1

Registro Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 315759

Redaccion y Administracion:
Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6)
Buenos Aires, Argentina

“ESLOV ENIA LIBRE”

Ano (Leto) IX (4) BUENOS AIRES, 8 FEBRUARJA (FEBRERO) 1951 No. (Štev. G

PRIPRAVE ZA SREDOZEMSKI BLOK

!Pulqui ll-magnšfica mueslra del adelanfo de la indusfria

aeronautica Argentina

En el Aeropuerto de la Ciudad de Buenos Aires tendra lugar
hoy la presentacion al presidente de la Republica del avion a reac-
cion Pulqui II, construido en los talleres del Instituto Aerotecnico que
iunciona en Cordoba.

El general Peron llegara a la estacidn aeronautica mencionada a
las 9, donde pasara revista desde su automovil a las tropas que for-
maran para rendirle honores y de inmediato se hara la presentacion
en tierra del Puiqui II, siendoles suministrados en la oportunidad di-
versos datos sobre la nueva maquina. El jefe del Estado saludara lue-
go al personal que intervino en la fabricacion del aparato y segui-
damente tomara ubicacion para presenciar los vuelos del aparato que
se iniciaran a las 9.15 con pasajes a baja altura a gran velocidad y
otro a velocidad reducida, siguiendo el pasaje final con ascenso y
pcsteriormente el aterrizaje.

El Pulqui II es una magnifica muestra del adelanto de la Indus-
tria Aeronautica Argentina. Poderoso y veloz expresa la voluntad del
trabajo de quienes, estimulados por el ejemplo del General Juan Pe¬
ron, no ahorran esfuerzos hasta superar los mas arduos problemas
de la tecnica.

Pulgui II - veličasten dokaz za napredek argentinske
letalske industrije

Na mestnem letališču v Buenos Airesu bo danes velika vojaška
slavnost, na katero bo prišel tudi predsednik republike general Peron.
Pred njim bodo argent. vojaški letalci izvršili polete s prvim letalom
na retroaktivni pogon, ki so ga izdelale letalske tovarne Instituto Aero¬
tecnico v Cordobi.

Predsednik general Peron bo s svojega avtomobila pregledal
častne čete, nakar mu bo vodstvo letalskih tovarn v Cordobi poročilo
o podrobnostih izdelave novega letala General Peron bo nato izrekel
zahvalo vsemu strokovnemu osebju te tovarne, ki je z izdelavo tega
letala doprineslo najlepši dokaz za velikanski napredek argentinske
industrije.

Vojaški letalci bodo s prvim argentinskim letalom na raketni po¬
gon izvršili vrsto poletov nad Buenos Airesom.

Pulqui II — veliko in težko letalo — na najbolj zgovoren način izpri¬
čuje voljo do dela vseh tistih, ki po vzoru generala Perona ne štedijo
z napori, da bi premagali najtežje tehnične probleme. Z njim je nova
Argentina doprinesla nov dokaz za svoj vsestranski napredek.

Plevenovi uspehi v Washingtonu

POSTNE MISLI

‘‘Le čemu nam vsak post razlagajo
postno postavo, ko pa jemo meso samo
trikrat n a  leto: na Božič, na Veliko noč
in pa na žegnanje; “tako mi je nekoč
razlagal kmečki očanec, doma doli s Su¬
he Krajine, kjer je bilo meso tudi na
mizah trdnejših kmetov kaj redka pri¬
kazen. Postno postavo je Cerkev za na¬
še kraje zelo omilila, toliko bolj pa še
v krajih, kjer živimo sedaj, tako da za
n a s postna postava pomeni bolj olaj- ]
sanje kakor pa breme. Vsak zdravnik,
pa tudi naš želodec, nam bo dal prav,
če pravimo, da zdravju zelo koristi, če
se v časih odrečemo mesni prehrani, ali
če od časa do časa nekoliko utesnimo
redni dnevni obrok.

Poleg tega, da se bomo s spolnjeva-
njem postne postave oddolžili kot dobri
kristjani ukazu Cerkve, poskusimo letoš¬
nji postni čas še na drug način izkori¬
stiti.

Mi ledeni severnjaki smo imeli te dni
zcpet priliko opazovati, kako zapolje
topla južnjaška kri v dneh karnevala.
Nobena, ne svetna, ne duhovska oblast
ne more razgibati ljudskih množic ta¬
ko, kakor jih razgiblje Kurent. Svet ho¬
če dati duška svoji želji po veselja¬
čenju. Hoče živeti nekaj dni nerealno
življenje. Milijonar se preobleče v bera¬
ča in revna predmestna delavka si za
zadnje centave kupi obleko pravljične
princese. Z masko na obrazu se veseli¬
ta vsak po svoje. Na pustnih plesnih
zabavah se ob pozni uri navadno za¬
sliši povelje: maske dol! Vsakdo mora
pokazati svoj pravi obraz. Koliko razo¬
čaranja lahko povzroči tako povelje.
Resničnost je dostikrat različna od vi¬
deza.

Za post vrzimo maske raz sebe! Vrzi¬
mo jih sami, da nam jih ne bodo po¬
tegnili z obraza drugi. Prav vsakdo
med nami jo nosi. ali si jo vsaj želi na¬
deti, da bi se pokazal drugačen, boljši
kot je v resnici. Proč z masko sveto¬
hlinca, ki brska po življenju svojega
brata, ne zato, da bi mu pomagal reši¬
ti se napake, ampak, da ga razglasi kot
grešnika ali vsaj kot sumljivega in ne¬
zanesljivega! Proč z masko hinavca, ki
se dela dobrega prijatelja, za hrbtom
pa je zmožen storiti krivico! Proč z
masko navidezne skrbi za bližnjega, ka¬
dar gre v resnici le za naše lastne ko¬
risti! Proč z masko svete jeze, kadar
gre v resnici le za obrekovanje! Čemu
naštevati še in še, ko pa vsakdo svojo
masko prav dobro pozna.

Odstraniti masko je isto kot postati
iskren. Kaj nam ni zadnje čase manj¬
kalo te iskrenosti! Kaj ne vidimo, koli¬
ko pomaga iskrenost pri delu za posa¬
meznika in zlasti za skupnost. In koli¬
ko več bi se dalo narediti, če bi nam
te čednosti tolikokrat ne manjkalo.

Ljubljanski gostilničarji so za pepel¬
nično sredo pripravili svojim gostom
“slanikovo pojedino’’. Da bi se po pust¬
nem norenju streznili , da bi pregnali
m&cka in začeli redno in resno življe¬
nje. Nam, ki živimo na tujem, takih
pojedin ni treba. Je bila vse bolj trda
naša pot do realnega življenja, ki ga
živimo tu: pot smrti, muk, lakote, za¬
ničevanja, krivic, brezdomstva, brez¬
pravnosti! Vključili smo se spet v nor¬
malno življenje, ne sicer vsakdo tako,
kakor je imel v načrtu, pa vendar: vsaj
človeka vredno življenje. Življenje pa
ni karneval, ampak je realno in kruto
resno. Resn 0  za očeta in mater, ki se
u bijata z otroki in hrepenita po last¬
nem domu, resno za fanta, ki se bori s
kvarnim okoljem in brani svojo teles¬
no m dušno zdravje, resno za dekleta,
ki tava sam 0  p 0  svetu, resno za otro¬
ka, ki se mu že trgajo rahle vezi, ki ga
še družijo z domovino.

Naj bi bil resni postni čas prilika za
vsakogar izmed n as , da si izpraša svo¬
jo vest. Najprej glede samega sebe.
Ali živi in dela tako, da se mu enkrat
let, ki jih je preživel v svetu, ne bo
treba sramovati. Potem pa še: ali sem
živel in delal tako, da svojim soroja-
kom nisem bil v škodo in sramoto, am-

Ko je bil predsednik angleške vlade
Attlee pred nekaj meseci v Washingto-
nu, je bila njegova misija, da ameriško
vlado zadrži pri prehitrem nastopu pro¬
ti kitajskim četam, ki so vdrle v Kore¬
jo. Angleški listi so tedaj pisali, da mo¬
ra “Anglija biti tista, ki bo Amerikan-
ce vzgojila in naučila, kako je treba
voditi svetovno politiko’’. Drugi so zo¬
pet napisali, da bodi “delavska vlada
tista, ki naj prepreči prenagel spopad
med sovjeti in USA — laborizem bodi
most med Moskvo in Washingtonom.’
Sedaj je svoj obisk pri Trumanu zaklju¬
čil predsednik francoske vlade Pleven;
prejel je v Washingtonu lepa zagovo-
tila, kako bodo Amerikanei podprli
francosko vojsko v Indokini in izvedel
je celo to, da ameriški generali v Nem¬
čiji ne bodo prehitro dali Nemcem oro¬
žja: najbrž se bo celo zgodilo, da bo
oborožitev nemške vojske odložena kar
še za dolgo dobo. Francoski listi niso
zapisali, da je Pleven tudi skušal da¬
jati kake nasvete Trumanu; pač pa so
krenili dalje in sedaj napovedujejo, da je
Pleven prejel nasvete, da naj čimprej
pohiti, da se snide v San Remu ali v
Portofinu pri Rapallu s predsednikom
italijanske vlade De Gasperijem. Pleven
je moral obljubiti samo to, da bo fran¬
coska vlada odobrila, da lahko ameriš¬
ke sile prevzemajo vsa letalska oporišča
v Maroku in francoski Afriki.

ORGANIZACIJA SREDOZEMSKEGA
OBRAMBNEGA BLOKA

Med Francijo in Italijo se je po voj¬
ni razmerje vedno boljšalo. Celo spre¬
memb na italijanski meji v prid Franci¬
ji v 1. 1945 v Italiji več ne jemljejo ta¬
ko tragično. Francija je bila tista, ki je
prva predlagala, da bodi Italija članica
ZN in prav tako je Francija podpirala j
sodelovanje Italije v Atlantski zvezi in
v vseh evropskih posvetih. Na čelu ita¬
lijanske zunanje politike je grof Sforza,
ki je vso svojo emigracijo v dobi fa¬
šizma preživel v Franciji. V okviru ev¬
ropske organizacije hodita tedaj Italija
in Francija celo isto pot. Obe, Italija in
Francija, pa sta državi z močno tradi¬
cijo v Sredozemlju. Italija je sicer po
vojni mnogo izgubila v severni Afriki,
vendar zlasti v Tripolitaniji postojanke
Italije še niso izgubljene. Zavezniki še
vedno podpirajo italijansko emigracijo
v predele te bivše italijanske severne
Afrike.

