičev govor, ker drugače ga Pribičevič na banketu ne bi bil še enkrat ponovil. Ali pa so samostojni demokrati tako navdušeni, da morajo slišati vsako stvar dvakrat?
= 7000 ljudi da je bilo na Pribičevičevem shodu v Ljubljani, pravi »Slovenski Narod«, ki se je ravno za polovico zlagal. Sicer pa bodo že še volitve pokazale, kako raste SDS in potem bo mogoče tudi »Slovenski Narod« spoznal, kako se smeši, ko tako neresno pretirava.
= Balkanska politika sovjetske Rusije in Anglije. »Izvestja« pišejo: Prizadevanja Anglije za sklenitvijo balkanskega garancijskega pakta ne izvirajo iz angleške miroljubnosti, temveč iz stremljenja, razširiti angleški vpliv tudi na balkanske države. Angleška inspiracija balkanskega Loearnskega pakta .ie najtesnejše združena z delovanjem Chamberlaina v Rapallu. K angleško-italijanskemu sodelovanju je pritegnjena tudi Grčija, ki je že^ preje postavila svojo mornarico pod angleško kontrolo. Sedaj skuša Anglija okre-svoj vpliv na balkanske države in preprečiti njih zbližanje s Turčijo. Pri tem eku-sa ^ Jugoslavijo preplašiti pred sovjetsko-turslco-jugoslovensko zvezo, kateri da je bil namenjen »obisk« Rušdi beja v Beogradu. »Izvestja« so prepričana, da je z ozirom na velika medsebojna nasprotja balkanski garancijski pakt nemogoč, kar je sicer potrdil tudi dr. Ninčič. Približanje Anglije Grčiji mora nujno povzročiti, da bo v solunskem vprašanju Anglija podpirala Grčijo, kakor je enako gotovo, da mora italijansko-angle-ško zbližanje Jugoslaviji v jadranskem vprašanju samo škodovati. Balkanski garancijski pakt je nemogoč, ker nosi preočitno pečat, da je narejen v Angliji.
= Razorožitvcna konferenca odložena. Potrjuje se, da je pripravljalna konferenca, ki bi se imela začeti 15. februarja, odložena do »'stopa Nemčije v Zvezo narodov. Glavni »•zrok odložitve pa je v tem, ker niso še vse države imenovale svojih delegatov in ker se še niso mogle za konferenco zadostno pripraviti. Tudi se polaga važnost na to, da bi se razorožitvena konferenca vršila šele tedaj, ko bo razčiščeno vprašanje soudeležbe Rusije na konferenci.
— Nova nemška vlada. Pogajanja dr. Lu-thera za sestavo nemške vlade so končala uspešno. Po »'sej verjetnosti bo nova vlada sestavljena sledeče: državni kancelar dr. Luther, notranji minister demokrat dr. Koch, zunanje ministrstvo dr. Stresemann (ljudska stranka), gospodarstvo kolnski bankir Biir-gers (centrum), finance Reinhold (demokrat), ki je bil dosedaj saški finančni minister, justica dr. Marx (centrum), vojno ministrstvo dr. Gessler (demokrat), promet dr. Krohne, javna dela dr. Brauna, prehrana dr. Hess in pošte dr. Stingel.
— Ansrleško-italijanska pogajanja za odplačilo italijanskih dolgov ne napredujejo tako ugodno, kakor se je v Italiji pričakovalo. Angleški listi pišejo, da so bili angleški krogi razočarani, ko je conte Volpi sporočil italijanski predlog.
= Italija se oborožuie. Vojni proračun Italije je bil zvišan za 402 milijona lir.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
19. januarja, torek, zaprto.
20. januarja, sreda: Obrt gospe \Varrenove, premijera. Izven.
21. januarja, četrtek: Henrik IV. Red F.
22. januarja, petek: Krpan mlajši. Red D.
23. januarja, sobota: Periferija, delavska predstava. Izven.
24. januarja, nedelja: Eva, ljudska pred-Zapelji»'ka, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri zvečer: Druga mladost, ljudska predsta»Ta po znižanih cenah. Izven.
Oper a.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
19. januarja, torek: Glumači. Povratak. Red C.
20. januarja, sreda: Srce iz lecta. Poziv na ples. Capriceio espagnole. Red E.
 ...	u^tiu	—
21.	januarja, četrtek: Zaprto.
. 22. januarja, petek: Aida. Red A.
23. januarja, sobota: Zvedave ženske. R. B.
24. januarja, nedelja. Zvedave ženske.žid stava po znižanih cenah. Izven.
Premijera v ljubljanski operi. V »redo, dne 20. 't. m., se vrši v naši drami premijera Slia\vo»Te drame v štirih dejanjih: Obrt-gospe \Varrenove v režiji g. Milana Skrbinška. V drami nastopajo sledeče osebe. ga. Warren — Nablocka, njena hči Vrvi e — Medvedova, sir Crofts — Skrbinšek, Praed — Kralj,' pastor Gardner — Cesar, njegov sin Frank — Drenovec. Premijera te drame se vrši kot
izven-predstava.
Spored koncerta,katerega priredi pod okriljem Filharmonične družbe v četrtek 21. t. m. koncertna pevka, mezzosopranistka gdč. Jelka Stamatovič iz Beograda. Na klavirju spremlja pevko konservatorijska profesorica gdč. Marija Svajgarjeva. Prvi del umetne pesmi: Manojlovič: Moja draga, Tuzna pesma. Vukdragovič: Uveo cvet. Konjovič: Pesem, Narodna. Hristič: November. Milojevič: Berce se triste. Drugi del narodne pesmi: Manojlovič- Makedonec. Mokranjac: Pušči me. Ma--nojlovič: Kraj Vardara stajaše. Konjovič: Božana, Povela je Jela. Milojevič: Djafer-be-gova majica. Do tri mi puški. Devojka kune terziju. — Sedeži od 30 Din navzdol, stojišča po 7 Din in dijaška po 5 Din so v predprodaji v Matični knjigarni. Ravnotam se dobiva besedilo petih pesmi.
Dnevne vesti.
KDO JE DAL NASLOVE?
To dni je bil vsem služkinjam poslan Kristanov »Zenski list«. Poslan je bil tudi takšnim, ki so komaj par tednov v Ljubljani dn ki nimajo prav nobene zveze s socialističnimi organizacijami.
