PROSVETA ÇLASILO SLOVENSKE NAÉfiDNE PODPORNE JEDNOTE UradnUkl ta «pravniški pies* -J667 ft. LewaSala Am Offita of PubUaatloai Ml South Lawn da U At* I. itn. Chicago 111., petek, 15. avgusta (August 15), 1980 TrrSSrETCTrciiuo liM, Act of Oct. S. ÎSIT, aatbariaad aa JsSTî? Subscription fO.00 Yaarly STE V.—NUMBER 192 -m rata af Ljnfckt wtaneva urgirá J______V ■ _ _ I I 1 aaaaaa jagH Jail m Bfiftb wca j*. j« S «hi , Vabi William Greena, naj ae ji pridruži ? zahtevi za sklicanje kongreaa na izredno zasedanje. Poziva gover-nerje posameznih držav, naj skUéejo svoje législature, da sprejmejo potrebne mere z ozirora na brezposelnost / Washington. — (F. P.) * Ljudska lobija, kateri nedelu je profesor John Dewey, je posla-la pismo William Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije, v katerem ga nujno vabi, naj ee pridruži njeni zahtevi po takojšnjem sklicanju kongresa na izredno zasedanje, na katerem naj bi kongres ukrsnil y se potrebno za takojšnjo odpo-moč brezposelnim. Lobija predlaga, da kongres dovoli potrebno vsoto denarja, ki se bo uporabil za podpore* brezposelnim, obenem pa zahteva od governer-jev posameznih držav, naj skli-čejo svoje législature na izredno zasedanje, na katerih ae naj sprejmijo potrebni zakoni za zavarovanje proti brezposelnosti. "Na brezposelnost ne moremo gledati kot na problem organiziranega delavstva," izjavlja lobija v svojem pismli Greenu, "ker organiziranih je le nekaj milijonov delavcev, medtem ko ostane nad štirideset milijonov mezdnih delavcev neorganiziranih. Glavni vzrok sa veliko brezposelnost v Ameriki, ki je najbogatejša dežela na svetu, je krivična razdelitev narodnih dohodkov; 47,000,000 delavcev v Zed. državah je L 1928 prejelo samo pet devetin celotnih narodnih dohodkov, medtem ko so ski zastoj v Virginiji . mmtmm^mmm Trgovski promet še smerem pada. Brsapoaelaoat narašča. Zraven je pritianila še auša, f *1 je povzročila mnogo fltode Richmond, X*. — Poročilo Federal Reserve banke v Rioh-mondu pokasuje, da stoji trgovina v diatriktu Richmond na slabih nogah in da promet še vedno nazaduje. Razmere v splošnem so precej slabše kot so /bile v juniju 1929. Industrijsks depresija je občutna. Število brezposelnih se ne zmanjša, pač pa še narašča. Nato je prišla še suša, ki je uničila večino poljskih pridelkov, kar je razmere še poslabšalo. Industrijske razmere so bile slabe še predno je prišla suša, ki je trdo udarila nele farmarje, temveč tudi trgovce im industrijo. Izvedenci sodijo, da je suša uničila brez malega ves koruzni pridelek v Virginiji in Marylandu. Farmarji prodajati svojo živino, ki jim ne vrže doeti, ker eo cene zelo nizke. Farmarji jih žrtvujejo, ker so se potoki itn studenci posušili ln ker ni dovolj vode, da bi mogli ohraniti živino pri šiv VPORABA OPOJNIH PIJAČ NA DOMU NI KRŠITEV ZAKONA Miami, Fla. — Zvezni sodnik Ritter je te dni' odločil, da posedovanje in vporaba alkoholnih pijač za člane družine in goste ni kršitev zveznega prohibične-ga zakona. Sodnik je nadalje Izjavil, da je izdelovanje opojnih pijač na domu eicer tehnična kršitev prohibičnega zakona, toda nihče ne sme uvesti preiskave v stanovanju niti isxršiti aretacije, če ne dobi prej zaprisežene izjave, ki mora biti resnična, da se je pijačo prodajalo. Ritter je podal ta odlok v sadovi Hary Finn is Miamija, ki je bila obtožena, da je izdelovala ln posedovala opojne pijače v njenem stanovanju, a je sodnik ierekel oprostilno razsodbo. Mehiški vozniki v gladovni stavki žepih privatnih lastnikov, v žepih dveh milijonov ljudi." Lobija tudi trdi, da je v Ameriki kvečjemu en ducat večjih delodajalcev, ki imajo pripravljene posebne fonde za svoje delavce za slučaj brezposelnosti in dve tretjini delavcev v industrijah, ki so zavarovani delno proti brezposelnosti se imajo zahvaliti za to Uniji oblačilnih delavcev. Ti delavci so uposleni v raznih oblačilnih tovarnah. Medtem ko v Ameriki skoro ni govora o brezposelnem zavarovanju, pa je v desetih inozemskih državah zavarovanih proti brezposelnosti okrog 46,000,000 delavcev. Deset milijonov od teh delavcev živi v Rusiji. Vaditelj potfga Ma* sivo k vačiTaktivaoaH Pravi, da morajo delavci odločno • nastopiti v obrambo svojih pravic ln proti zapostavijsn-jem s strani delodajalcev; zahteva neizprosen boj proti "yellow dog" ljenju; tudi je suša pofgala vse in ¿talili. da ne bodo savžUf ao- pašnike in živina nima ksj je- Dene Tirane niti se umaknili s stl. duša je pritiskala šest te-d nov brez prestanka. Farmarji se nahajajo v brezupnem položaju in verjetno je, da bo treba sklicati državno legislaturo na izredno zasedanje, da ukrene •nekaj za odpomoč tisočem ma-im farmarjem, katerim je suša vse uničila. , STARA KORENINA Scranton, Pa. — (F. P.) — John A. Phillips, predsednik Delavske federacije v Pennaylvani ji. je nagovoril delavce, organiziranje v Osrednji delavski uniji v Scrantonu ter ob tej priliki izjavil, da morajo delavci odločno nastopiti v obrambo svojih pravic, alcer bo začelo delavsko gibanje nasadovatL On pravi, da «o za delavstvo najvažnejše vprašanje protldelavske injunk cije, proti katerim se morajo boriti z vnemi silami. "Organizirano delavstvo bo resno udarjeno, če se mu ne posreči odstraniti te zapreke, oziroma je uničiti, ker prav sodnijske prepovedi organU ' i ranemu delavstvu največ škodujejo, koristijo pa sovražnikom, ki se jih poslužujejo; zato jih moramo zakonodajnim potom o. nrmogočitl." "Ye!low dog" pogodbe, ki vežejo delavce v odprtih delavnicah na ajlhove morajo postaviti izven ; ravi Phillipa, ki priporoča : varovanje proti brezpoeelnoeti taroatni pokojninski zakon kot del delavskega volilnega programa v Pennaylvaniji. Phillipa je dejal, da je bilo or sanizlraao delavstvo na Na U način skušajo prieiliti ar-bttražno aodišče na odlok v a ji-hovl zadevi Mezifo City, 14. avg. — Sto voznikov avtobusov v tem mestu je včeraj pričelo s gladovno stavko, ds tako forsirajo zvezno arbitražno sodišče, da pospeši akoljo in izreče odlok glede t i fj njihovih zahtev proti eni najve-NtUojčjlh mehiških avtobusnih kom-psnlj, . Včeraj opoldne so se stavkar-ji sbrali pred s^dnijsklm poslopjem in stali na traži, dokler nI sodišče zaključilo svojih poslov, nakar so odšli pred mastno hišo InduM jod nljam. « rs, dolge plače la p tovarnah orgailieaeljs. at Je pregunja-So naklonjeni u-delavske raame-ne ure, nizke e metode v delavce v Zahteve po or- svojega mesta tolika Časa, da sodišče poda Svoj odlok. Mehiška delavska federacija podpira stavkarje In Izjavlja, da bo proglasila generalni štrajk, ki bo u-stavll ulični promet v glavnem mestu, če ne bo srbitražno sodišče uvedlo takojšno akcijo. V prošlem decembru se je to sodišče izreklo proti voznikom avtobusov, toda na njihov prisiv je vrhovno sodišče odredilo revizijo odloka, kar pa še vedno četa rešitve. Vozniki so na to odla-ianje odgovorili z gladovno stav. ko, ki je zdaj v teku. MEZDNA ZNIŽANJA POTREBNA? Itako izjavlja pradaedalk Narodna bid astri jelne konference, ki pravi, da zmaajšanje plač koristi ia pomaga fcapttaMetom ta delav sajbell svoje moči pred desetimi leti. Od tedaj pa delavska militantnost stalno pada. Krivi eo temu industrijalci, ki so se ves čss posluževali proti delavcem sodišč in policije, njihovih dobrodelnih naprav in rastoče brezposelnosti, kar je zmanjšalo aktiv noet organiziranih delavcev medtem ko detsvsks mladina do-rašča zunaj delavskega gibanja. Phitlfp* je urgiral rudarje, aa pošljejo v državno legislaturo zanesljive delavske sastopnlke ki bodo Demegall - Izvesti program federacije. Serantenaka delavaka unija in konvencije antracltafh rudarjev sta podpirali stavko voznikov In pomagačev Consumers Iee družbe. katerim je družba hotela odtrgati pet dolarjev od tedenske ganlziranju vedno račje Arden, N. C. — (FP) — W. P. Plemmons, predsednik O-arednje delavaka unije v Aahe-villu je na konferenci, ki jo je sklical odbor poletne šole sa in-dutsrljske delavke na jugu, govoril o delavskih razmerah ns jugu ter pri tem posebno opozarjal na progdnjanje in zapostavljanje delavcev, ki delajo v tekstilnih tovarnah Enka Co., katere se nahajajo v predmestjih AshevHla. "Kadarkoli je kak delavec osumljen, da slm-patizira s unijami," je pripovedoval Plemmons, "ga tovarniška policija takoj zapodi is tovarne, v kateri ni mesta za organizirane ali organiziranju naklonjene delavce." Plemmon-su ln njegovi fteni so neštetokrat grešili