Posamezna Številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 179. v Ljubljani, v torek dne s. avoosls m Leto XL1X. • SLOVENEC« velja pa poitl na vse strani Jugoslavijo in t Ljubljani: m oalo lato napraj. K 240«— ia pol leta „ .. „ 120— n četrt lata u .. * M-— sa em mesec * • • » M-— Sa inozemstvo celoletno K Mih. B3 Sobotna izdaja: s 2a oelo leto.....K 40 — sa tnoieautvo ... „ 55 — p-. '■'■—. Inserati: n. ...j Enostoipna petllvruta (59 min iiroka ln 3 mm visoka ali nja prostor) sa enkrat ... po K 6*— poslana Itd. . . po K 8 — Pri vočjam naročila popust. ~ najmanjši oglu 59/8 mm K15. Izhaja vsak dan lavzemSl ponedeljka ln dneva po pras* nlka ob 5. vrl sjnlra). ^ Uredništvo jo r Kopitarjevi ullai Stav. 8/m. Raaoplsl se ne vračaj«; nafranklraaa plana sa n sprejemajo. Uredn. telef. itv. S0, apravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Dprava ja t Kopitarjevi ul. B, — Bačan pofitae bran. ljubljanske it. 850 aa naročnino ln it. 349 aa oglasa, avstr. la čaika 24.797, ogr. 28.511, bosn.-Uaro, 7563. n i, i LJ Naš gospodarski položaj. (Govor nar. poslanca dr. Ante Dulibiča v seji nar. skupščine dne 8. avgusta 1921 povodom razprave o državnem posojilu.) Gospodje, predno preidem na predmet, ima dovolite, da se s par besedami dotaknem tistega, kar je g. finančni minister rekel o železnicah. Železniško vprašanje. Kakor smo slišali, je načrt la, da se zgradi popolnoma nova železnica, ki bo prestolno mesto naše države, naš Belgrad spojila z morjem. To je vsekakor dobra misel in nihče se ne more temu protiviti. Toda mi, ki vemo, da taki projekti potrebujejo mnogo in mnogo časa, mnogo in mnogo let, da se izvrše, mi mislimo, da bi morali v prvi vrsti gledati na to, da se vsaj železnice, ki jih že imamo, popravijo in kolikor najbolj mogoče vsposobijo za promet. Mi imamo n. pr. liško železnico, ki bi morala spojiti Dalmacijo z ostalimi deli naše države, in te železnice je dober del že zgrajen. Potrebno bi bilo delo nadaljevati, da se ta spoj, na katerega čakamo mi Dalmatinci že pol stoletja, sedaj po našem zedinjenju končno uresniči. Toda reči moremo, da se v to svrho še ni ničesar storilo. Delo se je prekinilo in mi smo danes, kakor pred pol stoletjem, brez železnice. Dobrovedoč, da bo gradnja liške železnice trajala najmanj tri leta, pa naj bi bil denar zanjo tudi tu na mizi in naj bi se delalo z največjo brzino — zato smo zahtevali, da se vsaj popravi in za promet preuredi ozkotirna železnica takozvana gozdna železnica iz Prijedora do Knina. Doseči nismo mogli v tem pogledu ničesar. To je železnica, ki obstoja in za katero, mislim, ne bi bilo treba velikih izdatkov, da se usposobi za promet; toda niti to se ne stori. Čudno je, da se v tem, ko se ne stori niti to, kar bi se moglo, v današnjih razmerah misli na nov ogromen projekt, ki je po mojem mnenju fantastičen, ker bi ne stal na stotine milijonov, ampak na milijarde. Ta način uprave ne more dvigniti niti zaupanja naroda nasproti vladi niti zaupanja zunanjega sveta nasproti naši državi. Negotovost finančnega stanja. Naj preidem na stvar samo. Mislim, da niti naš g. finančni minister niti katerikoli strokovnjak ali najboljši ekonom ni v stanju, da bi nam tukaj in zunanjemu svetu podal pravo sliko našega gospodarskega, našega ekonomsko-finančnega stanja. Mi v tem pogledu nimamo nikakega temelja, da bi to presodili in to je naša največja nesreča in vzrok, da je svet nasproti nam tako nezaupen. Neprestano padanje naše valute in to, da inozemci nočejo pri nas vlagati svojih kapitalov, so posledice tega nezaupanja. Čitam po listih, da se o padanju naše valute navajajo razni razlogi, toda glavni razlog je v tej negotovosti našega gospodarskega in finančnega stanja. Ta glavni razlog se nikoli ne navaja. Mi, gospodje, nimamo rednega proračuna, nimamo sklepnih računov, nimamo statističnih podatkov o naših gospodarskih razmerah, po katerih bi so moglo presoditi, kakšen je v resnici naš finančni in gospodarski položaj. Trgovska bilanca. Edino naša trgovska bilanca služi danes kot nekako merilo, kako je z nami. Tu moram najprej naglasiti, da trgovska bilanca po mojem mnenju nikakor ni zanesljiva. Od službene strani izvemo, da smo v trgovini od leta do leta pasivni za dve milijardi dinarjev, a jaz mislim, da je primanjkljaj znatno večji. Kajti kdor premisli, kaj vse se je uvozilo v našo državo in kaj se je po dolgotrajni vojni moralo uvoziti; kdor vidi naša z blagom prenapolnjena mesta, posebno naša središča — mora priti do prepričanja, da se je uvozilo mnogo več, nego izkazujejo statistični podatki. Toda vidite, kar tiče trgovske bilance in njene pasivnosti, je to po mojem mnenju stvar, ki naj nikogar ne navdaja s skrbjo; kajti velika pasivnost trgovske bilance v prvih letih po vojni je pojav, ki ga vidimo po vseh drugih državah, ki imajo mnogo boljšo valuto nego mi. Bilo je potrebno, da se po tolikih letih vojne nabavi razno blago in razne stvari. Ta trgovska bilanca se bo že ob sebi uredila, a to bo mogla tem lažje, ako se bo vodila dobra izvozna politika. Plačilna bilanca. Trgovska bilanca ni nikak merodajni faktor za presojanje našega gospodarskega stanja, ampak eden glavnih faktorjev mora biti takozvana plačilna bilanca. Temeljem trgovske bilance, ako je točna, moramo vedeti, koliko blaga je prišlo v državo in koliko ga je šlo iz nje, odnosno kolika je bila vrednost uvoženega in kolika izvoženega blaga, a temeljem plačilne bilance moremo dobiti vsaj približne podatke, koliko denarja gre iz naše države in koliko ga prihaja vanjo. Mi glede, tega nimamo podatkov. Imamo kontrolo nad čeki, nad nakaznicami, ki jih naše banke in denarni zavodi pošiljajo v inozemstvo, toda jaz mislim, da ta kontrola absolutno ne odgovarja svojemu cilju. In jaz bi danes želel, da bi naš g. finančni minister na en in isti dan iznenadil vse banke in denarne zavode in se prepričal iz njihovih knjig, koliko dinarjev so te banke t. j. posamezniki v njih dolžni inozemstvu. Prepričan sem, da ta dolg na- ne Split, 8. avgusta. (Izv.) Demokratski fašisti so prenesli svojo teroristično akcijo iz Splita v Sinj. Včeraj ob pol 2. uri so fa-šistovski dijaki dejansko, napadli ženo sinj-skega sodnika Melade, načelnika krajevne katoliške organizacije za mesto Sinj Dediča in urednika zagrebške »Narodne Politike« Matuliča. Policija jc stala v bližini, toda ni nastopila proti napadalcem, ampak jc streljala v zrak, da razžene množico, ki se je zbrala okrog napadene skupine. Nasprotno je pa poglavar mesta Sinj prišel v frančiškanski samostan in tam izvedel — hišno preiskavo. V neki odprti prazni sobi blizu zakristije je našel dva — podtaknjena revolverja in nož. Vsled tega je dal odpeljati v zapor frančiškan- Belgrad, 8. avgusta. (Izv.) Znanemu vodji in lastniku časnikarske agencije »Avalac v Belgradu gospodu A. Moussetu se je posrečilo spravili v :. Journal des De-bats; članek, v katerem vehementno napada katoliški element v Jugoslaviji. Ta članek ni značilen vsled tega, ker je g. A. Mousse francoski žid, pač pa je zbudil pozornost zato, ker je v Belgradu splošno znano, da časnikarsko agencijo »Avala: vzdržuje v polnem obsegu naša vlada iz Belgrad, 8. avgusta. (Izv.) Današnja »Pravda^: potrjuje vest, da je našemu generalnemu konzulu v severni Ameriki predsednik Harding odvzel eksekvatur. Pri tej priliki »Pravda« silno napada naš RAZDELITEV BIVŠEGA AVSTRO—OGRSKEGA TRGOVSKEGA BRODOVJA. Rim, 6. avg. Reparacijska komisija je odobrila načrt za razdelitev bivšega av- šili zavodov nasproti inozemstvu znaša na milijarde. Tu je propad našega dinarja. Tu se ni postopalo z nikako strogostjo. Vi morete nakazati v inozemstvo tudi milijarde, ne da bi to kdo kontroliral. Zunanji svet ima zato pri nas na razpolagi ogromno vsoto dinarjev; skušalo se jih iz-nebiti in tako se daje dinar za vsako ceno. Glavna