LETO L, št. 44 PTUJ, 3b. oktobra 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN bomo svecire Poznojesenski dnevi v človeku že sami po sebi vzbujajo otošnost. Tema nas objema že skoraj dve tretjini dneva, sonce zakrivajo oblaki ali megla, pisane barve, ki so nam še pred nekaj tedni vzbujale občudovanje, so se naenkrat sprevrgle v sivino. Nič čudnega torej, da je to čas, v katerem pogosteje mislimo na žalostne dogodke, na tisto, kar je v nas vzbudilo otožnost. Misli- mo na ljudi, ki so nam bili dragi, pa jih danes ni več med nami. Prvi november, dan mrtvih, je tu. Ko bomo postali ob s cvetjem okrašenem grobu, prižgali svečko, utonili v spomine in se v mislih pogovarjali s tistimi, ki so nas za vedno zapustili, pa čeprav smo jim želeli povedati še marsikaj, je prav, da premislimo tudi o življenju. Kot sta življenje in smrt neločljiva celota, tako naj bo dan mrtvih namenjen tudi živim. Tistim, ki se pehajo za vsakdanji kruhek in pri tem dosegajo večje ali manjše uspehe, kot tudi onim, ki jim življenje ni naklonjeno. Naj dan spominov ne bo dan bahavega razkošja, modna revija zimske garderobe in razstavišče naše prevzetnosti. Naj bo to dan, ko tistim, ki jih ni več med nami, poklonimo svoje misli, ne svojega razsipništva. Še lepše pa bi bilo, če bi bil dan spominov vse leto, obenem pa naj bo 1. november dan, ko namesto pretiravanja na pokopališčih stori- mo nekaj za tiste, ki so potrebni našega sočustvovanja in usmil- jenja, ko so še živi. Prisluhnimo dobrodelnim organizacijam in namesto desetih svečk prižgimo samo pet, preostali denar pa poklonimo za dobre name- —-i . V~ " ne. Nič manjša ne bo naša / ljubezen do pokojnih, veli- ^)/^ ko večja pa do živih. r MESTNA OBČINA PTUJ vabi na osrednjo komemorativno svečanost ob dnevu spominov na mrtve. Svečanost bo v spominskem parku Ptuj v soboto, 1. novembra, ob 1 0. uri. Vablfeni! Miroslav Luci, dr. med. župan Mestne občine Ptuj PTUJ / S 34. SEJE MESTNEGA SVETA Eleklorli, Kurenllandf pnraiun Ptujski mestni svetniki so se na 34. seji razživeli že ob spreje- manju dnevnega reda, kije obsegal 17 točk dnevnega reda. Svetnik Zelenih Vlado Čuš je namreč predlagal, da se predstavi- tev projekta Kurentland umakne in se o njej razpravlja na eni pri- hodnjih sej mestnega sveta. Predvsem ga je v to vodilo poman- jkanje mnenj strokovnjakov glede projekta, ki naj bi pomembno po- segal v okolje. Svetnika SKD Emi- la Tomašiča pa je zanimalo, zakaj se ta točka dnevnega reda tako vsiljuje, če je pred durmi delitev občine in bo Kurentland v bodoče v novi občini Hajdina. Poleg tegA naj bi bila sporna že sama uvrstitev med redne točke dnevnega reda, če se o projektu ne bo sklepalo. Predsednik sveta Milan Čuček iz LDS pa teh pomislekov ni delil, saj predstavitev projekta mestni svet v ničemer ne zavezuje. Janko Bedrač (SDS) je opozoril na to, da imajo investitorji že veljavno loka- cijsko dovoljenje. Medtem so ga tudi že podaljšali, dali pa so tudi že vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na koncu so se le do- govorili, da bodo predstavitev pro- jekta Kurentland obravnali le kot informacijo in še to na prihodnji, izredni seji sveta mestne občine, ki bo 29. oktobra, ko bodo tudi obli- kovali mnenje k predlogoma za oblikovanje novih občin Hajdina in Sveti Marko. Na to sejo so prestavili tudi razp- ravo o stanovanjski problematiki v mestni občini Ptuj. Za elektorje pa so 24. oktobra ptujski mestni svet- niki in svetnice izvolili Angelo Cartl (SKD), Vladimirja Cuša (Zeleni Ptuja), Borisa Gornika z Liste KS mesta Ptuj, Mitja Mrgolela iz Desusa, Milana Pet- ka iz SDS, Konrada Rižnerja iz LDS in Emila Tomašiča iz SKD. Za člana državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov iz volilne enote sedem - je bil izvol- jen Peter Pribožič, ki ga je predla- gala poslanska skupina SKD. Ptujski svetniki so v okviru 34. seje razpravljali tudi o realizaciji proračuna v devetih mesecih letos, ki podobno kot ob šestih mesecih izkazuje izpad prihodkov. Svetni- ka iz SLS Slavka Brgleza je zato zanimalo, če bo prišlo do debalan- sa proračuna. Lizika Vidovič, vodja oddelka za finance mestne občine, je pojasnila, da bo izpad pokrit z dodatnimi prihodki zago- tovljene porabe, po vsej verjetnosti pa bo potrebna prerazporeditev prihodkov. V skladu stavbnih zemljišč, katerega devetmesečno poročilo je bilo sestavni del točke o realizaciji proračuna, pa pričakuje- jo izpad v višini 150 milijonov to- larjev. Predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskouredit- venih pogojev za območje mesta Ptuja in za območje občine Ptuj zunaj mesta Ptuj se v glavnem nanašata na uskladitev z zahteva- mi zakona o kmetijskih zemlji- ščih, po katerem na drugem območju kmetijskih zemljišč ni več mogoča gradnja stanovanjskih in drugih objektov, temveč le na zemljiščih, ki so v planskih aktih lokalne skupnosti opredeljeni kot stavbna zemljišča. Odlok o pros- torskoureditvenih pogojih za območje občine Ptuj izven mesta Ptuja (zajema celotno območje Hajdine, Grajene, Kicarja, Pod- vincev, Markovcev in Spuhlje), pa na novo opredeljuje tudi pridobi- vanje soglasij za posege v prostor na območjih naravne in kulturne dediščine. Emila Tomašiča iz poslanske skupine SKD je pri tem odloku še posebej zanimalo, ali se ta prepoved novogradenj nanaša tudi na novogradnje za potrebe kmetijstva. Novogradnje so možne, če je tako v planskih doku- mentih določeno, je bil odgovor. V razpravi med ptujskimi svet- niki sta tudi osnutka pravilnika o komunalnem nadzoru v mestni občini Ptuj ter o službeni izkazni- ci, uniformi in opremi komunal- nega nadzornika ter službeni iz- kaznici pooblaščene osebe za ko- munalni nadzor. Poročilo o stano- vanjski problematiki pa izkazuje predvsem potrebe po socialnih sta- novanjih. MG Pri mestnem svetu mestne občine Ptuj trenutno deluje osem poslanskih skupin. Do ne- davnega jih je bilo devet, po izstopu svetnika SND Ivana Bezjaka iz poslanske nacionalne skupine pa je ta razpadla, ses- tavljala sta jo namreč svetnika iz stranke SND in SNS. Število strank oziroma grupacij, ki ses- tavljajo mestni svet, pa se s tem ni spremenilo, še vedno jih je deset, le delo svetnika SNS An- tona Ciglarja je oteženo, ker ni več povezan v nobeno poslansko skupino. Možna rešitev je v po- vezavi s katero od obstoječih poslanskih skupin, možno pa je tudi, da pride do spremembe poslovnika. - CENTRALNA KURJAVA - VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC Prvnci 9b, t«l.: 