Nastane vprašanje, kdo je dal Kristanovemu »Ženskemu listu« naslove teh služkinj.
Po vseh okoliščinah je mogel Kristanov »Zenski list« dobiti naslove le pri uradu za zavarovanje delavcev.
Ker je jasno, da ne more urad za zavarovanje delavcev nobenemu listu storiti te usluge, zato zahtevamo, da se v tej stvari uvede preiskava in da se pokliče na odgovornost vse, ki bi mogli zagrešiti to neodpust-ljivost.
— Priprave za novo železniško tarifo. Prometno ministrstvo je uvidelo, da sedanja železniška •tarifa nikakor ne odgovarja stvarnim potrebam gospodarstva. Zato se je odločilo, da izdela popolnoma novo. Člani tarifnega odbora so že imenovani. Prva seja tarifnega odbora se vrši še tekom tega meseca.
— Pravilnik za invalidski zakon. V soboto se je vršila v ministrstvu za socialno politiko daljša konferenca, na kateri se je pretresal podrobno in definitivno nov pravilnik za izvrševanje invalidskega zakona.
Direktna telefonska zveza je vzpostavljena med Jesenicami in Trstom ter med Jesenicami in Gorico.
— Opičja afera v Jugoslaviji. Pravoslavni duhovniki v Črni Travi v Srbiji so ovadili tamkajšnjega učitelja Karadžiča, ker se je javno izrazil, da izvira človek od opice. Zdi se, da bo zavzela stvar večje dimenzije ter bo imelo sodišče v Vranji priliko za znanstveno razpravljanje o darvinizmu, kajti derviši v Črni Travi zastopajo stališče, da ogroža Ka-radžič s takimi trditvami vero, moralo in — državo. Pa naj še kdo reče, da nismo napred- j ni, ko smo prišli že tako daleč kot — Ameri-kanci!
— Kratka ženska krila na Grškem. Ker je
napovedal krepostni Pangalos ferman zoper sicer po vsem kulturnem svetu priljubljena kratka ženska krila, so pričakovali policaji kozmopolitskega in po svoji eleganci slovečega Soluna v petek z veliko nestrpnostjo povelja, da prič no meriti ženska krila in zapirati Evine hčere, katerih krila bodo segala više kot 30 cm od tal. Pripravljeni so bili vsi policijski veterani — mlajšim namreč delikatne naloge nočejo poveriti, ker se boje zlorabe. Čakali so zaman: Povelja ni bilo. Zato namerava izdati solunski policijski prefekt na svojo peat^specijalno odredbo zoper moderno žensko nošo. Tujke, ki se ustavijo samo za par dni v Solunu, bodo izvzete. Pač pa se bodo morale na zahtevo policaja legitimirati in pokazati potne liste.
— Nemoralnost v italijanskih plesnih šolah Nedavno so razkrili, da sta cvetela v milanskih modernih plesnih šolah sovodništvo in prostitucija. Te dni je prišla pa tudi ne-apoljska policija na sled, da je cvetela v tamkajšnjih dancingih trgovina z ljubeznijo. Aretirano je bilo veliko število devojk, med njimi mnogo mladoletnih.
— Čehoslovaški državni dolgovi. V klubu industrijcev v Pragi jf imel te dni ravnatelj »Zivnostenske banke« Pilač predavanje o če-hoslovaških drž:vvnih dolgovih. Po njegovih izvajanjih dosegajo ti dolgovi svoto 34 milijard Kč. Od te svote odpade 21.800 milijonov na dolgoročne dolgove, 5500 milijonov pa na kratkoročne.
— Tujski promet na Dunaju. V decembru lanskega leta je prispelo na Dunaj 36.107 tujcev. Od teh je bilo 5561 Čehoslovakov in 1743 Jugoslovanov.
— Velikanski spomenik Don Quihote-u postavi plemenitemu vitezu de la Manche in njegovemu oprodi Sancho Panzi njuno »rojstno mesto«. Don Quihote bo dosegel, sedeč na konju, višino 50 metrov, Sancho Panza bo, stoječ poleg svojega gospoda, visok 30 m, na koncu sulice bo nosil svetilko, ki bo gorela noč in dan. Načrt je gotov. Za zgradbo spomenika manjka samo še denar. Stroški so prera-čunjeni na 5 milijonov dolarjev. V El Tobosu so prepričani, da bodo dobili to svoto potom mednarodne kolekte v par mesecih.
— Nestor žohoslovaških historikov umrl. Iz Prage poročajo: Te dni je umrl v Piseku nestor čelioslovaških zgodovinarjev dr. Avgust Sedlaček. Star je bil 82 let.
— Monarhistična kmetska stranka na Poljskem. V czenstohovskem okraju je ustanovil bivši poljski poslanec radikalne ljudske stranke Kwiatowski prvo kmetsko monarhistično stranko, ki izdaja tudi lasten časopis.
— Kako Kaste drugod zaslužne duševne Ho-lavce. Te dni je obhajal v Oslu slavni komponist Kristiarj Sinding sedemdesetletnico'
Po vsej državi zbirajo denar za častno darilo Samo v Oslu so nabrali doslej 30.000 kron! Ves dan so se prerivali gratulanti v komponistovem stanovanju. Zvečer se je vršil v vse-uč.iliški avli koncert, na katerem so se proizvajale izključno njegove skladbe. Občinstvo mu je prirejalo navdušene ovacije.
— Einstein na Angleškem odlikovan. Iz Londona poročajo: Kraljevska astronomska družba je podelila profesorju Einsteinu kot avtorju relativitetne teorije zlato kolajno.
— Mussolinijevi naslovi in funkcije. Rimski uradni list objavlja kraljevski dekret, s katerim se podeli Mussoliniju v smislu pred kratkim sprejetega zakona naslov »šef vlade, prvi državni minister.« Obenem se imenuje Mussolini definitivno za ministra zunanjih zadev, vojne, mornarice in zračnega brodovja. Doslej je upravljal ta ministrstva provizorično. Listi zatrjujejo, da je združitev vseh treh vojaških ministrstev v eni roki preludij za unificiranje teh treh ministrstev.