kontrola bi morala torej obstojati v tem, koliko denarja v dinarski valuti se nakazuje v inozemstvo. Kajti kaj pomaga prepoved, da ne sme noben posameznik, ko potuje v inozemstvo, jemati s seboj več nego 2000 dinarjev. Ta prepoved ne pomaga nič, ko se morejo milijarde izvažati na druge načine. Plačilna bilanca bi nam dala pravo sliko našega finančnega stanja. Da to ustvarimo, je treba pogledati v naša industrijska podjetja, da vidimo, ali ostaja tisto, kar dobivajo ta podjetja, v deželi in ne gre ven; v čegavih rokah so delnice; koliko se troši na agencije; koliko dividend gre izven dežele. Tu so milijoni in milijoni. To je tisto, kar obremenjuje našo plačilno bilanco. Dodajem, da bi bilo treba potem tudi v obratnem smislu vedeti, koliko nam prihaja denarja iz inozemstva; koliko denarja morejo prinesti naši izseljenci in koliko ga odnošajo. Tako bi mogli vsaj približno ugotoviti, da-li je naša plačlna blanca res tako obupna, kakor mislijo v inozemstvu. skega gvardijana Kotaraša, katerega so po kratkem zaslišanju izročili državnemu pravdništvu v Splitu. Fašitovski dijaki so vznemirjali sinjsko prebivalstvo celo noč z neprestanim streljanjem. Vsled teh dogodkov je v celi srednji Dalmaciji veliko ogorčenje. Postopanje mestnega poglavarja je več kakor sumljivo. Zakaj je naredil hišno preiskavo pri — frančiškanih? Ali je bil dogovorjen s tistimi, ki so revolver in nož podteknili, ali pa je prejel kako denuncijacijo, izvirajočo brez dvoma od tistih, ki so orožje podteknili. Ako mestni poglavar ne bo javil denuncijantov, potem jasno, da je ž njimi bil dogovorjen in n ravnal bona fide. skupnih državnih sredstev, h katerim v znatnem delu prispevajo tudi katoliški davkoplačevalci v Jugoslaviji. Vsled tega katoliški politični krogi surovi napad g. Mousseta z zaničevanjem prezirajo, pač pa so po pravici ogorčeni nad breztaktnost-jo naše vlade, ki ima po pogodbi, sklenjeni med njo in agencijo ., Avalo, pravico neomejene kontrole nad delovanjem te agencije. zunanji urad, kateremu pripisuje vso krivdo na tej škandalozni aferi vsled nesposobnosti vodilnih uradnikov našega zunanjega ministrstva. (Kaj poreče k temu vedno dobro-: informirano Jutro ? Op. ur.) stro-ogrskega trgovinskega brodovja med Italijo in državo Srbov Hrvatov in Slovencev, ki sta ga izdelala Bartolini in Trumbič Samo malo dni nas še loči od manifestacije katoliške misli, ki bo 14. in 15. avg. v Novem mestu. Pripravljalni odbor je z obilnim delom skoro gotov in čaka še samo na Vas, katoliški Dolenjci, da v dnevih zborovanja skupno nastopimo in glasno povdarimo, da nismo katoličani samo po imenu, ampak da naše katoliško prepričanje tudi udejstvujemo. Zborovanje se vrši po sledečem sporedu: V nedeljo ob 8, uri sv. maša v šmihel-ski župni cerkvi. Nato se vrši: 1. Zborovanje politične sekcije—Kmetske zveze v dvorani izobr. društva. Referirajo naši poslanci. — 2. Ob 9. uri zboruje Slomškova zveza v Novem mestu v Rokodelskem domu. — Mladinske organizacije: Orli, Orlice, izobraževalna društva, Marijine družbe, zborujejo po lilanijah v imenovani dvorani po litanijah v Šniihelu. — 4. III. red se sestane pri oo. frančiškanih ob '/•> 3. uri v Novem mestu. — Zvečer ob pol 8. uri družabni večer pri Ivanu Košaku v Novem mestu. V pondeljek zbirališče udeležencev župnij novomeške dekanije na Košakovem dvorišču ob pol 8. uri zjutraj. Nato odkorakajo vsi udcleženci v Kandijo k bolnišnici usmiljenih bratov, kjer bo skupno zbirališče ob 8. uri. Posebni vlak pripelje v Kandijo ob7.54 uri in odhaja iz kolodvora v Novem mestu ob 7. uri zvečer. Iz Št, Janža odajaha vlak ob 6. uri zjutraj. Ob pol 9. uri skupen odhod v sprevodu k sv. maši h kapiteljski cerkvi skozi mesto. Ob 9. uri sv. maša sv. maša pri ka-piteljnu, ki jo daruje mil. g. prošt dr. El-bert. Po sv. maši cerkveni govor in slavnostno zborovanje pred kapiteljem. Cerkveni govor ima č. g. Vovko iz Št. Petra. Po govoru: Bože pravde in Lepa naša domovina. Nato se vrši slavnostno zborovanje s sledečimi govori: 1. Šolsko vprašanje. 2. Katoliška politika in kmet. 3. Mladinska organizacija. 4. Katoliška zavest in tisk. Opoldne odmor in kosilo. Ob 2. urfr popoldan nadaljevanje slavnostnega zdo-rovanja. Po zborovanju pete litanije Matere božje in skupna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu z zahvalno pesmijo. 14. in 15. avgusta vsi v Novo mesto. Reflektante za prenočišče in hrano sprejema tajništvo SLS vNovem mestu samo do 12. avgusta. Pogajanja med radikalci in demokrati. ■ Belgrad, 8. avgusta. Pogajanja med radikalci in demokrati, ki so se šele komaj pričela, a niso uspela niti preko formalnosti, so odgodena vsled nepredvidenih zaprek« do 20. oktobra, ko se bo sestal parlament na redno jesensko zasedanje. Zagreb, 8. avg. ;>Riječ« javlja iz Beograda, da se bodo pogajanja med demokrati in radikalci za določevanje programa dela v skupščini odložila za nekaj časa. Končali so se tudi neobvezni razgovori, ker je večina delegatov odpotovala. Parlamentarni odbor za vnanjo politiko. Belgrad, 8. avgusta. (Izv.) Med parlamentarnimi skupinami se vodijo pogajanja, da se osnuje čimprej stalni parlamentarni odbor v svrho kontrole vodstva naše zunanje politike. V tem odboru naj bi bile zastopane vse stranke. V vladnih krogih pa prevladuje mišljenje, naj bi bil odbor sestavljen samo iz zastopnikov vladnih strank. Centralizacija orožništva. Belgrad, 8. avgusta. (Izv.) Na zadnji seji ministrskega sveta je poročal minister notranjih zadev Pribičevič o reorganizaciji in centralizaciji celokupnega orožništva. Protiv povrat Belgrad, 8. avgusta. (Izv.) Današnja »Pravda« priobčuje velezanimiv intervju svojega zagrebškega dopisnika z Radičem o zadnjem Radičevem razgovoru s Proti-čem. Dopisnik ugotavlja, da je trajal raz govor med obema politikoma dve in pol ure. Radič je Protiču obširno razložil svoje politično stališče in izjavil, da on zastopa svoja dosedanja politična načela že od leta 1899. V svojem razgovoru je Radič dalje naglaševal, da so Srbi, Hrvati in Slovenci samo etnograf:' j en narod, ki se pa po svojih socialnih odnošajih, po svoji zgodovini in kulturi drug od drugega silno razlikujejo. Zato on zastopa mnenje, da bi bila za upravno ureditev naše države najlepši vzor Švica. Na koncu razgovora je Protič izrazil željo, da se z Radičem še enkrat sestane. Belgrad, 8. avgusta. (Izv.) Še pred koncem tegu meseca se vrne g. Stojan M. Protič v Belgrad. Politični krogi pričakujejo, da bo takoj po svojem povratku začel odločno politično akcijo. Začetkom septembra začne Stojan M. Protič v Belgradu izdajati svoj lastni list. Afera na šega generalnega konzula v Newyorku. Politična maščevalnost. Zagreb, 8. avgusta. (Izv.) Ekonomsko-finančni komite ministrov je na |pji zadnji seji razpravljal o načrtu regularne Sa-ve v oddelku Zagreb — SlavonskfjiBrod. Kredit za to prepotrebno regulacijo ni bil dovoljen, čemur se moramo vsekakor čudili, ako pomislimo, kako velik del državnih dohodkov plačujejo Hrvati. MAKSIM GORKI — DIKTATOR ZA PREHRANO V RUSIJI. Beograd, 8. avg .Presbiro poroča iz Pariza: Po najnovejših poročilih iz Rusije je imenovan Maksm Gcrkij za diktatorja za prehrano vse Rusije. Gorkij je že dobil potrebna pooblastila. V kratkem namerava priti v Evropo in začeti pogajanja v svrho cdpcšiljanja živil Rusiji. Iz Rusije odidejo v kratkem tudi tri delegacije pod vodstvom profesorja Pehtareka, Jofeja in Lunačalske-ga, ki bodo odšle v Zedinjena države, Italijo, Češkoslovaško. Francosko, Angleško in skandinavske države, v svrho organizacij prehrane bednega ruskega prebivalstva, VRHOVNI SVET O ŠLEZIJI. Pariz, 8. avgusta. Danes popoldne je otvoril zborovanje vrhovnega sveta ministrski predsednik Briand, ki mu je stal ob strani minister Loucheur. Seji so prisostvovali min. presednik Lloyd George, lord Curzen, min. predsednik Bonomi, minister zunanjih poslov Della Torretta, zastopnik Zedinjenih držav polkovnik Harvay, japonski poslanik v Parizu vicomte Ichi, japonski poslanik v Londonu baron Ha-yashi, kakor tudi izvedenci zavezniških držav v gornje-šleskem vprašanju. Belgijsko odposlanstvo se seje ni udeležilo, ker je bila posvečena edinole gornje-šleskemu vprašanju. Min. predsednik Uriand je pozdravil navzoče in povabil posamezna odposlanstva, naj podajo splošen pregled gornje-šleskega vprašanja. Predsednik komisije izvedencev Fremageot je pojasnil ju-ridično stališče Francije in dokazal, da se glasovalno ozemlje lahko razdeli in da se mora razmejitev ravnati po izidu skupnega glasovanja. Sir Cecil He ..