755.4»7.w- man Unuk je skupaj z drugimi članj in članicami kot pn/o nalogo zasta- vil pridobivanje novih članov. Od- bor pripravlja smernice svojega de- lovanja glede na gospodarske, so- cialne in politične razmere v občini. Prepričani so, da bi s svojim aktiv- nim delovanjem v občinskem svetu lahko prispevali k hitrejšemu in enakopravnejšemu razvoju v občini. Menijo namreč, da poleg in- frastrukturnih objektov občina po- trebuje vizijo razvoja kot gospodar- sko uspešna občina, kjer se pre- pletajo industrijska proizvodnja, kmetijstvo, turizem in obrt. UUPSKA UNIVERZA PJTUJ / ZA USTVARJALNO PREZIVUANJE PROSTEGA 0\SA če želite vedeti vet... Človek v času svojega življenja ugotavlja, kaj vse bi rad počel, a se za to ni usposobil, marsikaj bi rad vedel, a ne ve, kjer naj dobi odgovore na zastavljena vprašanja. Ste končali obvezno šolan- je, toda vas zanima še veliko več, celo nekaj, kar ni vezano na vaš poklic, delo? Gojite bobi, a se vam je ustavilo, ker ne veste kako naprej, imate željo po znanju, radi bi nekaj raziskovali, a ne ves- te, kje in kako začeti? Ljudska univerza na Ruju prireja študijske krožke - neformalno obhko učenja brez ocen, spraševanja, z neobvezno stalno prisotnostjo za lju- di enakih interesov, za ljudi, ki se pol^ učenja želi- jo družiti, se zabavati, hoditi na izlete in so na tak način enaki med enakimi dosegli cilj, to je željo po znanju. Na Ptuju so pri Ljudski univerzi začeli študijske krožke v šolskem letu 1996/97 s temami: umetnost- na zgodovina, cvetje in aranžerstvo, računalništvo za začetnike in nemščina za začetnike. Vsi začetniški tečaji se bodo nadaljevali v šolskem letu 1997 / 98. Nekaj znanja so si udeleženci pridobili tudi s področja zdravja za vse in etnologije Ptuja in okolice z ogledi. V šolskem letu 1997 / 98 bomo nadaljevali lanske študijske krožke in pričeli nekatere nove. V mislih imamo še področje ročnih del, kako so kuhale in pekle naše babice, dravski mostovi na F*tuju od nas- tanka mesta pa do danes, suho cvetje in njegov po- men. Več informacij bodo bodoči udeleženci lahko do- bili v ponedeljek, 3. novembra, 10. uri v prostorih Ljudske tmiverze na Ptuju. Pridružite se nam. Rozika Ojsteršek UMTOMER / JOŽEF SPINDLER, PRLESKI POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU I .- Na državnozborskih volitvah v letu 96 je ljutomerski posla- nec, prej direktor podjetja Ljutomerčan, dosegel volilni re- zultat, ki bi ga bili izredno veseli izkušeni in prekaljeni poli- tični mački. V osmi volilni enoti, v občini Ljutomer, sta Špindler in njegov volilni štab takrat premagala tudi bivšega kmetijskega ministra Osterca. Nekaj je k temu rezultatu pri- pomogla tudi stranka LDS in ugled njenega predsednika, ve- liko delo so opravili ljudje iz občinskega odbora stranke in seveda Jožef Špindler sam. Saj poznate volilne kampanje: fer igra je bolj izjema kot pravilo. Jožefa Špindlerja smo obiskali v njegovi poslanski pisarni v Ljuto- meru, kjer ima ob ponedeljkih od 9. do 12. svoje uradne ure, ki so na- menjene občanom. # Doslej sta delovali v gospo- darstvu, vaše sedanje delo v par- lamentu je verjetno nekaj pov- sem drugega? J. Špindler: Devetindvajset let v gospodarstvu, v občini Ljutomer, v podjetju Ljutomerčan, je za mano. Izziv, ki sem ga sprejel na pobudo stranke, je prinesel dru- gačen način delovanja. V parla- mentarni demokraciji je delo seve- da nekoliko drugačno kot v bivši slovenski skupščini, kjer sem bU nekaj časa dele^t. # Ste zadovoljni z obiskom v svoji poslanski pisarni v Ljuto- meru? J. Špindler: Z obiskom sem za- dovoljen. Res pa je, da se nekatere pobude in odprta vprašanja rešuje- jo počasi. Probleme in predloge je pač potrebno reševati preko pris- tojnih ministrstev, kar pa pomeni, da se reševanje nekega vprašanja tudi zavleče. Moram povedati, da me ljudje v Ljutomeru ustavljajo tudi na ulici in mi v neposrednem pogovoru posredujejo vprašanja in predloge. # V državnem zboru sodelujete v nekaterih odborih in komisi- jah. Katerih? J. Špindler: Sem član odbora za gospodarstvo in pododbora za eko- nomske odnose, delujem v odboru za kmetijstvo, odboru za znanost in tehnologijo, v komisiji za lokal- no samoupravo in komisiji za last- ninsko preoblikovanje. O V slovenski vladi deluje tudi nekaj ministrov, ki imajo svoje korenine v Prlekiji. Pomeni to za vas prednost, so vam vrata teh ministrstev bolj odprta? J. Špindler: Sam sem rojen v Bimčanih pri Ljutomeru. S sedanj- im ministrom za ekonomske odno- se in razvoj Marjanom Senjurjem sva skupaj hodila v osnovno šolo. Seveda predhodno poznanstvo z ministri ne more škoditi. Sodelo- vanje z ministrstvi je zaenkrat zado- voljivo, dialogi tečejo, vsega pa se- veda čez noč ni mogoče reševati. Bojan Pintarič 14 - OD TOD IN TAM 30. OKTOBER 1997 - TEDNIK ZDRAVNICA SVETUJE / USPEŠNO DOJENJE - DOBRO ZDRAVJE MATER IN OTROK ilfovorofeiKU priiazna porodništtiia Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri slovenskenij odboru za UNICEF (Sklad Združenih narodov za pomoč; otrokom) je spodbudil akcijo za pridobitev naziva NOVO-\ ROJENCU PRIJAZNA PORODNIŠNICA. Pobuda za no-! vorojencem prijazne porodnišnice se je začela že letaj 1990 kot skupna akcija svetovne zdravstvene organizacije: in UNICEF-a. Napori za spodbuditev dojenja so ključni] element primarne zdravstvene oskrbe, ki ima namen zago-j toviti zdravje za vse do leta 2000. Po svetu je že veliko šte-l vilo porodnišnic s tem nazivom. Prvi koraki za pridobitev < naziva NOVOROJENCU PRIJAZNA PORODNIŠNICA, soj že napravljeni tudi v Sloveniji in seveda tudi v naši po-| rodnišnici na Ptuju. Cilji pobude za novorojencem prijazne porodnišnice so: - omogočiti materam prosto izbiro najboljšega naravnega načina hranjenja svojih novoro- jencev, to je dojenja, - podpreti zgodnje uvajanje dojenja in spodbujati izključno dojenje v prvih štirih do šestih mesecih, - zmanjšati uporabo nado- mestkov za materino mleko samo na nujne primere, - po potrebi dodatne iz- boljšave zdravstvene oskrbe ma- ter in otrok. Odločitev matere za dojenje mora nastati že zgodaj (v družini, šoli) ali vsaj v nosečnos- ti. Nacionalni odbor za spodbu- janje dojenja je ob podpori UNI- CEF-a izdal leta 1996 knjižico Uspešno dojenje - dobro zdravje mater in otrok avtorice mag. S. Hoyer, ki so jo pred porodom dobile vse nosečnice v Sloveniji. Priprava na dojenje mora biti tudi sestavni del predavanj v ma- terinski šoli. Praviloma pa se do- jenje pričenja v porodnišnici, zato je