po telefonu, da bosta pretepena, iče ne bosta od-organizatorlč delavci Enka nehala nim korporaei, W. C. Birth lavske fede ju, je Izjavil da milijonom si lakota ln da rvljeni sa oi uradi v poročal* Koirfi no preplavljeni organizatorjih ki jih I teh je t, tajnik De-v Tennessee konferenco, dl na jugu gro-vsled tega pri iziranje. "Ne-m/ University, Va. — (F. P.) — Mezdne redukcije bodo koristile n pomagale obojim, delodajalcem in delavcem v Ameriki. Tako Je izjavil Magnus W. Alexander, predsednik Narodne indu-strfjalne konference pred Institutom za ljudake zadeve na univerzi v Virginiji, kjer je razpravljal onrazmerah v industriji. Nižje mezde, je dejal Alexander, bodo omogočile ameriškim industrijalcem uspešno konkurenco z inozemskimi, kar pomeni, da bodo ameriški delavci lahko "upali na stalnejšc delo." Alexander je tudi Izjavil, da "delavske smernice se morajo prepustiti v prvi vrsti razsodnosti posameznih blznlšklh Izvrše-vslnlh organov" ln da bi morali delavci "razumeti in upoštevati smernice posameznih industrij skih uprav in zsdovoljno delati pod njimi." Odpravi jaa je | detavd Santiago, Chile, 14. evg. — Delodajalci so pričeli odprav ljati pijančevanje med delavci ki delajo v njihovih podjetjih, na poseben načia. Vsakemu laves ki ee napije šestkrat, odtrgajo 501 od njegove a* Dali je enaka odredba v veljavi proti delodajalcem, poročilo ae gave. NOV NAČIN VLADNEGA POSTOPANJA PROTI KOMUNISTOM i.4** s zahtevami pa Organizatorji, imamo na razpolago in 46 in «pripadajo raznim unijam, ne zmorejo vsega dela naenkrat." Dijakinje iz Danvilla, Va., so pripovedovale o njihovem boju za organiziranje in o odpustu S00 delavcev in delavk Iz ta-mošnji}) tekstilnih tovaren, ker so se hoteli organizirati. De-avci, ki ao večinoma brez vsakih prihrankov, ao odvisni od god por, ki jim jih nakaže unija. Mladenke is Mariona, Ellza-bethona in iz drugih tekstilnih središč so tudi pripovedovsle o bojih, ki Jih bije organizirano delavstvo s kapitalističnimi de-odajalci in o svojih načrtih za nadaljevanje organizatorlčnega dela. Delegati is Atlante, Ga. so vedeli povedstl mnogo o terorističnih organizacijah v Georgiji, ki poleg klanovcev terorizirajo tamošnjc delavce. Nato so runi prominentni predstavniki delavaldh organizacij grovorlli o potrebi razširjenja delavsko-taobrsževaloega gibanja na ves Jug Ur priporočali, da bi poletna šola podaljšala svoje delo ns krnske Požar ttnlčli polovico vasi Masson, Que., Kanada, 14. avg. — Ogenj, ki Je včeraj nastal v tej vasici, je uničil nad petdeset poslopij In 160 družin je sedaj brez «trehe. Neka starejša ženeka Je zgorela, pet drugih, med njimi dva otroka, pa pogrešajo. Skoda ae ceni na pol milijona dolarjev. Waahington, D. C. — Zvesnl juatlčni department ae je odločil, da bo sprejel Hooverjevo teorijo, ki je, "da komuniati izrabljajo lov na rdečkarje za avojo reklamo." V bodoče ae juatičai department ne bo vmešaval v spo-radične demonstracije, ki jih prirejajo komuniati in katere niso nevarne ameriški vladi. Predeednik Hoover je dal razumeti juatičnemu departments da se ne strinja a bedasto gonjo proti komunizmu, ko je sahteva!, da se "skupina otrok," ki so bili pred nekaj meaeei aretirani, ker so organlsirali demonstrativni pohod pred Belo hišo in nosili iszivalns napise, takoj izpusti is zapora. Letala mečejo bombe na kitajska rebel« KomunlatIČne lete ae pomikajo proti Nankingu fiangaj, 14. avg. — Dva kanadska katoliška duhovnika, šti rl nune in več drugih inosemoev ei je rešilo Šivljenje, ker so le pravočasno pobegnili, ko ao pričele frčati bombe s aeroplanov ln raadejale franooeko katoliško katedralo in bolnlšnioo v Nan-nlngu, ki ja v posesti rebelnlh čet. Bombni napad eo uprlso-rili nacionalisti, ki se skušajo polastiti Nannings, ki so ga pred nekaj tedni okupirali vstali. Rasen katedrale in bolnišnice so bombe rasdejale tudi večje število drugih poslopij in napravile veliko zmešnjavo med rabe», ki so utrpeli pmssjšnjf isgube Nacionalistično vojaštvo se je moralo umakniti proti mestu Uuhi, ko so vstaši pod vodstvom generala Feng Yu-haianga začeli prodirati proti vshodu. Japonsko prebivslstvo v*Tslnani je tudi pobegnilo v Tientsin, kjer se nahaja japonski konzulat, ki je odredil vse potrebno sa varstvo svojih državljanov pred mogočim napadom. Medtem pa komunietične čete prodirajo proti Nankingu, ki ae nahaja skoro brez obrambe, ker so bile vladne čete poalene proti severu, da ustavijo pohod re-belov. Nepotrjena poročila govore, da so se komunisti sopet polastili mesta Cangse, glavnega mesta province Hunan, kjer plenijo in požlgejo hiše ter u-ničujejo privatno lastnino. Sedemdeset ljudi utonile na KI-tajskem Kanton, 14. avg. — Sedemdeset ljudi, med njimi večina žensk, je utonilo, ko ja ladja, ka-tera Je bila na poti ls Kongkon-ga v Kongmoon, sedela ob podmorsko mino, ki je eksplodirale ln razdejala ladjo. Sumi ae, da so mino podtaknili morski pirst-Js, ksterim nI hotel lastnik ladja izročiti podkupnine sa protekcl-jo, katero so roparji sehtevsli. Carroll oproščen New York, 14. evg^-Velepo-rota je včeraj odklonila dbtoil-tev Carrolla, znanega gledališka-ga magneta, ki je bil obdolžen, da Je uprizoril nedoatojno predstavo, v kateri so naatoptle po-manjkljlvo oblečene igralke JÜL Privatna podjetji ostanejo pod javno kontrolo Konvencija delavske federacije jr Massachusettsu se Ja . izrekla za sedanji sistem Javne kontrole nadulltaih železnic v Bostonu. Na konvenciji Je govoril tudi Woll med rudarji m nadaljuje Neznani zlikovci ao ugrabili organise terja la ga vlekli v sosedno državo, kjer ao mu gro-sili a smrtjo, nato pa ao ga po-amoUll in povaljali v perju. Unija sa civilne evobodščine sahteva sveano prelakavo New York. — (FP) — Srdita vojna med obema frakcijama UMWA je sopet vsbudlla poaor-noet javnosti, ko eo nesnanl zlikovci ugrabili Joseph Claypoo-la, orgSniaatorja sprlngfieldske frakcije rudsrske unije, ki llvl v Shelburnu, Ind. Odpeljali so ga v sossdno državo Illinois, kjer so mu najprej groalll s smrtjo, nato pa eo se sadovo-VI lit s tem, ds so gs nsmasali s amolo ter ga povaljali po perju, nakar so ga prepeljali naaaj v Indiano, kjer ao ga izpustili. Clsypoolu so še prej večkrat grosill, ds ga bodo vseli "na ts-prevos" ln moš se je obrnil na oblastva ss protakcljo. Ugrabljen je bil, ko Je sedel na verandi pred svojo hišo. Moš se je nahajal v družbi svoje šens in otrok, ko je pred hišo obetal avto, is katerega eo skočili zakrinkani zlikovci, ki so mu ssvsssll oči ter ga vseli s seboj. Unijs ss civilne svobodščine se je obrnila na zvesnega državnega pravdntye MltsheUa v, Wsahingtonu ter zahtevala zvezno preiskavo Claypoolovega slučaja ln če se posreči ugotoviti napadaloe, aretacijo istih. Podobni zločini namreč spadajo v v področje svesnih sodišč. Hpringfleldaka unija pa Je obljubila tisoč dolsrjev nagrada za Informacije, ki bodo vodile do aretacije napsdsloev. Nov rekord v letalstvu New York, 14. avg. — Frank M. Hawks, ki se je včeraj dvig-nil s svojim letalom v Los An-gsleeu, je preletel kontinent s sapada proži vshodu v dvanajstih urah In 25 minutah In ss spustil ns tis v New Yorku ob S :41 popoldne. 