. štev. V Ljubljani, v torek 10. ara 1874. Letnik II Inserati se sprejemajo in velj4 tristopna vrsta: 8 kr., je se tiska lkrat, 12 „ n n ii ^ ,, ,, ,, lt 1( 3 Kolek (stempelj) mese vselej SO kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. it. 163. Pilitltn lisi za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — za pol leta . . 6 ,, — za četrt leta . . 2 ,, 60 V administraciji velja : Za celo leto . . 8 gl. 4 za pol leta . . 4 „ '20 ca četrt leta . . 2 „ 10 V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. Občni zbor „Slovenske Matice" (4. marca). (Konec.) V prihodnje mora Matica , da dovrši pričeta dela, še izdati: Slovanstvo II. del (Severni Slavjani). Schodlerjeve knjige prirode IV. (in zadnji) snopič. (Rokopis je izdelan). Slovenskega Štajerja II. in IV7. snopič. Želeti bi bilo posebno, da bi se Matici v kratkem izročili zaostali rokopisi ,.Slovenskega Štajerja"; ker zadnji je, rekel bi, Čas, da se ta knjiga vendar enkrat dovrši. — Rati se je sicer, da bodo posamezni deli jako različni, in nekteri celo prezastareli. Literarno delovanje Matice slovenske je bilo odlikovano: 1. na izložbi prve občne hrvatske učiteljske skupščine v Zagrebu 1871 1. s „prizna-nico",- in 2. na splošni svetovni razstavi dunajski 1873. leta s „pohvalnim pismom". Vdeleževala se je Matica različnih slav-janskih slovesnosti, tako na«, primer je imenovala slavnoznanega češkega rodoljuba Jana Purkvnfc-ja o njegovi osemdesetletnici za svojega častnega uda; 9. junija 1868. leta je častila jubilejno slavnost „musea kralovstvi Českeho" s posebno adreso; svečana 1872. leta je Matica z drugimi ljubljanskimi narodnimi družbami vred poslala krasno napravljeno adreso ruskemu učenjaku Pogodinu v čestitanje njegovega petdesetletnega literarnega delovanja. — Pri Jungmanovi svečanosti 13. julija 1873. leta v Pragi je bila Matica zastopana po posebnem zastopniku. Po smrti zgubila je Matica mnogo, mnogo svojih najodličnejših in najzaslužnejših členov: Dr. Lovro Tomana, ljubljenca slovenskega naroda, izbuditelja in prvega predsednika slov. Matice; velikodušnega mecena Matija Debel-jaka; večletnega podpredsednika stolnega pro-šta Antona Kosa; neutrudljivega, za Matico neizmerno zaslužnega odbornika in tajnika Antona Lesarja; odbornika barona Antona Cojs-a; potem odbornike in pisatelje Petra Hicingerja, Antona Janežica, D. Šavperla; izmed udov Matice slovenske pisatelje Miro-slova Vilharja, dr. Matija Preloga, Blaža Potočnika; izmed ustanovnikov: Jožefa Bla-znika, Antona Čepona, dr. ltajmunda Melcerja, Rozalijo Egerjevo, Antona Wolfa, župnika pri sv. Petru pri Slatini, Janeza Gregelja. duhovnika v pokoji, notarja dr. Irkiča, Fr. Čižmaua, ravnatelja navtične akademije v Trstu, Avgusta Moosa, i. t. <1. Matična knjižnica šteje nad 2000 knjig, in sicer večidel ruskih, slovenskih, čeških, hrvatskih in srbskih, ktere so darovali različni udje ali pa ktere je Matica prejela od družeb, s kterimi stoji v djanski zvezi književne vzajemnosti. Posebna hvala gre v tem oziru prevzvišenemu gospodu Mihaelu Rajevskemu, biskupu pri ruskem poročništvu v Beču, ki je posredoval to zvezo z raznimi ruskimi literarnimi zavodi in družbami. Knjige, primerno vezane, so na tanko popisane in v lepem redu, tako, da jih učenjak lahko rabi, ako se obrne do odbornika in knjižničarja Jana Vavru-a, ki z velikim trudom in z vse hvale vrednim po- žrtvovanjem popolnoma brezplačno oskrbuje Matično knjižnico. Hvala mu! Ne manjšo hvalo zaslužita tudi gosp. dr. Jernej Zupanec in Ivan Vilhar, prvi kot bivši in drugi kot sedanji blagajnik Matični, ktera sta ravno tako nesebično oskrbovala denarne zadeve in trudapolno nabiranje doneskov od udov. Ako pregledujemo desetletno zgodovino Matice slovenske, nahajamo v prvi vrsti tudi moža, ki stoji na čelu vsakemu narodnemu slovenskemu podvzetju, — slovenskega voditelja dr. Janeza Bleivveisa. Z dr. Tomanom iu s podpisanim poročevalcem je sostavil on prvi načrt Matičnih pravil; in osnovalni odbor ga je volil z dr. Leon Vončino in s podpisanim poročevalcem vred v opravilni oddelek, kteri je imel nalog, voditi društvo v prvi naj-težavniši dobi. Dr. Bleiweis je od prvega začetka eden izmed najmarljivejših odbornikov in je tudi tri leta vredoval matični letopis. Koncem tega poročila moram še omeniti, da jako obžalujem, da ni bilo mogoče sklicati občni zbor tečajem 1873. leta in da udje dobe knjige za 1873. leto še le sedaj! A na eni strani me tolaži to, da vendar udje s tem ne trpe' nobene djanske škode, z druge strani naj pa tudi izrečem, da sili in okoliščinam v okom priti ni bilo mogoče. Smrt častitega tajnika prof. Antona Lesarja — viharno politično gibanje 1873. leta (v ktero sicer Matica