-ts je obrazložil angleško stališče, ki je prišlo do zaključka, da je industrijsko ozemlje nedeljivo in da se naj nedeljeno prisodi Nemčiji. MORILEC GROFA TISZE PRIJET. Berlin, 8. avgusta, Hamburški časopisi poročajo. da se je posrečilo oblastem p., jfeti morilca grosa Tisze, bivšega častnika Csernyaka. Cserniak je bil zaposlen v neki hamburški tvornici avtomobilov in je vzbudil pozornost policije vsled velike množine pjoštnoležečih pisem iz Madžarske in Dunaja, katere je prejemal vsak dan v Hamburg. Policija je pisma zaplenila in tako odkrila morilca, katerega so takoj zaprli, Hamburg, 8. avgusta, K aretaciji domnevnega morilca grofa Tisze, stotnika Csernyaka se javlja, da zahteva Madžarska njegovo izročitev, ker ga sumi udeležbe pri zločinu. Hamburški senat bo v posebni seji sklenil, ali naj aretiranca izroči ali ne, Kancelparagraf in pravoslavni. Dr. Voj. Janič, tajnik narodne skupščine in pravoslavni duhovnik, je objavil v »Novem Životu« razpravo o kancelparagrafu, ki jo je ponatisnila na uvodnem mestu tudi »Samouprava«, glasilo radikalne stranke. Moramo reči, da je dr. Janič izrekel o kancelparagrafu pravilno sodbo in obžalovati je le, da radikalna stranka, ki je bila proti njemu, ni vztrajala na svojem stališču nasproti hrvatskim in slovenskim skupinam iz vladne stranke; ob koncu te debate, piše dr. Janič, so bili gotovo vsi Srbijanci za to, da se izloči iz ustave, ali nepomirljivo držanje Slovencev in Hrvatov iz vladne večine je obvezalo vlado, da sprejme, dejansko nekoliko spremenjen predlog ustavnega odbora. Mi izjavljamo, da bi kancelparagraf ne smel v ustavo. Pravoslavna cerkev kakor Srbi vobče ne nosijo nobene odgovornosti za kancelparagraf, ki spravlja v nevarnost verski mir v državi. Do leta 1912. je bila pravoslavna cerkev državna cerkev, ostale veroizpovedi pa so vživale že tedaj popolno svobodo in državno pomoč. Ker je z osvobojenjem Južne Srbije prišlo v državo večje število katolikov, je srbska vlada sklenila konkordat. Po ujedinjenju se je pa pravoslavna cerkev odrekla svojega prava in se postavila v vrsto ostalih verskih organizacij, kar je sicer čisto naravno. Zdi pa se, da g. dr. Janič, čeravno se je v to vprašanje dobro uglobil, vendar ni doumel, zakaj smo katoličani t tem vprašanju nepomirljivi, dočim so ostale verske organizacije s kancelparagrafom zadovoljne. Mi smo to vprašanje ponovno ln izčrpno obravnavali in poudarjamo tu samo, da je vmešavanje države v strogo cerkvene zadeve —i in cerkvena zadeva je verski pouk v cerkvi — po načelih katoliške cerkve nedopustno. Dr. Janičeva razprava je nov dokaz za našo ponovno izrečeno trditev, da niso Sr- bijanci tisti — izjeme so povsod — ki vodijo boj proti katoliški cerkvi, ampak pre-čanski politiki, predvsem slovenski demokratje in samostojneži, ki slepo drvijo za svojim velikim mojstrom Pribičevičem in ga še podžigajo. K albanskemu vprašanju. Belgrad, 8. avg. (Izv.) O položaju dobro podučena albanska osebnost, izgnana iz domovine po Italijanih radi narodnega in Jugoslaviji naklonjenega mišljenja, je pove dala našemu poročevalcu sledeče: V albanski državi se kljub vsej sedanji kaoti.čnosti vendar jasno pojavljajo tri stru-je občnega mnenja: tu,rkofilstvo, italofii-stvo in narednjaštvo. Prva stranka je konservativna; druga je tačas vladna; a v narodnem predstavništvu absolutno večino ima tretja, nacionalna, ki nagiba k ozki prijateljski zvezi z jugoslovanskim sosedom, T u r k o f i 1 i so stranka muslimanov (starincev in mladincev); njih državna ideja je turška, njih up so kemalisti- Sovražijo antanto razun Francije; odklanjajo seve tudi jugoslovanski upliv. I t a I o f i 1 e predstavlja vladna stranka v Tirani, ki je navidez neodvisna; Italijani se zelo taktično izognejo vsakemu vmešavanju v oblasti; tim večji je njih resnični vpliv. Orožje narodne brambe, muni-cija, banke, posojila in druge velevažne stvari prihajajo iz Italije, vladin duh je italijanski, tak da se Albanija po današnjem položaju lahko smatra za prekjadransko kolonijo Italije, Narodna stranka ima kakih 60 odstotkov ljudskih glasov, če ne več, a ne prc-ide do veljave, ker za enkrat še ne razpolaga z večjimi sredstvi nego z dobro voljo ki jo je pa že Krek večkrat imenoval nezadostno za stvarjenje držav. Zavedajoča se vseh težkoč išče ta stranka začasno za-slombo zunaj: ne pri Turkih, katerih je pro-šlost; ne pri opasni velesili preko morja, ampak pri mladem sosedu Jugoslaviji, Bistveno je pri tem in značilno za nesmiselno obrekovanje našega liberalnega časopisja o »raznarodovalnem rimljanstvu,«, da so ti ljudje opustili vso mržnjo proti Srbiji iz leta 1913, od tega časa, odkar obstoji nova naša večja država, ki z nadlpalovično katoliškim prebivalstvom jiamči za prijazno, saj ne protikatolišlkio zunanjo politiko napram katoliškim Albancem, Ti upajo na Hrvate in Slovence, ki so jih za avstrijske okupacije in že preje spoznali koi prijazne, nevsiljive in omikane; hkrati pa zdaj spoštujejo junaške Srbe, katerih korektno postopanje 1916 na umiku se občno priznava, mejtem ko je bivša Avstrijja v okupaciji 1916—18 in z a umilka 1918 izgubila zadnje simpatije. Nepotrebno je govoriti o tem: kak malo kaže ravno sedaj ogroževati vzcvetoče simpatije mlade nam sosedne države z ve-lesrbskim intervencionalizmom (gl. »Slov.« št. 168, 27. VII. 1921). Peščica pravolsavnih Albancev pa (kakih 30 rodbin v Skadru in n. pr. vas Vraka na jugu, katera je drugače trdnjava italija-mašev) je tudi narodna in seveda srbstvu še posebno naklonjena. Nosilci narodnega gibanja, ki je tudi močno katoliško (napram turkašeml in vofilno (proti italijanaštvu) so viteški rodovi severnoalbiansikih hribovcev predvsem Mi r i d i t i (na nižjih planinah in (v vi®o-kem gorovju) Dukagjini (po zgod. poglav. Ivanu, t, j. »duk-u Gjinu«) ter M a 1 c i j a e m a d h e (velika Malcija), junaške velerod-bine, katerih vstaja proti tiranski vladi na italijanaškem jugu je našemu »narodnemu« časopisju tako slabo znana, da mu je morala služiti za brco proti »raznarodovalne-mu katoličanstvu«. Tiranska ustava je (podobno matarski) monarhična ter začasno brez kralja; državo vodi »kraljevski svet« t. j. »kshilli (izg. kšili) mretnu;er« štirih članov, to so: Ačif-paša in Abdi Bey Toptani (bratranec Esad-pašin, ki je, kakor znano, tudi bil iz slavne tiptomske rodbine) oba nekoliko turkbfilna a prav skromno, in dva izrazita italijanaža: msg. Bunči ter dr. Turtulli, Časopisje je skozi albansko (Ie er. ima Škofijsko društvo za varstvo sirot sirotišnice, od katerih omenjamo le ono v Št. Vidu nad Ljubljano, koje letni izdatki za leto 1920. znašajo 323.894 K. Že samo to število pove o velikanskem delu in trudu pri zbiranju darov posameznih dobrotnikov. Sirotišnico vodijo redovnice, ki vzgajajo to osirotelo deco po ver-sko-nravnem pravcu. Društvo za Mladinske domove zbira otroke v šole prostem času. Na Kodeljevem jih zbira dnevno do 200 in čez. Vzgojo vodijo v tem domu oo. salezijamci. Takih domov bi v neposredni bližini Ljubljane potrebovali še več, kakor tudi po industrijskih krajih. Omenjal je tudi potrebo takih domov za žensko mladino. Mimogrede omenjamo, da je bil ta Mladinski dom ustanovljen 1, 1919, in je imel doslej izdatkov nad 200.000 K. Veliko dobrega store društva in družbe, kakor: Sv. Vincencija, ki ima 16 konferenc v Sloveniji in so imele 1. 