8 tem je prekosil Llndberghov rekord zs dvs uri ln 20 minut. Povprsšaa brzina je bila 2<*> milj na uro, kar nI dosegel še nihče doslej v poletu na tako daljavo. Židovska sinagoga v RumualjI Bukarešta, 14. avg. — Židovska časopisna ag< nelja poroča, da Je zgorela židovska sinagoga v Sighet-Maramarosu, ki Je bila največja v RumunlJI, Zidje sumijo, da so ogenj podtaknili pristaši protišidovsksga gibanja, ki so v prošllh par tednih povzročili večje število Isgredov v rasnih mestih. Boaton, Maaa^-(FP) — Delegati delavske federacije v Mae-sachusettsu, ki so se sestali na konvenciji v Bostonu, so odobrili sedanji sietem privatnega obratovanja In ljudsks kontrole bostonske nadiiUčne železnice. Na lanski konvenciji so blH de-legati raadeljenl; nekateri ao za-govarjali lastništvo in obratovanje nadullčno, šelesnlce, medtem ko so drugi fsvorisirsli ae* danji sistem, ki prsdvidsva Javno kontrolo privatnih prevoanlh podjetij* Nekateri delegati so as bali, ds bi ss stališče federacije ne oenačilo napačno, da Je na-sprotüw ljudskemu lastništvu prometnih srsdatsv. Unije osst-nošelesnUklh, elaktrarskih ia drugih delavcev, ki ao neposredno ssintereeirsns v zadevo, ao se isrskls ss sedanji alatem privatnega obratovanja in ljudake kontrole, ld Js nekak kompromis msd zagovorniki Javnega ln privatnega lastništva. Matthew Woll, predsednik U-nloa Ubor Life savarovalnlneke družbo, js dslsgetom predočll "način revolucije" v ameriški in-duatrijl skosi adružsvanjs jpoaa-mssnih družb v močne trusts, ki kontrolirajo produkcijo in distribucijo Industrijskih protavo-dov v Ameriki. Woll js dejal, da Js tolsšsposlabšalo " mere in da Je boj sa i dstsvsl ns . Graji js ssvedsjo svoje moči. metode smsrišklli lndustrijsl-cev, ki zldsjo novs tovsrne v Ino-semstvu ln omsnll, da Js Ford aaprl svojs tovsrne poljedelskih strojev v Ameriki in ds uvaša poljedelske strojs is svojih tovoren v Corku na Irskem. William Brandt, podpredsednik unije isdslovaleev ekar, je apeliral na unije, naj podpirajo njegovo unijo in da dajo prednost cigaram. ki so ladelane v unljskih tovarnah. _____ i I* Avtomobilska Chicago, 14. avg. — Michael Renko ls Jolleta se Je včeraj u-bil nedaleč od Lomonta, ko Je njegov avto treščil v drugega, ki je v osli s nasprotne strani. Tri osebe v drugem avtu so bile ranjene. OFICIELNISPRSJEM Mednsrodna apelira najrmrnerja New York, 14. avg, — Komunistična kolonija» ki jo vadviu-Je Mednarodna delevako odpomoč v bližini Slmire, N. Y., je bila včeraj napadena po državni policiji ln klaaeveib. Vodje kolonije trdijo, da je naval sledil demonstraciji, ki so jo priredili klanovet In člani Ameriške legi-Je, ki so se sarotlti, da bodo pregnali komuniste Is njihove kolonije. Msbel Huss in AU Halmsen, komunistični učiteljici ter dva otroka so napadalci naložili na avtomobil tor jih odpeljali v mestno hišo, kjer se jttt prisilili, ds ao poljubili smertžko sestavo. Za komuniste ss je nvsela Mednarodna delavaka Obramba, ki je poslala governor Ju Rooos veitu protest radi nasilja In ga naproslls aa prošsfccljo, ker eo kis novci ponovno sagroslll s napadom. Penije ee pripravlja aa bo j pro-ti Karšem London, 14. avg. — Poročilo Iz Teh«rana. Pendja. Javlja, da j« Rita Khea odredil odhod «0,000 vojakov proti Kurdom, ki sa zbirajo v bližini Tcbrisa. Vojaštvo se bo pridružilo erme-dl. katera je bila pred par dne-vi poslana proti kurdskim rodovom. ki vpsdaje v vasi la me-sta in vlačijo prebivalstvo v svoja taborišča. \ — ^iiHi ISVET A *|&LlGHTENItENT 3LAÄL0 IM UITIIWA HU)V HMO MABODNB PODPOK- HB JEDKOTB »i m t»aim érU*9 (lt*M CMmci) 1b MN m bto. MM h»«IMi. ft.M M Mit Mai M I» CM«* m «d* M«w H.H m m* UU; as ta» «M*. PBQ8VETA or TMi neonuTBD $ Dmtmm v d •4mm rmmt* M vrimm* (J 4 7 tl-ss», mf «, ' l» 0f*m—.mu é» m —m m » '«t m Javno lastništvo ♦. Zagovorniki sedsnjega družabnega reda, ld temelji na nepravični uredbi dela in plačila, •e na vae krlplje upirajo, kadar jim kdo pove, da bl bHo boljše, ako bi bile vae javne naprave v ljudakih rokah. Njim gre pač za iaatno kolo. Sedaj ae rede na račun izkoriščanih mas, potem bl pa poeta 1 i enaki vsem oetalim delavcem, kateri bi vsekakor mnogo udobnejše živeH kot sedaj. Sistem bi izenačil razlike In vsak bl dobil pošteno plačilo za svoje delo, profitarstvo In Izkoriščanje ter navijanje cen pn bi izginilo. Tega se zagovorniki postoječih razmer boje. V glavnem meetu Kanads, v Ottawi, dobivajo električno allo vsi prebivalci od državne elektrarne po zelo nizki ceni. Se pred par leti ao isti prebivalci morali plačevati v »oko ceno za elektriko, ker je bila v rokah privatnih druftb. Sedaj ottawaka mestna uprava sama kupuje elektriko od Ootarijake hidroelektrične druibe, ki je driavno podjetje in ne obratuje na dobičkarski podlagi, kakor vae ostale privatne druibe. Njen obrat je v prid ljudstvu. Druga značilnost javnega lnetnlštva omenjene elektrarne je U, da njeni odjemalci večinoma rabijo električne peči, ker ao oene elektriki zelo nizke. Vsled tega so bile vse okoliške elek. trične drušbe, ld ao še ostale v privatnih rokah, prisiljene znliati oene elektriki, in sicer od 8 na dva centa za kllowatno uro. Prej ao morali plačevati 8c in poleg tega Še 91 na meneč sa rabo merilnega aparata. Ottawski meščani se pozimi grejejo pri električnih pečeh, medtem pn morajo v bližnjem mestu Montrealu prebivalci rabiti premog, kajti tam ao vse elektrarne še v privatnih rokah. Tu je lep dokaz, da je javno lastništvo potrebno, posebno za delavce, kl ne zaslužijo toliko, da bi ae pošteno praživell V Zdruienlh drftavah ao vse ljudske naprave v privatnih rokah, ki Jih obratujejo na dobičarald podlagi. Železnice, telefon, elektrika, poulične železnice itd., ki ee jih ljudstvo vsak dan poslužuje, ao še vedno v privatnih rokah. Privatno lastništvo je v Ameriki na svojsm višku, prišel pa bo čas, ker mora, da bo prešlo v roke Javnega lastništva, čim bo ljudstvo srelo, da bo tako zahtevalo. Umazana metode Glasovi iz naselbin trni*™ Privatni podjetniki ae radi poslužijo vaake metode, če je še tako nizkotna, samo da jim neee. Časopisi*» poročila Federalizi ranega tiska pripovedujejo o skoro neverjetnih stvareh, katerih ae poslužujejo rasni industrijalci v De-troitu. Bolniški strešniki ao namreč izpovedali, da pošiljajo sedaj delavce, ki ao bili pri delu ubiti ali poškodovani, v Iskalne bolnišnice kot "trtvestnih nesreč," četudi ni na ponesrečenih najti nobenega znaka, kar bl pričalo, da ao ponearečili v avtni nezgodi. Bolniške uprave dajo take mrtvece v mrtvašnico, kjer čakajo nvojcev. Te trtve pa ao v mnogih slučajih v takem aUnju, da jih nI mogoče identificirati Neki bolniški strešnik je izpovedal, da je v bolnišnici, kjer on dela, mnogo takih slučajev, bolniški uslutbenci pa Uka slučaje označujejo kot "tovarniške." 8koro val poneerečenci, je pripovedoval dotlčni stretnik, ki ao bili pri-pelini v bolnišnico kot "žrtve avtnlh neereč," eo oblečeni v delavskih oblekah in pri njih nI najti nobenih identifikacij. Izgleda, da nihče ne ve. od kod pridejo te irtva. Bolniška uprava sicer ve, pa molči. Ko je tak ponesrečenec mrtev, ga odpeljejo v mrtvašnico, kjer ga lahko najdejo njegovi sorodniki. Sicer Je to selo umazana metoda, nečloveško ravnanje, kar pa je podjetnikom deveta briga, samo da imajo večje dobičke. Tovarne si na U na« In prihranijo maralknk tisočak, kl bi drugače moral iti z« odškodnino poneareče-nemu II pa njegovim sorodnikom. Nobena me-t*>da nI potresnim podjetnikom preumazana, da bi ae je v svojem dobičkarskem divjanju ne poslušni. Človeško tiv|Janje jim j« manj kot življenje navadnega mrčesa. Kljub Umu pa U volkovi v človeški podobi nastopajo v Javnost> kot ded nos t ne oaebe, kot moralist* In vzorni ljudje. Cim prej ae bo ljudstvo ¿avedlo evoje nalog», da al mora samo pomagati, ker od vladajočih ln poeedujočUi mor*™ ne more priča-kovati ničeear, tem prej sa bo takim In etičnim raameram napravilo konec V dela vet v u J# vaa moč. vae bojastve znanja ia stt* ke Če ae jih hnc* as ras Zanimive beležke Is krajev Pismo Fordo) ega delavca Detroit, Mich. — Prav kakor jata piščancev smo ae delavci iz Fordovih -tovaren razpršili dne 11. julija na vae strani. Tako hitrp je prišlo vae akupaj, da nismo utegnili zah valiti ae našemu gospodarju Hemy Fordu, ki nam je "velikodušne^ dovolil dvo-tedenske počrtntos, katerih pa nam seve ni plačat Mogoče se mu bomo zahvalili zdaj, ko nam je navrgel še en teden "po-čitnk"? Je ie res, ds Ford dobro ve, kaj delavec potrebuje poleti, namreč počitnlss, da ae malo oddahne od napornega dela ter poč i vi otrple živce, ampak mi bi mu bili jako hvaležni, če bi nam bil povedal, kje naj delavec (iobi sredstva, da bo lahko v miru preživel počitnice. Nekateri Slovenci smo vporabHi to priliko ter si ogledali razne kraje v Združenih državah. Jaz in moj sosed John Debevc svs se podala najprej v Grand Ha-ven in vožnja tja me js prepričala, da v Michiganu ne pridelujemo samo Fordke, temveč tudi plenico, oves in krompir. Vožnja skozi krasno pokrajino je bila prav prijetna in zabavna. Rojaki v Grand Havenu ao bili zelo prijazni in poatrežljivi in med njimi aem se kmalu počutil popolnoma domačega. Vsem skupaj najlepša hvala! Grsnd Haven je malo mesto s 8,000 prebivalci. Leži ob jezeru Mtohigan nasproti Mil-vfaukeeju In je pri letoviščarjlh jako priljubljeno. Ns avtomobilih, ki eem jih srečaval v tem mestu sem opažal licenčne obeske ls najmanj 12 držsv in tudi kanadskih ni manjkalo. Največ delavcev uposluje usnjarska tovarna, v kateri dela tudi mnogo Slovencev. Delo j« težko in nezdravo in zaslužek majhen. Vidi se, ds niso organizirani, zate tudi morajo težko garati — za druge. Kapitalisti