—   83   —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Karlovca se 4. marca »Novicam" tole piše: »Ker nekteri Krajnci, kteri hodijo v Karlovec pšenice, koruze, prosa, napolice in družica žita kupovat, so tako nespametni, da se dajo od fakinov in druzih brezvestnih mešetarjev (ondi nastanjenih Krajncov) elepariti , da žito pri vsakim vaganu 2 ali 3 kraje, više plačajo ^ker to fakini dobijo na roko, kar se oni pri kupcu više pogode (zglihajo") in siromak Krajnec plača), omenite to stvar v »Novicah« in razjasnite« jim, da v Karlovcu dobijo žita dosto, magazinov stoji vsaki dan 150odpertih, in da naj se kupec pri tergovcu za kup sam pogodi, pa bo vidil, da bo pri vsakim vozu prihranil 2 do 3 fl. Zakaj bo siromak fakinam zobe mastil, ki imajo dosti 1 kraje, od vagana in ne od mernika za nalaganje voza!                   6 Karlovških tergovcov.
Iz Cividada. Ker vem, da je »Novicam" vsaka slovenska drobtinica draga, se tudi jez enkrat iz Lahov oglasim in vamz veseljem povem, kako verlo se duhovni gospodje v Šent-Peterski  fari s slovenšino
obnašajo. Gredoč eno nedeljo popoldan v imenovano faro na sprehod, stopim tudi v cerkev, kjer so ondašnji farmani ravno pri popoldanski službi božji bili. Serce mi je veselja igralo, slišati dušniga pastirja pobožne poslušavce v čistim slovenskim jeziku keršanski nauk učiti; po dokončanim sv. nauku pa je zadonela od vse pričujoče množice lepa pesem »Sveto". — Vse to slišati v tako imenovani laški deželi, in v deželi, v kteri lahunstvo, zaničevaje vsako drugo narodovnost, glavo povzdiguje, se domorodca serce povzdigne radosti polno, in iz globočine serca doni: čast in hvala rodoljubnim gospodam duhovnikam, ki tako Ijubeznjivo v milim maternim jeziku svoje ovčice podučujejo.
A. Komelj. Iz Celja. Kp. #). 14. sušca je bila pri naši c. k. deželni sodii perva sodba, pri kteri sedi namesto po-prejšnih porot po novi postavi 5 sodnikov in predsednik, ki razsodijo krivico ali nedolžnost zatoženca in določijo kazin, in pri kteri obravnavi smejo le pravoznanci in taki biti, v kterih znanstvosodniška reč spada« Sodilo se je hudodelstvo požiga; zatoženc je bil kriv spoznan in na 15 let v teško ječo obsojen. — Ravno se širi po mestu grozna govorica, da je neka kramarica in kerč-marica pri sv. Duhu poleg Konjic nekiga kupčevavca z lesam zavolj 4000 fl. na grozovito vižo ob življenje pripravila, kteriga truplo so v vodi našli; sodijsko preiskovanje se je že začelo. — V pomoč pogorelcam v Le ve a h so napravili po sporočilu tukajšniga Ijudomi-liga županijstvanaši verli rodoljubi in prijatli umetnosti slovensko igro „Zup ano v a Micka", za ktero si je spet po stari lepi navadi naš častiti bukvotiskar g. Jeretin s svojimi hvalevrednimi sinovi veliko prizadjal, kterim se moramo, kakor vsim rodoljubnim g. igravkam in igrav-cam očitno zahvaliti; nar bolje sta se pa spet, kakor v vsih domačih igrah, skazala Jaka župan in njegova hči Micka. Glediše je bilo čez in čez polno; nabralo se je 164 fl. Ta skupšina znese s tistimi darovi, ki so se po hišah nabrali, 400 fl., razun živeža in oblačil, ki so se ubogim pogorelcam odrajtali. Bog poverni do-brotnikam stoterno njih milodar! Omeniti moram tudi milošine, ki so jo bližnje vasi in Zavce s svojim ne-utrudijivim županam Sirca imenovanim revežem podarili in pripomogli, karkoli je v njih moči bilo. Ali Bogu bodi milo! vsi ti obilni darovi ne bojo zamogli strašne nesreče dostojno polajšati. — Ta celi mesec slišimo zale fante ukaje in prepevaje po Celji koračiti, kteri notranje veselje in žalost v pesme razlivajo, — so rekruti, ki imajo ne za domači regiment Kinskv, ampak za droge polke srečkati.
v
Iz Stajarsko-Krajnske meje. Na stranski železnici, po kteri iz Hrastnika na cesarsko železnico premog vozijo, se je 1. dan t. m. grozna nesreča na-ključila. Sel je namreč 60 let star berač Jakob Krajcar, akoravno je ostro prepovedano po stranski železnici k Savi; za njim perletijo vozovi kot strela, in ker je bil berač gluh, ni slišal gromenja vozov, ter se ni vedil ogniti; voznik pa, ki je vedno prenaglo vozil, in že lansko leto pridnega kmeta v veliko nesrečo pripravil, ga je morebiti prepozno zagledal, da voza več ustaviti ni mogel, in berača povozil. Ubogi starčik je bil tako raztergan, da skorej človeške podobe več imel ni. Nemarni voznik je spotama pobegnul, in c. k. so-dija je spoznala, da je res po hudi nemaršini ta nesreča zgodila se. Nadjamo se, da bodo nove postave v zadevi železnic v prihodnje take nesreče  zavarovale.