— Papež odlikoval Žida. Sedmograški škof grof Majlak ima že več let za pravnega zastopnika advokata dir. Zemenyja, katerega, — dasi ni samo Žid, temveč celo predstojnik židovske cerkvene občine — tako časti, da mu je izposloval pred kratkim papeški red. Pa-
pež je poslal advokatu poleg reda celo svojo sliko.
— 'Velik protestni shod radi preganjanja psov na Dunaju. Pred kratkim smo poročali, da so uvedli na Dunaju tako visok pasji davek, da ga mnogo prijateljev psov ne zmore, vsled česar roma dan za dnevom tako veliko število psov v smrt, da je živalska »mrtvašnica« prenapolnjena s kadavri. Naknadno se je izvedel motiv zvišanja pasjega davka: Dunajska mostna občina hoče pse restringirati na minimum in sicer v prvi vrsti zato, ker jih smatra za nevarne prenašalce bakterij. Radi 'tega je sklicalo dunajsko društvo za varstvo živali te dni dva velika protestna meetinga. Številni govorniki so občino ljuto napadali ter zagrozili, da prirede, če se odredba ne prekliče, spomladi s svojimi psi demonstrativen obhod, kakršnega Dunaj še ni videl.
— Pi va ciganska šola na Angleškem. Iz Londona poročajo: V nekem brezovem gozdiču je otvoril neki Anglež cigansko šolo. šola se nahaja sredi ciganskega taborišča ter je prenosljiva. Sprva so gledali cigani nepovabljenega in nezaželjenega učitelja nezaupljivo in nejevoljno, v par dneh pa si je pridobil zaupanje in rešpekt, tako da ga smatrajo sedaj za neke vrste Salomona ter ima toliko učencev, da je izjavil, da bo moral šolo razširiti.
— Prisilno italijaniziranje rodbinskih imen v provinci Trient. Te dni je bil izdan v Rimu kraljevski dekret, ki določa: Rodbine v provinci Trient, katerih imena so bila prvotno italijanska ali pa latinska, a so bila pozneje prevedena ali spačena, imajo recipirati zopet imena v prvotni obliki. Pravtako se imajo pretvoriti v prvotno obliko vsa rodbinska imena krajevnega izvora ter plemiški naslovi, ki so bili prevedeni na druge jezike ali pa popačeni. Prevedbe bo izvedel trientski prefekt potom dekretov. Kdor se bo posluževal kljub dekretu še nadalje svojega imena v sedanji obliki, bo kaznovan z denarno globo 500 do 5000 lir.
— 8000 let star grob egiptovskih kraljev. V Kairu pričakujejo z veliko napetostjo otvoritev groba kralja Snofrujor. Grob je star 8000 let ter vsebuje, kot se zatrjuje, zaklade ogromne vrednosti.
— Veliko darilo praškemu Narodnemu muzeju. Knjižnica Narodnega muzeja v Pragi je dobila te dni od založništva M. Urbanka rokopise Smetaninih simfonij »Višegrad«, »VI-tava«, »Sarka«, »S čeških logov in gajev« ter »Tabor in Blanik«. Na ta način je prišel praški Narodni muzej v posest originala celega ciklusa »Moja domovina«, rokopise »Prodane neveste«, »Libuše« in »Poljuba« poseduje praški Narodni muzej še davno. Ti rokopisi so^danes ogromne vrednosti. Pozneje se naj-brže lizroče Smetaninemu muzeju.
— Promocija. V soboto je bil promoviran na ljubljanski univerzi za doktorja prava av-skultant mariborskega okrožnega sodišča Alojzij Čampa.
— Inženjerski izpit je položil na elektrotehničnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani Pavel Lavrenčič.
— Eksplozija granate. Blizu Prištine so našli trije kmeti dve granati. Ker so se hoteli polastiti smodnika, so položili eno na skalo in bili z drugo po njej. Granata je eksplodirala ter ubila vse tri kmete in več ovac.
— Dva velika požara. V petek ob 20.30 je izbruhnil v državni zalogi tobaka v Pulju požar, ki se je razširil s strahovito naglico. Kljub vsemu naporu ognjegascev, ki so jih podpirali tudi vojaki italijanske vojne mornarice, je uničil požar vse skladišče. Škoda znaša 25 milijonov lir. — Isto noč je uničil velik požar znameniti historični hotel
Frorotenae« v Ambercku. V hotelu se je nahajalo 300 gostov, ki so zbežali vsi, večinoma na pol oblečeni na mrzlo ulico. Hotel je pogorel z gradom vred do tal. Škoda znaša 2,000.000 dolarjev.
— Zanimiv slučaj avtosugestije. Te dni sta prinesla delavec Mirko Čajevac v Zagrebu in njegova žena k zdravniku svojega dveletnega sina ter trdila, da se je zastrupil z rezanci iz pokvarjene moke. Predno je mogel zdravnik otroka, ki je bil preje tako krepak, da je dobil na razstavi prvo darilo, prav preiskati, je otrok umrl. Oče in mati sta povedala, da sta tudi. onadva, takoj ko sta videla, da je otrok obolel, močno bruhala. Preiskava je ugotovila, da je umrl otrok na pljučnici ter je bila moka popolnoma nepokvarjena in sta zakonska Čajevac bruhala in obolela samo vsled avtosugestije.
— 131ctni bandit in njegova 121etna ljubica. Lueien Janny, 13 leten pariški garnin (cestni pobalin) je imel že par mesecev razmerje z 12ietno frkljo, trgovsko uslužbenko. Lueien Januy, galantni kavalir je hotel kupiti svoji oboževanki uhane, Ki bi bili veljali 2o Iran-kov. Ker ni mogel dobiti denarja drugače, se je domislil kot stalen obiskovalec kina roparske scene ter jo kopiral. Povabil je svojega znanca, 141etnega Menuja, ki je inkasiral denar za svojega brata mesarja v neko samotno pariško predmestno ulico za ograjo mestnega
tavbišča. Tam ga je pričakal v družbi dveh tovarišev v starosti 16 in 17 let, ga zadavil s satom svoje ljubice, nakar ga je troperesna deteljica oropaila. V njegovi torhi so dobili 250 frankov. Miadi zloSinci so bili še isti dan izsledeni. Luciden Jannv je priznal brez okle-vanja. Izjavil je, da obžaluje samo to, da sta odnesla njegova tovariša večji del plena, tako da je dobil on samo 15 frankov
— Zaradi fanta sta se sprli v vasi Ilok v Slavoniji kmetski devojki Katica G. in Mara K. Nekaj časa sta se srdito prepirali, nato sta si skočili v lase. Med pretepom je potegnila Katica nenadoma nož ter oklaia svojo konku-rentinjo po glavi. Maro so prepeljali težko poškodovano v bolnico, Katico pa v zapor.