so bolj pametni. Oni vedo, da je le v organizaciji moč, zato ae orga-nizirajo — proti delavcem. Rojaki v tej naselbini imajo avoje društvo SNPJ, ki ima okrog 60 članov. Ce imajo še kakšno drugo društvo ns vem. Večina rojakov lastuje svoje domove. Is Grand Havena *va se odpeljala proti Johnstownu, Ps. Spotoma sva se ustavila v Gi-rardu, O., kjer svs brez vsakega naslova našla John Skufca, kl naju je zalotil s okrepčili, kl so nama pozneje, ko sva ae vozila med pennsylvanijskimi hribi, prav prišli. Hvala, John! Med potom aem opazil mnogo zapuščenih rudarskih naselbin. Mnoge kompanljske stanovanjske hiše imajo okna cfoita s deskami. V nekaterih naselbinah je še malo življenjs, dočlm ao druge popolnoma izumrle. Mladih ljudi v teh nnsslbinah ni bilo videti. Zvečer sva as uatavila v Cone-maughu. To mesto je tako zakajeno, da ga skoro ni moči videti skoal dim, ki ga pokriva. Rojakov nI bilo doma. Menda' so vsi gledali šagomstno tekmo med angleško poslujoči ma društvoma "Fricndlr City" SNPJ in "National Star" J8KJ. Tudi midva avs jih šla gledat! Ostali čaa avs porabUs s obiskovanjem prijateljev in snancev. ■V nedeljo dne tO. julija aem pripotoval seji kluba št 5 JSZ. Z veseljem eem poelušal stare bojevnike, ki so debatirkll ftvnmm ln kratko. Tamkajšnji slov, socialisti bi v. tem oairu lahko služili ss vsor sodrugom v drugih naselbinah. Delavske razmere v tamkajšnji okolici ao sinh!s kot sem pričakoval. Vprašam nekega delaven As dels; povedal mi je, da je bris dels šs tri meneče. Vprašam drugefa; U je delal. Koliko zaslužiš? Včasih HOc. včasih tudi 81 .tO do 82.00. Le maiokateri as js pohvalil, ds zasluži pet dolarjev ns dan in še U delajo kvečjemu tri dni v te» dnu. In to traja «8 nekaj let Zivljenake |iuŠP8kiaini nieo meroma nič oeaejfte kot v D», troltu. Jss aem ss čudil, kalrn more delavne s veliko družin shaJsti. Edina stvar, n kateri se lahko rajade^dobro ju^reduje, j« slo- i emu motM «g š% 4a> a* kovali, da ne bo užival aadov svojega dela in prav tedaj, ko sem bil jas tam, se je ta napoved uresničila. Odšel je v Le moot v "šolo", kamor ae je moral podati menda po zapovedi "od zgoraj". Ampak tisti, ki "tam zgoraj", morajo imeti ta-mošnje rojake za velike eepce, če mislijo, da jim bodo verjeli, da mora iti 70 let star sosft v šolo I V zameno so jim posts) i novega "dušnega pastirja". In še nekaj drugega me je preee-netilo; namreč čudil eem ae, kako dobre mežnarje vzgajajo v ameriški- armadi t Sel sem tudi po naselbinah v okolici. Poveod enako. Dpls in zaalužka ni. Ljudje pn eo ktyub temu prijazni in poetrežljivi. Vsem, ki ao mi na kakršenkoli način poetregii ali mi šli ns roke, iskrena hvala I Kako je sdsj v Detroitu? Kapitalistično časopisje je silno zavriščalo, ko ao Fordove in nekatere druge tovarne spet začele obratovati Sto in trideset tisoč delavcev je spet na plačilni liati, ao kričali, češ, prosperiteta se vračal Tudi nekateri elo-venaki listi eo nasedli. Res, mnogo jih je šlo nazaj na delo, ampak koliko tisoč delavcev pa je bilo takoj nato odpuščenih, tega pa niso povedali. ' In vsi ti delavci eo bili odpuščeni enkrat za vselej f In to še ni vse. Odpuščenja še nI konec. Dnevno se odslavlja tisoče na daljnih delavcev, In to ne za en dan, ali za par tedov, temveč za ce!c dolge mesece, Če bodo sploh Še kdaj prišli nazaj v Fordove delavnice. Vsi, kateri ste pričakovali, da pride prosperiteta" «kozi Detroit, vedite, da je še ne bo. Kajti resnici na ljubo povedano: Mi sami živimo od "bluis"! Frank Nograeek. Zada jI klic na piknik ir Milwaukee, Wis. — Pravijo, da je bil dež, ki je tako blagodejno rosil po celem Wisoonsl-nu v petek pdnoČI 8. avgusta in v soboto, vreden en milijon dolarjev. Končala ae je a teta ena izmed najbolj občutnih suš, kar jih pomnimo. Mnogo poljskih pridelkov je ohranjenih vsepovsod, ki bi drugače vzeli konec v suhi zemlji. Vremeno-elovd nam obljubljajo nekoliko hladnejše vreme, kar smo al vsi tudi U želeli Industrijski izvedenci pa ds-Jejo v svet prerokbe, da je sedanja splošna kriza prilezla na najnižjo točko in da bo zana-prej plesala prosperiteta zopet navzgor. Tudi tega že vsi težke pričakujemo. Bodočnost bo pokazala koliko je resnice v vsem tem prerokovanju. ~ Za največji letošnji sezonski piknik v korist mliwauškenm slovenskemu domu, ki bo v nedeljo 17. avgusta, je že vae pripravljeno in dobro preskrbljeno. Weetalllčanje ao imeli piknik v korist svojemu nameravanemu domu 29. Junija. Ofld-elno alcer ni bilo poročano koliko so napravili dobička, vendar ee čuje, da blizu en tisoč dolarjev. Lepa vsota. Kaj pa ml Milwaučani? Nas bodo v tem Westalličani prekosili? Znam» nja kažejo, da ne! Mnogi ao zaradi alabih čaaov izostali od druzih letošnjih piknikov same zato, da bodo lažje obiskali do movaga. Sklepajoč po tem, kar slišimo, bo v nedeljo Gasvodov* farma eno veliko mravljišče našega naroda. Vee kar potrebuj» me, je prav lep, topel dan. Da bo vseboval U piknik ra% nolične stvari, kakor še do a» daj nobeden drugI, o tem sm* že nekaj pisali Opetovano šs danes poudarjamo, da bo ostal vsakemu udelešencu v prijete mem spominu za dolgo časa. Opozarjamo tudi še enkrat vee na dopoldansko parado. O* 10. url (novi čas) bo sbirallššs na semljišču Slov. doma in sU. kanje skupine v narodni noši la drugih. Avtomobillate vabimo» da »e u delete | »a rade 1'rmkrb* Uenth je saaje več ate čednih napisov. Za otroke ko tudi pri« P rs v I jen poeeben "truck-, ds bodo kneli avoje veedje. Gospodinjam priporočamo, da ta dan doma "piekre" po-kajti |uhaf*e Mf pri- pravile na pikniku veliko gula-tsno prijeten duh, ki je _ leto dosegel in dražil Tamšetov nos v N. Miiwattkee, kjer se je tedaj mudil na "sum-mer f risbe", bo letos po snirdi-k uharic še mnogo močnejši zapeljivejžl Opoldne be že vae pripravljeno. Ker ae letos tudi nekaj piše in javori o nekakšnem namišle-nim "cirkusu" in "klovnih", se je pripravljalni odbor potrudil, da tudi to postavi na piknik, kolikor mogoče originalno. "Mu-aeura" bo tudi posebnost prve vrsti, tako da bo vsem ustreženo. Dne 17. avgusta bo v kratkem povedano še enkrat; sa može, žene, fante dekleta in otroke, dan tahsve, veselja, sreče in presenečenj, seveda ns Gazdo-vovl farmi. Dan sreče še posebej za tiste, ki bodo imeli srečne Številke na svojih vstopnicah, ker bodo deležni krasnih nagrad. Kdo bo dobil radie hp v Kupujte vstopnice, dokler je še čas, J čimur uatvarjate sebi možnost do sreče in obenem pomagate tudi do čim prejšnjega ureaničenja našega Slovenskega doma.—Pripravljalni odbor. O vročini suši, kritikah ia o drugem Auburu, I1L — Dela se v tukajšnji okolici približno tri dni v tednu. Vročina je huda ; toplomer kaže stalno okrog sto stopinj. Suša je povzročila ie mnogo škode. Vrtovi so pokončani in poljski pridelki deloma uničeni. Vode primanjkuje. Mali potoki so se že posušili. Poljedelci so hudo udarjeni, ker pridelki so večinoma uničeni, torej ne bodo imeli česa prodati, kar bodo kupili, bodo morali pa drago plačati. Prijatelji me vprašujejo, h kateri uniji pirpadiuno delavci v tukajšnji okolici. Kolikor je meni znano, pripadamo vsi reorganizirani UMW, kateri na-čeljuje Alex Howatt O tem bom pisal več ob drugi priliki. Dne 22. Jul je bila priobčena moja kritika glede nelegalne delitve preostanka blagajne pevskega društva "Proetoet" in na to kritiko mi je odgovoril neki odbor, katerega odgovor fak tično ni bil noben odgovor, tem več sam zavijanje brez vaake podlage. Je rea težavno z našimi ljudmi, ki nočejo primati legalnih in dostojnih potov. In trditev, da ni namen društva fcejiii dramatiko! Kdo pa je vodil igro, kl je bila vprisorjena 1. 