dan velik poudarek ravno izboljšanju dojenja v prvih dneh po porodu. Ob odpustu iz po- rodnišnice je dojenih vsaj 96 % novorojencev, vendar dojenje traja premalo časa. Trudimo se, da bi z izboljšanjem dojenja prve dni po porodu dosegli boljše vzpostavljanje dojenja, brez do- datkov drugega mleka in tekočin in bi trajalo vsaj do šest mesecev starosti otroka. Upadanje dojenja, ki je bilo včasih in je v nerazvitih državah še danes pogoj za preživetje, je bilo povezano s prodorom nado- mestkov za materino mleko na tržišče. Vendar še ni na razpola- go mleko, ki bi zares lahko nado- mestilo materino mleko. Dojenje v bistvu predstavlja nadaljevanje prehajanja hranil- nih snovi iz matere v plod. Sesta- va in količina mleka je že takoj po rojstvu, ko je prekinjena pop- kovina in postane odvisen od hrane, ki jo dobi skozi usta, pri- lagojena otroku. Otroci, ki so dojeni, so bolj zdravi. Materino mleko vsebuje zaščitne snovi, ki varujejo otroka pred okužbami. Ne vsebuje klic, ki bi lahko pri otroku povzročile okužbe. Aler- gične reakcije so na materino mleko zelo redke. Prilagojeno je otrokovemu ne povsem dozore- lemu prebavnemu sistemu, zato imajo dojeni otroci manj težav s prebavo. Vsebuje lažje prebavlji- ve in bolj žlahtne beljakovine kot kravje mleko, nenasičene in esencialne maščobne kisline, ki koristijo pri razvoju možgan, in več sladkorjev, predvsem lakto- ze, ki je tudi pomembna za raz- voj možgan. Z raziskavami so dokazali, da dojenje vpliva na razvoj inteligence. Zelo pomem- bno pa je tudi to, da se ravno pri dojenju najbolj ohranja in nadal- juje tesna vez med materjo in ot- rokom, ki je obstajala, ko je še bil v maternici. Obema daje občutek varnosti in pripadnosti. Telesni dotik med materjo in dojenčkom, ki je najpristnejši ravno med dojenjem, je izredno pomemben za zdrav duševni raz- voj otroka. Dojenje pa je pomembno tudi za mater. Občutek materinstva se razvije močneje, maternica se hitreje krči, doječe matere na- vadno po porodu hitreje shujšajo. Kasneje obstaja manjša nevarnost za rak na dojkah, ma- ternici ali jajčnikih. Kot že omenjeno, se mora mama odločiti za dojenje že med nosečnostjo ali celo prej. Prav je. da jo pri tej odločitvi podpira tudi partner in širša družina. Že med nosečnostjo mora poskrbeti za svoje zdravje, imeti pravilno prehrano z nekoliko več kalorij in več visoko vrednih beljako- vin, manj maščob ter dovolj sadja in zelenjave. Pomembnoje, da po porodu poskrbimo za čim zgodnejše pristavljanje k prsim, če stanje matere in otroka to dovoljuje, že pol ure po porodu. Takrat je namreč sesalni refleks na- jmočnejši in že to vpliva na lažje vzpostavljanje dojenja. Vnaprej priporočamo, da mama vzame otroka k prsim vedno, ko joka, oziroma v prvem mesecu na- jmanj osemkrat dnevno. Vedno sicer pristavljanje k prsim ne gre gladko, v primeru težav mate- ram v porodnišnici pomagajo medicinske sestre. Dodajanje drugih tekočin (čajev) pri donošenih, zdravih novorojen- cih praviloma ni potrebno in ni zaželeno. Uporaba cucljev in dudk lahko moti pravilno dojen- je, ker je sesanje po cuclju dru- gačno in enostavnejše. Ravno za- radi lažjega vzpostavljanja do- jenja je potrebno, da mame otro- ke pristavljajo k prsim tudi ponoči. Ob preselitvi v novo po- rodnišnico smo pri nas v začetku vpeljali delno bivanje otrok z materami (otroci so bili v sobi skupaj z mamami preko dneva, ponoči pa na oddelku za novoro- jence), za izboljšanje dojenja pa smo pred kratkim prešli na pol- no skupno bivanje. Tako so otro- ci skupaj z materami tudi ponoči in dojenje ni prekinjeno. S tem novim načinom stalnega skup- nega bivanja mame in otroka v porodnišnici, seveda če sta mama in otrok zdrava in je potek brez komplikacij, so gotovo za- dovoljne tiste mame, ki so se do- volj zgodaj odločile za dojenje in si to tudi želijo. Če pa mama ni pripravljena in želi ponoči počivati ali se morda slabo počuti, otroka še vedno odpelje- mo na otroško stacijo. Ob odhodu domov svetujemo samo dojenje vsaj do šestega me- seca starosti, oziroma dodatek druge hrane samo v primeru nepridobivanja na teži. Seveda je za to potrebna pravilna, dovolj kalorična in raznovrstna prehra- na doječe matere, predvsem pa pitje večjih količin tekočine. Pri- poročamo tudi dovolj počitka. Pogosto dojenje vpliva na dobro tvorbo mleka. Tako se med prvim mesecem ustvari utečen ritem hranjenja in v drugem me- secu starosti se že zmanjša števi- lo obrokov, po drugem ali tretjem mesecu otrok navadno ne potrebuje več nočnega obro- ka. Zato svetujemo mamam, naj ne obupajo prezgodaj in naj ne sežejo po steklenički oziroma šele takrat, če otrok ne bi prido- bival na teži. V primeru strahu ali dvoma, da je otrok lačen, vedno priporočamo posvet z zdravstvenimi delavci ali pregled. Predvsem je tudi v domačem okolju pomembno, da je mati sproščena in umirjena in da jo podpira pri dojenju vsa družina. Družba v celoti bi morala pos- tati bolj prijazna doječim mate- ram in otrokom in tako omo- gočiti najboljši možen razvoj vsakega posameznika. Dr. Tončka Potočnik ORMOŽ / MERCATOR SVS Odprli nov diskont Od ponedeljka je v Ormožu še ena preurejena Merca- torjeve prodajalna več. Iz samega centra mesta, kjer so bile velike težave s parkiranjem, so na rob mesta, na Opekarniško cesto 30, preselili diskontno prodajo. Na 160 kvadratnih metrih bo mogoče najti veliko število Iz- delkov po diskontnih cenah. Za prodajnimi prostori pa je še okrog 400 kvadratov skladišč. Pred trgovino je 30 parkirnih prostorov, tako da kupci nakupljeno blago lah- ko z vozičkom pripeljejo do avtomobila. Na odprtju in pogostitvi je bil poleg direktorja profitnega centra Zarja Jožeta Vaupotiča prisoten tudi generalni direktor Merca- torja SVS Stanislav Brodnjak. Poudaril je prednosti no- vega diskonta, za prihodnje leto napovedal možnost gradnje velikega prodajnega centra pri Kuharičevi žagi in potrdil, da gre Mercator SVS svojo pot naprej, ne gle- de na to, kaj se dogaja z Mercatorjem v Ljubljani. Župan Vili Trofenik je med drugim izrazil zadovoljstvo, da trgo- vanja v Ormožu niso prevzeli tuji trgovci, kraj pa bo v bodoče moral še bolj izkoristiti ugodno obmejno lego. vki PTUJ / PRVA ZASEBNA RENTGENSKA ORDINACIJA Renigenske prelsktpre In ulfrazvoina diagnostika Dr. Nikša Mudnič, specialist radiolog, dosedanji predstojnik rentgenskega oddelka ptujske bolnišnice, se je po 14 letih dela v javnem zdravstvu odločil za zasebno prakso. Pričel jo bo 3. novembra v Termah, kjer si je