— Zlato v gosjem želodcu, v Breadfordu na Angleškem j« ustrelil neki lovec divjo gos. Na svoje veliko začudenje in prijetno iznena-denje je našel v njenem želodcu kepo čistega zlata. Gos je priletela nedvomno iz kakega kraja v Inozemstvu, kjer se je hranila s kako stvarjo, ki vsebuje zlato.
Slabo izdelan kovan drobiž? Poroča se nam: Te dni je vrgel plačilni natakar v neki ljubljanski kavarni komad novega kovanega drobiža za 50 para ob mramornato mizo. Novec se je pri tem razcepil na dve polovici.
Ljubljana.
A abilo na glavno skupščino društva »Pravnika«. XXXVI. redna glavna skupščina društva »Pravnika« se bo vršila na dan 1. februarja 1926 v sobi štev. 79 sodne palače v Ljubljani, ob 5. url popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo odbora in preglednikov. 2. Volitve odbora in preglednikov. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
1— Udruženjc jugoslovenskih inženjera i arhitektk — sekcija Ljubljana vabi na 5. strokovno predavanje, ki se bo vršilo v petek dne 22. januarja 1926 ob 20. uri v družabnem lokalu Sekcije v II. nadstropju Kazine (vhod s Kongresnega trga). Predaval bo g. dr. ing. Alojz^ Kral »O visokovrednem konstruktivnem železu«. Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani gostje.
1— Srbohrvatski tečaj priredi Simon Gregorčičeva knjižnica. Priglase sprejemata in vsa potrebna pojasnila dajeta: g. Albin Turk, trgovec, Prešernova ulica št. 48 vsak dan in knjižnica sama ob poslovnih dneh t. j. nedeljo od 10.—12. ter torek in peteK od 17.—19. ure Vidovdanska cesta št. 2, dvorišče. Ker se začne tečaj že 25. t. m., hitite s priglasi.
1 Društvo drž. policijskih nameščencev v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v sredo dne 3. februarja 1926 ob 16. uri v sobi skupne kuhinje na poveljstvu straže, v četrtek dne 4. februarja 1926 ob 19. uri pa v salonu kavarne »Leon« v Kolodvorski ulici št. 29, kamor se vabijo osobito vpokojeni člani in določeni delegati podružnic. — Predsedstvo.
•1— Državna borza dela v Ljubljani. V času od 1. do 9. januarja 1926 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 49 službenih mest. 159 oseb je iskalo dela, v 31 slučajih je borza posredovala z uspehom in 39 oseb je odpotovalo.
1— Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse one člane, kateri imajo pravico točiti alkoholne pijače, da v zmislu čl. 82., 83., 84. in 105. pravilniKa o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami (Ur. list 83/25.) zaprosijo pri obrtni oblasti za potrdilo o izpolnitvi pogojev iz čl. 82. Oni pa, kateri si so pridobili pravico točiti alkoholne pijače po 19. decembru 1923 morajo zaprositi pri velikem županu potom obrtne oblasti tudi za osebno pravico v zmislu čl. 84 točka 1. Prošnjo je vložiti najkasneje do 31. 1. 1926 nasprotno nastopijo posledice čl. 105. gorenjega pravilnika, t. j. izguba pravice točiti pijače.
1— Vreme v Ljubljani. Predvčerajšnjim ob 17. je nehalo snežiti. Včeraj je bilo ves dan pusto megleno vreme. Med 19. in 20. je zapadlo za prst snega, nakar je zopet nehalo snežiti. Danes zjutraj je ležala po ljubljanskih ulicah zopet gosta megla. Temperatura je bila danes kot včeraj zjutraj —4". Snega, kot smo že poročali, ni zapadlo dosti, sedaj, ko se je vsedel, ga je kakih 20 cm. Mestni občini je pa povzročil kljub temu velike izdatke. Železniški promet se vrši pri nas kot po vsej Jugoslaviji redno in brez posebnih zamud.
MRAZ, SNEG IN VIHARJI.
Še nekaj podrobnosti o vremenskih kata-| sh-ofah zadnjih dni:
Po nestanovitnem vremenu je začelo v pe-■ tek dopoldne na Dunaju tako močno snežiti, da je zapadlo tekom prve pol ure 10 cm snega. Nato je sneg nekoliko prenehal, zato pa je pritisnil močan veter, ki je je nagomilil sveži sneg mestoma v cele barijere. Vsled tega je bdi velikomestni promet v trenutku občutno oviran. Na postajališčih cestne železnice se je gnetlo na stotine ljudi. V akcijo je stopila takoj cela armada snežnih plugov, ki pa snežnemu metežu ni bila kos. S težavo se je vzdrževal promet do okrog 11, nakar se je jel promet mestoma ustavljati: Odpovedala je podzemska električna napeljava, tramvajske 1 tračnice so poledenele. Ob tri četrt na 12. ponoči so ugasnile v tramvajskih vozovih vse [ luči. Z velikim naporom so polagoma očistili proge, tako da se je pripeljal ob 1. zjutraj zadnji voz v remizo. Snežni plugi so delali vso noč. Pri čiščenju prog je bilo zaposlenih poleg uslužbencev 6158 delavcev, okrog 4000 delavcev pa je poslala mestna občina na ceste, da so odmetavali in odvažali sneg. Za brezposelne je bil vesel dan. Ko so se Dunajčani zjutraj prebudili, je bil promet zopet vzpostavljen, trotoarji povsodi očiščeni.
Vlaki so imeli večje in manjše zainude.
Po vsej Angliji je vladal občuten mraz. Po londonskih ulicah se je vršil promet v polžjem tempu. V akcijo so morali stopiti 6nežni plugi.