1927. Veselice eo bile res u-spešne in dobro obiskane, am pak jaz obžalujem, da sem se katere udeležil ter s tem pomnožil vaše deleže. Glede trditve, da sem bil član društva '«Prostost" in da sem izstopil zaradi malenkostnega spora z nekim pevcem, pa rečem, da je to navadno zavijanje, ker je vam vsem dobro znano, kako hinav-ako sem bil napaden in da je bi k> baš to vzrok, da eem izstopil ls društva Predbsdva ae mi tudi, da ailim v javnost kot napredni ak, jaz pa priznam, da sem dozdaj še prav malo storil na tem polju, več pa vendarle kot pa tisti odborniki, ki me napadajo. Te vrstice so moj od govor na nedostojne izpade in s tem Je sadeva zame končana John Homes. S počitnic Chicago, II. — Ker mislim, da nekateri teško pričakujejo poročila od mene, bom na kratko popisal svoje počitaioe, ki l||j jih prebil v Livingstoou. Prodno nadaljujem, as najlepše zahvalim vsem, kl so me tako lepo sprejeli, tako moji starši brat Frank, družine Lonknar, Serjan. Kropušek, Kramer, kakor tudi Jakob Ralish. Počitnice eo bile prav prijetna. Brat Frank me je vodil po krajih, kjer ljudje ne poena jo vaei. ki bl imele več koš pet hiš. Sin sva tudi na ribolov k reki Kaekaaki. ki je oddaljena od Livingstone kakih M milj. Spotoma sva obiskala vaa. ki obstoji iz dveh hiš ln ene trgovina Srečala ava tudi veš starih far-mnrjev, med katerimi ima le iMtekatort .vtomoMl. kaj Uj dru, _ —h+Ha tudi na toriššs. a skoro bali dUeksk* f*888 e*s sa sasšls pred ys- vi- ruzo. lino, ld jo tamošnji far-imenujejo "Bottom". Ta Je kakih petnajat milj in je vsa obeejana a kor Farmarji.so nama povedali da koruza v tej kotlini d*, zori jedva enkrat v desetih letih, ker navadno poplave uničijo ves pridelek. Letos, ko je precej suho leto, jim bo mogoče dozorela, prodno pride poplava. Ribolov se nama je slabo obae-ael ker nisva imela zadostnih priprav. Pri tej reki sva prebila par dni in noči, potem sva se pa vrnila nazaj v Livingston. Livingston se je v marsičem precej spremenil. Tamošnji rudnik je zaprt, ljudje pa čakajo, kdaj ga bodo spet odprli, da bodo šli spet delat, a kakor izgleda, ae to ne bo zgodilo prav kmalu. Delavske razmere . so slabe, ker ni dela in zaslužit*. In pri vsem tem dajejo farmarjem prednost pred t^mošnjimi rudarji. Tako na pr. farmarji delajo pr! gradnji nove državne ceste, rudarji pa ne dobijo dela na tej cesti. Tudi če bi spet odprli tamošnji rudnik, bodo prišli noter farmarji, za rudarje pa ne bo dda. In tako se ta stvar dalje razvija. Upam pa da ae bo obrnilo na boljše in takrat bomo drugače govorili. John F. Knketz. - mm PgCEK, 15. AVQU8TA. * V nedeljo je piknik "Slavijo" Chicago, IH — Kot že poročano in je gotovo vsakemu rojaku v Chicagu in bližnji okolici znano, ae vrši prihodnjo nedeljo, dne 17. avgusta, običajni letni piknik društva "Slavije". Piknik bo na Kegelnovem vrtu v Willow Springsu. Ta vrt je vsakemu Slovencu v Chicagu in bližnji okolici dobro znan in je tudi vedno dobro obiskan vsled svoje pripravne lege ob progi elektrik ne železnice "Chicago—Joliet" NI potreba posebej omenjati da bo na tem pikniku dovolj zabave za vsakogar in tudi naple-sali se bomo lahko vsi, ker ve-selični odbor je pridno na delu, da. bo ja vse popolno. Na, razpolago bodo okrepčila vseh vrst, za ples bo skrbel John Hochevarjev orkester, itd. Vstopnina je zelo majhna. Ako kupite vstopnice pred pričetkom piknika, jih dobite pri Članih in članicah po 25c, pri vhodu v vrt pa bodo po 86c. Kdor se želi peljati na ta piknik z električno železnico, naj ae pelje do Archer ave. in po Archer ave. do glavne poetaje "Chicago-Joliet" In tam naj vzame zopet karo do Willow Springaa. Do Wil low Springsa vozijo vse kare. Rojaki, udeležite se tega piknika, ker vam ne bo žal Sedaj imamo še gorke dneve in vsakdo jih rad "zapravi" v hladni send košatih dreves, in teh je v Izobilju na Kegelnovem vrtu. PnkUdjsId odbor. Spet eden ubit v gangettki vojni Chicsgo. —- Dannjr V allo, bivši član Gennaeove gangeške tolpe in posneje Caponove, je bil v sredo ustreljen v Niles Centru. Dva moška, ki sta čakala nanj v bližini Oaktosi st. in Lincoln ave., sta Isatrelila več krogel v njegovo telo in pobegnila. Kot je že običaj v gangeškiti umorih, policija nima tudi aedaj nobenega sledu za morilci. VODITELJ FARMABJKV Barva sladkorne bolezni Zdravniška znanost je v zadnjih desetletjih siiao napredovala v ugotavljanju m zdravljenju bolezni. Prav posebno pa se je razširilo ananje o spoznavanju bolezni, da morejo danes z gotovostjo, aparati in z raznimi genialnimi laboratorijskimi metodami tudi tam odloČiti, kjer so tavali predniki v temi. Kljub temu pa je še nekaj bolezni v nekih primerih prav težko spoznati. Semkaj spadajo neke vrste sladkorne bolezni. , Težke primere te bolezni je kaj lahko ugo. tovitl. Lahko dokažemo povečan obseg slad. korja v krvi, najdemo sladkor v obilno izločeni seči in moremo iz raznih drugih snovi v seči t vso fotoveetjo spoznati bolezen. Imamo pa še druge lažje vrste sladkorne bolezni, ki ae pojavlja po navadi pri starejših ljudeh. Tu ae kaže bolezen v splošni slabosti in drugih nedoločnih težavah, preiskava krvi ta seči pa večinoma ničesar ne pokaže. V mnogih takih primerih more odkriti bolezen le prav točna klinična preiskava, ki zahteva več-dnevno bivanje v bolnici. Mnogi taki ljudje pa se ne morejo odločiti za tako zanje zeto naporno preiskavo in ostane tako vzrok njihovih težav skrit ter zato nimajo prilike, da bi se z uspehom zdravili. Ce pa se morajo taki' 'skriti" diabetiki (bolniki s sladkorno boleznijo) nekoč podvreči operaciji, pa more postati taka nelečena bolezen zanje prav neprijetna. Vse težave spoznanja takih skritih primerov sladkorne bolezni (diabfetesa) pa je odstranilo na mah odkritje dunajskega zdravnika dr. Morien Weissa. Dr. Weise je znan znanstvenik, čigar posebna raziskovanja gredo za tem, da issleduje zvezo med barvo seči in raznimi boleznimi. Odkril je, da vsebuje več takih sladkornih bolnikov, ki jim moremo na doslej znane načine komaj ugotoviti sladkorno bole-zen, neko barvilo, ki ga imenuje on urorubin. Ts urorubin, ki postane prav izrazit, če smo postavili seč nekaj časa na svetlo, moremo do-kasati z enostavnim spektroskopom (mavrico merom) v par sekundah. Odkritje dunajskega zdravnika je važna pridobite^ za zdravstvo. HdfoUnd žrtev morskih valov Peščeni otok Helgoland leži v Severnem morju oddaljen 45 km od Hamburga in Bremena. Dolg je 1600 m, širok pa do 500 m. L. 1926 je živelo na njem 2585 Frizov, ki se preživljajo a tujskim prometom, ribištvom in pomorstvom. Otočani so sploh znani kot dobri pbmorščaki in ribiči. Zgodovina majhnega toda strateško važnega otoka je zelo pestra. Prvotno je bil otok last vojvod Schleswig-Holstein-Gottorp, L 1714. ps je prešel pod Dansko. L. 1807. *> ga dobili Angleži, ki so 1.1890. izročili ga Nemčiji v zameno za kolonije v Wirulandu in San-ttfbaru. V bližini otoka je bilo več pomorskih bitk tako n. pr. med Avstrijci in Danci (1864), v svetovni vojni (28. avgusta 1914) pa med AngieÜ in Nemci, ki so isgubili dve kriiarki. Nemčija je «gradila pred vojno na otoku močne utrdbe, ki pa jih je morala po vojni porušiti Helgoland je znano nemško kopališče v Severnem morju <1 1925. eo našteli 82,700 gostov) ter Ima poletno gledališče, radio postajo, biološki zavod z akvarijem, muzej, potresno opazovalnico in spomenik Hoffmannu Fallersleben u, ki je na otoku (l. 1841.) »pesnil "Deutschland, Deutschland Uber alles." Otok je navzlic vsakovrstnim nemškim poizkusom, da bi ga rešili, izgubljen. Morski valovi se neprestano zaganjajo vanj in ga rušijo. Ako dojenčka braniš edino s steriliziranim mlešfoin, mu sčasoma nakoplješ hudo bolezen: detinskl skorbut, ki se izraža v slabokrvnosti, otekanju dleoen, kostnih potvorah, vodečih do nekakšne hromosti. Dajte takemu bolničku eo-ka sveifli sadežev, oeobito citronovega, v znatnih koiKinuh in v nekoliko dneh izginejo v»i znaki bolezni. NI li to čudovito? Komu naj pripisujemo to naglo okrevanje, če ne vitaminom, tem divnim telescem, o katerih se dandanašnji toliko govori, ne ds bi jih bil kdsj kdo videl, niti pod drobnogledom ! Človek more hočeš nočeš verjeti v njih bitje, ker bolezen kot gniloba dlesna jasno rssodeva zle posledice, ld jih povzroča nedostatek živnih teles ali živci, kakor bi smeli reči vitaminom. Marsikd? ne kupuje ovočja, ker je predrago. Toda vedite, da je sadje cenejše od zdravil in da redno uživanje sadja čestokret omogoči, ds ae ogneš medikamentom. Ali nI prijet'*'* uživati železo v jabolkih kakor pa v lekarniški n proizvodih? Želodec in mošnjlček ee ob tem bolje počutila. ' ' • ~ir> \ <>tT7 mmmmmÊÊÊmÊÊmmm Pozabljene nunnenitosti Val rabimo beeedo flnfcsr. a malokdo ve. ■m je vtaknili m« dve resini kruha, da n« M s mastnimi rokami nrnaral ksrt—Beeri* bejket j« nastala po sklepu irekik gmSčakov. ki sa leta lié» isehéili Is staje drnšhe nekega MM«s * «a i|sa w pssM^* PETEK, 11 AVGOTTA. Erost Toller: Ameriška kaznilnica v St Quentinu (ErMt Teller Jo Ml . a.eriifce «nimiTaoti. _ pi„Ui. Priobtojemo aj«*ev Toller )e Um nmM* Njegova drams "Raüld Tom Mooney Prepeljali smo ae z ladjo preko zaliva San Francieca. Potem nas je peljal avto ikozi gričasto, z