Po podpisu Atlantske listine je bila
Italija predvidena kot tista, ki naj okoli
sebe zbere nov zavezniški blok držav,
ki so protikomunistične. Turčija in
Grčija sta kot državi pod ameriško za¬
ščito prvi prejeli namig za politiko zbli-
žanja z Rimom. Po razidu med komin-
formom in Titom so Amerikanei v ve¬
liki meri podpirali zbližanje med Beo¬
gradom in Atenami. Ko sa je židovska
vlada trudila, da bi dobila velike pošilj-
k orožja za obrambo pred Arabci, so v
Londonu in v Washingtonu napotili ži¬
dovske zastopnike naj se najprej
sporazumejo s Turki in Grki o
tem, kako bi mogli sodelovati v
sredozemski obrambni zvezi pro¬
ti sovjetom. V židovski vladi je si¬
cer mnogo levičarjev, ki pobijajo gonjo
proti sovjetom, toda pomanjkanje de¬
narja je trenotno v Tel Avivu tolikšno,
da so Židje morali iti na razgovore v
Atene, Ankaro pa je obiskal poveljnik
štaba izraelske vojske. To mrežo so se¬
daj ameriški svetovalci raztegnili še na
Jugoslavijo; v listih je že izšlo mnogo
namigavanj o tem, da bo v snujočo se

pak v korist. Vsakogar, ki se izgubi, je
škoda, zelo škoda, in vsak še tako skro¬
men prispevek v korist naše skupne
stvari, je dragocen.

Naj nas ta poštni čas zresni, pople¬
meniti, poiskreni in navda z voljo za
vtrajn 0  delo v lastno in skupno korist!

sredozemsko obrambno zvezo proti so¬
vjetom vstopil tudi — Tito.

PROTI SE DVIGA VES
MUSLIMANSKI SVET

V tej snujoči se skupini zaveznikov
ob obalah Sredozemlja sta najšibkejši
točki Izrael in Titova Jugoslavija Nav¬
zočnost Izraela bo pospešila in pove¬
čala opozicijo arabskih držav, titovski
komunisti ne boda prida borci proti rus¬
kim komunistom. Grška vojska je po dol¬
gih bojih proti kom. guerili še vedno
šibka, italijanska vojska pa tudi ne šte¬
je mnogo. Kakor drugod v Evropi, tako
bo tudi na jugu odpor proti sovjetom
le šibak, glavni pomen snujočega se blo¬
ka ob Sredozemskem morju je le v tem,
da se zaveznikom zagotovi južna obala,
to je severna Afrika z arabskimi država¬
mi, Turčija in Mala Azija.

Toda zato sta glavna nosilca te akci¬
je Italija in Francija v zelo slabi po¬
ziciji. V Tuniziji, v Alžiru in v Maroku
ima Francija izredne težave z notranjo
upravo. V vseh treh dosedanjih francos¬
kih departementih se razvija močno sepa¬
ratistično gibanje, ki v končnem cilju že¬
li popolno neodvisnost od Francije. O-
stale arabske države, ki so članice Arab¬
ske lige, pa ne žele sodelovati v nobe¬
ni borbi proti sovjetom, dokler m odteg¬
njena pomoč Amerike ir. ostalih zavezni¬
kov Izraelu. Glavni voditelji arabskega
odporniškega gibanja v francoskih in
italijanskih bivših posestvih se zbirajo
v Kairu, kjer je vodja maroških Arab¬
cev Abdel Krim gost egipskega kralja.
Toda to odklonilno stališče proti zahod¬
nim zaveznikom ni omejeno samo na te
predele, ampak se čez Pakistan širi na¬
prej v vse dežele južne Azije in nazad¬
nje končuje na največji opori musliman¬
skih elementov v — Indoneziji. Ves ta
blok meni, da dežele, kjer žive muslima¬
ni, še niso vse svobodne; nekatere iz¬
med njih so dosegle svobodo, ko so lah¬
ko izkoristile težave Anglije in USA
med drugo svetovno vojno. Enako, ka¬
kor to mislijo voditelji moderne Indije,
govore tudi v muslimanskih deželah, da
ne gre, da bi slabili boj komunizma pro¬
ti zahodnim velesilam, dokler niso vsi
azijski narodi dosegli popolne neodvis¬
nosti in se zadostno okrepili za obram¬
bo te neodvisnosti. To sicer ne pomeni,
da so krenile te dežele na stran komu¬
nizma in se izrekle proti zahodnim de¬
mokracijam — ne: države Arabske lige so
se celo izrekle za dobrohotno nevtralnost
v prid zahodnim demokracijam v tretji
svetovni vojni. Kakor je druga svetov¬
na vojna prinesla svobodo Indiji, Indo¬
neziji in Birmaniji ter Filipinom, iako
računajo arabske države na osvoboditev
in zedinjenje vseh arabskih plemen v Se¬
verni Afriki.

V tem predelu sveta sta igrali vlogo
nazširjanja moderne civilizacije Franci¬
ja in Italija. En del Maroka ima tudi
Španija. Po razgovorih v Washingtonu
odhaja Pleven na razgovore z De Gas¬
perijem. Oba bosta skušala okrepiti po¬
ložaj svojih držav v Afriki. Ko bodo u-
gotovljene skupne možnosti, bodo ve¬
rjetno pritegnili se Španijo k razgovo¬
rom.

Amerikanei so zelo podpirali Indijo
in Indonezijo pri bojih za zlom evrop¬
skega kolonijalizma. Pri tem so meni¬
li, da lahko na ta način zavro razširjenje
komunizma med uporniškimi narodi v
Aziji. Arabci hite z organizacijo upora,
ker vedo, da je z njimi ameriška podpo¬
ra in še bolj interes ameriške trgovine.

Francija, Italija, Španija — vse tri so
romanske države, ki so organizirale svo¬
jo državno oblast v centralističnem
smislu. Zdaj jim hite ameriški sveto¬
valci dopovedati, da naj svoje posesti
izven Evrope navežejo na osrednjo ob¬
last v federativni ali še širši obliki. To
pa je tem narodom tako tuje, da bi ra¬
bili leta in leta, da se to pripravi in
izvede, časovna stiska bo tudi tod še ze¬
lo ovirala tiste, ki menijo, da je še čas
za dolge razgovore za zeleno mizo.

Francoski predsednik vlade Ple¬
ven  se je vrnil s svojega obiska v
Washingtonu in v Kanadi. V fran¬
coskem parlamentu je tudi že po¬
dal poročilo o svojih razgovorih.
Poslanci so njegovo poročilo odob¬
rili z lepo večino glasov; za vlado
je glasovalo 401 poslancev, proti
pa 183, torej samo komunisti.

V svojem govoru je Pleven pod¬
črtal, da sta mu Truman in Mar¬
shall predvsem ponovila ameriško
stališče, da USA ne bodo šle v pre¬
ventivno vojno. Tudi bo ameriška
vlada vse storila, da se konflikt v
Koreji ne razširi na druge predele
sveta. To stališče: nasprotovanje
proti preventivni vojni in omeje¬
vanje spora s Kitajsko oz. komu¬
nisti pa ne pomeni, da bi USA ne
bile proti preprečevanju napadal¬
nih poskusov.

Glavne točke sporazuma med
Francijo in USA pa so po razgo¬
vorih s Trumanom naslednje:

1. Ameriška vlada ponavlja svo¬
je stališče, da bodo USA sile Ev¬
ropo  branile, ne pa samo osvobo-
jevale (izpod sovražne zasedbe);

2. v vode okoli Indokine  bo takoj
odplula ameriška letalonosilka in

francoske sile v Indokini bodo pre¬
jemale naprej ameriško orožje.
Francija prejme za vojskovanje v
Indokini 250,000.000 dolarjev od
pol miljarde določene vsote za ob¬
rambo v jugovzhodni Aziji;

3. ameriška vlada izjavlja, da v
celoti priznava napore Francije za
oborožitev;

4. ameriška vlada tudi obljublja
vso pomoč uresničitvi in izvajanju
Schumanovega načrta  o skupnem
razpolaganju z nemškim in fran¬
coskim jeklom in premogom;

5. Truman je tudi obljubil, da bo
podpiral vse napore, da pride do
konference štirih  zunanjih mi¬
nistrov, pri katerih bi naj sodelo¬
vala zlasti sovjetska Rusija;

6. ameriška vlada bo tudi sode¬
lovala s francosko vlado pri napc^
rih, ki naj zagotove, da se pravil¬
no razdele sirovine  in druge važne
potrebščine med posameznimi dr¬
žavami.

Pač pa ni Pleven ničesar povedal
o tem, kako sta se s Trumanom
pomenila o oborožitvi nemške voj¬
ske.  Vztrajno pa se žirijo glasovi,
da ameriška vlada temu vprašanju
ne pripisuje več tolikšne važnosti.

Naročajte in širite SVOBOONO SLOVENIJO

KOLEDAR  SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1951

je

ZBORNIK razprav, obletnic, spominskih in zgodovinskih
dogodkov.

ZBORNIK leposlovnih del naših pisateljev in pesnikov.

ZBORNIK umetniških del naših kiparjev in slikarjev.

ZBORNIK političnih, gospodarskih, kulturnih in umetniš¬
kih pregledov.

ZBORNIK krasnih slik, Slovenije, slovenskih običajev in
slik slovenskih naseljencev po svetu.

ZBORNIK trajne vrednosti.

KOLEDAR  SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1951

mora biti v knjižnici vsake slovenske družine.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 8. II. 1951

IZ TEDNA V TEDEN

KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE!
DRUŽBE

Jubilejnih knjig Mohorjeve družbe iz
Celovca še nismo prejeli, pač pa knjige
Goriške Mohorjeve družbe, ki pa je s
celovško tesno povezana, celo tako tes¬
no, da je Koledar obema skupen. Ta je
izdan v prikupni obliki, na lepem pa¬
pirju, z barvno naslovno stranjo, ki
simbolično prikazuje pomen stoletnega
dela Mohorjeve družbe, kar je še pose¬
bej razloženo na platnicah. Posvečen je
(ustanoviteljem te knjižne založbe:
Slomšku, Einspielerju ir Janežiču. Nad-
zglavja ob straneh koledarskega znača¬
ja so lepe pokrajinske slike s sloven¬
ske Koroške. Vsebina je najraznovrst-
nejša, opisujoč ustanovitev in pomen
Družbe, šolske razmere na Koroškem,
o Slovencih v Ameriki, o raznih slo¬
venskih velikih možeh v preteklosti itd.
Nadalje članke ljudsko-prosvetnega
značaja, o kmetijskih vprašanjih itd.

S posebnim poudarkom je prikazan zna¬
čaj svetega leta, s čemer je Družba
trdno zasidrana na Slomškov temelj.
Literarne črtice pa so (razen pesmi in
Beličičeve proze) prevedene povečini iz
francoščine in poljščine, izbrane pa ta¬
ko, da ponazorujejo problem današnje¬
ga sveta.