Iz Krajnja je došla »Novicam" sledeča zahvala; 3. t. m. je umerla moja ljuba sestrica Frančiška Save-ria.    Bila je ona dobra dušica, umetna pevka   Krajnske
*)    Poslani spis nam je drag; kmalo pride na versto.     Vrd*
—   84   —
farne cerkve, iskrena Slovenka, in od vsih, ki so jo poznali, poštovana in ljubljena« Ko ji je zakljenkalo, je prebivavce Krajnskiga mesta žalost propadla, zakaj culi so, da so sladki glasi tiste, ki je s svojim minljivim petjem serca vernih tolikokrat k nebesam povzdigovala , za vselej utihnili! Skazali so pa svoji ljubljenki tudi prav lepo zadnjo čast. Visokočastiti častni korar in tehant g. Anton Kos z vsimi svojimi gospodi so jo k grobu spremili, in mestna niuzika, ktera je njeno lepo petje tolikokrat pri božji službi spremljevala, ji je žalostno popotnico napravila do groba. Spremila jo je velika množica iz mesta in bližnjih vasi. Na pokopališu so pevci farne cerkve ganljivo zapeli prelepo Ri-harjevo čveteroglasno antifono: „Verujem, de Zveli-čar moj živi". Verli Krajnci so pri ti priložnosti vnovič pokazali, da umetnost in zasluge tudi še po smerti ceniti vedo. Bog Vam, dragi rojaki! poverni vašo bra-tovsko ljubezni, ki ste jo skazali moji nepozabljivi sestrici!                         Matevž Puhar,   Naklanski kaplan.
Iz Postojne se „LjubIj. časniku" grozna novica piše, da je tista kmetica iz Pristave pri Jami, ki jo je stekel volk 12. januara popadel, za stekljin o 8. t. m. umerla, ko je bila poprej s sv. smertnimi zakramenti previdena in je še pred to noč s hudo božjastjo zdra-viga fantiča rodila. Gosp. dr. Potočnik in g. ranocel-nik Himmer sta revi edina pomočnika nji in otro-čiču, ker vsi drugi ljudje so straha polni od nju pobegnili.    Hvala jima!    Bog ve, kaj bo z otrokam !
1% Ljubljane. V sredo zvečer, malo pred devetimi, so prišli cesar iz Tersta v Ljubljano, kjer so bili v kolodvoru slovesno in veselo sprejeti; grad pod Turnam, kteriga so kupili in ga bojo začasno slavnimu maršalu Radccki-mu prepustili, je bil na Njih vprašanje : wali se iz Teržaške ceste vidi", lepo razsvitljen ; po kratki pomudi so po železnici proti Dunaji odšli.
— Gosp. deželni poglavar še je za prejeto darilo ki se je po „besedi" 5. t. m. za naše nesrečne brate nabralo, v prečastitim dopisu od 9. t. m. serčno zahvalil za milodarno napravo slovenskimu društvu, in vsim, ki so se te naprave vdeležili, in ker se je razdelitev nabrane milošine njegovimu predsodku prepustila , je naznanil, da je polovico revnim Černomljanam in Metličanam, polovico pa povodnjencam določil. — Radostno da odbor slovenskiga društva to naznanilo vsim vediti, ki so se blagovoljno milodarne besede vdeležili, in se jim tudi še posebno prav lepo zahvali za njih slavno podporo; zahvali se pa tudi pri ti priliki čast. vodstvu (ilharmoniške družbe, ki je prepustilo tisti večer glasbeno dvorano za besedo, in vsim gospodam, ki so bližnje izbe v ta namen prijazno odperli, kakor tudi gg. bu-kvotiskarjem: Milic-u, žl. Kleinmajer-ju in F. Bambergu in J. Blazniku, ki so brez plačila do-tične natise podarili.
Odbor slov. društva v Ljubljani 10. marca 1852.
1% Ljubljane. Potrebo podkovijske in ži-vinozdravniške učilnice spoznavši, se prizadevate po izgledu Krajnske kmetijske družbe tudi kmetijska družba v Pragi inSolnogradu enako učilnico napraviti , kakor je Ljubljanska. V ta namen ste se ober-nile imenovani družbi na našo: naj bi jima natanjčin popis poslala, kako je Ljubljanska osnovana. Potreba naprave tacih učilnic, ki so nar veči podpora srečnimu kmetijstvu in živinoreji, je tako očitna, da se bojo menda vse dežele našiga cesarstva, kjer še tacih učilnic ni (in dozdaj so le na Dunaji, Milani, Peš tu, Gradcu in v Ljubljani) za njih napravo živo poprijele.