evkaliptovimi, lovorjevimi drevesi preraslo pokrajino od Marina Countyja do kaznilnice St. Quentin. Peljemo se mimo prvega stražnjega stolpa, ki je oborožen s strojnicami. Resneje je stolpov čimdalje več. Prišli smo do vhoda, vpisati moramo svoje imena. Gremo preko dvorišča do drugih vrat. Peljejo nas v pisarno. Četrt ure nato vidimo Toma Mooney j a v sobi za obisk. Ob dolgi mizi sede jetniki, njim nasproti obiskovalci. Po sredi mize nizks pregraja iz palic. Na čelu mize, ob vzvišenem pultu, sedi paznik, ki nadzoruje jetnike in o-biskovalce. Tom Mooney živi trinajst let v kaznilnici. Kot mlad človek je moral noter, danes je siv in njegov obraz ves v potezah. Ta človek sedi nedolžno v kaznilnici. To ve Amerika, to ve svet, vedno je Še za zidovi. Mooney je bil eden najbolj delavnih socialističnih agitatorjev na ameriškem zapadu. Organiziral je mnogo delavcev, vodil štrajke, Bil je eden najbolj osovraženih ljudi. Detektivi so ae podili sa njim, Vedno jim je manjkal povod, da bi ga zgrabili. Dne 20. julija 1916. so demonstrirale v veliki paradi nacionalistične zveze za vstop Amerike v vojno. Ob Market in Stuart Street je eksplodirala bomba. Deset ljudi je bilo ubitih. Nekdo, po imenu McDonald, je trdil nekaj dni po tem, da je videl Toma Mooneya v bližini prizorišča. Čim je Mooney slišal za obdolžitve, se je takoj prijavil policiji. Aretirali so ga in v velikem procesu obsodili na dosmrtno ječo. Vsa njegova zatrjevanja, da je nedolžen, niso zalegla. Razbremenilne priče je državni pravdnik osumil in aretiral. Slike, ki so jih posneli foto-reporter j i, in ki jssno kažejo Toma Mooneya na balkonu neke hiše, ki je daleč proč od prizorišča, ga niso mogle obvarovati. Ko so kmalu po procesu povečali te slike, je bilo apoznsti na njih tudi neko cestno uro, katere kazalci so kazali 1 uro 58 minut. Ker Je bilo nemogoče priti od hiše, v kateri se je tedaj nahajal Mooney, v šestih minutah do kraja atentata, je bilo s tem dokazano, da Mooney ni vrgel te bombe. Tudi ta neizpodbitni dokaz ni koristil jetniku. V ameriški javnosti so se začeli zanimati zanj. Ustanavljali ho odbore. Napredno časopisje se je zavzemalo zanj. Čim so odkrili dokumente, ki so pričali, da je bila obremenjevalna priča, McDonald, kupljena, so izjavili sodniki in porotniki, ki so ga bili obsodili, da danes ne verujejo več v njegovo krivdo. A Tom Mooney je ostal v kaznilnici, z nJim socialist Billings, ki Je prav tako nedolžen kakor on. Priznanje Pred ¿estlmi leti je nekdo, po »menu Smith, priznal na svoji *mrtni postelji, ds je on vrgel bombo, da Mooney in Billings nihata nobene zveze z atentatom. T >m Mooney je oetsl v kaznilnici. Ni obupal, vsa leta se je bo-ril 1 vso močjo za svojo pravico. Ko mi je stresel roko, sem občutil: tu-le sedi cd fant od fare. "Kaj zahtevate od mene," je "Ali naj dokažem, da Je nekdo drug izvršil atentat in ne Jez? ,Je moja dolžnost, najti stožca? Odločilno Je, da nimam a ¡«m nič opraviti. Zdaj so zgrabili >amoobdolžitev nekega mrtvega človeka, tega je šest let, in h'^jo preiakati, ali ao njegove '»Jave resnične. Leta lahko pote-<«Jo « tem. Zahtevam le, naj ae î'reiWe, .h ^ MU| „„p^va, a ka-,fro «tn bil obsojen na doamrt-n« j*o. pravična in zakonita ali ali ao proučili dokumente. « m jih predložil v dokaz avo- nedoltnoatl? Če pride guver-»*r do negativnega zaključka <»a to mora). Je dolžen izpuati-11 «e. Nejrajšl bi imel ponovno [•«prava. Za to pa so po ameriš-zakonu vsa pota zaprta. Na w«oat. ki bi videz moje krivde vzdržale še nadalje, se poirtš. Trinajst let že sedim v kes. "daft ia we fem mitêi gtUU tg v Ameriki, kjer ti j« ogledal i»sae piše o tdh i*mk oUokih v »«mikih «aoo. i obiska kssaUalee v Bt. Qveatiao. Krm* lodataih dramatikov ta p—ihev. je arovodsaa v oleveaštlao). še toliko let, nikdar ne bom prenehal zahtevati svojo pravico." : Pripovedoval sem Mooneyju, da tudi v Nemčiji poznajo njegov in Billing8ov primer; da tudi tamkaj ljudje javno kažejo na sramoto njunega jetništva. "S čim pa ste zaposleni?" ga vprašam. "Krompir moram lupiti." Na smrt obsojeni Govoril aem potem z McNa-marro, ki živi že 19 let v kaznilnici. Pripadal je oni anarhistični skupini, ki je leta 1911 spustla v zrak hišo "Timesa" v Los An-gelesu. Sodišče nI imelo nobenih dokazov za njegovo krivdo. Podkupljen nastavljenec zagovornika je ukradel temu iz safa dokumente, ki so pojasnjevali, v koliko je bil McNamarra udeležen pri atentatu. Da bi rešili 26 so-obtožencev, bo izjavili on, njegov brat in neki 8mith, da so oni trije edini krivci. Devetnajst let sedijo ti možje že v kaznilnici. V vseh drugih primerih pomilosti-jo kaznence po tako dolgi ječi. MoNamarra mi pripoveduje, da je zaposlen s tem, da nosi ns smrt obsojenim jedila. "Koliko na smrt obsojenih je v jetnišnici?" "Šestnajsti Devetega decembra jih bodo st>et nekaj Obesili." V New Yorku kuhajo ljudi na električnem stolu, v Kaliforniji Jih obetajo. * Kesneje sem si ogledal kaznilnico. Določena je za 2400 jetnikov, a je tačas nagnetenih v njej 4800 kaznencev. Ameriška javnost nič ne vprašuje po vzroku povišanja kriminalitete. Ona misli,'da le ljudje iz nižjih slojev postanejo zločinci —- in so s tem pomirjeni. Da nosi precejšen del krivde vedno rastoča brezposelnost, ekonomske razmere, tega ne uvidi. ( Vsi jetnik} nosijo enotno mo-dro-sivo obl^kp. Delajo v različnih delavnicah. Vsak 'jetnik mora vsak dan izvršiti odmerjeno delo, prej ne sme zspustltl delavnice. Delajo le za državo, ne za privatno industrijo. Vsi jetniki morajo delati najprej v umazanih, ropotajočih tkalnicah. "Tu naj se na mehko skuhajo", pravijo jetniki. V pro-stih urah smejo kaditi, igrati žo-gobrc in baseball. A le nekateri uživajo prednosti, za druge ni mesta v prenapolnjeni kaznilnici. TI čepijo na dvorižčih, kjer ni videti niti šbpa zejene trave, dočim cvete zunaj najkrasneJŠa pokrajina. Jetniki jedo skupno. Obiskal sem dvorano, kjer obeduje lahko 2000 Jetnikov. Vidiš lahko ljudi vseh plemen: bele, črnce, Meksiksnce, Kitajce, Japonce, Indijce, Grke, Italijane, Francoze, Nemce. Po dva ln dva hite v ozkih vzidanih šahtih, ki so ločeni od hodnika z železno o-grajo in ki so noč in dan razsvetljeni. Najstrašnejša disciplinska kazen je temnica. Te celice leže pod zemljo. Svež A zrak vsesa vajo v sellce skozf ventilator. Vislice Preden zapustimo kaznilnico, las pelje pesnik k celicam za na unrt obsojene in k vislicam. Dan poprej, preden obsojence obesijo, jih prepeljejo v te celice, lesene kletke v neki sobi, ki jih Js mogoče z vseh strani kontrolirati. V sobi sedijo dan in noč pazniki. ki morajo straftltl, da si Jet-nik ne prizadene kaj žalega in tako "ukrade zakonu pravico". Lani Je poizkušal neki obsojsnec dva dni pred smrtjo samomor. Prepeljali so ga v bolnico in ga skrbno zdravili. Šele potem so ga Obesili. V isti sobi se nahaja shramba, kjer viae vrvi. Naštel sem do 90 vrvi. Na vsaki visi uteg. da tako prepreči netegnjenje vrvi-pri obešanju. Utegi ao različne teže, odgovarjajo različnim težam teles. Vaak obešenec dobi svojo vrv, ki jo potem seigejo. Zanka Je e sedmimi obroči zevesljena. Imenujejo jo "hangmana knot". V drugem kotu sobe stoji harmonij. Na moje vprašanje mi odgovori pesnik: "So Jetniki, ki želijo Iti obešeni ob godbi. O — dobro Jim Je," nadaljuje peznlk. "kar hočejo, vae dobijo. Nekdo ai je zaM*l Jazs-muzfke, pa mu je ******** jazz-pleae. Jedi dobijo boljše ka kor mi, pazniki. Celo pečene piš-*a.M Stopim v kletke. V miznem predalu ata vpisana dva imena — Johny Malone, FrenChy Lapiere. Oba so pred nekaj meseci obesili. Prvega, ker je svojo ženo ubil, drugega, ker je ubil nekega policista. Eden zadnjih, ki je v tej celici čakal smrti, je bil 19letni Edward Hickmann. Vrata ločijo to sobo od ekse-kucijskega prostora, kjer stoje vislice. Trinajst stopnic vodi do njih. Preden gre obsojenec k vP slicam, mu z jermeni privežejo roke k truplu, in ko stoji pod vislicami, mu z drugim jermenom z vežejo noge. To zategadelj, da ae telo pri obešanju ne bi skrčilo. Če se jetnik pred eksekucijo o-nesvesti, imajo tudi za to pripomočke. Črna, kakih 10 cm široka deska, na kateri so jermeni. To pritrdijo na obsojenčev hrbet da ostane telo vzravnano. Levo in desno od vislic stoji po troje gu-galnih stolov za odlične uradnike. Dvoje ljudi obesijo lahko hkrati. Čim stoji obsojenec pod vislicami, mu vržejo preko glave črno čepico. Krvnik mu položi zanko krog vratu in jo — blizu