uredil ordinacijo za slikovno diagnostiko, ki bo opravljala vse storitve rentgenskih preis- kav gibal in prsnega koša ter kompletno ultrazvočno diag- nostiko (trebuha, ščitnice, mišic, kit itd.). V njej bo delal tudi zdravstveni tehnik Ljubo Brodnjak. Novi zdravstveni zasebnik na Ptujskem je stoodstotni konce- sionar, kar pomeni, da bodo pa- cienti v njegovo ordinacijo pri- hajali z napotnicami, po dogovo- ru pa bo mogoče tudi samop- lačništvo. Odprta bo vsak dan od 8. do 14. ue, enkrat tedensko pa tud: popoldne. Zasebništvo predstavlja za dr. Mudniča izziv. Prepričan je, da bo z izkušnjami, ki jih ima, lah- Dr. Nikša Mudnič in Ljubo Brodnjak. Foto: Kosi ko enako kakovostno kot doslej pregledoval paciente, poleg tega je zasebništvo v zdravstvu v vzponu, z njim se odpirajo nove možnosti, pa tudi na območju term se začenja razvoj, ki bo slej kot prej potreboval tovrstno diagnostiko. Poskušal bo delati z minimalnimi čakalnimi dobami, še naprej pa bo ohranil sodelo- vanje s ptujsko bolniš«ico. Z de- lom preiskav, ki se z njegovim odhodom prenašajo, se v bol- nišnici odpirajo možnosti za raz- voj zahtevnejših diagnostičnih postopkov, za katere ima vse po- goje in v razvoj katerih želi tudi sam prispevati. MG PTUJ / TUDI PRI NAS JE DROGE VSE VECi Ne 20fisKii|ino $1 ocf Narkomanija ima svoje korenine globoko v družbi in posameznikih. Številke, koliko odvisnikov od mamil je pri nas ali po svetu, so le okvirne: v Sloveniji naj bi jih bilo od 3000 do 6000, vendar dobro pokažejo na resnost in razsežnost problema. Čeprav je proti odvisnosti od drog in preprečevanju tega zla na različnih ravneh stor- jenega vse premalo, pa vendar ne smemo pozabiti na tiste, ki prispevajo svoj kamenček v mozaik reševanja zasvojencev iz brezupa. To je bil tudi namen dvo- dnevne druge konference Slo- venskih lokalnih akcijskih sku- pin za preprečevanje zlorabe drog, ki je bila 16. in 17. oktobra na Ptuju. Pokrovitelj dvodne- vnega srečanja na Ptuju dr. Mi- roslav Luci, župan mestne obči- ne Ptuj in podpredsednik držav- nega zbora ter državnega odbora za zdravstvo, delo, družino in so- cialne zadeve, je ob koncu konfe- rence povedal: "Droge so tudi na vratih Ptuja, saj je naše mesto tranzitno. Zato si ne smemo za- tiskati oči v prepričanju, da so naši mladi varni pred njo. Tudi zakonodaja se bo morala slej ko prej začeti ukvarjati z drogo na drugačen način kot zdaj. V pripravi je novi zakon o mamilih in psihotropnih sno- veh. Zakon bo v šestih mesecih sprejet, toda ne govori nič o pre- ventivi, zdravljenju in rehabili- taciji. Tak zakon bi morali spre- jeti po hitrem postopku ter tako omogočiti boljšo preventivo, pa tudi zdravljenje in rehabilitacijo zasvojencev." Milica Maslo, predstavnica LAS Piran, je opozorila, da se mi- nistrstva s problemom drog ukvarjajo predvsem sekundarno in terciarno, zanemarila pa so so- delovanje z LAS. Država Sloveni- ja naj bi končno opredelila vlogo mreže LAS, ministrstva pa naj bi opredelila oblike partnerskega so- delovanja. Ob koncu je tudi raz- mišljala, da bi morala že naslednja konferenca LAS biti bolj vsebinska ter da bi se udeležnci lahko manj ukvarjali sami s seboj. Nada Glušič, vodja urada za preprečevanje odvisnosti iz Lju- bljane, je predstavila ugotovitve lokalnih LAS , ki jih trenutno deluje 12. Med največjimi teža- vami je izpostavila nedorečenost o vlogi in mreži LAS na področju zakonodaje, pestijo jih stroški za delovanje. Skupine v svojem okolju največkrat izobra- žujejo pedagoške delavce in star- še, ki so še zmeraj premalo sez- nanjeni o drogah, ter zdravnike in socialne delavce. Ugotavljali so, da pri delu LAS sodelujejo vedno isti strokovnjaki, premalo pa se vključujejo mladi ljudje, delovanje LAS je prevečkrat od- visno od trenutne politične kli- me na lokalnem nivoju in vodstva občin. Milan Krek, dr. med., vodja Nacionalnega odbora za izvajan- je programa preprečevanja zlora- be drog, je povedal, da stro- kovnjaki, ki sodelujejo v odboru, vse delo opravljajo zastonj, zaen- krat niso prejeh niti tolarja se- jnine, saj sredstva za financiran- je odbora v proračunu sploh niso predvidena. Zastonjskega dela in tovrstnega altruizma mora biti konec, čimprej morajo pro- fesionalizirati delovanje odbora. Renata Cvelbar, državna se- kretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je o financiranju LAS povedala, da je organizacija lokalna, povezana z občinami ter upravnimi enota- mi, zato je smiselno, da so to viri financiranja. Ministrstvo pa fi- nancira številne posamezne pro- jekte. Povedala je tudi, da je Slo- venija že leta 1995 podpisala z državami nekdanjega Varšavske- ga sporazuma konvencijo, v ka- teri se zavezuje, da bo ustanovila profesionalni odbor za področje zasvojenosti z drogami, pa so ugotavljali, da se to doslej še ni zgodilo. Zakon o preventivi, zdravljenju in rehabilitaciji, ki bi sedanjemu odboru dal status profesionalnosti in hkrati uredil status mreže lokalnih LAS, je namreč še vedno v proceduri sprejemanja. Ena od skupnosti, ki uspešno pomaga pri zdravljenju odvis- nosti od drog in ki se je kljub zapletom nastanila v Sloveniji, je skupnost Srečanje. V svoje pros- tore jo sprejel frančiškanski sa- mostan v Kostanjevici (Nova Gorica). Trenutno je v njej šest fantov, štirje Slovenci ter po en Tunizijec in Italijan. Z vstopom v skupnost se odločajo za popol- no odpoved mamilom in v vseh pogledih skromno življenje. Pra- vičnost, poštenost, odgovornost, žrtev, delo, zaupanje v skupino in v odgovorne ter skrb za druge so nekatera glavna načela življenja v skupnosti, ki jo je os- noval italijanski duhovnik Don Pierino Gelmini in ustanovil vrsto tovrstnih centrov za odvis- nike po vsem svetu. Vsi se še dobro spomnimo, kakšne prob- leme so imeli, ko so iskali hišo po raznih krajih, a so jih domačini zavrnili (na primer Planina pri Postojni). Tik ob meji, med obema Goricama, s tem nimajo težav. Odnosi so ko- rektni, z mestom in občino dobro sodelujejo. V Sloveniji je za ustanovitev prve komune na- jveč naredil portoroški župnik Franc Prelc, pri tem pa sta mu stala ob strani škofija in Karitas. Danes prek njega in ljubljanske Karitas tudi sprejemajo nove kandidate za vstop v skupnost. Tu so na voljo tudi vse dodatne informacije. Oče France Prelc iz Portoroža je bil med prvimi slovenskimi duhovniki, ki so se začeli ukvar- jati z zdravljenjem zasvojencev z drogo. Skupnost Srečanje v Kos- tanjevici pri Novi Gorici je usta- novil leta 1993. V njej delajo po