1920. okroglo 200.000 K izdatkov. Elizabetnih konferenc je 10, kojih delo je vzporedno z Vincenci-jevimi konferencami. Posredno skrbe ea reševanje mladine tudi društva, kakor: Dobrodelnost, Sveta vojska, Rafaelova družba, Dijaška in Ljudska kuhinja, Društvo sv, Marte, Kat. društvo rokodelskih pomočnikov, Vajeniški dom, Kat. društvo za mladeniče, Pripravniški dom in različni odseki pri Marijinih družbah in pri izobraževalnih društvih. V jasni luči nam je pokazal, koliko dobrega store redovi, kakor salezijanski, šolskih sester, frančiškanov, lazaristov, uršulink itd., itd, V podrobnosti se ne moremo spuščati, povemo končno le še to, da ima krščanska caritas 26 naprav, vzgojnega in učnega osobja 388 in poleg tega osobja še skrbstvenega 429. V oskrbi so imeli ti zavodi 3340 gojencev. Te številke dovolj nazorno govore o občudovanja vrednem delu. V sklepnih besedah je pozval učiteljstvo tudi na karitativno delo, ki obstojaj v tem, da: 1. podpiramo vsa ta društva in da se udejstvujemo pri državni zaščiti, 2, da gremo na roko vdovam in sirotam, 3. da čuvamo ugled redovnikov in redovnic, ki toliko store za blagor posameznih sirot in opravljajo velikansko delo državi v prid. — Obljubil je, da bo izdal o zaščiti dece posebno knjigo,iz katere bo razvidno vse, kar se je dosedaj v tem vprašanju v Sloveniji storilo.- Učiteljstvo mu je bilo za njegov temeljit referat, s katerim ga je vpeljal v premalo poznano polje, prav hvaležno. Iz poročila gdč, učiteljice Ž i r o v n i-k o v e moremo v kratkih besedah navesti le nekaj smernic, kako deluj ~ učitelj med ljudstvom. V izobraževalna društva pripelji vso iz šole izstopajočo mladino! V društvih vadi mladino: v petju, dramatiki, telovadbi; prirejaj z njo izlete in sestanke, gospodarske in gospodinjske tečaje itd. Velikega vzgojnega pomena so zlasti tam, kjer mladino love liberalna društva, telovadni odseki Orlov in Orlic, ki po dosedanjih izkušnjah vzgajajo odločne katoliške značaje. Njeno predavanje ni bilo zgolj teoretično, ampak govorila je iz svoje prakse in dokazala, da more učitelj poleg svojega stanovskega dela žrtvovali nekaj ur na teden tudi delu izven šole, če ga preveva idealna požrtvovalna narodna ljubezen, Učiteljstvo ji je priredilo koncem predavanja prisrčen aplavz in nadučitelj Bajec je izjavil, da še veliko več deluje kakor pa je navedla v svojem predavanju in vendar vrši svojo šolsko dolžnost nadvse točno in vestno, (Dalje.) Grška zmaga nad Turki. Atene, 7. avgusta, Ministrski predsednik Gunaris in vojni minister sta dospela na krovu torpednega rušilca »Ve-los« v Brusse, Ministrski predsednik Gunaris je izjavil časnikarjem, da se bodo operacije zopet začele in nadaljevale tako dolgo, dokler ne bo zlomljen zadnji odpor sovražnika, Carigrad, 7, avgusta. Kemalistična vlada namerava prepeljati arhive iz An-gore v Cczarejo. Kemalistična vlada )e pripravila že tudi stroje in provijant za potovanje spričo možnosti, da zasede mesto sovražnik. «i £ V grško-turškem sporu je ententa, kakor znano, razdvojena: Francozi sim-patizirajo z vlado v Angori, angleške simpatije pa so na strani Grkov, kar je jako iahko umevno, vsaj bi nova močna turško-nacdonalistična država v prednji Aziji lahko resno ogrožala Mezopotamijo in samo Indijo, Vesti, ki so doslej prihajale iz Male Azije o poteku grško-turške vojne, so si bile zelo protislovne. Ker so pa v zadnjem času začeli tudi Turkom prijazni Francozi razširjati za Turke neugodne ve« sti z bojišča, zato smemo smatrati, da fe vsaj za enkrat vojaški položaj za Turke v Mali Aziji zelo neugoden in da bodo morali napeti vse sile, ako hočejo svoj sedanji položaj izboljšati bodisi sami ali pa s tujo pomočjo. Politične novice. + Pod diktaturo kapetanovo. Posl. dr. šimrak je vložil na ministra Pribičeviča interpelacijo, iz katere posnemamo sledeče gorostasnosti: Prosvetno društvo »Fruško-gorac« v Sremskih Karlovih je priredilo V svojih društvenih prostorih veselico v nedeljo 24. julija ter je imelo za to tudi dovoljenje od oblasti. Veselica se je vršila V popolnem redu. To pa ni dalo spati šefu policije kapetanu Mandiču, znanemu čokorilcu, da je šel sam tja izzivat. Pokli« cal je iz dvorane Karliča in ga ozmerjal, zakaj še ni oddal spiska članov. Ta mu odgovori, da se mora prej vršiti seja od« bora, ki bo to takoj izvršil. Kapetan ga je ponovno ozmerjal s »svinjo«, zdivjal v dvo« rano, začel tam vpiti in ljudi izganjati. Na ulici je vpil dalje in ljudi pretepal z bičem, tako da se je enemu vlila kri po licu. Nato je zahteval od revizorja, da gre po pred« sednika društva, da mu ta izroči inventar. Prišli so trije. Predsednik vpraša kape« tana, je-li prihaja službeno? Kapetan: »Kaj mislite, da prihajam kar tako! Nisem kur-ba... seveda službeno. Pojdite k Šimraku in Baricu, pa naj interpelirata, toda ve« dite, da so interpelacije umrle.« Nato se je vršila preiskava s takim-le famoznimi vpra« šanji: »čemu vam služi načrt mesta Kar-lovca?« Predsednik: »Da služi za orienta« cijo za naslove in raznašanje vabil.« Opa-zivši eno številko »Peckala«, hrvatskega humorističnega lista, je kapetan obdolžil društvo— nelojalnosti. Med spisi je našel dopis »Hrv. kat. narodnega saveza« in dejal: »Iz Zagreba, ha, to je nekaj zame!« Ozmerjal je prisotne, ker se društveniki nazivajo »drugovi« (tovariši), češ ali ne veste, kaj so drugovi (mislil je na komuniste) napravili?« V tem tonu je šlo dalje in končno je dični kapetan zaplenil vse društvene knjige, časopise, karte, spise, tamburice, note in — od oblasti potrjena —i društvena pravila brez inventar« skega spisa. Dr. Šimrak zahteva M interpelaciji, da se društvu zaplenjene stvari vrnejo in se uvede proti čokorilovcu Mandiču preiskava. + Klerikalci za vstop v vlado. Ne« deljsko »Jutro« piše v uvodniku med drugim: »Ne izdamo nobene tajnosti, če povemo, da se slovenski klerikalci pripravi j a jo, kako bi se pridružili vladni večini'.". . Zadovoljni bomo, če se sedanji vladni koaliciji pridružijo tudi klerikalci,.— Tudi mi ne izdamo nobene tajnosti, če konštati-ramo, da se slovenski klerikalci še ne pripravljajo, kako bi se pridružili vladni večini in pomagali vleči iz blata demokratski vladni voz. »Jutro« servira vsako ne« deljo svojim ovčicam vstop klerikalcev v vlado in ga garnira ali s povabilom na klerikalce ali pa s klerikal. prošnjami. Eno ip. drugo pa je samo ponesrečena »frocla-rija«, ki nas absolutno ne spravi iz ravnotežja, in dokazuje le to, da »Jutro« niti »froclati« ne zna več, + Nova stranka v Sloveniji. G. dr, Niko Županič napoveduje v »Slov, Narodu« ustanovitev radikalne stranke v Sloveniji, Novi stranki bi se pridružili v prvi vrsti stari liberalci, ki z Žerjavovim »vodstvom« niso zadovoljni, Ta načrt ni baš nov in je dal že na zadnji seji načelstva liberalne stranke povod za jako burne prizore, ki jih liberalci sicer taje, a namera« vana ustanovitev radikalne stranke v polnem obsegu potrjuje. '+ Besede in dejanja. Trumbičeva »Slobodna Tribuna« se peča z dejstvom, da je zadnji čas celo »Riječ« začela grajati razne pojave sedanjega režima in priporočati iztreznenje. Svoj članek zaključuje tako-le: »Ne pravimo, da je »Riječi« pri tem do mistificiranja pristašev in javnosti, a opozarjamo jo, da mora ostati jav« nost nasproti njenemu sedanjemu »lepšemu licu« nezaupna vse dotlej, dokler bo tako pisanje šlo pod firmo demokratske stranke, dokler bo to »lepše lice« — za krajevno porabo — tu med nami kakor krinka pokrivalo ono grše, črnejše, mefi-stofilsko lice, ono pravo lice demokratske stranke, ki je v mnogočem zastrupila položaj in razmere in izdala vse lepe besedo svojega programa, v prvi vrsti pa jugoslo-vanstvo, o katerem še sme govoriti kaka skupina v Zagrebu ali Primorju, o katerem se pa v stranki drugod nikjer več ne govori.