ušes — tesno zadrgne. Na vznožju vislic je videti na neki mizi pritrjenih troje niti. Ena zmed njh drži s težkim utegom obteženo vrv, ki spodnese tla, na katerih stoji obsojenec, ki tako ob-visi v zraku. Pred tremi nitmi stoji troje paznikov, ki na povelje hkrati presečejo niti, vsak svojo. Nihče izmed paznikov naj ne ve, kdo je spodnesel obsojencu tla. Na mizi je videti mnogo zarez mnogih eksekucîj. Trinajst atopnic Paznik, ki me vodi, ml pripoveduje, da je videl Že mnogo u-smrtltev. "Kako se obnašajo ljudje, ko stopajo pod vislice?" ■ "Dobro. Le nekaj sem jih videl onesveščenih. Po večini ps gredo popolnoma topo preko teh trinajst stopnic." "So takoj mrtvi T "Obešanje je izborna metoda, mnogo bolj človeška od električnega stola. Z enim sunkom Jim zlomijo zatilnik. Ujihovl udi dr-1 htijb ïèVTo'traJà katclh 14 do 16 minut, a mi jim zvežemo z jermeni roke in noge, da ne morejo tolči krog sebe, a tega ne čutijo več." Sla sva mimo celic za kandidate smrti. Pred vsako celico Je visel cvetlični lonec. Eden na smrt obsojenih Jetnikov nama pomlga, drugI se za-krohoče, ko obstanem. Cvetlični lonec, pečeno plške ln vislice z godbo. Pred kaznilnico žari v neskončni sinjlnl Golden Ga te ("Zlati zaliv"). (Prevedel M. K.) IZUM V POLITIČNI BRANKI I Francoski poslanci imajo v parlamentu dokaj udobne pisalne mizice, v katere sprsvljajo svoje spise in druge «listine. Imajo pa tudi navado ropotati s predali teh miz, kadar nagajajo govorečim političnim nasprotnikom. Te dni so pričeli desničarski poslanci na ta način razbijati med govorom nekega komunista, a so kmalu prenehali. Na njih začudenje so padale mlznlce popolnoma neslišno! Poslanci so kmslu ugotovili vzrok. Predsednik Buls-son je dsl prevleči rob miznic z debelim gumijem In razgraja-čem je odpovedalo njih priljub-IJenojorožje. ^ | | m ||| F. H očke: Kaj rutfcvaja rt ki STAR ZNANEC Poleg obraza Je najizrazitejši organ telesa — raka, ki s svoji-mi kretnjami in gibi poudarja govor. Pomislimo samo na govornika in igralca, pa bomo videli, da ne pravijo šaman: "Govori s rokami I" V Jezi roke akrčimo, v radosti in vzhičeno» ati jih dvignemo, s njimi blago-alavljamo, ljubkujsmo, pretimo, rabimo jih za udarce, v ukazu, joči kretnji z njimi vladamo ali pa jih ponižno pobesimo. S pokončno hojo človeka se je tudi roka razvila v bogato izraznost, v nasprotju z živalmi, katerim Služijo roke za iste namene kakor noge. Iz prvotno velike dlani so se razvili preti, ki poganjajo liki cvetom iz korenine, kakor duhovni svet. Sčasoma se je površina dlani skrčila, s njo ae je zmanjšalo področje nagonskega elementa. S krčenjem, z zmanjšanjem in omeh-čanjem se je roka pofinila in po-plemenitila, Troddnoet roke ' Kakor tnnogokje v fiziogno-miki, razločimo tudi na roki razdelitev površine na nagon, snovno, elementaapo področje, del dlani proti prstom rssodeva čuvstveno stran aašega bitja, .orsti pa predstavljajo duhovno načelo. Ce hočemo tolmačiti go-vorioo rok, moramo predvsem vedeti, da pomenijo vae širše .ploskve natega telesa resničnost, vsaka zoženost pa profi-n jen je v razvoju. Tako n. pr. prevladuje pri prvotni, tako Svani "elementarni" roki vse težko, široko, masivno. Taka roka ima ponavadi četverokot-no obliko, okorne plasti mesa In maščobe, je žuljava, na hrbtu kosmata. Prsti so krstki ln o-kornl, na kfencu pa topi. Take roke, ki razodevajo veliko, a leno ln neživo silo, nsjdemo pri .narodih, kl poenajb samo nomadsko delo in čijih obzorje ne pega preko poljedelstva. Za lju di s takimi rokami morejo mi slltl drugI, kajti sami podlegajo s u gest i v nos trm ae dado afana-tizirati aH ftfrabljai! sa dobro ,in zlo. Pri mirnem delu pa so neumorni pionirji zemlje in polagajo tako rekoč materialne o-«nove za razvoj vse duhovne kulture. ' Praktična roka Iz elementarne, roke se Je razvila motorična, tako zvana praktična rpka, kl je bolj pravokotne oblike, kitasta in raste is močnega I p Širokega zapestja, pri čemer kažejo koeti, mišice jn kite močan ustroj. Prsti so nekoliko daljši kakor pri elementarni roki, spredaj eo široki in oglati, palec je dobro razvit. V splošnem napravlja tu roka močan in energičen, včasl tudi zsvaljen vtis. Take roke .imajo možje dejanja, energične ,narave, ki gredo odločno in trdovratno svojim ciljem naproti. To je roka osvajača, tehnika, inženirja, a tudi spretnega in delovnega rokodelca, Inteligentnega kmeta. Ljudje ta vrste se ne izgubljajo v fantastiki, njih razum je hladen In trezen, kar obljubijo, tudi drže, ne zanaša jo se na druge, marveč so sssi drsni v samozavesti. Po svoji negativni strani, v materlelnlh, neumetniških, čisto praktičnih zadevah spadajo po večini v vr sto fillstrov, kl stopnjujsjo vestnost do pedsntnosti, red do malenkoetnoeti. točnost do enoličnosti, logično doslednost do tesnosrčnoeti. Reka razumnika Kjer prehaja v stvarstvo sistem ln red, zakon in našrt. se pokaže roka razumnika in ml-seiesa, ki jo odlikuje krspak palec. Preti eo ostreje razčlenjeni. Na členkih katojo v osle, kl govora za logično mišljenje. Taka roka raaodeva moža razuma Ma^ea palce razodeva duševno in telesno energij", trup roke se proti prstom zožitfe, konci prstov so jajčaati. ' Ljudje s tako roko dajejo razumu pred-aoat prad enem. so kritični, premišljeni« rezal* bi Ječi, iščejo feeako. ki jim je nad lepot" i» trpe zaradi resnice, če treba, lakota ln odpaaredl. Cesto se primeri, da bi radi uklcafli vso ras-ničnost v Idejo. Ket fanatiki svojega nasiranjs ps radi žrtvd-laja življeaja In srešo IJ odi Kakor manjka njihovim mrftevlm a.Ut¿kim prstyui iiitavšt» tafcu pogrešajo v vsem svojem bistvu neposrednosti in topline. V vsakdanjem življenju so večino» ma zvesti in zanesljivi, zlasti v zakonskem šivljenju, poleg tega pa pedantlčni ln malenkoetnt. čuvstvens reka V op rek i s pravkar opisano roko je čustvena roka s svojimi polnimi, mehkimi oblikami in stožčaetimi prstnimi konci, ki je manjša od motorične roke, ožja v srednjem delu ročnega trupa ln daljša v prstih, Moč in dejanstvenoet sta se umakni li čuvstvu. Ta roka. čijs koščl-ce so nežne, kite fine ln keje tkivo Je voljnejše, razodeva tipično šenako roko. Ozek, dolgi ročni trup razodeva manjši interes na materielnosti, pač pa naklon sa duševne in estetske tednje.. Palec Je manjši, flnej-ši ter ima nežnejšo in mehko blazinico, kl razodeva Iskreno čuvstvenoet ter prlzanašanje. StoŽčasto končujoče konice pr-atov razodevajo nežnost, pla-hoet, nežnočutnost ln nagon . . . Vse to eo značllosti prave ženske, ki doume ljudMn stvari s intuicijo, po čuvatveni strani. Lepota prevladuje nad resničnostjo in nasprotno od ljudi s vozlastlmi rokami, t. j. ljudmi abstraktnih, misli, kl Jim ideja pomaga do nasornoatl, si pomagajo ljudjs s čuvstvenlmi roka-mJ po nasprotni poti, t. j. prihajajo od nazornosti k ideji. Čim manjša je čuvstvena roka, tem občutljivejša je, tem bolj plah ln boječ je Človek, ki mu pripada in tem manj sili s svojo ponotranjeno občutljivostjo v ospredje. Pritnordljsklh naro-dih, čijih značaj je bolj aktiven In moški, najdemo v prvi vrsti motorično roko, pri južnejših ljudstvih, ki jih odlikuje otrO-ški, toplejžl, vročekrvnejši značaj, pa čuvstveno roko. Idealna roka Najvišja stopnja je idealna roka. Njen trup je ozek, tkivo, kl jo prepleta, dol|p in fino obli kovano, prsti pa se končujejo s pokojno zaokroženostjo. Duh ln srce ae dvigata harmonično 0 ud osnovno voi^nont zemake snovi. Ta roka ni tako velika kakor motorična roka, kl je Ši roka In izraža neko šlrokost ln sirovo ailo. Msnjks jI tudi ženaka majhnost ln mehkoba čuvstveno' roke. Vaeakosl je zelo fina, živčna. Idealna roka je bolj ozka kakor široka, Ima m> razmemo najdaljše prsta, vna nji prsti ao daljši in flnejšl. Za radi tega ima idealna roka tudi najdaljše ln najlepše nohte. 