programu duhovnika Don Pieri- na. Delo očeta Prelca se je začelo takrat, ko se mu je po pomoč obrnil neki mlad zasvojenec. Tudi v Sloveniji so vedno večje potrebe po ustanovah, progra- mih in dejavnostih za pomoč in zdravljenje odvisnosti od drog, ki opozarjajo, da mlade generaci- je vse bolj posegajo po njih. V pogovoru z očetom Prelcem (objavili ga bomo v prihodnjem Tedniku) boste spoznali delo in življenje v skupnosti, v kateri je veliko volje, življenjske energije in plemenitosti. Marija Siodnjak TEDNIK -30. OKTOBER 1997 PO NAŠIH KRA.I1H - 15 PODLEHNIK / 1. DAN GASILCEV GASILSKE ZVEZE VIDEM Samna vma /n sfovesnosf Gasilska zveza Videm je organizacijo svojega prvega dneva gasilcev zaupala prostovoljnemu gasilskemu društvu Podlehnik. Poleg drugih razlogov je izbira kraja slovesnosti tudi poudarjena složnost vseh gasilskih društev v okviru občine. Prav PGD Podlehnik je imelo namreč z včlanitvijo v zvezo nekaj problemov in je vanjo pristopilo kasneje. Sicer pa gasilsko zvezo Videm sestavljajo prostovoljna gasilska društva Videm, Leskovec, Tržeč, Podlehnik in Sela. Svoj prvi skupni praznik so gasilci vseh društev začeli z vajo na objektu podlehniške osnovne šole, kot se tudi spo- dobi za mesec požarne varnos- ti. Pred krajevno dvorano in ga- silskim domom so razstavili gasilsko tehniko, za uvod v slo- vesni del prireditve pa so poskrbeli godbeniki podleh- niškega pihalnega orkestra, učenci tamkajšnje osnovne šole in ljudske pevke iz Lesko- vca. Po pozdravnih govorih je predsednik gasilske zveze Vi- dem mag. Janez Mere govoril o kratki, a uspešni poti zveze: "Že sam prvi dan gasilcev pove mno- go. Začeli smo z nečim novim, v novi občini Videm prvi, kljub dobrim zgledom v preteklosti, pač tokrat po naše ..." Že na prvi dan gasilcem ni manjkalo razlogov, da spomnijo na dosežene uspehe. Novi gasils- ki zvezi so zagotovili potrebne akte, znotraj nje razdelili naloge in pripravili operativne gasilske dokumente, ki jih doslej gasilci niso imeli. Po operativni plati so protipožarno varnost okrepili, tako da so vsa društva povezali v skupni alarmni sistem in so lah- ko njihove akcije hitrejše, uskla- jene in boljše. Zveza je uspešno prebrodila nekatere začetne or- ganizacijske in prostorske težave. Uspešno sodelujejo z občino Videm, ki ima pozitiven odnos do njihovih potreb in požarnega varstva nasploh. Ga- silci predstavljajo tudi temelj or- ganizirane dejavnosti na področju zaščite in reševanja, zato so vzpostavili ustrezno so- delovanje tudi s civilno zaščito občine. Janez Mere se je zahvalil gasilskim veteranom za opravlje- no delo ter ocenil, da je bila vaja v Podlehniku prikaz usposoblje- nosti gasilske operative in opo- zorilo na tisto, kar v operativi še manjka. Slovesnosti v Podlehni- ku so se s pozdravi in dobrimi željami udeležili predstavniki sosednjih gasilskih zvez, povel- jnik podravske regije Štefan Vi- dovič pa je ob koncu podelil pa- sameznim članom iz vseh petih društev potrdila o napredovanju. XBratič Zbranim gasilcem Gasilsl gre pa za odlične house vibracije. Ljubitelji zabavnih plesnih ritmov boste gotovo radi zaplesali na rit- me zasedbe SQEEZER, ki je pri- pravila zabavni komad TAMA- GOTCHI (¥*^. V Nemčiji pa so zraven singla izdali še kompilacij- ski album Tamagotchi. TOUCHE je le še ena pevsko-ple- sna fantovska skupina, ki je ščepec slave pobrala z debitanskim pro- jektom I can't Get no Sleep. TOU- CHE pripravljajo album in pred- stavljajo komad I WANT YOU BACK, I WANT YOUR HEART ()K)K))0 in ta je slaba kopija prvega plesno obarvanega komada. Britanski kvartet WORLDS AP- ART je prodal več kot pol milijona kopij tispešnice Je te Donne samo v Franciji. Skupina ima novega člana, novi album Don't Change in novo popevko BACK TO WHERE WE STARTED (^)B(BM^, ki je res prijetna pop pe- sem, dopolnjena z življenjskim be- sedilom. Ameriški rockerji JANE'S AD- DICTION, ki so se razšli po treh uspešnih albumih, so se ponovno zbrali. V bendu bodo tako trije ori- ginalni člani: Frontman Perry Farrell in bobnar Stephen Per- kins, ki sta sicer zdaj člana zasedbe Porno form Pyros, ter Dave Nav- arro, ki je kitarist skupine Red Hot Chili Peppers. Originalnega basis- ta pa bo zamenjal Flea. Fantje se odpravljajo na turnejo in izdali Live album Kettle Whistle ter pe- sem SO WHAT («^. V Veliki Britaniji so posneli še en nizkoprofitni film A Life Less Or- dinary, ki gre po stopinjah filmov Trainspotling in Štiri poroke in pogreb. V filmu se pojavlja veliko dobre ročk glasbe in naslovno temo so pripravili člani skupine Ash. Svoj prispevek k filmu pa je prispeval tudi kontraverzi BECK s komadom DEADWEIGHT ()K)K)K)K); ki je posrečena kombi- nacija Latina, ročka in folka. Okrog božiča lahko pričakujemo v kinu tudi novo Disneyjevo risan- ko Herctiles. Ameriški pevec MI- CHAEL BOLTON je za film za- pel pesem THE BEST OF LOVE (^loMe)^ in jo boste našli na nje- govem prihajajočem albumu Ali that Matters. David Breznik POPULARNIH 10 1. Candle in the Wind; Something about the Way you Look Tonight - ELTON JOHN 2. Anybody Seen my Baby - ROLLING STONES 3. As Long as you Love me - BACKSTREET BOYS 4. Barbie GirI -AQUA 5. Spice up your Life - SPICE GIRLS 6. Just for you - M-PEOPLE 7. Tubthumping - CHUMBAVVAMBA 8. Got Ti! it's Gone - JANETJACKSON 9. How could an Angel Break my Heart - TONI BRAXTON 10. Ouanto Amore Sei - EROS RAMAZZOTTI Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. Mladi dopisniki IZLET v LJUBLJANO Nekega dne mi je učiteljica v raz- red prinesla vabilo za izlet v Ljubljano. Tekmoval sem na med- narodnem knjižnem kvizu. Bil sem izžreban v ptujski knjižnici. Nestrpno sem pričakoval ponedel- jek, ko sva se z učiteljico odpravila na pot. Zjutraj ob 5.45 uri sva z Ze- lenim vlakom odpotovala s ptujske železniške postaje. Vožnja je bila zelo zanimiva. Hitro smo se pri- peljali v Ljubljano. Najprej smo se zbrali v veliki dvorani. Bili so otroci iz cele Slovenije. Pozdravili so nas. Govorila sta nam Tone Partljič in Dušica Kunaver. Poka- zali in pripovedovali so nam o ljubljanskih znamenitostih: o kipu pesnika Franceta Prešerna, Plečnikovem Tromostovju, o ljubljanski stolni cerkvi in sloven- skem parlamentu. Čas je hitro mi- nil. Ustavili smo se v restavraciji, saj smo bili pošteno lačni. Po kosi- lu so nas odpeljali v Dom španskih borcev, kjer smo si najprej ogledali razstavo. V dvorani so nam podeli- li zaslužene nagrade, knjige. Na tem potovanju sem spoznal tudi prijatelja, ki mu je ime