V Milanu, kjer je visok sneg 45 cm, je padla na stekleno streho neke dekliške šole velika množina snega, ki je razbila šipe. V lokalu je bito vse polno učenk in pripetila bi se bila lahko velika' nesreča. Po čudnem naključju pa so poškodovali drobci stekla samo pet učenk tako, da so jih morali prepeljati v bolnico, od teh je sairfo ena tako težko poškodovana, da bo morala ostati v bolnici dalje časa, ostale štiri so obvezali in zopet odpustili. Streha neke barake, v kateri se nahaja kino, se je vsled teže snega udrla. K sreči v lokalu ni bilo ljudi.
V severoitalijanskem gorovju so imeli v soboto 22° mraza. V Cortini je visok sneg 60 cm, v gorovju Bistoje nad 70, tako da so odrezani nekateri kraji od prometa.
V Parizu je kazal toplomer 4° mraza. Snežilo je tako močno, da je bil prekinjen zračni promet z Londonom.
Ob Barcelonski obali je besnelo silno neurje. Morje je odneslo 200 ribiških barak. Am-bulančni avto, ki je prihitel na pomoč, je doletela enaka usoda.
Severne dele Tunisa je pustošil te dni silen orkan, ki je sipal na mesta in vasi cele hribe peska. Mestoma je bil ustavljen ves promet.
CIRKUŠKI AKROBAT IN PRINCE-Z1NJA.
Pred par dnevi so objavili listi kratko policijsko notico o aretaciji dozdevnega dunajskega plesnega učitelja Zdenka Kulina, ki je bil prijet v Parizu radi ponesrečenega poizkusa izsiljevanja. Obdolžen je bil, da je dal pisati po nekem svojem komplicu neki francoski markizi pismo, v katerem ji je grozil.z razkritji, če mu ne pošlje večjo vsoto denarja. Markiza je vložila ovadbo, nakar je izsledila in aretirala policija nekega moža temne preteklosti.
Za lakoničnim poročilom se skriva pustolovski roman, ki se je odigral v nekem elegantnem plesnem lokalu v Elisees-jih.
Več mesecev je trajalo. Dan za dnem se je pripeljal okrog petih popoldne pred lokal eleganten avtomobil, iz katerega je izstopila izredno elegantna dama, princesinja R., bogata vdova, katere vila v Neuillyju je bila znana kot shajališče najboljše pariške družbe. Med njenimi oboževalci v lokalu je bil mlad mož. Po robustni rasti se je zdel atlet. Kot izboren plesalec je bil stalni partner dame na plesih. Zahajal je ž njo tudi v gledališče. Dami se je predstavil kot Alef Adjali aga ter pripovedoval, da je pravzaprav sin Izmed paše ter se mudi iz gotovih vzrokov inkognito v Parizu. Princesinja ga j# povabila parkrat tudi v svojo vilo.
Nekega dne je sin Izmed paše izginil. Dama je našla drugega partnerja za ples. Na svoje veliko začudenje pa je dobila na Novega leta dan od izginulega častilca pismo iz Dumra.
»Če mi ne pošlješ nemudoma na Dunaj poste restante 10.000 frankov, bom obvestil tvojo rodbino o najinih odnošajih. Laganje in izgovori Ti ne bodo nič pomagali. Portir hotela, v katerem sva skupaj‘stanovala, bo potrdil moje navedbe pod prisego. Sicer Ti pa moram nekaj priznati: Ne pišem se Alef Adjali aga. Tudi nisem sin Ismed paše. Te naslove sem si prilastil, ker poznam Tvoje predsodke.«
Princesinja je bila ogorčena. Grožnje Zdenka Iiuhna, ki se je podpisal s svojim pravim imenom, so ji bile nerazumljive, ker je bilo njeno razmerje — vsaj tako trdi ona — čisto nedolžno. Nič drugega ni bil<5 med njima, kot da sta zahajala skupno na plese in v gledališče.
Ker princesinja na pismo ni takoj odgovorila, se je oglasil dva dni pozneje Zdenko pri telefonu ter jo pozval, da mu prinese drugi dan denar na določen kraj v Parizu. Poziv je končal seveda zopet z grožnjo.
Prestrašena princezinja je šla takoj na policijo. Tam so ji svetovali, naj nese denar mirno na določen kraj, številke bankovcev naj si pa notira.
Naslednjega dne je bil na določenem kraju aretiran neki Zdenkov prijatelj, ki je fin-giral veliko začudenje, češ, da mu ni o stvari absolutno ničesar znanega, temveč, da je prevzel misijo, misleč, da stori s tem svojemu prijatelju navadno uslugo. Izgovor mu ni pomagal. Vtaknili so ga v.luknjo. Dve uri pozneje je sedel že tudi Zdenko Kulin za zamreženimi okni, kjer razmišlja sedaj o posledicah svoje pustolovščine in kazni, ki ga čaka.
RAZGLAS
a) Nabor rojstnih letnikov 1901 do 1906 in nesposobnih vseh letnikov.
Po zakonu o ustroju vojske in mornarje in po pravilu o rekrutovanju mladeničev za stalni kader pridejo k letošnjemu naboru (rekrutovanju) vsi leta 1906 rojeni mladeniči in pa oni mladeniči rojeni leta 1901, 1902, 1903, 1904 in 1905, 'ki so bili pri lanskem naboru spoznani za začasno nesposobne.
Da Bo mogoče s pripravami takoj pričeti, mestni magistrat odreja in razglaša:
1. Radi naprave, odnosno radi popolnitve ickrutnih spiskov se je
od 20. januarja do 20. februarja 1926 osebno zglasiti v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu in sicer:
a) vsem leta 1906 rojenim mladeničem, stanujočim v Ljubljani, neglede na njih rojstni ali pristojni kraj in neglede na to, da so morebiti kot dobrovoljci ali kakorsibodi že odslužili svoj kadrski rok;
b) vsem onim leta 1901, 1902, .1903, 1904 in
1905 rojenim, v Ljubljani stanujočim mladeničem, neglede na njih rojstni ali pristojni kraj, ki so bili pri lanskem naboru spoznani za začasno nesposobne;
c) vsem leta 1901, 1902, 1903, 1904, 1905 in
1906 rojenih mladeničem, ki so bili potrjeni, pa so bili radi začasne nesposobnosti izpuščeni iz kadrske službe;
č) vsem onim vojnim obveznikom rojstnih letnikov 1876 do 1906, ki se smatrajo sami za nesposobne za vojaško službo, neglede na to, ali imajo vojni razpored ali ne;
d) vsem onim moškim, ki niso bili nikoli potrjeni k vojakom, ali so pozneje postali nesposobni za vojaško službo, če so dobili in imajo vojni razpored ali vojno dodelilnico.