Še dve knjigi sta izšli na Goriškem:
Za dvestoletnico ustanovitve goriške
nadškofije je izšla knjiga Zgodovina go¬
riške nadškofije. Kot uvod v zgodovin¬
ski tekst, ki ga je napisal prof. dr. Kli¬
nec. tvorijo podobe vseh dosedanjih
škofov, članek dr. Klinca kaže v zgo¬
ščeni obliki vso čudovito zamotano zgo¬
dovino cerkvene uprave na tem prosto¬
ru Oglejske patriarhije, katere neposre¬
den dedič je v letu 1751 postala Goriš¬
ka škofija, oziroma nadškofija. Kdor
bere te vrste šele vidi na kakšnem iz¬
redno razburkanem in zgodovinsko važ¬
nem prostoru se nahaja ta del Sred¬
nje Evrope. Razmere danes so močno
razbile nekdanjo veliko nadškofiio. Zgo¬
dovini te nadškofije sledi nekaj poseb¬
nih nodob velikih slovenskih mož, važ¬
nih za cerkveno zgodovino goriške nad¬
škofije. Tako ie Stanko Stanič opisal
lik škofa dr. Gollmavra, Msgr. Alojzij
Novak delo ravnatelja bogoslovja dr.
Hrasta in dr. Kacin delo in pomen dr.
Mahniča.

S temi članki vred dobijo bralci Mo¬
horjeve plastično podobo razvoja Cer¬
kve na goriških tleh, razvoj nje kul-
tumo-verske zgodovine.

Iz svobodnega sveta

USA: Po obsodbi komunistične Kitaj¬
ske kot napadalke v ZN se sedaj ame¬
riška vlada trudi pridobiti članice ZN
tudi za uvedbo političnih, gospodarskih
in vojaških sankcij proti Kitajski. Tre¬
nutno je zmagalo angleško stališče, in
so ustanovili posredovalni odbor za
ustavitev sovražnosti na Koreji. V slu¬
čaju, ko bi ta odbor izčrpal vse mož¬
nosti za dosego pomirjenja, naj bi skup¬
ščina ponovno vzela v prestres ameriš¬
ko resolucijo o sankcijah, proti Kitajski.
Ameriški delegati pri ZN so mnenja, da
odbor ne bo imel uspeha.

V severoameriški državi Nevada so
izvedli v zadnjih dneh pet poskusov z;
atomskim raztrelivom. Ameriška komi¬
sija za atomsko energijo ni izdala o
poskusih nobenega poročila, poročajo
pa, da so bile nekatere eksplozije moč¬
nejše, kakor pri poskusih na Bikinih. V
Chicagu, New Yorku, Clevelandu in
drugih ameriških mestih so iste dni u-
gotovili, da novozapadli sneg izžareva
radioaktivne žarke, pa v tako majhni
količini, da ni nevaren. Tudi nad Fran¬
cijo je plul v soboto radioaktivni oblak.

Ameriška vlada pripravlja ponovno
zbližanje med USA, Kanado in Anglijo
za sodelovanje na atomskem področju.
Po procesu proti špijonu Fuchsu je a-
meriška vlada delno prekinila izmenja¬
vanje atomskih ugotovitev med USA in
Anglijo.

Republikanski senator Henry Cabot
Lodge in pet drugih senatorjev so pred¬
ložili ameriškemu kongresu v odobritev
zakon, po katerem bo ameriška vojska
sprejela tudi tujce iz vseh držav tostran
železne zavese v vojaško službo. Po do¬
sedanjem zakonu vojska lahko sprejme
do 2.500 tujcev, ki dobe ameriško držav¬
ljanstvo po petih letih neprekinjene in,
lojalne vojaške službe. Lodgev zakonski
predlog predvideva zvišanje vojaške
kvote na 25.000 za rok do 1. 1955. Neki
drugi zakon, ki je tudi že pred kongre¬
som, pa predvideva sprejem 250.000 tuj¬
cev v ameriško vojsko, ki pa: naj bi slu¬
žili samo v tujini in tudi ne bi imeli pra¬
vice do ameriškega državljanstva.

PORAVNAJTE NAROČNINO

ANGLIJA: Attlee je objavil, da bo
vlada v teku letošnjega poletja pokli¬
cala na orožne vaje 235.000 državlja¬
nov, Air Force pa 10.000. Oborožitveni
izdatki pa bodo v prihodnjih treh letih
dosegli vsoto 4.700 milijonov funtov.

Angl. zun. min. je uradno objavilo,
da je poljsko-nemška meja, kakor sta
jo podpisali kom. vladi obeh držav, za¬
časna in je dokončna ureditev razdelitve
ozemlja podvržena sklepom mirovne
konference.

Vojska na Koreji je doslej Anglijo
velja 3,051.000 funtov. Niso pa objav¬
ljeni podatki o izrednem posojilu, za ka¬
terega je zaprosila mornarica v svrho
povečanja in okrepitve edinic na Dalj¬
nem vzhodu. — Istočasno je bilo objav¬
ljeno — po navedbah pekinškega radia,
da je bilo doslej ujetnih v bojih na Ko¬
reji 472 angleških vojakov pri UNO ar¬
madi.

Angleška in ameriška mornarica ima¬
ta v Sredozemlju velike pomorske ma¬
nevre, pri katerih sodelujejo tudi iz-
krcevalni oddelki.

*

NEMČIJA: K Arlenauerjevim izva¬
janjem o odklonitvi vzhodnomeških pred¬
logov o razgovorih za bodočnost Nem¬
čije je kom. vlada vzhodne Nemčije se¬
daj pripomnila, da takšna pot vodi v
novi militarizem, državljansko vojno!
med Nemci in končno v novo svetovno
vojno. K ponovno izraženim vzh. nem¬
škim predlogom so v Bonnu rekli, da
‘jih ni jemati resno’. Vodja socialistov,
Schumacher, je k temu omenil, da prav
za prav v prihodnosti Nemce ne čaka
druga pravica kot prelivanje krvi za
druge. Angl. vis. komisar Kirkpatrick
je bil nasprotno mnenja, da vsa bodoč¬
nost Nemčije zavisi od enakopravnosti
z zah. zavezniki, kar bo nato samo po
sebi pripeljalo Nemce v družino zah.
narodov. Isto je poudaril v svojem po¬
ročilu tudi Eisenhower, ko je dejal, da
on noče nobenih Nemcev za vojake, a-
ke mu prej diplomati in politiki ne ure-
de spornih vprašanj.

Zah. nemška vlada je odobrila osnu¬
tek zakona o pravicah soodločanja de¬
lavcev v vodstvu železne in jeklarske in¬
dustrije.

Na svobodo je bil izpuščen Alfred
Krupp, njegovo premoženje pa bo do na-
daljnega ostalo še vedno zaplenjeno —
vsaj v francoski in angl. zoni Nemčije,

I dasi je amer. vis. kom. tudi zaplembo
premoženja razveljavil.

Na konferenci amer. diplomatov v
zah. Evropi, kateri se je zadnji trenu¬
tek pridružil tudi USA poslanik v Mo¬
skvi, je McCloy podal naslednje misli: 1)
Eisenhowerjev obisk v Nemčiji je mno¬
go pripomogel k pomiritvi duhov, odpor
proti oborožitvi pa še vedno obstoja
in bo obstojal vsaj toliko časa, dokler
Nemčija n e  bo postala enakopravna, 2)
porurski kapitalisti so odločni nasprot¬
niki uresničenja Schumanovega načrta,
ki predvideva združenje vse težke in¬
dustrije pod enotno naddržavno oblast.
Grotewohlova akcija o samostojnih nem¬
ških razgovorih za bodočnost Nemčije
je imela precej ugoden odziv med zah.
nemškim prebivalstvom zaradi zavlače¬
vanja podelitve pravic zah. nemški vla¬
di.

Trem generalom von Mannteufflu,
Blumentrittu in Zimmermannu ter ad¬
miralu Hansenu so postavili vprašanja,
kaj mislijo o nemški udeležbi pri evrop¬
ski obrambi; vsi trije so se izrekli za
nujnost sodelovanja in takojšnjo oboro¬
žitve, vendar pri enakosti z zavezniki
in s samostojnim gen. štabom; admiral
Hansen je dejal, da je najmočnejše oro¬
žje Sovjetov prav strah drugih pred so¬
vjeti; temu strahu pa se je lahko izo¬
gniti z ustvaritvijo močnih armad.

*

PERZIJA: Prišlo je do krize vlade
zaradi namere podržavljenja vseh pe¬
trolejskih vrelcev, kar so predlagali ne¬
kateri ministri, verjetno že pod vplivom
sovj. groženj Pravico 50 % udeležbe pri
vrelcih imajo odslej USA podjetja ter
drug zah. kapital.

Za železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: Po objavi
prekinitve vojnega stanja z Avstrijo je
FLRJ istočasno z avstr, vlado vzposta¬
vila diplomatske stike.

Vlada je razpustila vrhovni organ
državne kontrolne komisije kakor tudi
vse njene urade in podurade po vsej
državi, navajajoč pri tem kot razlog
postavitev jug. notranje gosp. politike
na liberalnejšo osnovo. Drž. kontrolna
komisija — ki je po navedbah tujih egen-
cij imela skoraj nezaslišano oblast nad
■celotnim' gospodarstvom — je zlasti vo¬
dila kontrolo nad izvedbo petletnega
plana.

Goriška Mohorjeva nima “Večernic”
pač pa eno leposlovno delo, tokrat lepo
povest Janeza Ja1e'na: Ograd.  Ta

ponatis iz Doma in sveta medvojnih let
je izredno posrečena knjiga za naše Go¬
ričance, kajti glavna oseba je žena go-
riškega odvetnika dr. Andrejčiča ter se
začenja in konča v Brdih. Jalen je z.
njo prvikrat posegel izven Gorenjske,
toda jo kmalu popeljal v svoje okolje
— v Begunje, v žensko kaznilnico. To
je “ograd” za zločinke. Toda Pavla dr.
Andrejčičeva ni zločinka, je le prosto¬
voljna žrtev žene za moža, ki je pona¬
redil menice, pa je ona prevzela zado-
stovanje zanj, o katerem je vedela, da
ne bi preživel kazni. Zaprta je za sedem
let v Begunje v jetnišnici, ki se pod
Jalenovim peresom spremeni v idilo in
pokrajinsko čustvenost. Med tem, ko
se žena žrtvuje za moža na tak izre¬
den način, ji je mož nezvest in živi ta
leta z drugo. Pavla je po štirih letih
pomiloščena, ko se zve za njeno žrtev,
toda ni doma našla 1  moža, za kate¬
rega se je žrtvovala. Njena žrtev ga
je moralno rešila, ki je osramočen po¬
begnil v Egipt, potem, ko je ženi dal
priznanje junakinje.

Kot vse ostale Jalenove povesti je
tudi ta lepa idila iz Gorenjske, ki z za¬
četkom in koncem sega v Brda. Vem
pa, da je Jalen napisal tudi že drugi
del povesti, ki se godi v Brdih in kate¬
re prva poglavja so že izšla v Dom in
svetu pred našim begunstvom. Svetuje¬
mo Mohorjevi, da ga da drugo leto
kot nadaljevanje, s čemer bi najbolj za¬
dostila svojim naročnikom in vsem v
širnem svet«, ki žele spet lepega, idi¬
ličnega, etičnega in optimističnega bra¬
nja s pridihom davne lepote, ki je da¬
nes ni več.