ni bila vpletena - pa skoro vsi delajoči Slovenci!) — preobložitev tiskarnice z delom — to so razlogi zamude, kakoršne se morda ne bodo več ponavljale. — In tako sklepam to poročilo s presrčno Iz poročila o delavnosti praškega društva za krščansko umetnost v lelu 1873. (Izv. dop.) Dne 3. svečana je imelo društvo za kršč. umetnost v Gradcu občni zbor, s kterim je sklenilo triletno dobo svojega obstanka. Pri tej priložnosti je o svojem delovanju objavilo tiskano poročilo, ki nam je vtsel dokaz, da stoji društvo na trdni podlagi, da lepo napreduje in že tudi rodi sad svojega truda. Namen društva je buditi in gojiti čut in veselje za krščansko umetnost sploh; stare umotvore štirske dežele, pa tudi sosednih dežel preiskati in ohraniti; pri napravljanju novih ali obnovljenju starih reči z besedo in djanjem pripomagati in z izvirnimi ali dobrimi starimi izglednimi obrazci cerkveno umetnost pospeševati. Da bi obširno polje cerkvene umetnosti, ki je po duhu modernih nazorov silno poškodovano, mogli ob enem vspešno obdelovati, razdelil se je odbor v posebne odseke za različne oddelke kršč. umetnosti: za cerkveno stavbarstvo, za podobarstvo, za obleko in orodje, in za glasbo in pesništvo. Društvo je že od kraja izreklo, da bo posebno pozornost obračalo na stavbarstvo, ker stavbarstvo je temelj, na kterega se vsi drugi oddelki cerkvene umetnosti naslanjajo. Udje tega odseka so se toraj posebno s tem pečali, da bi s preiskovanjem starih stavb, iu s štu-diranjem dotičnih spisov, načela in pravila posameznih slogov in v njih zastopanih kršč. idej spoznali in razširili. Tako so samo v preteklem letu do 40 imenitniših stavb po Štir-skem, Koroškem in Italijanskem preiskali, popisali in z večine v društvenem časopisu ,,Kirchenschmuck" razglasili. Vrh tega so tudi djansko pomagali pri obnovljenju nekterih cerkev in pri stavljenju nekterih kapelic in oltarjev. Odsek za podobarstvo je zlasti v kiparstvu s pomočjo zvedenih graških kiparjev več naročil v občno zadovoljnost oskrbel. Za malarijo društvo ni moglo veliko storiti, ker cerkvena predstojništva v ta namen ne morejo veliko žrtvovati, in ker manjka domačih ma-larjev, ki bi bili voljni svoje moči in sposobnosti posvetiti cerkveni malariji, posebno malariji na steno. Prvi uzrok je menda tudi kriv, da društvo ni imelo priložnosti pečati se z malarijo na steklo, čeravno je v tej stroki v Gradcu zveden umetnik Kari Schirmer, ki je lani dvoje krasnih oken zmalal za konjiško nadžupnijsko cerkev, zdaj pa jih mala za ad-montsko cerkev. — Za podlago prihodnjega delovanja se je ta odsek do zdaj posvetoval o sledečih praktičnih vprašanjih : a) Kako se imajo podobe in ornamentaluo lepotičje različnim slogom primerno risati; b) kako se naj oltarji in kiparski izdelki barvajo, da se zadosti zahtevam natore in kršč. simbolike; c) kaki mora biti božji grob, da bo kat. liturgiji primeren. Odsek za cerkveno obleko in orodje je v svojih sejah obračal pozornost na to, da se mora bolje gledati na pomen cerkvenih oblačil zahvalo vsem v njem imenovanim dobrotnikom in prijateljem Matice, pa tudi sploh vsem drugim pisateljem, poverjenikom i. t. d. Naj Bog blagoslovi tudi v prihodnje ta zavod, in naj se ga krepko poprime narod slovenski, da bode storil v drugem svojem desetletji enak korak naprej, kakoršni je storil v prvem!" - Dalje je dr. Costa omenjal, da je od prof. Majcingerja dobil pismo, v kterem prosi popraviti napako v vvodu „Slovaustva", da ga ni on spisal, ampak le prestavil iz uaueuega slovnika Riegerjevega. - Tudi novomeška čitalnica um je poslala pismo, v kterem prosi zbrane Matičarje podpore za narodni dom. G. župnik Tavčar je za tem predlagal, naj zbor zahvalo izreče predsedniku za njegovo marljivo delovanje, kar se je zgodilo. Tajnik g. prof. Tušek kratko poroča o matičnem delovanji; obširneje to reč obravnava poseben spis v Letopisu. Nekterim udom so knjige za 1. 1873 že razposlali, drugi .jih dobodo v kratkem. Matica šteje danes 2332 udov brez tistih, ki so se v zadnjem času vpisali. Tirjati ima zaostalih letnih doneskov za kakih 4000 gld. Pri Jungmanovi svečanosti v Pragi je Matico zastopal ud g. Pribil. Gosp. Terstenjaku je odbor o priliki njegovega odstopa izrekel srčno zahvalo za njegovo delovanje. — Blagajnik g. Vil bar je poročal o sklepu računa do konca junija 1873 in o proračunu za 1. 