2. Začasno ali trajno odsotne, v Ljubljano pristojne mladeniče morajo zglasiti sorodniki, varuhi ali drugi pooblaščenci.
3. K zglasitvi je prinesti s seboj:
a) rojstni list in domovinsko izkazilo (domovinski list, poselsko ali delavsko knjižico);
b) rodbinski list svojega župnega urada;
c) potrdilo svojega davčnega urada o neposrednem davku, ki ga plačuje rodbina;
č) vojaška izkazila (vojaško izpravo) — onim, ki so že služili pri vojakih;
d) potrdilo svojega vojnega okroga o začasni nesposobnosti — onim, ki so bili pri lanskem rekrutovanju spoznani za začasno nesposobne;’
e) izkazilo o inozemskem državljanstvu — onim, ki niso naši državljani, pa so rojeni v naši državi.
4. Vsak naborni obveznik je vpisan v re-krutni spisek pri svoji pristojni občini in so na podlagi te zglasitve pokliče k naboru v svoj domovni kraj.
vsaka nadaljna beseda
(m oglasom do 20 besed Din 5' r	■»	50	par.
lih robcev, rokavic, nogavic, plete-toaletne potrebščine, samoveznice, >, 'vezenino čipke, torbice, nahrb-, veliko drugih lepih in potrebnih ni ceni. — Na veliko in malo!
(182)
9 oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kralt.
»Svojo roko? Oddana je.«
»Kje pa je vaša noga?!< zakliče zdaj Georg.
»Dal sem jo svoji tašči, da jo spravi.«
Iu Adam pripoveduje svojo zgodbo kar na mestu
— seveda na svcTj drastičen način.
Torej na gori živi pračloveški narod, kakor jim še najpravilneje lahko rečemo; imajo nekak svoj jezik, sicer so pa podobni živalim.
»Seveda moramo ženskam odvzeti vašo roko in nogo,« reče Georg:
»Eh, kar pustite jim tisto. Obe sta me hoteli imeti
— tako vsaj lahko poljubujeta mojo levo roko in desno nogo.<
»Da, ali kako boste pa živelo brez umetnih udov?« Adain ima za vsak ud v avtomobilu rezervo; iz-gbljena eksemplara sta bila že obrabljena, moral jih je venomer popravljati.
Da bodo te praljudi natančneje raziskali, so za gotovo sklenili. Ker so zopet vsi skupaj, se jim ni treba še vrniti v avtomobil, saj je še zgodaj.
Adam hoče le ude obnoviti; po eni nogi pač lahko skače, težje pa se premika po nizkem predoru. Torej se vrnejo najpreje še vsi k avtu.
Sicer so pa tako že pri votlini... in s presenečenim vzklikom pokaže Georg vanjo.
49. Strašna odkritja.
»Naše sledi so izbrisane!«
Kakor so ga videli najpreje, tako poravnan je beli pesek v votlini.
»Ali ni to morda stcrila voda, ki curlja včasih po tleh?« vpraša Leonor, a le zato, da bi ne pozabili kake možnosti.
Georg poklekne pri vhodu, da ima oči bližje tlom.
»Ne, biti &o morali ljudje, ki so poravnali pesek. Poglej tu te vzvišene črte. Uporabljali so nek ploščat predmet.«
A to so bili edino ti živalim podobni ljudje.«
Če nočejo verjeti, da biva tu še kak pravi človek, petem je to pač edina možnost. Tedaj pa so ta bitja vendar že na višji stopnji, kakor so do sedaj domnevali/
»A zakaj neki so izbrisali naše sledi?«
Vprašanje ostane odprto.
Georg preišče okolico in najde v travi res sledi bosih nog, in sicer različnih velikosti; torej je bilo
tu več onih bitij.
»Skcro bi domneval,« reče potem, »da je ta votlina nekako svetišče zanje.«
»Ti na najnižji stopnji stoječi ljudje, da imajo kako vero?!«
;>Ko jih imenuješ ljudi, jim mcraš prisoditi že tudi vero. Na svetu ne najdeš nobenega naroda, ki bi ne imel kakršnekoli vere. Dolgo so trdili, da avstralski divjaki ne verujejo v nobeno stvar; toda potem so videli, da je bila to zmota. Avstralski divjaki poznajo vsaj dobre dnevne duhove in hudobne nočne strahove. Nobena žival, niti najpametnejši pes ne misli, da bi izbrisal svojo sled. To pa store tudi najbolj divji narodi, ki so v večnem boju z vsem svetom. Če mislijo ta bitja na take stvari in te tudi izvrše, potem menim, da so zmožna, da imajo kako vero, četudi je morda še tako surova.«
r^Da, ali zakaj so izbrisali naše sledi?«
»Morda so le čedili svetišče, to votlino.«
Bog ve, ali so zlezli tudi navzdol?«
»Skoro bi menil, da se kaj takega sploh ne npajo' stcriti.«
>Zakaj ne?«
»Baš ta luknja je napravila iz voline svetišča Toda naj bo, kakor hoče — pojdimo navzdol.«
Zlezejo skozi predor; enonožnemu Admu morajo pomagati, ke me more skakati v skrčenem položaju.
Ne da bi uporabljali ročne svetiljke, dospo v oni del jame, kjer šumi vodopad.
Čudno se jim dozdeva, da ne vidijo takoj električnega avtomobilovega žarometa. — Vse jih spreleti mraz in srce se ji mskrči.
»Tom, Charly, zakaj sta odstranila žaromet?!«
Ne kupite prej nobenega šivalnega stroja, dokler ne ogledate in preizkusite JOSIP PETELINC-a Jstrojev znamke
Gritzner, Adler, Phoniks
ter najboliše švicarske pletilne stroje „DUBIED“, nadomestne dele, čolničke, igle za vse sisteme, pneu-matiko, dele za kolesa, olje i. t. d.