Tak je letošnji dar Goriške Mohorje¬
ve družbe, ki jo vsem priporočamo. Ka¬
kor vidimo, postajajo slovenske pokra¬
jine izven državnega okvirja kulturno
aktivne, kakor je kulturno aktivna tudi
emigracija izza Oceana, bodisi v Južni
ali Severni Ameriki. Vzdržujmo svoj
tisk in naročajmo ga, prav tako knji¬
ge, izišle tu — Koledar Svobodne Slo¬
venije —, kakor tudi knjige iz krajev
ob meji naše domivine! D.

"Praktično so danes vsi Jugoslovani proti režimu"

UGOTAVLJA NEW WORLD'S TELEGRAM

“Z BOGOM NAJ
SE NA NOVO RO¬
DI SVOBODA
SVETU”

“PREGLED’ slo¬
venski informa¬
cijski vestniki
NARODN EGA
ODBORA ZA
SVOBODNO EV¬
ROPO, prinaša v
svoji zadnji šte¬
vilki izčrpen čla¬
nek o Ameriški
pomoči Jugosla¬
viji, iz katerega
posnemamo na¬
slednje ugotovit-

Abraham Lincoln ve:

I.

Uvodoma poudarja ‘PREGLED’, da je
ameriško pomoč FLRJ treba gledati kot
važno dejstvo za Amerikance, kajti od
te pomoči bo v mnogočem odvisen bodoči
kulturni in politični razvoj v Srednji
Evropi, važno za naše ljudstvo do¬
ma, ki v pomoči vidi upanje na sko¬
rajšnje osvobojenje in ne bi razumelo,
ako bi ta pomoč služila podaljšanju
kom. oblasti, m važno za vso slovensko
odn. jug. emigracijo, da po svojih naj¬
boljših močeh dopoveduje vedno in po¬
vsod vsemu svetu, kaj je Titov kom.
režim za našo zemljo in v kakšne na¬
mene bo ta pomoč šla.

Trumana pa je k tako hitri pomoči
FLRJ predvsem nagnilo dvoje zaključ¬
kov: 1) da je Titov odpad od kremelj¬
ske kontrole prvi neuspeh sovj. impe¬
rializma in kot takšen zelo važen po¬
litičen simbol in 2) da Tito danes raz¬
polaga, ako izvzamemo ZSSR, z največ¬
jo voj. silo v Evropi, ki je lahko važna
postavka v obrambi zah. Evrope proti
sovj. napadu. Tito je k pomoči sami v
začetnem obdobju razgovorov dejal tole:
“Lahko odkrito povem, da nam amer.
vlada ni stavila nobenih pogojev. Po¬
vedal sem jim, ko so me vprašali, kak¬
šno korist naj bi Amerika od te pomoči
imela, da je njihova korist prav v tem,
da bo amer. vlada tako z dejanji poka¬
zala resničnost svojih besed o pomoči, ki

torej ne bodo samo prazne propagand¬
ne besede kakor pri nekaterih drugih |
državah. Amerikanci so to seveda takoj
razumeli in se nasmejali, kot smo se
mi tukaj. Amer. vlada nam bo torej da¬
la pomoč... ni pa ona tista, ki postav¬
lja neke pogoje. Postavlja jih le doma¬
ča reakcija, a njen vrišč ne bo imel od¬
meva v inozemstvu”.

K tema dvema stališčema je amer. ča¬
sopisje podalo naslednje vtise: ‘Jug.

državljan bo seveda vesel, ko bo dobil
vsaj nekaj jesti. Ko bo pa sit, ga bo je¬
zilo, da je amer. velikodušnost ojačila
Titovo oblast v državi. V njegovem pa-
šaluku nima namreč nihče Tita za take¬
ga junaka, kot so ga napravili njegovi
pisunčki. Praktično so danes vsi Jugo
slovani proti režimu.” List New World’s
Telegram, ki to prinaša, zaključuje čla¬
nek z besedami: “Neumestno bi bilo va¬
rati se, da je Tito naenkrat postal naš
zaveznik. Tito ni niti zaveznik komu¬
nizma — Tito je sam zase.”

Washington Post pa trdi: “Posledice
suše so bile vse preveč pretirane. ... re¬
žim čisto premišljeno pripisuje gosp.
stanje suši, da bi s tem mogel prikriti
druge, prave vzroke nesreče: rad bi za¬
tajil pustolovsko megalomansko politi¬
ko Titove petletke, narediti iz agrarne
industrijsko državo... Prikriti hoče ne¬
sposobnost režimske birokracije, pred¬
vsem pa zatajiti srd kmetov, priključiti
jih nasilno v zadruge in spremeniti v
kolhoze... prikriti hoče tudi odpor de¬
lavcev proti neusmiljenemu izkorišča¬
nju pod krinko prostovoljnega dela. V
takšnih okoliščinah je težko razumeti,”
pravi W. Post, “zakaj naj bi bilo za
amer. demokracijo življenjsko važno
utrjevati komunističen totalitarni režim,
ki se drži na oblasti izključno s pomočjo
najsurovejše tajne policije.” Končno
predlaga W. Post, naj vso pomoč vodijo
in nadzirajo amer. zastopniki, da ne
bodo prikrajšani ljudje, ki so Titu poli¬
tično nasprotni. Amerikanci naj se
spomnijo, kako so Titovi komunisti raz¬
deljevali UNRRA pomoč.

V smislu negativnih kritik, ki so jih na
račun Titove vojske podali tuji atašeji,
navzoči pri zadnjih zimskih manevrih
v Bosni, je verjetno jug. kom. vlada
sklenila popolno preuredbo vojske, ki
bo šla spet na nekdanje oblike partizan¬
skih formacij; istočasno so pričeli z
obsežnimi utrjevalnimi deli v Bosni in
Hercegovini in Črni gori, kjer se misli
Tito upirati ev. sovj. napadu kot vodja
nove gverile. Povečanje oborožitve sa¬
telitskih držav ter precejšnji premiki
okrog jug. mej so nagnili tudi Ameri¬
kance k resnemu pretresanju vprašanja,
kako pomagati Titu v primeru napada.
Pričakujejo, da bodo vse države Atlant¬
skega pakta podale skupno garancijsko
izjavo. Javljajo pa tudi o pripravah
sklenitve nove zveze Beograd — Atene
— Ankara.

¥

MAOCETUNGOVA KITAJSKA: Po ne¬
katerih poročilih naj bi rdeči Kitajci za¬
pustili vse položaje, ki so jih nedavno
zasedli v Tibetu, da tako ustrežejo in¬
dijski želji (Nehrujevi), da si Tibet sam
izbere obliko svoje bodoče države.

Znova pred 38. vzporednikom

Na Koreji so Amerikanci potisnili
bojno črto skoro do Seula ter so to me¬
sto tudi že obšli na zahodni strani in se
približali na manj kot 40 km 38. vzpo¬
redniku.

Ob reki Han so zadeli na glavnino
kitajskih komunistov, ki so se utrdili
[ južno od Seula. Komunisti dovažajo na
bojišče še vedno nova ojačenja čez re¬
ko ter zavezniki pričakujejo v nasled¬
njih dneh velike bitke.

Ameriški glavni stan je objavil spo¬
ročilo, da ni glavni cilj sedanje ame¬
riške ofenzive zavzetje Seula, ki v se¬
danjih razmerah in stanju ne pred¬
stavlja več nobene važnosti, ampak do¬
sega novih položajev na drugih važnej¬
ših mestih.

Ameriško letalstvo dnevno napada
kitajske komunistične kolone in jim
povzroča strahotne izgube. Komunisti
so sicer pojačali protiletalsko obrambo,
ki pa ameriškim letalcem ne dela pre¬
več skrbi.

ARGENTINA

Predsednik general Peron je pred
dnevi sprejel zastopnike delavstva
papirne industrije iz cele republike.
Ob tej priliki jim je govoril o potre¬
bi dobrih delavskih organizacij, ki
bodo res znale varovati koristi delo¬
vnega ljudstva. Primerjal je stanje
delavstva pred nastopom njegove
vlade in delavsko zakonodajo, ki je
bila sprejeta pod sedanjo vlado, ka¬
tere vrhunec je nova ustava. Ome¬
njal je tudi sedanjo mednarodno po¬
litično situacijo, ko vedno bolj stopa
v ospredje nova vojna. Vsaka vojna
pa je nesreča predvsem za ravne slo¬
je, ker jo morajo plačati ti, ne pa
bogataši. Največja izkoriščevalca de¬
lovnih slojev sta na eni strani kapi¬
talizem, na drugi pa komunizem. Ka¬
pitalizem ga izrablja v svoje privat¬
ne svrhe, komunizem ga pa napravi
za sužnja svoje države. Argentina
je ubrala novo pot, v kateri je delovni
sloj dobil v človeški družbi in tudi
v javni upravi tisto častno mesto, ki
mu pripada. Končno je opozarjal de¬
lavstvo na budnost v svojih organi¬
zacijah pred vsemi tistimi, ki se va¬
nje vtihotapljajo, da bi jih ali kot
komunisti, ali kaki drugi elementi
razkrajali, da bi delavstvo zopet po¬
stalo plen njihovih temnih načrtov.
Izvajanja predsednika Generala Pero¬
na so vsi navzoči sprejeli z dolgo¬
trajnim odobravanjem.

Elsworth Bunker je novi ameriški
veleposlanik v Buenos Airesu. Novi
ameriški veleposlanik v Argentini je
ugledna ameriška poslovna osebnost
in dober poznavalec gospodarskih
razmer v Latinski Ameriki.

Mestna občina v Bs. Airesu je o-
dobrila nove tarife za taksije. Za
prvih 500 m velja sedaj tarifa 80
ctv, za vsakih naslednjih 120 m pa
10 ctv.

Minister za gospodarstvo Dr. Ce-
reijo je imenovan za predsednika Go¬
spodarskega sveta.

Predsednik general Peron je 1. fe¬
bruarja ob navzočnosti najvišjih sod¬
nih oblasti odprl novo sodno poslov¬
no leto 1951. Pri slavnosti je bila tu¬
di predsednikova gospa soproga Eva
Peron.

Pri zadnjih volitvah v Mendozi je

dobila peronistična stranka 68,486
glasov, Union civica radical 30.604,
Partido Democrata 10.856, Partido
Socialista 660 glasov. Praznih glasov¬
nic je bilo 2,921.

Poštna hranilnica je v mesecu ja¬
nuarju dobila novih hranilnih vlog v
višini 71 milijonov Pesov, kar pred¬
stavlja rekord od ustanovitve tega
denarnega zavoda. Povprečno je bilo
dnevno izročenih temu zavodu hranil¬
nih vlog za 3,230.000 pesov.

Argentinska Glavna delavska zve¬
za je skupno z meksikanskimi delav¬
skimi organizacijami v Meksiku za-
počela akcijo za ustanovitev nove
protikomunistične mednarodne delav¬
ske organizacije vseh južnoameriš¬
kih držav.

Dr. Miguel Vignola, zvezni sodnik
za kriminalne zadeve,, je odredil pre¬
ventivni zapor za 49 organizatorjev
zadnje železničarske stavke, ki je bi¬
la naperjena proti notranjemu poli¬
tičnemu in gospodarskemu redu v re¬
publiki.