1874. Iz tega je razvidno, da ostane Matici v tem letu za izdavanje knjig 4285 gld. 26 kr. Za pregledovanje računa je pred sednik predlagal gg. Kremžarja, Ilolina in Žagarja; zbor je temu predlogu potrdil. Konečno so se oddali volilni listi za novih 11 odbornikov. Za skrutinatorja je predsednik imenoval gg. prof. Žakelja, prošta Jarca, dež. vr. Pfeiferja in stavbenega svetovalca Potočnika. Izvoljeni so vsi nasvetovani gospodje; če pa g. Krek ostane pri tem, da ne sprejme odborništva, stopi namesto njega v odbor g. prof. Žolgar iz Celja. Vse točke dnevnega reda so se sprejele brez ugovora. „Narodli je rekel sicer, da se bodo mladi vdeležili debate, g. Jurčič je bil res nazoč, a ni odprl ust. Avstrijsko cesarstvo. a a IJiil»lj »■><-, 8. marca. Že zadnjič smo omenili „Laibacheričinega" odgovora na vprašanje „Slovenčevo", da je namreč prepovedano podpisovati tudi peticije zoper konfesijonelne postave. „Mi sc le čudimo", piše vradni list, „da se je nad tem moglo dvomiti; samo po sebi se ume, da prenarejen naslov ne odpravi prepovedi, če se poslužujejo za podpisovanje ravno tistih zapeljivih pripomočkov. Katoliško-politično društvo ima ravno tako, kakor vsaka druga potrjena družba in kakor vsak človek postavno pravico, prošnje sklepati. Te pravice se omenjena prepoved ne dotikuje. Ona velja le demonstrativno - agitatoričnemu postavno prepovedanemu počenjauju, zato ni nobenega dvoma, da ta prepoved ostane veljavna." Mi se pa čudimo predrznosti vradnega lista, ki govori o zapeljivih pripomočkih, kterih se pri podpisovanju peticij poslužujejo, pa nam ne pove natančneje, kteri so ti zapeljivi pripomočki. Čudimo se, da vradni list tako enostransko razlaga postavno vsim dovoljeno peticijsko pravico. Katoliško-političuo društvo, pravi modra vradna, sme odpošiljati peticije, to smejo tudi druge družbe, to sme vsak človek, to ni prepovedano; a če podpisujete prošnje, ki nam liberalcem niso po volji, je to postavno prepovedano početje; in takih prošenj ne smete podpisovati! Naj ume to logiko kdor jo more, nam nikakor ne gre v glavo. Zlasti čudno je pojasnenje o katoliško-političnem društvu. Vradna pravi, da so mu prošnje dovoljene, kakor vsaki drugi potrjeni družbi, vlada pa je drugače sodila in 7. t. m. razdrla društvo, ker je s petecijo prestopilo svoj delokrog. Pojasnilo naj si da vsakdo sam, mi ga ne damo, ker bi ga brž ko ue pisali samo za policijo, naši bralci pa o njem nič druzega ue bi v roke dobili, nego prazen papir. Društvo se bode zoper razsodbo deželne vlade pri ministerstvu pritožilo. To pritožbo bodemo ob svojem času objavili iu iz nje se bo razvidelo, da družtvo po našem mnenju ni prestopilo svojega delokroga da tedaj vlada ni imela vzroka razpustiti ga. Nekaj bi pa vendar-le opomnili. Političua društva so nam neobhodno potrebna, to smo se prepričali, in hvaležni smo, da imamo tukaj še eno narodno politično društvo „Slovenijo". Naša misel je bila zmiraj ta, da ni dobro cepiti narodnih moči in da naj bi se vsi zedinili v enem političnem društvu. To bi rodoljubom zdaj zopet priporočili. Namesto osnovati novo politično društvo, naj se vsi oklenejo Slovenije", ktera se bode s tem jako vtrdila, in i pogumno v bran se postavila vsim nasprotnikom Upamo, da bi se, ako bi bilo treba, tudi | pravila sedanjim časom primerno brez ovir spremenila. Ve VJiihljane. 9. marca. Splošnji razgovor o konfesijonelnih postavah je včeraj sklenjen. Izmed kranjskih poslancev so se ga vdeležili trije, grof IIohenwart, dr. Schaffer in dr. Razlag. IIohcnwartov govor, kterega prihodnjič posnamemo, bil je izvrsten, kar so pripoznali celo naši nasprotniki. Silno puhel pa je bil, kakor oineDja naš izvrstni dopis iz Dunaja, govor dr. Schafferjev. Liberalci ž njim niso nič kaj zadovoljni, kar spričuje kritika o njem in njegovem govoru, ker Schatfer de je tako spozabil, da je, kakor bi sedel v berolinskem državnem zboru, hvalisal pruske postave, in ž njimi primerjal avstrijske. Ja, Schaffer hoče biti še bolj prekanjen, kakor Bismark, ko bi bili njega vprašali, bi bil on vedel pruske postave tako zasukati, da bi se jim škofje prav nič ne bili vpirali. Naša vradna „Laib. Ztg." je objavila cel njegov govor; pranje storila, ker govor ta je res le za „Lai-bacherico". — Zdaj pa še nekoliko o Razlag-ovem govoru. Mož je res govoril za postave in prav po Iiazlagovo razlagal carkvene razmere. Brali smo njegov govor večkrat pa v resnici ne vemo povedati, kaj je govoril; in enaka se je godila tudi drugim ljudem. Jasno iz tega govora nam je le to, da Razlag ni le nasprotoval ž njim cerkvi ampak tudi federalizmu: od tod živahna pohvala levičarjev. Razlag v tem govoru tudi čenča, da je nek cerkven učenik o konkordatu izrekel, da ga je omajal že oktoberski diplom. Častno ime ,.cerkveni učenik (Kirchcnlehrer — Doctor ecclesiae)" dala je cerkev le nekterim po svoji učenosti in svetosti slovečim možem; zadnji med njimi je bil sv. Altouz Ligvori, ki je 1. 