« -f- Vojaška dolžnost v novih Italijan-skih pokrajinah. Italijanski vojni minister je v parlamentu na neko tozadevno interpelacijo odgovoril, da se vojaška dolžnost na nove pokrajine ni mogla raztegniti preje, dokler prebivalstvo tamkaj ni imelo državljanskih pravic. Sedaj, ko so nove pokrajine poslale v parlament svoje zastopnike, se pritegnejo tudi novačenju. Način novačenja se določi sporazumno s političnimi zastopniki novih pokrajin. Minister je izrazil trdno upanje, da se bodo »novi italijanski bratje« odzvali klicu domovine, V tem upanju ga potrjuje zgled furlanskih Slovanov, ki so, pozvani leta 1876., da postanejo del Italije, postali izvrstni Italijani in so v zadnji vojni doprinesli domovini svoj krvni davek. -j- Sadovi italijanskega fašizma. »Po-polo d' Italia«, Mussolinijevo glasilo, se z vso odločnostjo postavlja na stran sklenjenega sporazuma s fašisti in piše: »Prišli smo tako daleč, da Italija ni več narod, ampak kaotičen konglomerat srednjeveških občin, v svoji slepi strasti neprestano zapletenih v medsebojne krvave boje. Pomikamo se nazaj v polni srednji vek; na ta način se narod ne spaja, ampak razbija, A zunanji sovražniki z radostnim očesom gledajo naše norosti in sc z njimi okoriščajo.« + Italijanski socialisti za Rusijo. »Avanti« je priobčil manifest, ki poziva italijanski proletariat na pomoč Rusiji, Povsodi naj se zbirajo denarni prispevki, da se olajša beda ruskega prebivalstva. Prefcmisrie. pVelika manifestacija za neodrešene brate Slovence, ki so še ostali pod Madžarsko v okolici Monoštra bo o priliki narodne slavnosti v Turnišču dne 15. avgusta t. 1. Naš velezaslužni ekspert na mirovni konferenci v Parizu, vlč. g. prof. dr. Sla-vič bo govoril o tej trnjevi točki našega Prekmurja. p Priglasiti se morajo vsi udeleženci narodne slavnosti čimpreje po dopisnici naslovljeni »glavnemu odboru za prireditev nar. slavnosti v Prekmurju v Dol, Lendavi«, p Iz Ljubljane morajo odpotovati vsi udeleženci teh slavnosti dne 13 .avgusta v soboto z jutranjim vlakom, ki odpelje ob 5.18 uri zjutraj iz glavnega kolodvora. p Iz Maribora gredo udeleženci na tabore v Prekmurje z vlakom ob 9. uri v soboto 13. t. m. zjutraj. Dohod v Dolnjo Lendavo ob J/2 13. uri popoldan. p Velikanska suša, kaLor po celi državi, je vladala tudi v Prekmurju. V četrtek 4. t, m. proti večeru pa se je končno vlil toli zaželjen dež, ki je izredno ugodno Vplival na daljnji razvoj letine. Upamo, da se bo še nekaj popravilo. Štajerske novice. š Prva seja novega občinskega zastopa v Mariboru. Danes se ie vršila prva seja novega občinskega zastopa. Seji ie predsedoval župan Grčar, ki je takoj po otvoritvi seje predložij občinskemu svetu novi pravilnik, ki je bil sprejet. Nato se ie vršila volitev 13 odsekov. JDS ni zastopana vnobenem odseku, ker je vsako izvolitev že a priori odklonila. (To je stranka teda in »dela« HI Nato ie sledilo nekaj nujnih predlogov, med temi tudi predlog socijalnega demokrata Bahuna, nai se iz-premeni ime Gosposke ulice kot nedemokratično, Obč, svetnik g. KrepekSLS ga ie dobro zavrnil z opombo, da se socialna vprašanja ne rešujejo z izpremembami uličnih imen. Nato je občinski svet rešil nekaj personalnih zadev, š 20 letnico podružnice »Slov. planinskega društva v Rušah so včeraj praznovali na jako slovesen način. Slavnosti se ie udeležilo nad 4000 oseb. š Zdravstveni teden, ki se vrši te dni v Mariboru, je vzbudil veliko zanimanje med vsemi sloji prebivalstva. Vsak večer so predavanja, v realki pa so priredili spretno sestavljeno zdravstveno razstavo. Vsako jutro so predavanja za vojake. Zdravstveni teden se vrši s podporo zagrebškega in ljubljanskega zdravstvenega odseka in pod pokroviteljstvom okr. glavarja dr. Lanišiča. š Stavbinska družba »Hitrozid« je imela včeraj svoj ustanovni občni zbor. Družba razpolaga z 9 modernimi stroji, ki že vsi delajo, tako da je upati, da bodo kmalu dograjene prve stavbe. š Umor na veselici. V nedeljo zvečer ob poldeveti uri je na planinski slavnosti v Rušah 21 letni Anton Trnek, delavec v elektrarni na Fali po kratkem sporu pred drsalnico z nožem zabodel abiturienta Franca Serajni-ka. Prerezal mu je tik pod ključnico žilo pri-vodnico, vsled česar je nastopilo notranje iz-krvavljenje in v par minutah smrt. Storilec je bil aretiran n izročen državnemu pravdništvu. Pokojnik je bil edini sin mariborskega učitelja g. Serajnika. Dsi®wna norica. — Umrla je včeraj zjutraj g. Olga S c h i 11 e r , roj. Bernard, soproga šolskega voditelja Rudolfa Schiller v Črnomlju. N. p. v m.! — Nov inženir. Na dunajski poljedelski visoki šoli jc bil g. Jožef Rustja, član jug. kat. akad. društva »Jug« in bil proglašen inženjerjem poljedelstva. Iskreno čestitamo! — Osebne vesti. Za geometra v X. činovnem razredu je imenovan Ivan Ma-rinčeV in sicer v Ptuju. Pri finančni pro-kuraturi v Ljubljani so imenovani: dr. Fr. Hubad za začasnega finančnega svetnika, dr. Jožef Vidmar za začasnega finančnega tajnika in za kanclist Srečko Gruber. — Avskultanti Fran Brečko, Ivan Tratnik, dr. Ljudevit Zupin, Gilbert Zupančič in dr. Dominik Drnovšek so imenovani za sodnike. Za provizoričnega policijskega komisarja jc imenovan sodni major v rezervi dr. Mirko Kresnik. — Poroke. V soboto, dne 30. julija so bili v šmihelski farni cerkvi poročeni: Dr. Celestin Jelene iz Ljubljane z gdč. Julijo Zurc-Štemburjevo iz Kandije in dr. Jožef Režek, odvetniški koncipient z gdč. Pavlo Zurc-Štemburjevo. — Slov. Dijaške zadruge v Pragi, Brnu in na Dunaju obveščajo svoje člane, da naj prošnje za centralne štipendije za prihodnje šolsko leto vpošiljajo direktno (ne potom zadrugj na poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani in sicer do 20, t. m. Tozadevna naredba je bila objavljena v dnevnikih in v »Uradnem listu« št. 91 od 4. t. m. — Cerkveno glasbeni tečaj za organi-ste priredi 13. in 14, septembra Cecilijino društvo za ljubljansko škofijo, Predavanja bodo obravnavala najbolj praktična in najpotrebnejša vprašanja iz cerkvene glazbe (koral, cerkvenoglasbena literatura, metodika pevskega pouka, ljudsko petje, cerkveno glasbeni predpisi, skrb za cerkvene predmete). Organisti, ki se bodo vdeležili vseh predavanj, dobe stanovanje in hrano brezplačno; prosilo se je tudi za polovično vožnjo po železnici- Po zaključku tečaja se bo vršil občni zbor Ceeilijinega društva za ljubljansko škofijo. Društvo želi, da se čim več organistov prijavi za vdeležbo Prijave, ki naj jih pošljejo župni uradi, sprejema knezoškofijski urad do 31. avgusta t. 1. — Požar na Barju. Na travniku posest-nice Helene Kremžar iz Brezovice, kateri se nahaja tik železniške proge, se je vnela ledina, potem šota in v zemlji še od pamti-veka nahajajoči Se les. Radi velike suše in pomanjkanja vode, se je ogenj pod zemljo tako močno razširil, da ga je bilo mogoče šele čez pet dni pogasiti. V svrho gašenja požara je železniška uprava dostavila 15 tenderjev vode iz Ljubljane ter dala na razpolago okoli 150 delavnih moči. Gasilne akcije se je požrtvovalno vdeležilo tudi tamkajšnje prostovoljno gasilno društvo, kakor tiiidi prebivalstvo in orožništvo. Kakor je dognano, je nastal požar vsled padca iskre iz dimnika mimovozečega vrhniškega vlaka. — Fašistovski predlog proti rdeči zastavi. Fašistovska skupina v rimskem parlamentu je predložila zakonski načrt, ki določa, da se na nobenem javnem poslopju ne sme izobesiti druga zastava nego narodna; javna uprava, ki bi se proti temu pregrešila, se razpusti. — Z Dobrove. Kakor kaže, obstoja na Dobrovi družba z omejeno zavezo, ki si je nadela nalogo, da blati nelju,be ji osebe okoli raznih oblasti in po časopisju, v prvi vrsti iz maščevanja, ker to družbo vsi dobro misleči