Prosvetni minister dr. Armando
Mendez San Martin je izdal odredbo
o obvezi temeljitega zdravniškega
preglada vseh otrok, ki bodo v novem
šolskem letu začeli obiskovati ljudsko
šolo ali pa srednje šole.

Uprava državnih telefonov bo v
Capitalu postavila novo najmodernej¬
šo avtomatično telefonsko centralo
za 10.000 novih telefonskih naročni¬
kov.

Guverner province Mendoza, pol¬
kovnik Blas Brisoli je prejšnjo sobo¬
to odprl v palači mendoške province
v Capitalu razstavo industrijske
proizvodnje te province. V govoru je
poudarjal velik napredek te province
pod vlado generala Perona. Kot pri¬
mer je navedal, da so v tej provinci
pred sedanjo vlado pridelali 70 ton
grozdja, sedaj ga pa dobe letno
180.000 ton, izdelava sidre iz jabolk
se je od 4,830.655 litrov v letu 1947
dvignila na 9,427.663 litrov v letu
1949. Močno se je dvignila tudi in¬
dustrija olivnega olja ter je ta pro¬
vinca dala v zadnjem času že
1,756.170 litrov olivnega olja.

Poštna hranilnica je zavarovala
vse športnike, ki bodo nastopili na
panameriških igrah.

Buenos Aires, 8. II. 1951

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'Ilovice iz Siovenije^

Žalostno poglavje o slovenskih goz¬
dovih. Les je v našem domačem gospo¬
darstvu že pred vojno igral važno vlo¬
ge. Z njim je bila doma krita vsa po¬
treba tako v zasebnem, kakor javnem
gospodarstvu in z njim so naši lesni
trgovci in industrijalci zalagali trg tudi
v ostalih delih države. In kljub temu
ga je še bilo vedno zadosti za izvoz v
Italijo, nekatere južno-ameriške države
in Palestino, odkoder so prihajali do¬
mov zanj lepi izkupički. Na izvoz lesa
je bil doma sed. komunistični režim še
bolj prisiljen, kakor prejšnji privatni
izvozniki, ker je bil les več let njegov
edini vir deviz. Zato je tudi po slo¬
venskih gozdovih zapela sekira svojo ža¬
lostno pesem tako, kakor še nikdar po¬
prej, ko so poseke določale in odobra¬
vale strokovne moči Pod komunistični¬
mi gospodarji so pa bili odločilni samo
“plani’’. In da so se bivši gozdovniki
prikupljali svojim rdečim gospodarjem
so organizirali razne “gozdne brigade”,
ki so divjale po gozdovih in jih s pre¬
komernimi poseki uničevale, tako, da so
na več krajih sredi zelenih gozdnih
planjav zazijale puste goličave. Kmetje
so se pritoževali, gozdarski strokovnja¬
ki so svarili, pa dolgo njihov opomin ni
dosti zalegal. Sedaj pa beremo v ljub¬
ljanskem “Poročevalcu”, da so pri zad¬
njem odkazovanju lesa za sečnjo pred¬
pisali zasebnemu in zadružnemu sek¬
torju znatno manjše količine lesa, ka¬
kor pa državnim gozdnim gospodar¬
stvom. Navedena so tudi navodila, ki
naj bi se jih držale krajevne oblasti. Pa
“Poročevalec” jadikuje, da so tudi to¬
krat odkazovalci ponavljali “stare na¬
pake’’. Na okrajnih in krajevnih ‘‘ljud¬
skih’’ odborih so razen tega izdelovali
načrte birokratsko. Nekateri odbori so
poseke lesa odkazovali iz “osebnih, lo¬
kalnih, šovinističnih vidikov in drugih
popolnoma napačnih vidikov”. Marsika¬
terega kmeta so “pritisnili”, češ ‘‘Te¬
mu odkažimo več, saj ni iz naše vasi’’,
ali “Ta pa ni z nami”, ali “Ta je bogat,
kar izsekajmo mu hosto” itd.

In  nato navaja naslednje najbolj dra¬
stične primere takega postopanja ta¬
kole:

“Na področju slovenjgraškega okraja
so krajevni organi predpisali kmetu
Josipu Canku kar 1400 m3. Cank je si¬
cer izjavil, da rad odda to zalogo lesa
pod pogojem, da bo odmera pravilna tu¬
di pri drugih posestnikih. Kaj se je zgo¬
dilo? Njemu so odkazali 1400 m3, pri
drugih pa praktično skoraj nič, čeprav
so imeli — zrelo, za posek in določene
soTtimente ustrezno drevje. Tudi v no¬
vomeškem okraju so napačno odkazova¬
li. Kmetu Rajerju iz Jordankala so na
Ostrem vrhu predelavali lepo bukovo
hlodovino v drva, sekali samo mlada
drevesa v nailepši rasti. Vrhače, ki bi
se dale izdelati v najboljša bukova
drva, pa so kar pustili. Za novo odka-
zovanie so mu določili 50 m3 bukove
hlodovine, 240 prm bukovih drv, 35m3

smrekome hlodovine, 25 m3 jamskega

j esa  _ količino, ki bi jo dobili le, če bi

gozd posekali na golo. Tak predpis je
postavil krajevni odbor Glodobol, posek
pa je opravila kmetijska zadruga v Mir¬
ni peči, ki je Rajerju izplačala dolg za
les iz leta 1949 šele na opomin javne¬
ga tožilstva. V tem primeru so se Glo-
bodolčani ozirali pri odkazovanju na
stanovanje Franceta Rajerjka, ki je do¬
ma iz Jordankala — krajevni odbor
Mirna peč, ne pa na njegov gozd, ki je
na področju krajevnega odbora Globo-
dol. Škodovali pa pri tem niso samo Ra¬
jerju, nego tudi državi. Da so pri kme¬
tijski zadrugi v Mimi peči še lepše po-
kazaji svoj “odnos do gozda oz lesa in
ljudske skupnosti”, dokazuje tudi to, da
so posekano hlodovino — hlodovina be¬
le bukovine brez srca — pustili kar
v gozdu, da je propadla.”

List zaključuje svoja ugotavljanja s
pozivom, da se “take in podobne napa¬
ke bodisi pri odkazovalcih, bodisi pri
ljudskih odborih, poverjeništvih, kakor
tudi pri zasebnih kmečkih posestnikih
ter zadrugah ne smejo več ponavljati”.
_ Mi pa vemo, da se bodo še ponavlja¬
le naprej in to vse tako dolgo, dokler
bo na oblasti sedanja nesposobna komu¬
nistična uprava s svojim birokratizmom
in nasiljem.

Med najdelavnejšimi planinskimi dru¬
štvi sta bili lani doma Planinsko druš¬
tvo Ljubljana-matica, ki je s svojimi pe¬
timi odseki imelo 13.366 članov in Pla¬
ninsko društvo Maribor s 4.635 člani.
Planinci so predvsem poskrbeli, da so
bile dobro obiskovane planinske posto¬
janke v Kamniški Bistrici, pri Savici,
na Komni, Sedmerih jezerih in Kreda¬
rici. V planinski koči v Kamniški Bistri¬
ci so preuredili kuhinjo, na Komni so
napravili cisterno za vodo, pravtako na
Kredarici, pri Sedmerih jezerih so po¬
stavili hidrocentralo ter napeljali elek-
trovod in telefon na Komno. Društvo
je poskrbelo tudi za zasilno prekritje
strehe planinskega doma za Planjo. Na
zborovanju mariborskega planinskega
društva pa so ugotovili, da je vsak 15
Mariborčan planinec. Planinske posto¬
janke na Pohorju so bile dobro obisko¬
vane ter je n. pr. Mariborsko kočo
(1080 m)'obiskalo nad 8.000 planincev.
Ribniško (1530 m) pa okoli 6.000 ljubi¬
teljev planin. Predsednik marib. planin¬
skega društvo je prof. Friderik Degen.

Umrli so: Julijana Kobilica v Ljb
Albert Panler, strojevodja v p. v Ljb.
Zlata Barle, mag. uradnica v Ljb., Ma
rija Kofol v Idriji pri Bači, Edvard
Primc v Ljb., Mimica Janežič v Ljb.
s. Tolentina-Rozina Gonza, usmiljenja
v Benki v Prekmurju, Joško Zabukovec
v Lib., Rudolf Bekar, v. davčni upravi¬
telj v p. v Ljb., Albin Molan, žel. urad¬
nik v p.  v Lib.. Franc Leskovec v Ljb.,
Karol Tanko, biv. pos. in čevljar v Rib¬
nici, Stanka Živic, roj. Prosen v Ljb.,
Jože Cvenkel, pos. na Ljubnem, Ivan

Puš na Krki pri Stični, Ivan Cencelj v
Ljb., Amalija Žlahtič, roj. Finžgar pri
Sv. Vidu pri Ptuju, Alojz Urbančič, šol¬
ski nadzornik v p. v Kobaridu, Anton
Komač, žel. uradnik v Ljb., Karel Ma-
yer, v. poštni ponkroler v p. v Ljb.,
Janez Sedeučič v Ljb., Jože Okoren, žel.
urad. v; p. v Grosupljem, Jože Samar v
Ljb. in Franc Štrukelj, biv. gostilničar
v št. Vidu.

Obnova Obrtnih zbornic. Ko je komu¬
nistična diktatura doma s svojim “so¬
cialističnim” gospodarstvom dokazala
vso svojo nesposobnost, je na videz po¬
pustila malo komunistične vajeti in je
dala malo svobodneje zadihati "zaseb¬
nemu sektorju”. Tako se zopet pojav¬
ljajo zasebni čevljarji, mizarji in neka¬
teri drugi obrtniki. Izdali so tudi novi
zakon o obrtništvu in po določilih tega
zakona so v vseh okrajih v Sloveniji usta -
novili okrajne obrtne zbornice, v Lju¬
bljani pa mestno obrtno zbornico in
končno še republiško obrtno zbornico.

Tako so po dobrih petih letih komuni¬
sti morali poklicati v življenje ustano¬
vo, ki je doma že delovala v “reakcio¬
narni’’ Jugoslaviji.

Delavci, ki grade hidrocentralo na
mariborskem otoku, še vedno stanujejo
v slabih barakah. V ljubljanski ‘‘Ljud¬
ski pravici” se pritožujejo, “da nihče
ne vidi, da delajo že pet let v barakah,
kjer se boje vsake nastopajoče zime, ko
jim voda teče nad glavo, ko se bojijo
vsakega močnejšega vetra, ki lahko od¬
nese barake v bobnečo Dravo. Kljub
prošnjam in urgiranju je ostalo doslej
vedno pri istem stanju, zato so se de¬
lavci zdaj odločili, da si zgrade barake
sami s svojimi lastnimi prispevki in de¬
lom.” Tako beremo v glasilu slovenskih
komunistov, ki so delavcem obljubljali
raj, sedaj pa vidimo, da si morajo sa¬
mi postavljati barake celo delavci, ko so
zaposleni pri tako velikem državnem
javnem delu, kakor je graditev omenjene
hidrocentrale.