1787 umrl; dr. Razlag, kot absolviran bogo-slovec, bi moral to vedeti — in vendar govori o ceakveuih učenikih, s kterimi se je pogovarjal o konkordatu. Od kar je dr. Razlag med neverne liberalce zašel, že več ne ve, kaj govori. V svojem govoru se sklicuje tudi na „teologe brez madeža", ki o konfesijolnelnih predlogih niso tako slabo sodili in rekli, da se smejo brez pomisleka pretresovati. Dr. Razlag je moral tukaj imeti pred očmi kake kranjske „teologe", a zoper to natolcevanje gosp. doktorja protest ujemo in ga resno opominjamo, naj nam pove imena tistih „teologov brez in pri pertenim na potrebo lanene robe. V posebnih prednašanjih se je kazalo, kako je od nekdaj obleka v tesni zvezi z božjo službo, da se tedaj ne sme ravnati po nobeni modi ali šegi. Po njihovem posredovanju se je preteklo leto več inašnih plaščev, bander iu baldahinov iz boljše, pravilnejše okinčane tvarine naredilo in več tabernakeljnov, nekteri jako krasno, se je znotraj prevleklo, na kar bi še trebalo marsikje opozoriti. Za izdelke iz kovin manjkalo je potrebnih sredstev, vendar se je napravilo več izvirnih slikarij za bolj primerne kelihe, ciborije, svečnike itd. Odsek za cerkveno glasbo in pesništvo je najmanj positivnega dosegel, pa s tem ni rečeno, da ni bil marljiv kakor drugi, ampak da ima najtežavniši od modernega duha najbolj popačen oddelek cerkvene umetnosti. Poglavitno delo mu je bilo posvetovanje o pravi reformi cerkvene glasbe in sicer na podlagi marljivega opazovanja, kaka je zdaj cerkvena muzika po mestih in po deželi; kako bi se dala povzdigniti in zboljšati v cerkvenem duhu; kako bi se ustanovilo posebno društvo za cerkveno glasbo; in kaka pesmarica bi se naj izdala za sekovsko škofijo. — Ker je ta od sek tedaj doslej le bolj priprave delal za bodoče delovanje, upamo, da bo na tej podlagi od zdaj s toliko večim vspehom napredoval. Iz tega poročila vidimo najpred, kako je do zdaj to društvo za cerkveno umetnost z marljivostjo in trudom svojo imenitno nalogo izvrševalo, in da je zavoljo tega vredno vsestranske podpore tudi iz sosednjih vladikovin in dežel. Vidimo pa dalje tudi, da bi pri nas enako društvo za celo Slovenijo bilo potrebno, ker pri nas s cerkveno umetnostjo nič nismo na boljšem, kakor v sekovski škofiji. Naše ljudstvo ima veselje za svoje cerkve, kaže zdrav okus za olepšavo božje hiše, ne manjka nam umetnikov za različne stroke umetnosti, tudi sredstev in dobre volje se najde — pa neka malomarnost in včasih sicer odpustljiva nevednost ste že naredile veliko škode. Ako kdo kritikuje pomanjkljivo ali zoper vsa načela umetnosti napravljeno delo, sliši navadni izgovor, da ljudstvo tako hoče. To pa je prazen izgovor. Ljudstvo hoče. da jc cerkev in v cerkvi lepo, lepo pa je vse, kar je po pravilih umetniških izdelano. — V neki farni cerkvi se je napravil krasen gotišk oltar. Ljudem se od kraja ni dopadel, ker ni toliko svetnikov na njem in ni tako pozlačen, kakor v sosedni fari, pa po natančnejem opazovanju se jim je kmalo tako prikupil, da ga zdaj ni v fari, ki bi rekel, da imajo kje lepši oltar od njihovega. Na zahtevanje ljudstva se pri takih rečeh ne sme preveč gledati, ker ljudstvo ne more drugo zahtevati, kakor kar pozna, če se mu pa kaj boljšega in lepšega da, bo se veselilo tega. Tudi na-se in na vsakega mojstra se ne sme zanesti, ako se kaj naročuje. Kolikokrat se je že prigodilo, da je kako popravljanje stalo veliko denarja, pa ni bilo nič popravljeno, pač pa pokvarjeno. Trebalo bi samo poprašati pri večih mojstrih, na večih krajih, kar navadno nič ne stane, in za tisti denar bi se izvršilo delo lepo, pravilno in dostojno svojemu namenu. Dokler Slovenci nimamo enakega društva, je naša dolžnost enaka sosedna društva po svojih močeh podpirati in gotovo bodo nam z veseljem pomagali z besedo in djanjem, ako bomo potrebovali jih pri naročevanju ali popravljanju cerkvenega lepotičja. J. S. madeža", da jih bode kranjska duhovščina, da jih bode verno slovensko ljustvo poznalo. „TeoIog brez madeža" v Razlago vem pomenu bil bi za našo cerkev to, kar je Razlag za našo politiko. Z (■oreiijMkeKH, 4. marca.. + (Izv. dop.) Ali je mogoče? Ali smo s prostostjo v Avstriji res že tako daleč prišli? Liberalci imajo za se i in za vse tisto, kar je za njih mavho, vso prostost; za civilni zakon se bodo v vsih liberalnih gnjezd h kovale peticije in od vsih strani pospeševale; če se pa katoliško ljudstvo hoče oglasiti in svoje mnenje razodeti o ,,osnovi" verskih postav, ktere njeno mater sveto cerkev ponižujejo do tal, — se mu usta zamašts da bi svet menil, da se za svoje pravice nič ne zmeni. — Take in enake misli so mi rojile po glavi, ko sem dobil od župana prepoved, nabirati podpise za pristop k peticiji katoliško-političnega društva v Ljubljani. Sklicuje se na določbo c. k. deželnega poglavarstva od 28. februarja, in ker je bil 011 že podpisal, terjal je polo nazaj, „da ieh sonst meiner PHicht gemšiss die Anzeige erstatten miisste." V zavesti svoje mogočnosti se je župan odrezal s svojim „aufgefordert", ob enem pa v nezmčrnein strahu pred gosp. Klančičem bojazljivo preklical, kar je pred pol ure podpisal. To so možje! Deželno glavarstvo pa bi bilo desetkrat pametnejše storilo, če bi bilo dovolilo nabirati podpise; take prepovdi store ljudi še le pozorne na prepovedano reč in jih le razkačijo. Ker se že vsega učimo na tujem, naj bi naši izvrševalni organi malo študirali prostost na Angleškem in naj bi skušali pri svojih po veljdi pred očmi jo imeti. 