Aleš. Vožnja z vlakom domov, je bila dolga in prijetna. Zvečer sem bil utrujen in poln lepih doživetij. Matjaž Klasinc, 3.r., OŠ Sela VKRAJNSKI GORI o, kako lepa so potovanja! Ko bi le vedeli, kako smo se razveselili, ko smo slišali, da gremo v šolo v naravi v Kranjsko Goro. Zgodaj zjutraj smo se zbrali pred šolo in počakali na avtobus, ki nas je kar hitro pripeljal pred prelep dom, obdan z visokimi planinami okrog in okrog. Tam nas je spreje- la Barbara, voditeljica tega doma. Ljudje so bili zelo pirijazni in kma- lu smo bili prijatelji. Naselili smo se v prelepe sobe. Dom so naredile še prijaznejši zlate ribice, paličnja- ki, mokarji in psiček z imenom Suker. Urnik, ki je bil napisan na oglasni deski, nam je vsem ugajal. Po urniku je bila na začetku razi- skava reke Save Dolinke. Ta reka je zelo čista in mrzla. Tam smo se zadržali do večerje. Navečerjali smo se in s težavo zaspali. Že nav- sezgodaj smo imeli jutranjo telo- vadbo, nato pa je bila na vrsti učna ura. Pogovarjali smo se, kako skrbimo za živali v akvarijih. Vo- diteljica Andreja nam je to zelo lepo predstavila. Obiskali smo tudi opico z imenom Pika. No, ne smem pozabiti na vsakdanjo dobro hrano, ki je sledila aktivnostim. Obiskali smo tudi Triglavski na- rodni park in si ogledali oblake. V lepem spominu sta mi ostala tudi lokostrelstvo in orientacija. Dnevi so hitro minevali in kma- lu je bil tu petek. Pripravili smo se na pohod na vrh Mavrinca. Pot je bila zelo dolga in naporna, a smo jo vseeno premagali. Temu je sle- dil spust do jezerca Jasna, ki je naznanilo bližino našega doma. Po obilnem kosilu smo se odpravili domov v Videm. Ta šola v naravi mi je bila najbolj všeč, saj sem lahko skupaj s sošolci vsaj malo potešil svojo radoved- nost, se razvedril, nasmejal in užival v naravi. Marko Šosterič 6.a, OŠ Videm NA GRIČU Pri tiri SND smo šli na grič. Opa- zovali smo pokrajino. Ker je bilo lepo vreme, smo daleč videli. Na bližnji njivi smo videli srnico. Pa- zili smo, da je nismo preplašili. Na drevesu so se oglašale ptice. V vinogradu se je oglašal klopotec, vendar ptičkov ni pregnal. Ob griču so se igrali otroci. Po cesti so mnogo prehitro drveli avtomobili. Učiteljico smo morali pazljivo poslušati. Ko nas je hrup preveč motil, smo sedli na pobočje griča in se pogovarjali. Spoznali smo ve- liko novega. Ko je zazvonilo, smo odšli v raz- red in ponovili vse, kar smo spoz- nali. Jasmina Kolednik, 3.a, OŠ Cerkvenjak V NAŠI ŠOLI JE LEPO Smo učenci 3.a razreda OŠ Cer- kvenjak. V razredu nas je petnajst glasnih učencev. Med seboj si radi pomagamo. V šolo radi hodimo. Redno pišemo domače naloge. Pri delu se trudimo. Najraje imamo ure športne vzgoje. Imamo lepo učilnico. Čez leto jo bomo okrasili še z mnogimi svojimi slikami in izdelki. Na okenskih policah imamo pol- no lončnic. Sklenili smo, da bomo na učilnico in šolo lepo pazili. Martina Fekonja, 3.a, OŠ Cerkvenjak KAJ NAREDIŠ, KO POMOTOMA ODPREŠ VRATA MOŠKEGA STRANIŠČA? Najprej močno pobarvam obraz z rdečo barvo, nato vsa osramočena zapustim nezaželeni prostor. Suzana Postanem vsa rdeča, se obrnem in zbežim daleč proč, kjer ni niko- gar. Mojca Hitro oddirjam in se ne oziram. Polona Če ni nobenega moškega v stra- nišču, grem naprej in ravnam, kot da bi bila na ženskem. Katja Zelo mi je nerodno, hitro se obrnem in odhitim vstran. Tina Zardim in zbežim. Maja Uredila Tanja Napast, OŠ Cirkovce NEPRIJETNI DOGODEK Bil je lep sobotni večer v avgustu, ko je vročina že malo ponehala. Z očetom sva se sprehajala po gozdu. Šel sem mimo nekega grma in z nogo brcnil vanj. Tedaj pa, joj! Močno je zabrenčalo, ustrašil sem se, padel na tla in izgubil zavest. Zavedel sem se, ko me je atek kli- cal, me dvignil in odnesel v avto, ki ga je medtem pripeljal. Zelo se mu je mudilo, ko je vozil v Ljuto- mer, seveda me je peljal k zdravni- ku. Videl je namreč, kako so iz grma privršeli sršeni in se usuli po meni. Močno se je ustrašil, ko je videl, da sem nezavesten ležal na tleh. Obraz in vrat sta mi močno otekla Zdravnik v Ljutomeru mi je dal veliko injekcij. Moral sem ostati v ambulanti celo uro, da je lahko opazoval, kako delujejo. Nato so me odpeljali v bolnico v Rakičan, kjer sem ostal nekaj dni, da so me ozdravili. Tudi doma sem se moral še nekaj dni paziti. Če te namreč opika sedem sršenov, kot so mi pozneje povedali, si že v smrtni ne- varnosti. Še sreča, da je bil moj atek z menoj in je tako hitro ukre- pal. Ta dogodek iz letošnjih poletnih dni ni bil niti vesel niti prijeten, vendar pa takšen, da si ga bom za- pomnil za vse življenje. Marjan Zmazek, 7.r., OŠ Mala Nedelja LAŽ IMA KRATKENOGE Nekega jutra, ko je ati odšel v službo, sem se igral na dvorišču. Naenkrat me je zamikalo, da bi šel pogledat v garažo, kjer je traktor. Čeprav sem vedel, da se lahko kaj zgodi, sem vseeno šel. Ko sem bil v garaži, sem stikal po motorju traktorja. Naenkrat je začelo teči olje in nisem vedel, kaj naj naredim, šel sem neopazno iz garaže. Olje je še naprej teklo tako dolgo, dokler ga ni zmanjkalo. Jaz sem se še vedno igral in molčal. Ko pride ati domov, vidi čno po- plavo. Vpraša me, ali sem jaz to na- redil. Trdil sem, da nisem bil jaz. Ker sem bil še majhen, sem ver- jel v veliko stvari. Ati me je preli- sičil in rekel, da imam črno piko na nosu. Začel sem se praskati in kasneje sem začel jokati. To me je izdalo, priznal sem, da sem bil jaz. Ker sem bil še majhen, ati ni bil je- zen. Tomaž Tajhmajster, S.b, OŠ Kidričevo POLET Z LETALOM Zelo sem navdušen nad poleti z letalom. Kot že velikokrat sva z očetom tudi v času počitnic odšla na letališče v Moškanjce. Bil je lep, sončen dan. Oče mi je obljubil, da se bom lahko peljal z letalom. Bil sem zelo navdušen, vendar nisem vedel, kaj me čaka visoko nad oblaki. Tokrat ni bil panoramski polet. Dovolili so mi, da sem se dvignil skupaj s padalci na višino 2100 m. Bilo je drugače kot običajno. Letalo se je dvi^lo zelo visoko, padalci so skočili iz letala. Tempe- ratura v letalu se je dvigovala, ven- dar mene je kljub temu mrazilo. Zastajal mi je dih, postal sem za- span, v ušesih mi je šumelo. Ka- darkoli sem se vozil z letalom, sem si želel, da še ne bi pristalo. A to- krat je bilo drugače. Poletu ni bilo konca. Očetu in pilotu sem prikri- val željo po pristanku. Zaprl sem oči in si zatisnil ušesa. Končno smo pristali na trdnih tleh. Postal sem zelo zaspan. Vsedel sem se v avtomobil in v trenutku zaspal. Prebudil sem se v svoji postelji, vendar sam ne vem kako. Kljub