Slovenci v

Buenos Aires

Koledar Svobodna Slovenija za
leto 1951 lahko kupite na sledečih
J krajih:

J 1. Pisarna Društva Slovencev, c.
Victor Martinez 50;

2. Časa Boyu, Olazabal 2336;

3. Santeria y Papeleria “Santa
Julija", Victor Martinez 39;

4. Foto atelje Lojze Erjavec, Al-
varado 350, Ramos Mejia;

5. Slovenska hiša na Blanco En-
calada 149, Villa Martelli;

6. Ivan Žnidar, brivski mojster,
“Los Alpes" - Drysdale 5614,
Carapachay.

7. Janez Lužovec, Brown 423,
Quilmes.

8- Homan Pavle, Temple 2147,
Munro, FCNGB.

CENA KOLEDARJU 32 PESOV.

Duhovne vaje. V Don Boscovem za¬
vodu v Ramos Mejia so bile za pustne
dneve, ko je počivalo delo skoroi v vseh
obratih, duhovne vaje za fante. Duhov¬
ne vaje so se začele v nedeljo, 4. fe¬
bruarja, popoldne in so trajale do tor
ka, 6. t. m. zjutraj. Udeleževalo se jih
je okoli 140 fantov, vodila sta jih pa
g. prelat dr. Odar in g. dr. Jaklič. —
Dekleta so pa imele' duhovne vaje v
“Hogar de San Vicente” v Capitalu od
3. do 6. februarja. Udeležilo se jih je o-
koli 170 deklet, vodil jih je dr. Rudolf
Hanželič.

Družabna prireditev. Slovenski izseljen¬
ski oder v Ramos Mejia je na pustno
nedeljo priredil za svoje člane in pri¬
jatelje te igralske družine pustno vese¬
lico v prostorih kluba Sumbland v Ra¬
mos Mejina. Oružabna prireditev je pote¬
kla v veselem razpoloženju.

OSEBNE NOVICE

Poroki. V soboto, 3. februarja, sta se
poročila v Ramos Mejia g. Franc Trpin
in gdč. Zalka Beličeva. Mlademu paru
sta bila za priči ženinov brat Feliks in
nevestin brat Srečo. Poročila sta se tu-

Argentini

di g. Viktor Sever in gdč. Justina Šker¬
janc. Iskremo čestitamo!
t Olga Bitežnik. V Ciudadeli je umrla
v starosti 52 let Olga Bitežnik, roj. Hu¬
mar. V Argentino je prišla pred 19 le¬
ti. Pred dvema letoma ji je umrl mož
Avguštin. Ko je popravljal vodjak, je
padel vanj in se ubil.. Dne 29. januarja
t. 1. mu je sledila tudi ona. Pokojnica
zapušča dve hčere in enega sina. Hči
Olga je že poročena, ostala dva sta pa
še mladoletna. Poslednje tolažilo vere
je rajni dal g. Hladnik. Pokopali so jo
v San Martinu. Naj počiva v miru, pre¬
ostalim naše sožalje!

Vesel dogodek. Družina Spacapan-
Hladnik je dobila drugega sinčka, ki
je bil rojen 7. februarja v porodnišnici
Ramon Sarda. Zdravemu fantku so da¬
li ime Peter. Srečnim staršem naše če¬
stitke!

V Argentino je prispela iz Evrope
Lavričeva družina.

Oluvurriu

IZLET DRUŽABNE PRAVDE

Zadnjo soboto je prišla manjša sku¬
pina članov “Družabne pravde” v Lomo
Negro pri Olavarriji na obisk k tam u-
službenemu dr. T. D. Ogledali so si
kamnolome in cementno tovarno, potem
pa' preživeli nekaj ur v družbi pisatelja
Dr. Debeljaka in starih naseljencev, be¬
lokranjskih rojakov. Zlasti sta se izka¬
zala gospod in gospa Stojnič, ki sta
izletnike presenetila s pustnimi krofi in
pristno domačo kapljico.

Poravnajte naročnino

Vse naročnike našega lista, ki še
niso poravnali naročnine za leto
1950, prosimo da to store takoj v teh
dneh. Prihranite nam delo in stroške
s pošiljanjem opominov!

Karel Mauser o Koledarju
Svobodne Slovenije v
"Ameriški Domovini"

Za letošnji Koledar Svobodne Slove¬
nije je veliko zanimanje tudi v Severni
Ameriki. ‘Ameriška domovina” je obja¬
vila v svoji številki dne 4. januarja t. 1.
dolgo poročilo znanega slovenskega pi¬
satelja Karla Mauserja o koledarju, v
katerem pravi med drugim naslednje:

‘‘Koledar za 1. 1951 je izšel. Zdi se
mi, da je to knjiga, ki si je do danes
postavila še naj bolj trden temelj. Član¬
ki in literarni prispevki so v prijetni
menjavi in človek se ob vsem tem za¬
čuti domačega, povezanega s slovensko
celoto, ki sicer razkosana utriplje po
vseh kontinentih. Ob tej pisani besedi
začuti sladkost domače besede v tujini.

Koledarska zaglavja so lepa in moč¬
na. Na marsikaj so me spomnila. Uvod¬
ne besede dr. Mihe Kreka in Prevzviše-
nega škofa dr. Gregorija Rožmana pa
vtiskajo koledarju svoj pečat. Zdi se
mi, da bi nekaj manjkalo, če bi tudi
ta dva ne spregovorila.

Gerziničeve besede o prvih dveh slo¬
venskih knjigah so lep odstavek; naj bi
se ob njem ustalil vsak in se zamislil
v pot slovenske knjige.

Ne morem v kratkem omeniti vse
vsebine koledarja... ’’

Mauser nato našteva povesti in član¬
ke v koledarju, posamezne obdela pred¬
vsem z literarnega stališča, ugotavlja,
da je “lirika v koledarju bogata”, da se
‘odkrivajo v koledarju novi talenti” in
dostavlja:

“V koledarju je dvoje pristnih doku¬
mentov, ki jasno kažejo, kako je prišlo
do dogodka v juniju 1945. Z grozo se
človek spominja tistih dni, toda prav je,
da se zve resnica, čeprav jo skušajo
ti ali oni skriti... Zapisana beseda o-
stane. In je prav. Za zrcalo...”

In končuje: ‘Prav bi bilo, da bi vsak
Slovenec imel koledar Svobodne Slove¬
nije, posebno vsak begunec. Marsikdo
bo v slikah našel sebe. Veliko je slik
z žalostnega križevega pota čez Ljubelj.

Naj bo koledar Svobodne Slovenije
vez med nami. Naj bo to vez,ki bo
trdno povezala slovenske kulturne de¬
lavce z ljudstvom. Brez te povezanosti
ni pravega slovenskega življenja. Zane¬
marjanje kulturnih dolžnosti je znak
materializma, je bridek znak, da se t
nas trgajo korenine, ki so vraščene v
dom. Bojmo se tega! Pokažimo pred tu¬
jim svetom, da slovenska kultura ni
last samo nekaterih, ampak vseh, le na
ta način moremo dostojno reprezenti-
rati svoj narod. In to je naša naloga
v svetu: da nas spoznajo in doumejo
tisti, ki nas do danes niso poznali, ker
smo bili premajhni. Dokažimo in poka¬
žimo, da smo vsaj v enem veliki: v kul¬
turi.”

Kdor nima še te lepe knjige, naj si
jo čimprej kupi in z njo obogati svojo
knjižnico.

Prispevajte v tishovni sklad
Podpirajte SVOBODNO SLOVENIJO

HUGO  TFAST

57.

0  0  6

DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO
S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM.

VIII. poglavje
PUŠČAVA THAR

“Danes bova prišla v mojo palačo v
Tharu... Začel bom svoje resnično de¬
lovanje, ki bo neizmerno večjega pome¬
na, kakor pa izpreobrnitev ene same
ženske, kajti povzročilo bo izpreobrni¬
tev naroda 400 milijonov duš, ki mu je
ta ženska gospodarica!”...

Kakšno zagonetno oznanilo! To ljud¬
stvo mora biti eno največjih na svetu
*ploh!

In kdo naj bo njega gospodarica?
Morda ona sama, ta skrivnostna spre-
obrnjenka ?

Spomnil s e  je besed, ki mu jih je re¬
kla v Rimu: “Misli na 400 milijonov

Hindov, ki čakajo vaše besede!”

Ali bo govoril krivovercem budistom
in mohamedancem ? V čigavem imenu
prihaja tja, da jim govori? V imenu
Kristusovem ?

Prsi’ so se mu napele od ponosa.

Ali ne bi bilo bolj primemo, da bi ta
prestol, ki mu ga zdaj ponuje, ponudila
papežu, ki pa je že v zatonu ?

Suveren vladar naroda 400 milijonov
duš in ona kraljica!

Avijon je letel nekaj minut nad o-
gromno ravnino, pokrito z ljudmi in čre¬
dami ... trikrat okrog... kakor orel, ki
se spušča... brlizg sirene... nato pa
sladki pristanek n a  plažo.

Oče Simon je skočil v kabino Ivane
Tabor, da bi jo vprašal, v katero deželo
sta prispela, toda nje že več ni bilo tam:
prva je izstopila in se pomešala med
množico.

Neki molčeč sluga ga je pospremil na
tla.

Zdi se, da nihče ni vedel ničesar o
teh dveh potnikih. Tisoč in tisoč oseb
je mrgolelo po ravnici kot mravljinci;
sonce je začelo že zahajati za bližnje
sinje gore.

V zraku je vel svojevrsten vonj, me¬
šanica vseh vrst dišav, ki nastajajo v
velikih množicah, tudi živalskih odpad¬
kov, zraven pa sladka dišava zrelih sa¬
dežev, pa tudi dim po pečenju, ki so
ga pekli v šotorih bogatejši: sladko olje
rož,s katerim so potresale ženske svo¬
je tenčice in žamet. Slišalo se je govor¬
jenje v sto indostanskih jezikih. Tako
si razločil ‘panjahi’, ki se govori na se¬
veru, ali ‘sindi’ iz središčnih dežel, pa

tudi ‘marvari’, ki je po izviru stari
sanskrt, ‘guzderati’ z juga, pa tudi ‘hin-
du’, perzijsko in afganistansko. Med to
mešanico pa — kakor nečist jezik —
esperanto njih zatiralcev.

Služabnik je popeljal očeta Simona
pred slona, ki ga je čakal na kolenih in
mu pokazal neke vrste “sedlo”, kamor
naj sede.

Nekoč mu je Ivana rekla z nenavad¬
nim poudarkom:

“Še vedno čaka zemlja največjega
vseh vojskovodij, stokrat večjega kot je
bil San Martin, ali Bolivar, ali Washing-
ton, kajti rešil bo jarma ne samo deset
milijonov, temveč na stotine milijonov
človeških bitij.”

Pater, ki je bil obseden proti temu,
kar je on imenoval ‘‘rimski jarem” in
kar naj bi bila cerkvena disciplina, ki
mu je bila tem bolj neznosljiva, čim
bolj je izgubljal duhovniški poklic, je
mislil, da Ivana namiguje na ta jarem;
toda ni si mogel razložiti njenih besed.