11. K«»zjan*ke*a okraju na spodnjem Štajarskem 8. marca. (Izv. dop.) Uudolf Hriber, c. k. davkarski kontrolor, kot načelnik, je dobil te dni od okrajnega zastopa zahvalno adreso. Ilriber je bil namreč v zadnjih treh letih načelnik in tudi letos niso mogli samosvoji kmetje c. k. gospodu te časti iz rok izviti. Izvoljen je zopet za načelnika okrajnega zastopa Kozjanskega. In prav zdaj, ko njegovi sovražniki „nacijonalni klerikalci" zoper njega kujejo zapletke javno in na tihem; zdaj ko so se nekteri „purgarji zoper njega vzdignili" ko celo njegov urad ni ž njim zadovoljen in se je bilo bati, da ga bodo prestavili, prav zdaj je bilo g. Hriberju treba zahvalne adrese, da se očisti pred visokimi gospodi, da se skaže mučenika klerikalnih nasprotnikov in da še ostane kontrolor v Kozjem in dobi potrdilo okrajnega načelnika. Vse, karkoli se je v zadnjih treh letih pri nas dobrega zgodilo, vse navaja ta lepa adresa, od blatnih cest tje do nepotrebuega telegrafa in kozjanske šole, ktere še nikjer ni, vse najde v adresi svoje mestice, iu za vse te lepe in drage in uepotrebne dobrote gre gospodu načelniku čast in hvala. Podkadimo ga torej! Prositi Da so adreso g. načelniku skovali in podpisali njegovi hvaležni prijatelji, kakor g. oskrbnik na Planini ali Štadler v Šentpetru, so razume samo ob sebi; čudimo se pa nad podpisi nekterih mož, ki so imeli sicer glavo in srce za slovenskega kmeta, kakor g. Praun-seisa na Planini ali Levstika v Podsredi. Od kod pridejo ti podpisi? Dozdeva se nam, da niso vedeli, za kaj da gre. Kajti po vsem tem, kar je bilo brati zoper g. Ilriberja v naših časnikih, in kar med ljudstvom govorica 0(' ust do ust nese, soditi po hudej opoziciji v zadnjej seji okrajnega zastopa, ktero mu je skazal odbornik g. Šmid, in po drugih prikaz- nih, ktere je boljši zamolčati, — po vsem tem )i se g. Hriberju bolj pristovala nezaupnica, cakor pohvalno pismo. Hvalite g. Ilriberja, da plačujete letos le 8 odstotkov okrajnih priklad, kaj, onih 20.000 goldinarjev, ktere smo v dveh letih za naše grde ceste izmetali, pa nič ne čutite? Gospodje iz Planine in iz Šentpetra, pc-jite se v Kozje — in potem hvalite nam ceste! Kaj in kako da se govori o Iiajhen-berški cesti, o krasnem Golobinjeku, o novih mostovih in prestarih zaraslih kanalih — ste menda že sami slišali. Pri vsem tem „se moramo vendar g. Hriberju zahvaliti za njegovo pametno neutrudljivo nesebično delovanje in toraj — pošljimo mu adreso." Da pa se g. Hriber ne bode preveč nad narodnimi klerikalci razjezil, mu tudi mi rečemo, da bi mu bili ovo adreso iz srca radi podpisali in poslali — v kakšnem javnem istu. Res škoda, da nam je prišla nekaj ur prepozno v roke, sicer bi jo bil po .,Slovencu" ali kakem drugem listu poprej dobil, kakor od svojega vedno vdanega in hvaležnega zastopa. Oniiu/n. 24. febr. (Izv. dop. Dalje.) Ko je R. zastonj pričakoval diplomo, ktero mora vsak ud od družbe dobiti in za ktero je moral R. goldinar plačati, se mu je to dozdevalo nekako čudno. Prosil je tedaj pismeno, naj mu diplomo pošljejo, toda namesto diplome dobil je listnico*), v kteri mu je predsednikov namestnik Gessner naznanil, da ga je družba izmed števila svojih udov izbrisala in |da zoper to ni nobene pritožbe. Skliceval se je na §§. 4 in 6, pa prav po krivem; kajti tam nikakor ni rečeno, da se mora ud iz družbe izbacniti, če je samo v preiskavi, ampak le, kadar je od sodnije za krivega spoznan in obsojen, kar se pa z g. R. ni zgodilo. Po pravilih sme dalje le k temu pozvani zbor izključiti uda iz družbe; iz gotovega vira pa sem izvedel, da pri izključcnju g. R. ni bilo nobenega zbora, niti odborove seje, ampak to je bila le neka samovoljnost pod-predstojnika g. Gessnerja. ki je hotel s tem skazati svojo vsegamogočnost. A vendar ga bi pri tej priliki vprašali, po kteri pravici je g. R. odrekel diplomo, ktero je bil R. plačal? In če bi jo bil R. že v rokah imel, bi mu jo mar dal konfiscirati, ali po kakem beriču vpleniti? Omeniti moram tudi še, da II., ko je