dobro poznajo in ne marajo zanjo. Zadnje čase si je vzela celo monopol na resnico, a v časopise poroča vedoma neresnico, kakor razvidno iz Slovenca št. 177. Resnica je, da je učiteljici P. ovadil bivši občinski tajnik in organist Vinko Jovan. To je potrdila sodna obravnava dne 28. aprila in 25 julija, ko je bil ta »inteligentni« gospod pripraviljen preklicati vse. Resnica je tudi, da je bil gospod nadzornik Rape spisal dekret za suspenzijo brez vsake preiskave. Priča zato je nadučitelj Dominik Bric ki je te novice prinesel iz nadzornikove pisarne. Suspenzije ni izvedel, ker so mu to preprečili drugi, ki so zahtevali prej preiskavo, ki pa ni mogla učteljicama P. dokazati ničesar slabegla, vendar pa je sklenila šolska oblast, da se ju prestavi, da bo red na Stoli, Kdo pa je večletni krivec nereda na šoli, vsaik dobro ve. V kratkem se bo moral vsled obnašanja nasproti učiteljstvu zagovarjati pred sodiščem- Sedaj ponižno prosjači odpuščanja, ki ga pa hudobnost ni vredna! Moralno kvaliteto — posebno enega iz te družbe — ne bratov, ampak vinskih »bratcev« na Dobrovi, kvalifikujejo shranjena pisma. Si tacuisses . ., — Organistovsko službo bi sprejel upokojenec proti samemu prostemu stanovanju iz dveh zdravih sob in kuhinje. Naslov se izve pri upravi »Slovenca«. —Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse člane, ki se bodo udeležili III. kongresa jugoslovanskega lekar-skega društva v Ljubljani in reflektirajo, da jim društvo preskrbi za ta čas stanovanje, da sigurno do 20. avgusta podpisanemu odboru lo naznanijo. Za odbor: dr. Vi Gregorič, t. č. predsednik, dr. C, Ko-motar, t. č. tajnik. — Izjava. Pred 2 letoma sem kupil veleposestvo Mala vas pri Dobrniču. Moj rajni brat Lovro Lah, tedaj župnik v Sv. Križu pri Litiji, je bil pri kupčiji navzoč, a prispeval pa ni k nakupu niti vinarja, ker kot duhovnik ni ničesar imel. Pred pričami je dejal sam: - Rad bi kaj pomagal svojemu bratu pri tem nakupu, a nimam. Trnel sem iz mirnih časov nekaj prihranjenega, pa mi je požrlo vojno posojilo. : — To izjavo podani v upoštevanje onim, ki ali nevede ali pa iz zlobe drugače govore. — Mala vas, dne 8. avgusta 1921. Mihael Lah, veleposestnik. — Ogenj na Borovnici. Pred par dnevi je nastal med 13. n 14. uro na strehi skladišča južne železnice na Borovnici ogenj. Tamkajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu društvu, katero je takoj dospelo na lice mesta, se jc posrečilo omejiti ogenj in preprečiti večjo nesrečo. Požar ie nastal vsled iskre, ki je zletela iz dimnika mimovozeče lokomotive. —Srebrna damska zapestna ura se je našla 5. t. m. na Glavnem trgu v Kamniku. Dobi se v trgovini Janko Grašek, Kamnik. S poti v Strassburg. Monakovo, 3. avgusta. V ponedeljek popoldne smo sc sešli zastopniki O, Z. na mariborskem kolodvoru pred odhodom vlaka na Dunaj. Dva sta vsled ovir morala ostati še par dni doma, a prideta gotovo do sobote za nami v Strassburg. Carinarnica v Mariboru in v Špiljah sta hitro izvršili svoj posel. Med petjem narodnih in orlovskih pesmi smo se prepeljali čez današnjo mejo, Četudi utrujeni vsled dolge vožnje v 3, razredu (v 2. nas blagajnik ni pustil), smo oživeli ob jutranjem svitu na višini divnega Semmeringa, na Dunaju pa smo se bratsko zagrlili z zastopniki čehoslov. orlovske župe na Dunaju, ki so nas gostoljubno sprejeli v svoje društvene prostore. S težavo in mnogimi žrtvami smo si priborili vozne listke in nakaznice za sedeže brzovlaka Dunaj—Monakovo, potem pa se razpršili v spremstvu bratov dunajskih Čehov po mestu ogledovat in kupovat potrebščine vzlic pekoči vročini. Neizbrisno nam ostane v spominu večer 2. avgusta. V dvorani češke Sv. Metodej-ske jednote za XV. okraj se je zbralo nad 200 članov in članic čeških kršč. socialnih organizacij k pozdravu. Ker smo se šele zbirali in se je tekmovalna vrsta slikala, so morali ti naši dobri prijatelji na nas čakat celo uro, potem pa so nas počastili z lepim improviziranim pozdravnim večerom. Narodne himne in orlovske skladbe orkestra, narodne pesmi (češke in slovenske), telovadni nastopi čeških Orlov, Orlic in gojenk, dunajsko-češki kupleti in nagovori obojestranskih zastopnikov, vse to se je strnilo v krasen, bratske ljubavi prepojen večer, ki je utrdil iznova tesne bratske vezi in tvoril nekak most med I. slovanskim orlovskim taborom v Mariboru 1. 1920. in II. v Brnu 1. 1922. Z začudenjem so obstali Dunajčani po cestah pred zapadnim kolodvorom, ko je ob 10. uri zvečer prikorakala tja pisana povorka 200 glav, ki je odmevala: Živio, Bog živi, Zdar Buh i. dr. vzklikov. Kar ločiti se nismo mogli od bratov in sester, ki so z nami združeni v tako globokoobčute-nem, požrtvovalnem bratstvu, krščanski ljubezni in slovanski vzajemnosti. Vožnja Dunaj—Monakovo pa ni imela dosti prijetnosti za nas. Nočna vožnja na tesnem prostoru, vročina in utrujenost so nas mučile, vendar nas je poživljal v jutru pogled na lepe bavarske loge in mesta. Gostoljuben sprejem v Kolpingovem domu v Monakovem nam je dal zopet nove svežosti. Tu bomo nočevali in jutri zvečer, ako bo šlo po sreči, dospemo v Strassburg,__ UubUanske novšce. lj Šentpetersko prosvetno društvo ima v torek, dn 9. t. m. ob 8. uri zvečer odborovo sejo. Prosim polnoštevilno udeležbe. — Predsednik. (K) ljProsveta frančiškanske župnije v Ljubljani. Danes zvečer odborova seja. Prisotnost vseh odbornikov dolžnost. — Tajnik. Ij Slov. glasb, društvo »Ljubljana . Skušnja danes ob 7. uri za ženski, ob 8, uri za moški zbor v L j u d s k e m d o m u. o lj Osrednji odbor »Krekove prosvete« ima sejo v danes dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer. — Predsednica. lj Nova žrtev Ljubljanice. Včeraj popoldne je pri kopanju utonila v Ljubjanici pri Vevčah mada gospa Olga Rant. ki je bila učiteljica na Štajerskem. Njen mož je uslužben v Ljubljani. Zašla je v globočino in utonila vpričo večjega števila kopalcev. Za rešitev ne bi bilo treba posebnega poguma, ker je reka ozka, teda rešitelja ni bilo!! lj Vlom pri veletvrdki I. C. Mayr, V noči od 7. in 8. avgusta je bilo vlomljeno v manu-fakturno veletrgovino I. C. Mavr. Vlom se je izvedel silno predrzno. Vlomilec je že v nedeljo zjutraj namazal vrata, Ponoči je pa sprednji del vrat odžagal in zlezel skozi odprtino v trgovino, iz katere je odnesel 16 kosov moškega finejšega modnega blaga. Poskušal je vlomiti tudi v ročno blagajno in je poškodoval mramornalo ploščo na njej. li Tatvine. Ko se je kopal visokošolec Beg Dušan v Gradašci, mu je neznan tat ukradel temne z belimi pikami posejane suknene hlače. •— Nepoznan žepar ie ukradel v tramvaju vladnemu tajniku Lavoslavu Ferkoviču iz Petrinja zlato moško uro in dolgo zlato verižico in ga je oškodoval za 10.000 kron. Veliki vzorčni semenj v Ljubljani. Priprave za veliki vzorčni semenj v Ljubljani so v polnem teku ter je s komi-sionarji po raznih krajih zaposlenih kakih 2000 ljudi. Prostor pod Tivoli jem ob Go-sposvetski cesti in Lattermanovem drevoredu je zelo srečno izbran ter je v svojem obsegu nad 25.000 m- tudi dovolj velik. Pogled na skupino paviljonov nudi pestro in vendar enotno sliko. Velikih paviljonov je poleg uradnih prostorov na levi ob vhodu in stavbe za telefon in pošto na desni pet, ki bodo označeni s črkami E do J, manjših, od zasebnikov zgrajenih, pa 22. V vseli velikih paviljonih, razen v paviljonu H, bodo razstavljeni vzorci izdelkov zgolj domačega izvora. V paviljonu E bodo razstavljeni a) izdelki papirne industrije, grafike, tiskarske m litografične stroke, b) pohištvo, pleteno pohištvo, glasbeni instrumenti, c) majolike, d) pletarstvo, e) vrvarski izdelki, f) slamniki in klobuki, in v zadnjem oddelku obleka. V paviljon F bode razstavljena a) železna, kovinska in strojna industrija; b) orodje za poljedelstvo in jekleni zvonovi iz jeseniške tovarne; c) svinčeni izdelki (sinfonske