Zopet drugič mu je rekla še več:

“Največji teh osvajačev bo obenem
tudi zadnji v zgodovini ter se ne bo ro¬
dil v Ameriki, kakor so se prejšnji tri¬
je, temveč v Aziji. On bo uspel s spre¬
obrnitvijo najstarejšega naroda na sve¬
tu v najmlajši izmed narodov., Tedaj
ko bo Indija prenehala biti prekupčeval-
nica evropskih plutokratov, bo ta osvo¬
boditelj bolj slavljen od njenih ljudstev,
kakor pa sta bila Buda ali Mohamed...”

Te zaupljive stvari so imele namen,

namigniti očetu Simonu, kaj je resnič¬
na moč njegove prijateljice,in kaj ga
čaka, če bo znal oživiti obe ideji, ki sta
se vzrasti v njegovih možganih: zavest
lastnega božjega poslanstva in potrebe
cerkvene reforme...

Potem ni več govorila o osvoboditvi
svoje domovine; zdelo se je, kakor da
se je spreobrnilo srce.

Druga strast, neizmerno močnejša, jo
je zajela kot vrtinec brez usmiljenosti
in brez upanja...

Neizmerna karavana se je začela pre¬
mikati preko rdečkaste sipine, tako
ostre, da niti med razpokami kamenja
ni rastla niti najmanjša bilja mahu.

Molčeči sprevodniki slonov so pod
svojimi žoltimi turbani vodili velikan¬
ske živali ,ki so kmalu nato zavile s po¬
ti in se uvrstile v širokih vrstah po goli
pustinji.

Vsa pustinja je bila tu neizmerna in
svetlikujoča se solitrna zemlja, kate¬
re molk je prekinjalo le riganje divjih
oslov, ki so prihajali glodat suhe ostan¬
ke vrb. Rigali so v noči iz strahu pred
šakali in volkovi.

V času suhih dni je bila to pokrajina
prividov in fatamorgan. Karavane, do
blaznosti žejne, so pospešile korak k
oazam, ki so jih videle na obzorju, mar-
nornata mesta in čiste ribnike, vasi, ob¬
dane z zelenimi oranžami, kar vse se je
izkazalo kot prevara.

V dobi dežja pa, ki je trajal včasih
vsa leta, je zemlja izginjala pod morjem

močvar brez globine, s kalno in rume¬
no vodo.

Vse, kar je obdajalo Ivano Tabor na
kateremkoli delu sveta, je bilo skrivnost¬
no, kakor greh ali zločin.

Kako more biti gospodarica palače v
tej strahotni puščavi?

Na mnogih mestih je bilo videti mno¬
go žlebov v zemljo, znak, da je tu bilo
zdaj mnogo posušenih studencev, rek —
pred tisoči in tisoči let, kjer pa zdaj ne
raste drugega, kakor kakteje in suhe
rože.

Indija je bila v vseh svojih dobah sen
osvajalcev. Bila je vedno pokrajina ne¬
verjetnih povesti. Odtod je prihajalo bo¬
gastvo, dragocene tkanine, vdelane
okrašene školjke, zlato, orožje, biseri,
diamanti ;najlepše sužnje, najboljši vo¬
jaki, tigri, sloni, udomačene strupene
kače s krotilci, fakirji.. .

Bilo je to ljudstvo — nasprotij.

Najbolj obljudena pokrajina sveta z
najstarejšo kulturo je živela v strahot¬
no nazadnjaški bednosti, vedno zatira¬
na po kakšnem okupatorju. Zdaj je to
bila Semiramis, zdaj Darij, sin Hista-
sov, Aleksander Macedonski itd.; zdaj
muslimani, ki so ustanovili mogoč¬
no kraljestvo Velikega Mongola; zdaj
Angleži, ki so jo v XIX. stoletju raz¬
bili in Rusi, ki so se je polastili sredi
XX. stoletja. Indija, zibelka osvobajo-
čih se evropskih plemen, arijsko pleme,
se sama v petindvajsetih stoletjih ni
mogla osvoboditi.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 8. II. 1951

Stran 4.

SLOVENCI

Nemčija

Č. g. Seškar mi skoraj vedno odda
Vaš cenjeni list ‘‘Svobodna Slovenija ,
katerega prebiram z velikom užitkom.
Ko sem prelistaval vaš koledar in list,
se mi je zdelo, da sem nekje doma v celj¬
skih hribih z Mohorjevim koledarjem in
nekdanjim “Domoljubom” v roki.

Vaš koledar Vam dela vso čast ter
je najzgovornejši dokaz Vaše požrtvo¬
valnosti, praktičnega znanja in ljubez¬
ni do trpečega naroda. In v tako krat¬
kem času ste opravili to ogromno delo,
ko ste si morali vsi še postavljati te¬
melje za nova ognjišča! To sem čutil,
ko sem imeL v rokah Vaš lanski kole¬
dar. Z nestrpnostjo pa pričakujem ko¬
ledarja Svobodne Slovenije za leto 1951,
s katerim ste napravili še odločnejši
korak naprej in ste izdali knjigo, ki je
pravi zbornik in na katero smo lahko
vsi protikomunistični Slovenci, pa naj
žive doma ali v svobodnem svetu, po¬
nosni. Tak glas o Vašem letošnjem ko¬
ledarju je prišel tudi že sem v Nemči-
te, da bom imel tudi sam to velezani-
jo. Prosim Vas, da mi ga takoj pošlje-
mivo knjigo. Prosim Vas t.udi za Kali-
nono “Črno mašo za pobite Slovence”.
Kar se tiče poravnave stroškov, se ni¬
kar ne bojte! Za knjige iz Vaše založ¬
be se bodo še vedno našle potrebne
nemške marke. Z Vami bi bil rad vedno
v tesnem stiku, ker naše žive slovenske
besede tako zelo pogrešam!

Velik užitek s temi knjigami pa ima
tudi moja žena, čeprav je poljske na¬
rodnosti. že dobro razume slovenski.
Ne more se dovolj načuditi vztrajnosti
in kulturni višini našega naroda, ki se
je kljub temu, da je stiskan od treh ve¬
likih, njemu sovražno razpoloženih na¬
rodov, povzpel na višino ostalih velikih
evropskih narodov.

V Vašem koledarju sem čital tudi po¬
ročilo o Fantovski zvezi v Argentini.
Če so med njimi tudi kateri člani bivše
Zveze fantovskih odsekov, potem pri¬
srčen pozdrav vsem članom te zveze iz
laško-celjske podzveze.

‘‘Ne v zaton, temveč v življenje vodi
pot našega naroda” je dejal blagopo-

PO SVETU

kojni dr. Anton Korošec. Zato, dragi
rojaki v Argentini, vztrajajte na dose¬
danji poti, ker brez vašega glasu in de¬
la trpeči narod doma ne bo prišel do
svojih naravnih in božjih pravic.

Prisrčen pozdrav vsem Slovencem in
Slovenkam, še prav posebno pa fantom
in dekletom P.

Brazilija

Koledar sem dobil. Mi res zelo ugaja
in «pam, da bo žel povsod pri Sloven¬
cih, razkropljenih po širnem svetu, ta¬
ko velik uspeh in priznanje, kakor ga
zasluži. Skušal Vam bom pridobiti še
kakega naročnika. Je pa to precej tež¬
ko, ker smo tu v Sao Paulo silno raz¬
kropljeni in skoro vsi se borimo za
vsakdanji kruh. Napravil bom pa vse,
kar je v moji moči. Lepe pozdrave vsem
Slovencem v Argentini in v ostalih dr¬
žavah Radko Malgaj.

U.S.A.

V Washingtonu je nenadoma umrl v
Ivan Noč. V USA je prišel pred kaki-
starosti 47 let znani slovenski pianist
mi šestimi meseci kot begunec.

NOVICE IZ SLOVENIJE

Na Hrvatskem skrivajo ljudje živila.

Kontrolni organi so odkrili na Hrvat¬
skem po raznih restavracijah v socijal-
nih in zdravstvenih ustanovah ter pri
raznih trgovcih nad 400.000 kg nepri¬
javljenih živil: žita, maščob in sladko¬
rja. Te .ustanove so prejemale živila na
račun delavcev, ki so odšli drugam in so
jih še imeli v svoji evidenci.

Na dosmrtno prisilno delo so v Beo¬
gradu obsodili uslužbenca drž. zavaro¬
valnega zavoda, ki je poneveril nad pol
milijona dinarjev na ta način, da je za¬
varovalnino kasiral, pa ne izročal bla¬
gajni.

V radgonskem okraju ne napredujejo.

Vsi opomini zaradi nedograjenih za¬
družnih domov so naleteli na gluha u-
šesa. “Frontovci” so položili leta 1948
v okraju temelje za 21 zadružnih do¬
mov. V mnogih vaseh niso samo domov

dokončali, ampak tudi ne zavarovali po¬
lovičnih del. V Podgorju so 1. 1948 spra¬
vili dom do strehe in postavili strešno
konstrukcijo, ki bi jo bilo potrebno samo
pokriti. Od tedaj sta pa minuli več kot
dve leti in v tem času se je konstruk¬
cija skrivila in sedaj se bodo začeli ru¬
šiti zidovi. Zadružniki pravijo, da ni¬
majo časa pokrivati strehe, čeprav ima¬
jo opeko že vskladiščeno pri stavbi. Nič
bolje ni v Stogovcih,' kjer opeka razpa¬
da na dežju, v Apačah propada neza¬
varovano zidovje, v Zbigovcih so do¬
gradili dom do pritličja, niso pa zidovja
pokrili niti z deskami. Podobnih gra¬
dišč je v okraju več. Podobno je pa tudi
z zadružnimi gospodarskimi poslopji.
Letos bi med dragim morali dograditi 6
hlevov za govejo živino, 8 svinjakov, 3
kokošnjake, 6 silosov, 11 cistern itd.
Dogradili so pa samo 2 hleva in nekaj
prezidali.

Kdo bo popravil škodo? Leta 1947 je
poštna uprava v Ljubljani polagala ka¬
bel po Tyrševi cesti. Zato so pred hiša¬
mi od številke 51 do 55 prebili po sre¬
dini asfaltnega pločnika polmeterski
pas, za katerega pa se od leta 1947 da¬
lje nihče več ne zmeni. Prebiti pločnik
izpodjeda voda in se je zato že pogrez¬
nil za 10 cm. Velike luže so v veliko
nevoljo ljudem, ki morajo tam stalno
stati v vrstah pred trafiko, mesarijo in
mlekarno. Obstoja nevarnost, da se bo¬
do nekega dne ljudje s pločnikom vred
pogreznili. Voda priteka sedaj že tudi
v drvarnice in bo kmalu začela izpodje¬
dati temelje hiš. Pa ne zaležejo nobena
posredovanja pri tej toliko opevani ko¬
munistični “ljudski” oblasti. Uprava
cest vali dolžnost na pošto, pošta na u-
pravo cest, rajonska uprava se pa v ta
spor ne vtika.