Večletna garancija 1 Delavnica na razpolago!
Na malol	Na	veliko!
Absoivfpt^ia
trgovske šole išče mesta kot prak-•tikantinja. — Ponudbe na upravo lista pod: »Praktikantinja«.
Kontorhtinja
■moina v*eh pisarniških del išče •luibe. Gre tudi na deželo ter nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe pro«i n« upravo lista pod: »Natančna«.
Med, trčani
najfinejši v posodah po 50 kg razpošiljam proti povzetju 725 Din, pri nakazilu denarja vnaprej za 700 Din franko kolodvor Borovo. Franjo Kollar, velečebelar, Borovo-Vukovar.
Inštrukciie
»prejme osmošolec. Ponudbe na upravo lista pod: Osmošolec«.
Dijak
?T>rejme inštrukcije. — Ponudbe na upravo lista pod: >Inštrukcua<.
Blagajna (Werlheim)
dobra ohranjena št. 3 ali 4 se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod: »Kmetska hranilnica«.
Kuni ie
dobro ohranjen otroški voziček. Ponudbe na upravo pod »Voz^e^;
koks • - č*bin
Molfova ulita 1/11. * Telefon 56.
Ljubljana!
Določite drugi dan. —
Na določen sestanek nemogoče p
Mesečno sobo
išče mlad gospod Dalmatinec, za takoj. Eventualno tudi s hrano m drugo oskrbo. Ponudbe na upravo ^Narodnega Dnevnika« poo značko »Soliden«._________________
Gospodična Joža!
Nasvet, ki ste ga dali meni, je bolje, da uporabite sami, kajti Ljubljana je pač večja kot mala vas. — »Sonja«.
Svojim znancem napravite veselje |
s primernim	darilom in to ie le	mogoče,	če	iste kupi	pri	S
tvrdki	■
JOSIP	PETELINC -	Ljubljana	j
 ————     m
ki ima veliko zalogo žepnih nine, srajce za gospoce, angleške sifone, fine klote, nlke, police in še veliko,
stvari po znaino znižani ceni.
<«■■■■■■■
  rmiiiiiini'
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova »Vrtnarska šola“ v Kranju«
2 ■* mm 'm ii*ii li* iiii M i>*
Ogiašajte v »Narodnem On vniku"!
Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. Za tiskarno
. mm** TitMunm r.........■■■■■■	r»	■
»Merkur« v Ljubljani Andrej Sever,
tuzemstvu ne pridobivajo in izdelujejo. Oso~ bito zahtevamo carine prosti uvoz antracita in koksa ter starega železa. Imenom slovenske industrije, ki tvori bistveno postavko v našem narodnogospodarskem organizmu, protestiramo najodločneje proti pogrešnim in državnemu ugledu kvarnim tendencam, ki se izražajo v knjigi »Naša industrija i aanati«,. izdani po ministrstva trgovine in industrije in ki propagirajo demontiranje naše stare železne industrije, pa tudi drugih naših tvor-nic ter njih prenos v notranjost države. Slovenija je v agrarnem pogledu pasivna dežela in ne more živeti brez intenzivne industrijske in obrtne produkcije. Zato so take tendence naperjene proti življenjskim interesom naroda v Sloveniji. Nikomur ne priznavamo, da more naše potrebe bolje poznati nego mi sami, nikomur ne moremo dovoliti, da nam krati pravico do dela in nam jemlje možnost eksistence. V interesu vsega prebivalstva Slovenije, pa tud[ v interesu ugleda in moči naše narodne države zahtevamo, da vodi naša država industrijsko politiko, ki je v skladu z načeli zdravega gospodarstva. Zahtevamo za našo deželo enakopravnost z ostalimi deli kraljevine, za nas Slovence enakopravnost s Hrvati in Srbi. Poživljamo kraljevo vlado in narodno skupščino, da resno uvažujeta te naše zahteve in da obvarujeta našo deželo in vso državo pred nevarnimi eksperimenti.
Nujno poživljamo in prosimo vse naše gospode narodne poslance, da uvažujejo resnost naših protestov in upravičenost naših zahtev ter da iste odločno zastopajo tako v narodni skupščini kakor napram kraljevi vladi. Ponovno svarimo pred nedoglednimi posledicami kvarne in opasne industrijske politike,, pod katero danes trpimo.
Apeliramo na Narodno banko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da pride z velikopoteznim • činom na pomoč industrijski in obrtniški produkciji. V tem cilju naj pripravi znatna sredstva, da more dovoljevati kredite industriji in obrtništvu, ki bodo tajam-čila važnim tem panogam eksistenco in napredek. Mi smatramo, da je tako postopanje strogo v okviru vzvišenih nalog Narodne banke in smo uverjeni, da bode ne le koristilo-našemu narodnemu gospodarstvu, marveč prispevalo v povzdigo moči in ugleda nate ljubljene Kraljevine.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1928.
5.	Kdor izmed tujih, t. j. izven Ljubljane pristojnih nabornih obveznikov iz kakršnihkoli razlogov ne more iti k naboru v svoj domovni kraj, temu je pri zglasitvi zaprositi, da se mm dovoli nabor v Ljubljani. Po predpisu koilkovane, na pristojno sresko poglavarstvo naslovljene prošnje za nabor v Ljubljani je ob zglasitvi predložiti mestnemu vojaške*« uradu v Mestnem domu.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, ponedeljek, dne 18. januarja 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 77.25, bi. 78.50; Tobačne srečke iz 1. 1888 bi. 325; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranj. dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica, d. d., Celje, den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Prva hrv. štedionica, Zagreb, den. 960; Sla venska banka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, den. 125, bi. 125, zakl. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 110; »Seširc, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 115, bi. 120.