glave), žice, bronasti zvonovi : Strojnih tovarn , tehtnice, lovske puške iz Kranja, kovaški mehovi in emajlna posoda. Paviljon G je namenjen /.a lesno industrijo: (parket, sodi, vozovi, sani, smuči) cementne izdelke, peči, vseh vrst opeko itd. V drugem oddelku bodo poljedelski proizvodi: Hranila, pijače, mlevski izdelki, med, vosek, sadne konzerve, vina, šampanjec, mineralne vode. Paviljon J je namenjen za usnjarsko industrijo, kemično industrijo, zdravstvene potrebščine, ortope-dične in kirurgične instrumente. Paviljon H je namenjen za izdelke tujega izvora, kakor stroji, lokomobili, avtomobili, šivalni in pisalni stroji, oprema za mlekarne, skratka najrazličnejše stvari. Manjše, privatne paviljone si postavljajo privatniki sami in so prav lični. Tako ima pivovarna Union dva paviljona, nadalje imajo svoje paviljone Delniška pivovarna Laško - Žalec, kemična tovarna in steklar na Hrastnik, spedicijsko podjetje Balkan, ki bo kar na mestu sprejemalo naloge za stranke, papirnica Vevče, proizva-jalnica šampanjca čuček in Bonvier, Gospodarska zveza, Slov. gradbena družba itd. Češkoslovaška republika ima svoj paviljon. Razsvetljavo bo oskrbovala lastna električna centrala. Razstavljalci bodo imeli v namenjenih prostorih svoje zastopnike, s katerimi bodo stranke takoj na licu mesta lahko sklepale kupne pogodbe. Ves načrt za veliki vzorčni semenj v Ljubljani je zelo praktično zasnovan. Gradbene načrte je napravil g. arhitekt Costa-peraria. Ni dvoma, da bo ta za domačo industrijo in trgovino velevažna prireditev, največjega pomena ne samo zanjo, ampak tudi za državo. Pokazalo se bo, da se marsikatera reč kupuje zunaj države za drag denar, ko se dobi doma bolj poceni in boljši izdelek. Pr osve&a. pr Umetniška razstava narodnih motivov društvu -Trobil d u. v Sloveniji. Kakor je bilo žo poročano, je priredilo društvo umetniško razstavo in predavanje v Kranju, na Hledu iu v škotjj Loki. kjer je '/.budila splošno zanimanje. Te razstave imajo namen zainteresirati širšo javnost za domačo lastno umetnost na podlagi etnografskega študija in se čimpreje osamosvojiti in izpodrinili vse, kar je tujega in ničvrednega i/, naša države. To veliko nalogo si je začrtal še pred 20 leti velezaslužni mož. prof. (irebenr iu je vkljub velikim zaprekam ustanovil društvo l'robuda<, ki je, sedaj kot predsednik društva pokazal najrevnejšo voljo in zmožnost. Razstava je velezani-miva in nam nudi marsičesa, kar nam do sedaj ni bilo znano. Cujemo, da društvo namerava prirediti razstave po celi državi, kar iskreno pozdravljamo. —- Predavanje prof. VolavSka in prof. Dr. Rožiča je bilo tudi jako peučno in zanimivo. Prireditelja razstave sta bila predsednik prof. Greben« in voditelj šole Probude akad. slikar Ster-le Franc, O tem bomo še poročali. katoliški vestnik. c Proslava 25 letnice obstoja Mar. družbe v Šenčurju, 15. avgusta 1921 (Vel. Šmaren). Spored: 1. ob poldveh sprejem sosednjih M ar. družb v dvorani. 2. Ob 2. uri cerkveni govor (g. kanonik Čekal) ter pete litanijc M. B. 3. V dvorani: a) Petje. b| Deklamacija (M. Jagodic), c Zgodovina naše družbe: govori g. župnik Piber. č) Pomen Marijine družbe: govori g. bog. Jagodic. d| Fabiola in Neža. Igra s petjem v 4 dejanjih, e) posvetitev vseh Mar. družb Mariji. Dijaški Ribniška podružnica SDZ ima 16. avg. svoj sestanek pri Novi Štifti. Ob 8 .uri sv. maša z govorom in skupnim sv. obhajilom. Nato se vrši pri Cvaru sestanek, posvečen naši notranji poživitvi. Za člane in članice jc sestanek obvezen. Iskreno vabim tudi naše mlade vrste, ki hočejo hoditi naša pota, in vse prijatelje našega pokreta. Bog živi! — Predsednik. Učitelfs&š vesfinč^. Duhovne vaje za učiteljice sc prično 28. avgusta t. 1. zvečer in trajajo do 1. septembra zjutraj. Izvenmcslne gospodične dobe vso oskrbo v uršulinskem samostanu. Vstop ob 5. uri popoldne dne 28. avgusta. K obilni udeležbi vabi in prosi, da se udeleženke po možnost prijavijo do 20. avgusta. — Predstojništvo uršulinskega samostana. Turistka m Letoviška sezona v Bohinjski Bistrici sc je pričela v preteklem tednu lepo razvijati. Došlo ie mnogo tujccv, ki so zamenjali vroče mestno ozračje s tukajšnjim hladnim alpin-skim zrakom. Prometno društvo ic letos nanovo uredilo in povečalo park in kopališče •Danica , ki nudi tujcem krasno senčno še-tališče. Voda je topla, zrak hladen in okrep-čujoč, oskrba izborna, Vsled čistosti zraka imamo krasen razgled po triglavskih snežni-kih in planinah, od koder veje nb solnčnem obsevanju vedno lahek vetrič, prepojen od vonja snircčjih gozdov. V hotelih Marke:., Rn-dica, Triglav, Kos in Bec je še vedno dovolj prostora za tujce. — Bivanje v Bohinjski Bi-strici je priporočati zlasti z:t izpopolnitev zdravljenja po toplicah in morskih kopališčih. wiener Sportklub : Iliriia. Prvi dan 2 : 0, drugi dan 3:1. Rezultat obeh tekem odgovarja popolnoma moči obeh klubov. . BORZA. Dunaj, 8. avgusta. (Izv.j Devize: Pešta 283, Berlin 1402.50, Italija 4962, London 4120, New York 1151, Pariz 8950, Ziirich 19000, Bukarešt 1437 50, Zagreb 660, Varšava 55.75. Valute: Ogr. K 27S, Mk 1400, Lir 4925, funt str 4100, dolar 1043, fr .frank 8875, čsl. K 1418, šv. frank 18975, Lei 1430, dinarji 2610, poljske marke 54.50. Zagreb, 8. avgusta. (Izv.) Devize: Pešta 44, Berlin 210, Italija 731—735, London 612— 613, New York 169, Pariz 1315, Praga 213— 214.50, Dunaj 1526—1540, Ziirich 28, Napoleoni 526. Valute: Mk 210—216 .funt str. 610, dolar 166—167, n. a. K 16.50, carski rublji 22. Curih, 8. avgusta. (Izv.j Devize: Pešta 150, Berlin 735, Italija 2580, London 2169, New York 600, Pariz 4665, Praga 750, Dunaj 0.62, Bukarešt 1055, Zagreb 350, Varšava 0.31. Valute: n. a. K 0.63. g Stanje ozimnih ia jatih sadežev v začetku avgusta 1921. Ozimna pšenica je povsod požeta in deloma omlačena. Kjer ni bilo vremenskih nezgod, je letina dobra. Ravnotako tudi ozimna rž in ječmen. Jara pšenica, rž, ječmen: Tam kjer ni bilo vremenskih nezgod ie dala srednji pridelek. Oves: Oves požet, bo dal osobito rano sejani dobro letino. Gra-šica: Vsled suše slabo razvita. Koruza; Istotako zaostala v rasti vsled dolgotrajne suše. Po došli hporočilih iz krškega, maribor. in prevaljskega okraja, ji je v raz vi tku močno škodovala toča. Letina obeta biti srednja, ponekod slaba. Krompir Tudi pri krompirju se kaže vpliv neznosne suše, da se ne more pravilno razviti. Steblovje se suši in zarod bo vsled suše droben. Po nekaterih krajih mu je tudi škodovala toča. Pesa in repa: Radi suhega vremena je razvoj krmilne pese slab. Repa vsled suše niti ni mogla povsod ozele-neti. Krmilni pesi je tudi škodovala po ne- katerih krajih toča. Sladkorna pesa: Se seje »...v. » ^ui^nuant aviin, iat.*u[a rcili pri njej isto kakor pri ostalih okopavinah. Konoplja: Kaže dobro, dasi se tudi pri njih samo v poizkusne svrhe, glede razvoja velja in, ljih opaža suša. Lan: Zimski lan poruvan in bo dal dobro letino. Pridelek jarega lanu bo vsled suše slabši. Lucerna: Trpela zelo vsled suše, raditega bo tretja košnja zelo slaba. Fižol: Fižol odcvetel. Radi suše, ki fižolu naj-blj škoduje, bo letina fižola zelo slaba. Po nekaterih krajih je fižol vsled suše skoro popolnoma uničen.. Travniki: Vsled suše je bila letina sena srednja. Radi primanjkajočega dežja bo otava zelo slaba. Sedanje stanje travnikov in pašnikov je vsled suše uprav brezupno. Za dvakratno obiavo v tednu se računa 16 kron.) ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malic«. BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. S ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. (poročajo se sledeie d®maže tvrdka: KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c, 1, MEHANIČNA DELAVNICA ia pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PARNA PEKARIJA Jean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI RAZMNOZEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA Uher F> & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9, STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. SOBNO SLIKARSTVO Kcšak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5!