Na Krnu se je 30. novembra smrtno
ponesrečil Ervin Gomilšček iz Nove Go¬
rice. Meseca septembra pa v triglav¬
skih stenah ing. Tone Bučar od istotam.

ZA ŽELEZNO ZAVESO

ZSSR: Pri proslavi 27. obletnice smr¬
ti Lenina so bili nazoči poleg Stalina
v slavnostni loži naslednji: (od leve na
desno) Suslov, Kosigin, Ponomarenko,
Kaganovič, Andrejev, Berija, Malen-
kov, (Stalin), Skiristov, Vorošilov, Bu-
djeni, Molotov, Krašev, Švemik, Sebo-
rov, Emujancev, Vasiljevski, Popova,
Zujeva in Furceva. Opaziti pa ni bilo
Mikojana in Bulganina. (Zah. tisk se
čudi, kako da je to pot sovj. cenzura
dovolila objaviti novinarjem celotno lis¬
to ‘poglavarjev ZSSR.).

DAKILA

ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO,
ZDRAVILA.

ZA VSE DRŽAVE.

Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬
ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo,
Nemčijo, čehoslovaško in drage dr¬
žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬
lje, usnje, rabljeno obleko: mast,

slanino, šunko, med, salame
in čokolado.

P AN ET M y €ia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810
T. E. 30-7352

Imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102 - Bs. Aires .

Trgovina z nabožnimi predmeti
in papirjem

"SANTA  J U LIA  "

Victor Martinez 39

PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA,
črnilo, svinčnike, BIROME, lepa NALIVNA
PERESA, ZVEZKE, šolske TORBICE, pisarniške
POTREBŠČINE,

DAMSKE ROČNE TORBICE in lepe AKTOVKE,

RAZGLEDNICE za voščila, božič in mesta
Buenos Airesa,

ALBUME in vogličke za albume, beležnice in različne NOTESE,
KIPE, podobe, KRIŽE, svetinjice, ROŽNE VEN¬
CE, kropilnike, BREZIJANSKE PODOBE etc.,
KADILO in SVEČE

Vse to in še mnogo drugega koristno-potreb-
nega Vam nudimo po zmernih in nizkih cenah.
POPRAVLJAMO Vam hitro in dobro Vaše spominske rožne vence.
Priporoča se Vaši naklonjenosti

Santeria y Papeleria
"SANTA  J U L I A "
Victor Martinez 39

DRUŠTVENI OGLASNIK

SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE
KNJIŽNICE

Društvo Slovencev ima že lepo knjiž¬
nico slovenskih, španskih, nemških in
angleških knjig ter je imela že lani, ve¬
liko obiskovalcev. Knjižnica je sedaj
popolnoma preurejena. Da bi olajšali
delo knjižničarju in strankam, smo v
zadnji številki Svobodne Slovenije zače¬
li objavljati seznam knjig, s katerimi
razpolaga knjižnica. Danes objavljamo
drugo nadaljevanje. Seznam knjig bomo
objavljali tudi v vsaki naslednji števil¬
ki, dokler ne bodo objavljene vse knjige.
Člane Društva Slovencev in vse ostale
rojake prosimo, da si te odrezke shra¬
njujejo, ker bodo tako imeli doma celo¬
ten seznam in si bodo lahko po volji iz¬
birali knjige za branje.

Ivan Lah: Uporniki. — Povest.

J. M. Dovič: Kovač in njegov sin. — Po¬
vest. — Juraj Pangrac: Dajte mu ^
nazaj, kar je njegovega. — Po- j
vest. — Kompoljski: Kako je Ja- |
ka kupoval koze. — Smešna do- I
godba.

Josip Kostanjevec: Življenja trnjeva pot. I
— Resnična zgodba iz polprete¬
klega časa.

Dr. Fr. Detala: Novo življenje. — Po¬
vest. — Ivan Cankar; V samoti.
— Božična pripovedka.

J. F. Malagrajski: Pisana mati — Po¬
vest.

Ivan Cankar: Sosed Luka. — Kmečka

novela. — Ksaver Meško: Sloven¬
ci v Lurdu. — Josip Knaflič: Pot¬
nikove povesti.

Lea Fatur: Vislavina odpoved. — Po¬
vest iz druge švedsko-poljske voj¬
ske. Ksaver Meško: Po stopinjah
Gospodovih. — Spomin na sloves
sko jeruzalemsko romanje v letu
1910.

Mlajšo slovensko služkinjo iščeta
dva italijanska inžinerja za majhno
moderno stanovanje. Dobra plača,
hrana in sobica z lastno kopalnico.
Naslov v upravi lista.

Dr. Ivan Pregelj: Mlada Breda. — P 0 .
vest.

Josip Kostanjevec: Novo življenje. —-
Povest. Pavel Perko: Goljuf. —
Črtica. — Dr. M. D.: Pravdarska
strast — gotova propast. — P 0
resničnih virih. — Ksaver Meško;
Kobilice. — Zgodovinska slika iz
leta 1672. — Josip Konstanjevec:
Gozdarjevi spomini.

Stanko Bor: Zgodba o povišanju. — F. !
S. Finžgar: Konjička bom kupil.

— Gospodarska zgodba. — Dr.^
Ivo Česnik: Pater Gervazij — Sa- j
mostanska zgodba.

Dr. Fr. Detela: Svetloba in senca. —.
Povest.

Fr. Milčinski: Ptički brez gnezda.

Dr. Ivo gorli: Krščen denar. — Povest. J
— Fr. Milčinski: Sejmski tatje. —I
Ivan Dornik: Polje — Črtica.

Dr. Ivo ,§irili: Sorodstvo v prvem kole¬
nu — Povest.

Dr. Fr. Detela: Takšni so. — Zgodovin-1
ska povest. — Begunka — Drama
v treh dejanjih.

Jules Verne: Carski sel. (Mihael Stro-1
gov) I. del.

Fr. Jaklič: V graščinskem jarmu. — Po-*
vest.

Fr. Jaklič: Peklena svoboda. — Povesti
o ljubljanski in ižanski revoluciji e
leta 1848.

Dr. Fr. Detela: Vest in zakon. — Povest j
F. S. Finžgar: Strici — Povest, j
— Ivan Vuk: Ministrant Ivan.
Narte Velikonja: Višarska polena.

(Bo sledilo)

Knjige Goriške Mohorjeve družbe do- j
bite v pisarni Društva Slovencev na
Victor Martinez 50. Zbirka ima 3 knji- 1
ge Koledar za leto 1951, povest Janeza
Jalna “Ograd” in kratko zgodovino Go- j
riške nadškofije. Vse tri knjige dobite J
za 20. — $.

POIZVEDBA

Radi važnega sporočila bi radi zvedeli t
za naslov Jožeta Podobnika. Po prihodu l
v Argentino je bil zaposlen na Estafeta 1
Playa - Chapadmalal — M. O. P. Equi- ,
po movimiento de suelos, Mar del Pia- a
ta. Kdor ve za njegov sedanji naslov, l
j naj ga sporoči upravi Svobodne Slove- 1
I ni je.

POMOČ DRUŽICAM V SLOVENIJI

Begala izbira paketov
z vsemi potrebnimi živili

in ostalimi koristnimi predmeti

Zahtevajte cenike! — EUROPLATA

POZOS 129-1.  nadstropje BUENOS AIRES

ČASA B 0 Y U

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

1/2 kvadre Cabildo 2300

Nudimo ure OMEGA, UNVER, RECORD, DELOS — avtomatične, vo¬
dotesne in antimagnetične — najmodernejše oblike in vse s tovarniško
garancijo.

Opozarjamo, da si nabavite budilke, dokler je še zaloga.

Vsa popravila ur in zlatnine — točno in zanesljivo.

Našim strankam nudimo kot olajšavo pri nakupu plačilo na obroke.
(Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa
lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338,
1. nadstr. dto. 5.)

66

CANCALLO 439, Oficina 602

TRANSITO”

E N C 0 M I E N D A S INTERNACIONALE!

T. E. 3 4 — 9185

ZA MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202

URADNE URE: OD 9. DO 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO POSTAL

POŠTNI

en ec

rantiramo.

PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI POPOLNI ALI DELNI IZGUBI ZA VSE DRŽAVE
Naslovljenec dobi paket brez vsakih stroškov v osmih do desetih tednih, kakor je pač država, v katero je paket namenjen. Vročitev paketov ga-
Plačilo zavarovalnine pa izpade v primerih višje sile kot n. pr. mednarodne vojne ali državljanske vojne itd.

RAKOVO S_T PAKETOV: VSE BLAGO JE PRVOVRSTNO.

vse dosedanje cenike.

No. 1

Ta

$ 40,—

c e

$ 40.-
$  40-

2,25 kg riža
2,25 kg sladkorja

No. 2.

4,5 kg riža

No. 3.

4.5 kg sladkorja

No. 7.$ 49.—

4 kg mila za pranje
300 g toaletnega mila
No. 8.$ 55.—

2 kg svinjskege masti

3 konserve govejega mesa

1 steklenica mesnega izvlečka
1 konserva paradižnikove mezge
No. 10.$ 58,—

1 kg surove kave Santos

2 kg sladkorja

1.5 kg riža

No. 12.$ 58,—

2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

2 konservi z govedino

1 steklenica mesnega izvlečka

n i k razveljavlja

No. 13.$ 65.—

1 kg prekajene slanine

1 kg svinjske masti

2 kg čebelnega medu

No. 14.S 65.—

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto čebelnega medu

No. 15.$ 65.—

10 konserv govejega mesa
No. 16.$ 67,—

2 kg neto svinjske masti

2 kg prekajene slanine

No. 17.$ 70,—

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto svinjske masti

No. 18.$ 72.—

4,5 kg riža

4,5 kg sladkorja

No. 19.$ 72.—

9 kg riža

No. 20.$ 72.—

9 kg sladkorja

No. 22.$ 90.—

2 kg Santos kave v zrnju

1,5 kg sladkorja

1 kg riža

No. 23. v .$ 95.—

3 kg moke

3 kg sladkorja

2 kg čebelnega medu
400 g dišav

No. 26.S 105.—

1 kg Santos kave v zrnju

2 kg sladkorja

2 kg svinjske masti
2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

Vz  kg marmelade

No. 27.$ 115.—

1 konserva z govejim jezikom
1140 g)

1 kg slanine

2 kg svinjske masti
1 kg riža

1 kg čebelnega medu

1 kg sladkorja Vz  kg kakaa

No. 30.$ 180.—

1 kg Santos kave v zrnju
1 kg sladkorja
1 kg marmelade
1 kg čistega čebelnega medu
1 kg svinjske masti
1 kg prekajene slanine
1,14 kg govejega jezika
1 steklenica (100 g) mesnega
izvlečka

1 manjša konserva s svinino
250 g angleškega kakaa
200 g Ceylon čaja
400 g izbranih dišav

No. 31.$ 45.—

4.5 kg moke

No. 32...$ 80.—

4.5 kg moke

4.5 kg sladkorja

No. 33.$ no,—

2.5 kg surove kave

No. 34.$ 155.—

1 kg surove kave
1 kg kakaa % kg čaja