7W na zunaj kaže poznanca v naj boljšem pomenu beaede, na zno traj odlično, reanlčno aristo kratko nrav, kl ss odlikuje po kosmičnem mišljenju In Jsani ter mirni pojsvi. Takšni ljud Je so bistroumni ln dobrosrčni hkrati. Kjer sledP zmagovitemu boju sa šivljenje finočutnu duhovna kultura tam boš našel povsod ofko idealno roko, se veda kot cvet, kl je že isgubil moč korenine in ki v svoji biološki nežnoati razodeva zmanjša no biološko wrgi\o. Značilna izpopolnitev roke so prsti, LBVIČARtTVO emmmmsbsaa Sposobnost nekaterih ljudi, ki rabijo Isvico enako spretno ka kor desnico, je bila nedavno predmet rasprav pariška adrav niške akademije. Ni še dolg" kar so smatrali levlčnost ss na psko In vrli vzgojitelji so kasno vsi I d sco, kl Js kszsla tako nsg nenje. Po svstovnl vojni, ko ss je toliko ljudi vrnilo domov br< / desns roke, ps se Je pokazali« potreba levlčsrstvs. Trebs Je bi lo z velikim trudom v poaebnlh tečajih naučiti Invalide levičar Ske spretnosti. Poročevalec prof Armaingaud Je v evojem predavanju toplo priporočal, da je treba drčo že v zgodnji mladosti privajati na to, da rabi sa vaško delo Irvlco in desnico. Poročevalec ns priporošs tega morda i vi-dlka kake bodoče vojne, marve/ Is zdravatveslh razlogov. Pri *<■• danjl vzgoji Js človeštvo v o|m snostl. ds mu okrne levica, ker ae že sedaj opazuje, da Ja desni ca vedno J s** Je Isto veljs sa ^ vo nogo Profesor priporoča, naj > t ari» č»*o navajajo, da bo Jedi* 1 d *ala In lučala kamenje s levi SO enako spretno kakor s de*' eo. Kakor znano, tudi spor > Krogi Že upoštevajo levico pri metanju kopja, dlaka itd. Ako hI okrnela levica. M Imelo to go- Vorv ti* rvHr t«ai os «rc%. _ NA TOVORNEM POMOLU Raskladaaje rarimga tovora looae hale v Now Yorhu. PoSiliatev le po-vsrotlla «por med Rasl|o la Ameriko, hoalno pa Ja amerlAha vlada odnehale ad svalofs atallMa la ošpekHeala embargo. LJUDSKI GLAS Mslo odgovora Livtngstoa, III, — Delovne rasmere so tukaj rea ledene ali stojijo na ničli kot poroča Anton WoČko, aH vsa drugo, kar on o-piauje, je neresnica. V dopisu, priobčenem v 188, št. Proavete, pravi, da so društvene aeje alabo óbiakane, čemur je kriv pred-ssdnik "France". Resnica js, od-ksr je "Frsiw" predsednik, ni toliko aimidsntov kakor jih je bilo v preteklih letih. Dobri Člani le vedno prihajajo na seje, In kadar nešadovol-neži iščejo sadoščenja, tUdI v večjem Številu pridejo ns seje, In sko ga kdo ne dobi, Jo pa mahne proti vratom dvorane, ss o» brne po dvorani in prsvl: "Ne pridem več ns aejo, dokler bo Franco predsedniki" Slično ae Je sgodilo tudi s dopisovalcem. Odšel Je bil v Chicago za delom in ksr tam nI bilo nlčsaar, ae Je vrnil v to ledeno premogovniško meato. Iter Js bil društveni tsjnlk, katerega posla pa nt oddal pred odhodom, So 98 po njegovem odhodu društveni uredniki podali a njsggov dom in od njsgovs Ženo zahtevali taj» niške knjiga, kstere so jim bile v smislu prsvll tudi isročsns. To mu menda nI bilo po volji. Prišel Je na sejo in dejal, da je le vedno "pod najvsčjlm Jednotlnlm bondom". Ksr s svojo skupino nI prodrl, so odkorakali is društvene dvorane. («lede opazke, nsj "France" plača dvoranp sa društvene seje, Je to golo zavijanje. Ako bi pobiral denar od Članov ln ga spravljal v svoj Žep, bi bila blagajna žs zdavnaj prazna. Po pravilih jednota društvo ne more biti brez nadzorstva. Frank Pupelsr, član št. 96, ln m Glasovi is nnilbln Konvencije Am. jag. svssa lOatelh. Minn. — Šesta letna konvencija Ameriške jugoalo-vanske svesa v Mlnneaotl se bo letos vršila v msstu Gilbert, Minnesota, v nedeljo dne 81, avgusta. Mesto Gilbert js Izbral glavni in csntralnl odbor svese na svoji letni seji v Kvelethu dne d. Jt -lija, t K in sicer sato, ker člai^i Ameriškega jug. kluba na Bul)-lu se bili mnenja, da njih misto, kl Je bilo izbrano sa štsta letno konvencijo sveže, nima do volj ugodnosti u postreibo In zabavo toliko našega ljudstva, ki navadno prida v mesto, ss vrši letna konvencije zveze, oziroma naš Jugoslovsnski letni sestanek. ■Zatorej Je upati, da bo vsak član lq članka svese kakor tudi splošno občinstvo zsdovoljno s me«tnm Gllbertom, kajti naši rojaki v Gilberto so nsm že U tak izkazali veliko gostoljubnost uti Času tretje konvencije I. 1927. Vsled tega bo zopet vaak rojak s veseljem prišel v Gilbert« kjer na* zopet čaka Iz vratna se-bsvs. .Ker Je šf nekoliko slovenskih naselbin v St. l/»uU okraju, kjer še ne ekaiatlrs lokalni klub t veze, Je upetl/da si» bodo naši rr» laki pot rud HI In ustanovili klub, tako da letotnja leto naj bi bile zastapaaa vaaka doveaaka nevihtna na šeatl letal konvenciji, Torei rojaki In rojakinje, na svidenje y Gil f »rtu v nedeljo dne SI. avgusta. jMfcJMMga, tajnlk-dJ*. Komvoizim na KHaJttam st organizira Priklical je nasaj v življenje mnoge delavske la poljedelake unija, katera je satrla Kaiško-va diktatura. Organizirani da-level pristopajo v komunistično snaado. ln osamel v Hs» kowi ss bojijo komunistične revolts <' Washington. — (F. P.) — Po-ročlla, kl Jih prejemata sunanjl ln mornariški department od avojih opazovalcev Is Kitajske, priprsvljsjo podlago za mogočo skupno akcijo ameriške, angleške ln japonske vlade, ss ustavitev groaečega vala komunlsma, ki stalno narašča ln kl reeno o-groža sedanjo diktatorsko vlado v Hankowu. Ta poročila pokasu-jejo vojaško moč komunlatlčnlh armad, k! prodirajo proti Hankowu In drugim meatom ob rek) Yangtae In obenem javljajo, da so vojaki komunietlšne armade večinoma bivši člani raznih del in kmetakih unij, katera Ja sa-tri Kalškov diktatorski režim. Dr. Sunjstasn, oče kitajska revolucije, kl je umrl predno se je začel amagoalavnl pohod revo-lucljonarjsv od Kantona proti Pekingu, je predstavljen po komunistih kot moralni aačetnlk njihove kampanje in njegovo tiskano beaedo rasdeljujejo med pr4>lvalce osvojenih pokra jih, Ns rssnlh delsvaklh zborovanjih naatopajo komunlatlčnl govorniki, kl ognjevito poalvajo delavce, naj as pridružijo delavskim orgs-nlsacljam, češ, da Je to njihova najvažnejša dolžnost, ker le sdružsni bodo lshko dosegli lx-boljšanjti delavskih rssmer, mes-dns povišanja in skrajšanje delovnih ur, Posledica ta slstematl. čns kampanja Js prlstopsnj» tisoče v. delavcev v novo-ožlvljene unije ln naraščanje komunistične armsde, v kataro vstopajo delavci v trumah. Inosemrl v Hankowu ae bojijo, da bo v mestu vsak čaa Is-bruhnila komunistična revolta, kar Je vzrok, da ao poalall Angleži In Japonci v mssto novs, sicer majhne, a težko oborožene vojaške oddelke, kl bodo patro-llrall v Inozemskem delu meats, dokler ne bo nevernost odstranjene, Vladi obeh drže v se bojite, da ne bi prišlo do napada na inosemsko kolonijo. Jetniki zahteva Je odškodnino Los Angelea, Cel.—Phil Rohan, Mike Garvey In Harvsy Lasher, kl ao bill nedavno pomilo-ščeni Iz državne Jetnišnice v San Quentinu rotem, ko Je governor Young odločil, da ao bili po krivem obtoftenl in obaojeni radi nekega umora, kl ga nlao Izvršili, ao sedaj vložili tožbo za odškodnino proti državi Kaliforniji. Tožba s« opira na državni zakon, kl določa odškodnino za o-sebe, ki so bile v Ječi po n «dolžnem. Vaak od omenjenih zahteva odškodnino v vsoti |ft,000. f ft*»! Mudi zgorelo Johnson city. Teim., lil. avg Sex t . ¡snov družine, kl »o dospeli a«m ns i«mitnic« In ss nastanili v neki hiši, je včersj »*<»• rolo, ko Je se Je vnelo poslopja. Naroči tr najkoljši •t iiwcrsrx,« "Mritorr "Spomi «cm tako hi tako ram parom." Tw»mor oo jo nemirno prestopit Stopil i« r kot in ptimsd v tku Todnj oo oo priprla vmU. Is» njih jo pogledala Mara. Kjono oa so ss njtle s kaplanovteM. Zrlo sls nafcaj trenotkov drug r drugega, doktor si Nora povesilo ovojih dolgih trrpelnte In oklonH kopftan gin ve. Tovarnar jo fledol «o vodno v Itn te oo poetov« prod steno. KsJ naj otori? AH nnj zviAn? Kaj roo no bo profo mini? 2e vtre-tj ti počivo v lom lota delo! Vsakokrat dvanajst, celih dvanajst nrf Koliko tisočakov js šlo? Po loh mletih aa ja približal okna Od nekje daleč zoču je jok otrok in po enotah bo-fsjo ljudje ... "Papa," ss ja oklenila Mars očetovo roka, "pa M morda lo poizkusil. Popa T Tovarnar ja Ao ankrat pogledal «kosi okno in mraz ga jo *pn*kul po voom tivotu. "Naj bor ao ja obrnil s «roso v »reu. "Primaknil jim bom. Pol dinarja na uro. Ds, pol dinarja na uro. Povejte jim tako," jo atopfl h kaplanu, "samo, da bo mir. Da, pol dinar-In " i* 00» Prodon ja kaplan odiol, gs ja tovsrnar Hribar povabil na roterjo, na kar ja )a-ta rs-davoljo pri «tal. fle tinti voter oo sstutiii etroji in it dimnikov oo ja zakadilo, črno in zamasano ln polagalo na lomijo. Skosl not pojo kladiva in olka kotenja. V razsvetljeni Hribarjevi vili oado pri oblofeni mizi: tovarnar Hribar o svojo ooprogo Vero, Mara. kaplan Za vrtnih, odvetnik Raku*, dalja Stoj an Leajak, ki jo bil priAol povedat, da tudi v njihovi tovarni tate delo, kor ja prišlo mod njegovim očetom In dalavetvom do sporazuma, in Ao nekaj drugih porabljenih gootov. Slugi Caharija in Joromon, ki eU opravljala voa hMna dola in kl oo ja ob takih prilikah oMokll