razburljivi vožnji z leta- lom nisem izgubil želje po ponov- nih poletih. Bom pa še premislil, ali bom ponovno letel tako visoko. Tadej Vreze, 6.a, OŠ Olge Meglic LVJZEK Dober den vsaki den! Pa še mrzli in mrazni den. Jutranja temperstura kože na termometri minus tri stopinje Celzije. Mica mi je glih zaj zabičala: "Lujs, zdaj pa je heca kunec. Krotke gate doj, duge gate gor, drgačik ho zmrznola še tista revščina v hlačah!" Kaj sen revež ubogi hteja, kak da sen si gate z dugi- mi rokovi gor obleka. Saj vete, store kosti pač rado zebe. Smo pred tistim dnevom, ko se spomijamo vseh mrtvih, ki se jim vsi tak pomalen približovle- mo. Prej ali poznej. Saj vete, kak je napisa pesnik: "Odprta noč in dan so groba vrata, ali dneva ne pove nobena pratka." Resen je tak, kak provi tudi re- snična misel: "Gnes še smo, jutri Več nismo, tak provi tudi sveto pismo!" Pokopališča so drgoč lepo zrihtana, vsaj enkrat na leto, drgačik pa večina živih po- zobi na svoje rajnke. Jaz sen že moji Mici naroče, naj te, gdo me bodo pokopali, rokepistijo vun z groba, da si bon lehko sen, rožice leja in trovo na grobi spi- pa. Če se že o smrti zgučovlemo, van morem povedati, da sen jaz zagovornik žarnih pogrebov. Lepo te skurijo, v proh naredijo in v tisto malo škatlico zložijo, doj zašrauflejo in nemreš več ni- kol vun pobegnoti. Vsoki človik ma pač svoje življenjske in tudi smrtne nazore in vsakega željo je treba spoštovati. Na konci pa še to to: Lepo je, če skrbimo za mrtve na britofih, lepo in še lepše pa je, če skrbimo za tiste, ki so že na zemlji potrebni takšne ali drgačne pomoči. Bliža se zima, ko ta stori nemo več tak gibčni na ledi, v snegi in mrzli zimi. Na marsikerem bregi živijo čista sami stori in poleg še betežni lid- je. Žlohta, sosedi in ta mlodi nasploh bi jim morali pomagati prinesti drva, če je potrebno, za- kuriti v peč, pmesti kaj iz štacu- na in se z njimi tudi kaj toplega pogučati, če že nemajo kakšnega stalnega sogovornika. Hvaležni vam bodo, če ne na totem, pa na drugem sveti, provi štora misel v novi preobleki Pa smo fertik. Nega več plača na papiri. O politiki gnes nič. Spremljajte predsedniško ko- panja in navijajte za svojega kandidata. Še bo hec, bote vidli, gdo se bodofkuper vsedli in vso- ki svojo slamo mlatili. Srečno! Vaš slamomlatec LUJZEK 26 - POSLOVNA SPOROČILA 30. OKTOBER 1997 - TEDNIK TRDOBOJCI / NAJDRAŽJI VODOVODNI OBJEKT Mesfna vecfci v Halozah Petka v prejšnjem tednu prebivalci dela Haloz v Trdo- bojcili v KS Lesliovec in Grušliovju (KS Podlelinilc) v občini Videm gotovo ne bodo nikoli pozabili. S prisrčno svečanostjo so predali namenu vodohran in vodovodno omrežje v enem najvišjih delov Haloz. Ob tem so pozabili na dolgoletno upanje, na garaško delo, pa tudi na prešte- vilne kilometre, ki so jih tamkajšnji prebivalci doslej prepešačili v "grabo" in nazaj s težo pitne vode na hrbtu. Medse so na dan svečanosti povabili številne goste in se jim želeli tako zahvaliti za prispevek pri uresničitvi njihovega velike- ga projekta. Med gosti so bili domači župan Franc Kirbiš, mestni župan, poslanec in po- dpredsednik državnega zbora Miroslav Luci, župani sosednjih občin, domači svetni- ki, izvajalci del... Župan občine Videm je pou- daril, da je vodovod v Trdo- bojcih že druga pridobitev na področju oskrbe z vodo v tem letu, saj so v prvi polovici leta vodo pripeljali tudi v sicer ravninski Sturmovec. Poudaril je tudi cilj občine, da v nas- lednjih desetih letih pripelje vodo v večino domov na svojem območju. Da pri tem mislijo res- no, so pokazali tudi z istočasnim začetkom gradnje vodovoda Majski Vrh-Podlehnik- Gruškovje-Strmec, ki se bo gra- dil v etapah, prva, do Podlehni- ka, pa naj bi bila končana v začetku prihodnjega leta. Kakšna je bila zgodovina pri- zadevanj za vodovod v Trdo- bojcih, je na slovesnosti povedal mag. Janez Mere, domačin, predsednik gradbenega odbora in najzaslužnejši za opravljeno veliko delo. Prvi načrti so nastali leta 1990, še v bivši občini Ptuj. Že takrat se je vedelo, da gre za najdražji vodovodni objekt v Halozah doslej. Načrt se je začel uresničevati leta 1995, ko je občina Videm zanj namenila prvih 9 milijonov tolarjev. Kma- lu zatem se je začelo tudi na tere- nu, vendar je izvajalsko podjetje propadlo, stroji so omagali v trdem haloškem laporju, no- vozgrajeni vodohran ni držal vode ... Trma in vztrajnost, lastna le ljudem, ki poznajo trdo življenje, pa sta zmagali. V 56 gospodinjstev v Trdobojcih in deloma v Gruškovju teče voda po vodovodnih ceveh. Za to je bilo potrebno položiti 4.776 met- rov primarnega in 4.380 sekun- darnega voda. Celotna investici- ja je veljala 52 milijonov tolarjev, po priključku torej kar 930 tisočakov. 15 milijonov je pris- pevala država, dobrih 10 milijo- nov krajani in dobrih 25 milijo- nov občina Videm. Večinoma revna haloška gospodinjstva, ne- kateri živijo tudi od socialnih podpor, so prispevala po 2.100 mark v denarju, poleg tega pa je moral vsak naročnik opraviti še veliko dela pri izkopih. Kako dragoceno je torej za Haložana nekaj, kar je v ravnini samo po sebi umevno! Kljub silnim težavam uspela gradnja vodovo- da je potrditev besed, ki jih je v pozdravnem nagovoru povedal dr. Miroslav Luci: "Ni res, da so Haloze revne. Bogate so in to bo- gastvo je v ljudeh!" Haložani pa so tudi racionalni ljudje. Ko so videli izkopane jar- ke za položitev vodovodnih cevi, so izkoristili priložnost in vanje položili še telefonski kabel, ki so ga prvotno načrtovali speljati kar po električnih drogovih. Kot je povedal Franc Habjanič, so tako v prvi fazi pridobili 28 no- vih telefonskih priključkov, po predvideni širitvi centrale v Les- kovcu pa bo možnih priključkov še več. Življenje v haloških Trdo- bojcih se je z obema pridobitva- ma sodobnega časa zagotovo ko- renito spremenilo. Seveda je in bo delo ostalo še naprej trdo in naporno. Voda in telefon, pa še kaka cestna pridobitev gotovo vračajo v Haloze nekaj življenja, ki je začelo pred leti navidezno nezadržno odtekati v mesta. Država, ki si želi naseljeno območje zelene meje, bo morala še večkrat in še bolj prisluhniti potrebam in željam ljudi na tem sicer lepem območju, da bo raz- voj tekel spontano in enakomer- no ter ne bo slonel zgolj na rame- nih posameznikov. Poleg Janeza Merca so bili v Trdobojcih za uspešno izpeljano akcijo zas- lužni še nekateri posamezniki, ki so se jim domačini zahvalili s spominskimi darili. J. Bračič Svečana otvoritev vodohrana v Trdobojcih. Z