bil iz družbe izključen, ni več dobival družbin-skega časopisa „Der steierisehe Landsbote", dasriravuo ga je pri g. Gessnerju za eno leto naprej plačal. Ali je to prav, naj sodi občinstvo. Čeravno je bil R. iz družbe izključen, je menda vendar še imel pravico brati časopis, kterega je plačal. Časopise morda vsakdo sme brati in dobivati, kdor jih plača, naj bo že ud družbin ali ne, naj bo nemčur ali pa Slovenec, klerikalec ali liberalec. In pri vsem tem naši nemškutarji še pravijo in trobijo, kako so pravični Slovencem itd., mi pa druzega ne znamo, kakor samo zabavljati. „JaRauer, das ist \vas anders". Nekaj časa potem, ko je R. omenjeno listnico prejel, je bila preiskava zoper ujega od okrožne sodnije v Celju uničena, in R. je bil tako srečen, da ni prišel v „črne bukve", kakor so si naši želodarji domišljevati. (Konec prihodnjič.) Dunaj, O- marca. Drugi dan 6. t. 111. so v konfesijonclni debati govorili zoper po- *) Listnico sem jaz po naključbi v roke dobil in njo pošljem v last slavnega vredništva .Slovenca", da se o resnici mojega dopisa pre- " -x Pis priča. stave Lienbacber, Ilarant, Pražak, za nje pa Suess, Dittes in Venturi; tretji dan 7. t. m. zoper postave Wurm, Ruczka, Pavlinovič, Graf, za nje Ileilsberg, Carneri, Razlag, Wil-dauer. Za njim pa je poslanec Steffens stavil predlog, naj se sklene splošni razgovor (generalna debata.) Ta predlog je bil sprejet; nasprotovali so mu: klub desnega središča, Poljaki, ltusini in moravski deklaranti. Določilo se je, da od vsake stranke govori le še en govornik, kterega si sami izvolijo. Zoper postave ho govoril Giovanelli, za nje pa dr. Kopp. — Katoliški poslanci so si pošteno prizadevali braniti pravice sv. cerkve, ter s tehtnimi razlogi dokazovali, zakaj predloženim postavam ne morejo pritrditi. Nasprotniki pa niso imeli nobenih dokazov, ampak ponavljali so le že stokrat in stokrat premljene fraze in starodavne, že Rog ve, — kolikokrat zavrnjene laži in pravljice. S takimi ljudmi se ni spuščati v noben razgovor, ker nimajo čisto nič volje podučiti se in po tem ravnati. Skoro bi bilo tedaj naj boljše, da jim pri posameznem razgovoru federalistični poslanci obrnejo hrbet in državni zbor skupno zapustd. Ve. Dunaja. 6. marca. (Izv. dop.) Da ne bi naši listi tako popačeno objavili vrečaj-šnih govorov, kakor vsi tukajšni časniki, in s tem zmanjšali moraličnega vspeha, izvrstnih naših govornikov, kterega pripoznavajo celo nasprotniki naši, hočem vam morda že jutri poslati stenografičua poročila. Iz njih boste razvideli, da smemo s Ilohemvartoni biti zadovoljni, da se smemo ž njim ponašati. Za njim so govorili od naše stranke še Greuter, Čartoriski in Weiss-Starkenfels. Greuter je govoril izvrstno, veliko resnobniši kakor je sicer njegova navada, Čartoriski moško, res kneževski, \Veiss pa je silno gorke pravil, in vendar ni prestopil mej govorske dostojnosti. Danes je Lienbacher dobro uro govoril ter nasprotnike: Scliatlerja. Gollcricha. Diirnbergerja in Fuxa moško obdelal in zlasti Schafferja zavoljo njegovega nespametnega govorjenja zbadal, potem nasprotja v predloženi postavi razjasnil in pokazal žaljenje pravice. Razgovor bode menda nehal potem, ko jih bode od vsake strani osem že dogovorilo. — Prošnja katol. odseka društva ni bila 5., ampak zavolj sedanjega opravilnega reda še le danes oddana. — Dr. Schuffle biva tukaj že ene dni, jutri bode naša združba napravila njemu na čast obedovanje, k kteremu je tudi nekaj Poljakov povabljenih. Schiiflle ne pričakuje nič dobrega za prihodnost; po njegovi misli je prepir zavoljo verskih postav napravil Bismark; v Nemčiji je družbinsko (socijalno) gibanje vse huje, kakor v Avstriji: ko bi dobili poravnavno ministerstvo, bi nam Prus precej vojsko napovedal; Prusija, ki je pet tisuč milijonov že poizdala, čaka prilike za vojsko s komur koli; ali če bode v bitvi premagana, bode zginila tudi njena slava in njen obstanek, ker sovraštvo do nje je že po vsih nemških krajih do vrha prikipelo, in le sila zadržuje splošen upor. - K sklepu omenjam še pogovore treh liberalcev. Prvi pravi: To moram spoznati, da je IIohenwart govoril moško, dobro, premišljeno in olikano. Drugi pravi: Pa naši bodo ravno tako surovo in nepremišljeno odgovarjali in nam le škodovali- Tretji: In za njim še celo govori ta ž.....— Schaffer. Po končani seji pravi Ryger: Danes smo imeli sramoto. OKi^ktt. 7. marca. V zbornici je klub 48 Aranyosmedgyeških poslancev predložil prošnjo za posilni civilni zakon, ktera se je izročila peticijskemu odseku; potem pa je zbor za neodločen čas, dokler namreč traja mini- sterska kriza, prenehal. — 8. t. m. so cesar prišli na Ogrsko in ministerstvo jim je izro čilo svojo demisijo. Odločili pa se bodo cesar še le potem, ko se bodo posvetovali z nekte rimi bolj znamenitimi državniki. Do zdaj so bili k cesarju povabljeni Bitto, Sennyey in Ghyczy. Hrvaška. 