žuran Martin, Mestni trg 12. TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom). TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10. TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Woliova ulica 3. (Za dvakratno obiavo v ledna se račana 16 kron.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopat!«, Valvazorjev trg št. 7. Šušnik Alojzij, Zaloška cesta URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA. v Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10. (Ceno in točno) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cihlar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Faidirfa sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva ul. ?< Dijaški dom v Ptuju potrebuje za pri- Sto01- tri pretekle Plača mesečno 1000 ii in popolna oskrba. Zahteva se srednješolska matura in splošna sposobnost za vzgojno službo. Prošnje z izpričevali in Curricul. vitae do 15. avgusta 1921 na kuratorij dijaškega doma v Ptuju. Nadalje se razpiše na istem zavodu mesto oskrbnice. — Prošnje je vložiti do dne 15. avgusta 1921. Mestni magistrat Ptuj, 3. avgusta 1921. Hiša mnMi spodarskimi poslopji v lepem kraju blizu Bleda. V hiši je dobro vpeljana gostilna, dobro idoča lesna trgovina, električna razsvetljava, vodovod v bližini. Hiša je nova, vsa v dobrem staniu. Cena 150.000 din. Naslov pove uprava lista pod št. 2787. Stolno pisernišlep sluge vratarja in podobno, s stanovanjem išče za takoj soliden in mlad mož, ki vloži lahko tudi kavcijo. Ponudbe in vprašanja na opravo lista pod št. 2729. ijaprej ojpnj s stoječim kotlom 16 HP JflliSi JilUj se proda. Več pove Alatija Rozman, Stožice p. Ježica pri Ljubljani. Proda nfJcncS\/n obstoječe iz hiše z vsemi se [iUJKiJlVU pritiklinami, sadni vrt, njive in nekaj hoste ob južni železnici blizu večjega trga pri Ljubljani. V hiši dobro vpeljana gostilna. — Naslov pove upravništvo lista pod štev. 2789. na prostem stoječe z vrati in oknom. Imajo 6 gnezdov za jaj-čarice, prostor za valjenje in za krmljenje Ena je pripravna tudi za race, gosi in zajce. — Prodam tudi kompletno žično ograjo (20 do 25 metrov in 11 stebričev v betonskih podstavkih) ter velik močan mlin za kosti. — Naslov: Luuder, Poljanska cesta 73, I. nadstr. 2775 Oddam v Ljubljani nahajajoči se trgovski lokal proti takojšnemu prevzemu. Nizka najemnina. Ponudbe pod „odkup" na upravo zun. in notr., tri krila za eno šipo, notr. odpir.. močen rneces. z okovi, obod 155/95. — Vežna vrata 227/118 mec. z vsem želez., 6 sobnih vrat 205/93, z obodi, vse novo, proda Kat. Dobida, Lesce (pri kolodvoru). 275'1 Za grad Križ pri Kamniku se išče prva Ravnateljstvo graščine Križ. ouBcinTjaDannBnafacBoiiaccRicsr.BBSianaaaoBttiiH dr. mseS. g. JeraSj© Sirospepjeva zopet redno ordinira od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, Miklošičeva cesta 6. II. Sprejme se takoj V Ivan Kos, Ljubljapa, Celovška cesta 2. Mestna hranilnica v Radovljici razpisuje mesto RudoBf SehiEler, Šolski vodja v Čniotnliu, javlja v svojem in v imenu svojih otrok Relši, Kalile, Zdenka in Mirjana ter vseh ostalih sorodnikov pretresujoCo vest, da mu je danes zjutraj njegova ljubljeno, dobra žena. skrbna žena, skrbna, dobra mamica ozir. sestra, svakinja, teta, si-n8ha, gospa Olga Schiller roj. Bernard po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se vrši v sredo, 10. avgusta ob 4. uri popoldne iz boinice v Novemrnestu. Dobri soprogi, zlati mamici večen in blag spomin. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi. Crnomel j-Novomesto, dne 8. avgusta 1931. eventuelno mesto blagajnika. Prosilci naj s prilogami spričeval in dosedanjega službovanja vlože svoje prošnje do vključno 20. t. m. pri ravnateljstvu Mestne hranilnice v Radovljici. Velo juoosiov. tvornica poHišlvoj liže z nastopom za takoj * z večletno prakso, koja sta v hrvatskem in nemškem jeziku in pismu, pisanju na stroju in stenografiji kakor tudi v vseh poslovnih poslih povse vešča. Reflektanti naj pošljejo svoje prošnje v hrvatskem ln nemškem jeziku z naznako svojih zahtev pod šifro »Bodočnost Vit—27" na Blocknerjev zavod za oglaševanje, Zagreb 1—78. Sprejme se takoj pletilja (šriktarica) na stroj, Ciril Vajt, Kra nj trgovina z volnenimi izdelki. Išče se dobro izurjen in samostojen kolar in mizar Ponudbe na Delniško pivovarno, Laško. Išče se nekoliko Išče se dobra R H s Šolsko izobrazbo, izurjena v strojepiscu in računstvu. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati rudniškemu ravnateljstvu v Trbovlje. SPEDICIJSKA IVKDKfl V na RAKEKU izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarlnjenje. Potrti od neizmernih srčnih bolečin objavljamo tužno vest, da je naša iskrenoljubljena, dobra in blaga hči, sestra, teta in nevesta »J Filip Seršen, gradju pri Ljutomeru ima več po-lovnjakov najboljšega --ceni. veleposestnik » nu Pod' lastnega pridelka leta 1917, 18, 19, 20 po dnevni Pridite in poskusite. — — turške pasnie 12 pesti visoka 4 leta stara, kostanjeve barve, brez hiba, krotka kot jagnje, se :ie plaši, lepo nosi in vozi, se proda za 7000 K. Vprašali v restavraciji „Pod lipo", Ljubljana, Pred igriščem 3. EXPRESS Mednarodni transporti 99 se priporoča za vse špcdicijske posle, posebno pa za carinjenje in reekspcciicijo. Zagotovljena točna izvršba po najnižjih cenah. posestvo tproda se večje (stavbene parcele) z vilo v neposredni bližini mesta; ležeče ob glavni- cesti v Spodnji Šiški. — Natančneje se izve pri g. notarju Hafnerju, Miklošičeva c. 6. za izdelovanje pivskih sodčkov. Ponudbe na Delniško pivovarno, Laško. išfem kuharico samostojno moč, srednje starosti, ki bi hotela opravljati tudi druga hišna opravila. Biti mora poštena, varčna in snažna, ter se mora razumeti na vsa gospodinjska dela. Plafa 400 K. Ponudbe na tovarno Hribar, Slovenjgradec. Išče se samostojen kolovodja ■ korespdeni za takojšen nastop. Ponudbe na tovarno Hribar, Slovenjgradec. Sarotalte ,Slovenca'! Išče se soba za dva mlajša srednješolska dijaka, če mogoče s hrano. Cena po dogovoru na naslov Ivan Pleir>elj, Bled St. 175. Kupim za tovorni auto (Beiwagen) M. Kuštrin, Ljubljana. zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah nudi na debelo Parna veležgaujaroa Robert Diehl, Celje. Nakup sena. Intendantura Dravske divizijske oblasti, Komanda vojnog okruga u Mariboru in Celju, Komanda mesta u Ptuju in SI. Bistrici prejemajo dnevno ponudbe za nakup sena od producentov in liferantov. Pripravljeno seno se takoj kupuje po tržnih cenah. Za večje kupovine zaključujejo se pogodbe 12. avgusta v Ljubljani in 13. avgusta v Mariboru. Komanda dravske divizije, E. broj 12.009. m m dne 7. avgusta 1921 ob pol 2. uri zjutraj v Gradcu končala svoje z največjo potrpežljivostjo prenašano trpljenje in se v cvetu svojih 21 let preselila v vsemir. Truplo pokojnice bo prepeljano iz Gradca v Kočevje, kjer jo bodemo položili v rodbinski grob na mestnem pokopališču. Maše zadušnice se bodo opravile v več cerkvah. KOČEVJE, dne 7. avgusta 1921. Rodbina Peter Petsche in Bodvoj Sbil. Oddelek žitarica. Brzojavi: IMPEX. Telefon: 16—36. Podružnice: Beograd, Suš&k, Split. Ima stalno zalogo vseh vrst žita, deželnih pridelkov in mlinskih proizvodov. Kapital: K 20,000.000. m BRNKR Rezerve okrog K 6,000.000. INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- LKIBL1HNR SEI FiNRURGOVR (JLICR STEV 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJ- NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU LJUBLJIHli >, OL!.r.ni5Ui\VW Vfl ULl^H O I L. V, ----KULANTNEJE DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI — BORZA =====