leve: dr. Miroslav Luci, ing. Franc Kirbiš in mag. Janez Mero. Magister Janez Mere, glavni akter vodovoda v Trdobojcih, je na dan slovesne otvoritve slavil rojstni dan. Poleg tega najlepšega darila mu Je čes- tital in ga spominsko obdaril tudi videmski župan. Kulturni križem kražem PTUJ • V razstavišču Mestne hiše bodo danes ob 12. uri predstavili dvoletni projekt razstave in monografije o Jane- zu Puhu. ORMOŽ • Nocoj ob 19. uri bo v domu kulture v Ormožu že tra- dicionalni koncert ob dnevu re- formacije, ki ga pripravlja Adra. Nastopajo: vokalna dekliška skupina Okarina, Maja Frangež na kitari, mladi glasbeniki iz Ormoža, moška vokalna skupi- na Acapella Benjamin in veliki zbor ATF. PTUJ • Nocoj ob 18. uri bo v Miheličevi galeriji odprtje razstave del, ki so nastala na šesti likovni koloniji na gradu Štatenberg. PTUJ • V ponedeljek, 3. no- vembra, gostuje v ptujskem gle- dališču PDG Nova Gorica s predstavo J. Cartvvrighta Dva. PTUJ • Do 13. novembra je v palaciju gradu na ogled razsta- va Prve podobe razstave o pro- metu na Ptuju v 19. stoletju, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Ruj. KINO PTUJ • Ta teden si lahko ob 18. in 20. uri ogledate film Speed II, prihodnji teden pa Tvvister ob 18. uri in Teorija za- rote ob 20. uri. .M ČRNA KRONIKA MOPEDIST HUDO RANJEN v sredo, 22. oktobra, ob 18.30 je po regionalni cesti proti Spodnji Ložnici vozil osebni avto 40-letni Dragan H. iz Slovenske Bistrice. V križišču z lokalno ces- to je začel prehitevati voznika ko- lesa z motorjem, 18-letnega F.D. iz Slovenske Bistrice. Mopedist je prav tedaj začel zavijati levo na lokalno cesto in avto je trčil vanj. Mopedist je padel po cestišču in se hudo ranil. V KRIŽIŠČU ZBIL KOLESARJA Po regionalni cesti skozi nasel- je Bukovci je v soboto, 25. ok- tobra, okoli 15. ure vozil kolo 72- letni Janez K. iz Bukovcev. V križišču je začel zavijati levo na lokalno cesto, pri tem pa se ni prepričal, ali lahko to stori varno. Prav tedaj je za njim pripeljal osebni avto, vozil ga je 33-letni Franc K. iz Male vasi, in zadel ko- lesarja, ki ga je odbilo na pokrov motorja in v vetrobransko steklo, od tam je padel na cestišče, kjer je obležal hudo ranjen. AVTO ZAČEL GORETI MED VOŽNJO Po Tržaški cesti v Mariboru je v četrtek, 23. oktobra, ob 18.15 vo- zil osebni avto 21-letni Stanko S. iz Poljčan. Zaradi iztekanja gori- va pri motorju se je avto vnel. Brž so bili na mestu gasilci in ogenj pogasili, a vseeno je zgorel prednji del avta z motorjem, nas- talo škodo pa so ocenili na 600.000 tolarjev. IZGINILA DVA OSEBNA AVTOMOBILA v sredo, 22. oktobra, okoli 21.30 sta izpred gostinskega lo- kala Emica v Ptuju izginila dva osebna avtomobila italijanskih državljanov. Italijanu A.M. so uk- radli audi avant S6, registrska številka 380 BR, kovinsko sive barve. Njegovemu rojaku M.R. pa je izginil BMW cabrio, ko- vinske temno modre barve, re- gistrska številka AK 934 ZV. MLADOLETNA VLOMILCA V AVTOMOBILE v Žigrovi ulici v Ormožu so v ponedeljek, 20. oktobra, zvečer ormoški policisti presenetili dva fanta, ki sta vlamljala v avtomobi- le. Ugotovili so, da sta to 17-letni S.Š. iz Ptuja in 17-letni B.A. iz Ormoža. V nadaljnjem postopku so policisti ugotovili, da sta tisto noč vlomila v kar sedem osebnih avtomobilov, zato so ju kazensko ovadili. PRI MLETJU KORUZE HUDO RANJEN v četrtek, 23. oktobra, zvečer je 47-letni Janko K. iz Juršincev znancu pomagal pri mletju koru- ze. Delovni stroj je bil priključen na traktor, med obratovanjem se je zlomil del jeklenega nasilnega obroča v bobnu in udaril Janka K. v glavo. Hudo ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnišnico. MOPEDIST PADEL IN SE RANIL Po lokalni cesti od Ormoža proti Lešnici se je v petek, 24. ok- tobra, popoldne peljal na kolesu z motorjem 43-letni Jožef R. iz Ormoža. V blagem desnem ovin- ku je zapeljal na bankino, kjer ga je začelo zanašati, po nekajmet- rih vožnje je padel in se hudo ra- nil. HUDO RANJENA SOPOTNIKA V AVTU v soboto, 25. oktobra, ob 15.30 je po lokalni cesti od Makol proti Laporju vozil osebni avto 23-letni Franc G. iz Brežic. V na- selju Ješovec ga je v ovinku začelo zanašati, zato je sunkovi- to zavil v levo. Pri tem ga je za- neslo čez cestišče na bankino in v jarek, kjer je trčil v nasip, avto pa je nato odbilo nazaj na ces- tišče. V nesreči sta se ranila so- potnika, 34-letni Jože G. in 21- letni Jože P., oba iz Brežic. Na podlagi alkotesta so policisti ugotovili, da je bil voznik vinjen. HIŠA POGORELA DO TAL Pritlična hiša Angele P. v Ložnici pri Makolah je v soboto, 25. oktobra, nekaj pred polnočjo pogorela do tal, pav tako je zgo- rela tudi vsa notranja oprema. Vzrok požara ugotavljajo, škodo pa so ocenili na 3,5 milijona to- larjev. VLOM V SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO Ob koncu minulega tedna je neznanec vlomil v samopos- trežno trgovino Bratje Reš - Emo- na Merkur Ruj. Z vlomilcem je iz- ginila večja količina cigaret, žga- nih pijač in kave v vrednosti okoli 300.000 tolarjev. rf RODILE SO - ČESTITA- , .MO: Marjana Hentak, Podvinci 39, Ptuj - dečka; Si- mona Cigula, Sp. Hajdina 84, Ptuj - deklico; Renata Krajnc, Pristava 18, Ptuj - Timoteja; Maja Furek, Soviče 7/a, Vi- dem - deklico; Anica Tomasi- no, Snakovška c. 58, Križe, Tržič - Luka; Jožica Vajda, Bukovci 12, Markovci - Kat- jo; Vesna Hazdovac, Langu- sova 4, Ptuj - Klaro; Danica Vindiš-Slatič, Dravci 2/b, Vi- dem - Tjašo; Suzana Farulič, Frankovci 23, Ormož - Tjašo; Marija Lorbek, Korenjak 25, Zavrč - dečka; Milena Vaupo- tič, Dravci 12, Videm - dekli- co; Brigita Kukovec, Marko- vci 81, Markovci - dečka. POROKA: Bojan Gavez, Potrčeva c. 50/a, Ptuj, in Na- talija Resnik, Mariborska c. 38, Ptuj. UMRLI SO: Marija Pece, roj. Kranjc, Gregorčičev dr. 8, Ptuj, * 1933, t 16. oktobra 1997, Ana Brodnjak, Paradiž 16, 1923, t 17. oktobra 1997, Vlasta Borko, roj. Maje- rič, Vitan 6, -i' 1956, t 18. ok- tobra 1997, Apolonija Bezjak, roj. Valenko, Markovci 66, 1913, t 20. oktobra 1997, Oti- lija Mlakar, Lancova vas 76, 1919, t 20. oktobra 1997, Frančišek Kramberger, Dolič 25, 1935, t 20. oktobra 1997, Matilda Rihtarič, roj. Šafranko, Volkmerjeva c. 24, Ptuj, 1921, t 21. oktobra 1997, Stanislava Potočnik, roj. Furek, Zgornja Hajdina 112, 1922, t 20. oktobra 1997, Neža Peršoh, Spodnje Jablane 35,* 1930,121. okot- bra 1997, Veronika Vaupotič, roj. Zavec, Trdobojci 72, 1925, t 23. oktobra 1997, Neža Vrtič, Aškerčeva ul. 14, Ptuj, * 1908, t 23. oktobra 1997.