Blago: Hrastova drva, suha 1 m dolž., fco nakladalna post., 12 vag., den. 17.40, bi. 17.40, zaključ. 17.40; bukova drva, suha, fco nakl. postaja, den. 21; hrastovi plohi, I., II., od 70 do 130 cm, fco nakl. postt., den. 1000; trami, monte, po noti, suhi, fco nakl. post., bi. 270; bukovi hlodi, I., II., od 25 cm debel, naprej in 2 m dolžine naprej, fco nakl. post., den. 200, bukovi iieot>robljeni plohi, I., II., III., monte, 60 mm, od 16 cm naprej, od 2 m naprej, fco Postojna, 1 vag., den. 500, bi. 500, zaklj. 500; smrekove deske, III., 4 mm, od 16 cm naprej, media 23/24, fco Postojna,
1 vag., den. 490, bi. 490, zaklj. 490; jelševe neobrobljene deske, napol suhe, 40, 50, 55, 60, 70 mm, od 2 m naprej, od 12 — 14 cm, media ca. 23 cm, fco Postojna, bi. 750; bukovo oglje, la, suho, vilano, fco Postojna, den. 90; taninski ples (kostanj), fco vag. namembna postaja, olupljen, den. 26, neoljup- | ljen, den. 24; bukovi železniški pragovi, fco { italijanska meja: velikost 2.60X14X24, den. ; 39, velikost 2.45X12KX22, den. 34; pšenica ! bačka, fco vag. nakl. post., bi. 310; koruza,
umetno sušena, fco vag. slavonska postaja, bi. 160; koruza, umetno sušena, fco vag. nakl. post., bi. 152; koruza umetno sušena, fco vag. bosanska postaja, bi. 150; koruza stara, fco vag. naklad, post., bi. 170; koruza nova, času primerno suha, z kval. gar., fco vag. nakl. post., 1 vag., den. 123, bi. 123 zaklj. 123; koruza nova, času primerno suha, fco vag., slavonska postaja, 1 vag., den. 125, bi. 125, zaklj. 125; koruza nova, za februar, fco vag. nakl. post., bi. 130; koruza nova, za marec, fco vag. nakl. post., bi. 135; koruza nova, za april, fco vag. nakl. post., bi. 140; koruza rdeča, nova, času primemo suha, fco vag. slavonska postaja, bi. 127; koruza činkvantin, času primerno suha, fco vag. baranjska po-postaja, bi. 195; oves rešetani, fco vag., nakl. post., 2 vag., den. 190, bi. 190, zaklj. 190; Ječmen 66,67, par. Ljubljana, bi. 235; ječmen krmilni, zaduhel, fco Ljubljana, den. 200; rž, 73 kg, glasom vzorca, fco vag. bačka post., bi. 212; ajda domača, fco vag. slov. post., bi. 266; ajda poljska, jugoocarinjena, fco jugo-meja, bi. 262.50, proso rmeno, po vzorcu., par. Ljubljana, den. 200, bi. 225; la Portlandce-ment »Salona« - Tour, fco vag. Solin: v juta-vrečah po 50 kg, bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 k£r, bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg, bi. 52.50.
BORZE.
— Zagreb, 18. ian. Denar: Newyork 56.23 -56.83,' London 273.78—275.78, Praga 166.70 —168.70, Milan 227.16—229.16, Bukarešta 24.90—25.90, Berlin 13.4016—13.5010. Dunaj 7915—8.0156.
— Curih, 18. jan. Beograd 9.155, Newyork 517.75, London 15.158, Praga 15.325, Pariz 19.41, Milan 20.90, Bukarešta 2.30, Dunaj 72.90, Sofija 3.60, Berlin 123.20, Budimpešta 72.605.
Zahteve Slovenske industrije.
Zveza industrijcev v Ljubljani je na svoji izredni Glavni skupščini dne 15. januarja 1926 ob soglasnem pritrjevanju predstavnikov najvažnejših gospodarskih organizacij iz Slovenije in Hrvatsko-Slavonije sklenila podati napram industrijski politiki, ki se uveljavlja v naši državi, to
Izvajo:
1.	Naša davčna bremena presegajo znosno mero in rušijo temelje našega gospodarstva. Osobito je preobremenitev Slovenije z direkt-
nimi davki notorična. Zakon o taksah je nujno potreben smetrene revizije. Ponavljamo zahteve, ki so jih slovenske gospodarske organizacije priglasile glede davčnih zakonov na skupnem zborovanju dne 23. oktobra 1925 in glede Zakona o taksah na zborovanju dne
20.	decembra 1925. Ponavljamo zlasti zahte-vo, da se davčni zakoni izenačijo in da se davčna^ bremena enakomerno razdelijo na vso državo. Poživljamo kraljevsko vlado in narodno skupščino, da uvažujeta naše upravičene predloge ter jih udejstvita.
2. Docim znaci nova zelezniska tovorna tarifa v splošnem koristen napredek, so nam nove previsoke pristojbine na ležarini in stojnim in zlasti nove pristojbine za industrijske tire po nepotrebnem prizadele občutno škodo. Zahtevamo, da se te pristojbine revidirajo in da se primerno znižajo.	^
Nemudoma se morajo urediti železniške tarife preko Ljubljane in Zagreba na Sušak, tako da bo ta naša luka v istini služila naravnemu zaledju. To zahtevo stavljamo v našem interesu, pa tudi v življenskem interesu hr-vatskega Primorja, mesta Sušaka in otokov. V istem cilju naj se pospeši zgraditev železniških prog iz Kočevja in Črnomlja na železnico Zagreb—Sušak, da se tako ustvari neposredna zveza Slovenije z morjem.
Za vzdrževanje cest in mostov v Sloveniji niso v državnem proračunu predvidena potrebna sredstva. Mi poživljamo kraljevo vlado in narodno skupščino, da preprečita propadanje naših cestnih naprav in da v ta namen določita primerne proračunske postavke. Osobito zahtevamo, da se našim okrajem plačaj. dolgovane vsote, kakor tudi, da se naše deželne doklade uporabijo v namene, v katere se po zakonu pobirajo.
3. Odločno protestiramo proti temu, da se velike državne dobave oddajajo v inozemstvo navzlic temu, da bi se mogle izvršiti v domačih tvomicah. V interesu tudi našega delavstva, ki mu preti brezposelnost, zahtevamo, da daje državna uprava domačim izdelkom prednost pred tujimi. Pri primerjanju po-nudenih cen naj se uvažuieio vse oVolnosti, ki vplivajo na produkcijske in prevozne stroške.
4. Odločno svarimo pred carinsko politiko, ki meri na demontiranje industrije v Sloveniji. Mi zahtevamo, da se dovoli carine prosti uvoz vseh surovin, polizdelkov in indu-
i strijskih ter obrtniških potrebščin, ki se v