2. marca. (Izv. dop.) Naše srednje šole, gimnazije in realke, so bile po prejšni vladi večkrat trn v očesu. One so bile namreč oni čvrsti jez narodne zavesti, na kte rega so se valovi Rauchove in Vakanovičeve jeze najbolj zaganjali. Ali zastonj — one so vendar ostale svoji nalogi zveste. Povsod je bil Rauch pregnal boritelje za narodnost in svete pravice naroda, le iz šolskih sob jih ni mogel čisto odstraniti. Tukaj se je mladeži domovinska ljubezen vlivala v srca iz ust uči teljev, kterim ni mogel tiran tega zabraniti ali ker je videl, da so gimnazije taborji na rodne zavesti, zatoraj je začel že vzdigavati roko, da pokonča tudi te zadnje protivnike, kar se mu je deloma tudi posrečilo. Može, ki so po svojej učenosti na glasu, je preganjal kakor je le mogel, kajti tiran ne more trpeti naobraženih in za pravico se borečih mož Da gimnazije in realke propadejo, pustil jih je brez ravnateljev in do najnovejše dobe bile so brez ravnateljev gimnazija in realka za grebška, požeška in osječka. Ali sedanji ban je imenoval precej ravnatelje za te zavode vi-divši, da zavodi brez vodjev nazadujejo. Izbor teh mož moramo srečen imenovati. Za zagrebško realko je imenovan častiti g. Torbar, kterega je bil Rauch pregnal, in za gimnazijo profesor vinkovške gimnazije, g. Petračič, za požeško gimnazijo prof. Mazek (Slovenec) in za osješko gimnazijo prof. Grškovič. Vsi so učeni in vrli domoljubi. Da imajo pa naše gimnazije še mnogo suplentov, temu je kriva tudi poprejšnja vlada, ki ni skrbela, da mladi ljudje izpite polagajo, nego jih je na miru pu stila; kajti njej jc brž ko ne do tega stalo, da pridejo naše gimnazije na slab glas. Mi se nadjamo, da bode ban Mažuranič, ki je sam znanstveno naobražen mož, temu neredu pri nas že enkrat konec naredil. Tudi materijalno stanje profesorjev se je za novo vlado poboljšalo, kajti plače so vendar po dolgem oklevanji potrjene, kar jVa kanovič ne bi bil nikdar storiti hotel, kajti nobena klasa činovnikov se ni njemu tako zamerila, kakor profesorji, ker so pri zadnjih volitvah vsi proti njemu vkljub trikratnemu ostremu nalogu glasovali. Med našimi profesorji namreč ni ne enega madjarona, in tudi to je lepa nada, kajti ako taki možje mladino vodijo, potem imamo upanje, da bodo iz nje izrasli vrli in pošteni Ilrvatji, kar nam Bog daj! Tudi za žensko odgojevanje in naobražbo se je začelo pri nas skrbeti. V tem pogledu stoji Zagreb na čelu, kajti tukaj vzdržuje mesto samo višjo osemrazredno dekliško šolo, ki je boje dobro uredjena, vsaj ima učitelje, ki so pri nas na glasu. Pa tudi vedno rodoljubno mesto Karlovec ni zaostalo za Zagrebom, kajti tudi tukaj so mestjani na svoje troške odprli lani peti razred višje dekliške šole, ter se hoče v treh letih tudi povzdigniti na osem razredov. Povsodi se trudimo napredovati, pa je bila tudi skrajna doba, kajti da smo še nekoliko let mirno počivali, težko bi mogli druge naobražene narode dohiteti. Tako imamo vsaj upanje, da jih bodemo. ■ « Kusrehn. 5. marca. Cesar so potrdili od deželnega zbora sklenjeno postavo, po kteri se deželni vladi dovoli posojilo 40,000 gld. , da dela primerne priprave za novo vse učilišče, ktero se ima meseca oktobra odpreti Vnanje države. H* ruska. Kar smo že unidan omenili se je zgodilo. Vlada je zaprla tudi Trierskega škofa. — Vradna berolinska ,,Post" poroča da se bode knez Bismark zarad svoje stare čutniške bolezni za nekaj časa delovanju o< tegnil. Taka poročila so se razpošiljala po svetu, kadar je Bismark v samoti kake na klepe koval. Brš ko ne se bode to zgodilo tudi zdaj*), ali pa morda to pomenja, da njegovo politiko niso več zadovoljni in mu bodo dali slovo ? Čudno bi to nikakor ne bilo FaiicoNliti. Vsi prijatelji vlade so te misli, da napredovanje rudečkarjev se mora na kak način vničiti in jako spodkopano zau panje dežele zopet vtrditi. Nekteri hočejo vlado pripraviti, da bi vstanovila nekako gosposko zbornico in strogo določila oblast predsednikovo, ter s tem pokazala, da je volitev Ledru-Itollinova ni oplašila. „Figaro" je celo vladi svetoval, naj se ojači in narodno skupščino razpusti. To je levičarje hudo vznemirilo in poslanec Christophle je 6. t. m. vlado vprašal, kako bode narodno skupščino pred takimi napadi branila. Vladi je očital, da je pristranska, ker je drugače ravnala pri „Figaru" in drugače pri XIX. „Siecleu". Minister Broglie je odgovoril, da je „Figaro" svoj članek preklical, „Siecle" pa ne, od tod različno ravnanje Dalje pravi, da je leva stranka pod Thiersom o časnikih vse drugače sodila, kakor sedaj in da bode vlada varovala čast narodne skup ščine, ki bode kmalo določila ustavno organizacijo. Ta interpelacija je najboljši dokaz da bi vlada brez posebnega nasprotovanja smela razpustiti zbornico. Toda najboljši djanje vladino bi bilo, če bi po narodni skupščini na prestol poklicala postavnega kralja. A o tem se vladina večina ne more zediniti morda se bode to zgodilo, če Karlisti na Španjskem zmagajo, ker njih napredovanje dela velik vtis na francosko ljudstvo. — „Jour. d. Deb." pravi, da Francoska v spravi med Avstrijo in Rusijo vidi zastavo miru, in e tega jako vesela. Na izhodu ostane vse pri starem in boste obe vladi čakali, kaj bode čas prinesel. Domače stvari. (Baron Conrad), cesarski namestnik dunajski, je bil nekaj dni v Ljubljani. Ljudje, ki slišijo travo rasti, so brž uganili, da je prišel zarad političnih zadev. Po njih mnjenju e zdaj čisto gotovo, da Kaltenegger bode postal deželni predsednik, Dežman deželni glavar, župan ljubljanski pa — dr. Schaffer. (Nadvojvoda Viljelm), artilerijski poveljnik, je pretekle dni ogledoval tukajšnjo top ništvo. Včeraj se je odpeljal v Zagreb. (Umrl) je 7. t. m. po kratki a hudi bo-ezni za prsno vodenico gosp. Jan Kham, dobro znani gostilničar čitalnice ljubljanske, v 36. letu svoje starosti. Itanjki je bil vrl domo-jub in iz prvega ud vsih narodnih društev. Zapustil je vdovo s 4 še majhnimi otroci. Pogreb njegov včeraj popoldne je bil krasen, društvo „Sokol" ga je spremilo na pokopališče in pevci čitalnice so mu peli zadnji pozdrav. (Poslanec grof Barbo) je, kakor se nam )oroča, zavoljo družinskih razmer moral se vrniti za nekoliko dni domu. *Primeri to z našim dopisom iz Dunaja. Vred. Razne novice. — „Pevsko društvo bogoslovcev" v Zagrebu bode v kratkem izdalo do 100 hrv. in slov. pesem tiskanih v četverospevu, ktere si je od najboljših skladateljev nabavilo. Za vsaki glas je posebej zvezek in vse skupaj velja 1 gl. 20 kr. — Kdor je prijatelj glasbe in pevanja, naj stegne roko po tej nam že davno potrebni pesmarici, ter se čim pred oglasi bogoslovcem v Zagrebu ali v Mariboru. Razpisana ustanova- Ustanova za kranjske plemenite gospodičine (Friiulein Stiftspriibende) letnih 210 gl. — Prosilke moiajo biti saj 15 let stare, zares revne, lepega zadržanja in iz kranjskih deželnih stanov (kraineriseh landstiindische Mitglider). Prošnje se oddajajo do kanca meseca aprila pri c. k. deželni vladi v Ljubljani. TelecraHrnr ileiiuriie renr 9. marca. Papirna renta 69.55. — Srebrna renta 73'76. — l8601etno državno posojilo 103 76.— Bankine akcije 970 - Kreditne akcije 239.25. — Londor. 111 75. — Srebro 105.30. — Ces kr. cekini —. —. — Napoleon 8..90 Ueiiarutvene cene. 7. marca. Državni fondi. Denar. Blago. 5*/0 avstrijska papirna renta .... 69-60 69.70 73,75 73.86 Srečke (loži) 1854. 1....... 98.50 99.— „ „ 1860. 1.. celi..... 103.50 103.75 „ „ 1860. 1., petinke . . . 109.25 109.7& Premijski listi 1864. 1.,...... 139.-- 139.50 Zemljiščine od veznice. Štajarske po 6°/,........ 93.- Kranjske, koroške in primorske po 5°, 86.— 89! — Ogerske po ........ 75.26 75.76 Hrvaške in slavonske po 5*/g .... 75.50 77.— Sedmogradske po 6%...... 74,— 74.60 Delnice (akcije). 968 970 Unionske banke........ 130,— 130.50 240.75 241.— Nižoavstr. eskomptne družbe .... 865.— 875,— Anglo-avstr. banke....... 144,— 144.50 Srečke (loži) Kreditne po 100 gld a. v. . 169.50 170.— Tržaške M 100 ., k. d. . 117.- ,1 Budenske 50 „ » ,, . —.' — 53.- II 40 gld. a. v. . 23.50 24.— Salmove 11 40 „ „ ii • 34.— 35.- Palffi-jeve II 40 „ »» n • —.— 22.— Clary-jeve II 40 „ »t i* • 31.50 32.— St. Geuois II 40 „ 11 •1 • 22.50 21.50 VViudischgriitz-ove II 20 „ n • 20.50 21.50 Waldstein-ove „ 40 „ i> 11 • 21,— 23.- Srebro in zlato. Ces. cekini . . . • • • • , , 5.25 5.26 8.88 8.89 105.25 106.50 ^tf "tf Of ipo/VJ/ % če se cerkovnik.* A c|ki bi bil ob enem tudi farovški hlapec.^ Č^Kaj več se izvč pismeno ali osebno pri* ikfarnem predstojništvu na Dovjem, P. Len-*; ggenfeld. (10-1)$ RAZGLAS« Mestna srenja novomeška daje v najem svoj v mestu, ob reki Krki bivajoč, ne davno še le na novo postavljen mlin s petimi tečaji in konštantno vodno močjo. Mlin ima vse čistilne priprave, lepo stanovališče, magacine, gospodarsko poslopje, ter se odda na 4, oziroma tudi na 6 let, početkom 1. aprila 1.1874. Najemna dražita bo 18. marca 1874. Najemne ponudbe se sprejemajo do 11. ure dopoldne istega dne. iMajem&čina (Ausrufspreis) je postavljena na 800 gold. Natančneji pogoji se izvedo in sprejemajo v mestni pisarnici. Novomesto, 21. febr. 1874. (7-3) Rizzoli, mestni župan. Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec. Natisnili Blazikovi dediči v Ljubljani.