Pogtnina plačana ▼ gotovini Leto LXXm., št. 225 ■ Cena Din 1 Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do SO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a i>in 2.50, od ioo do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta. Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratol davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo r>in 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKAVMATVO LJUBLJANA, Kn&fljevm ulica S4. £ Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg SL 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta. telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, SLOVENJ GRA.DKC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani st. I0.3oi. Vseameriško vojaško sodelovanje Končna opredelitev Zedinjenih držav v sed anji vojni se po napovedih ameriškega tiska pričakuje spomladi Washington, 2. okt. e. (Reuter) Ameri§ka Javnost je po večinoma mnenja, da bo sklenitev trojnesra pakta, v Berlinu znatno vplivala na stališče Zedinjenih držav. Tako spremembo pričakujejo tudi v washins;-tonskih diplomatskih krofih. Ameriški tisk omenja april kot mesec, ko se bodo morale Zedinjene države definitivno opredeliti. New York. 2. okt. j. (A. R.) Sklenitev pakta treh velesil ie zbudila v Ameriki precejšnje nerazpoloženje. ki pa ie le Se boli podkrepilo splošni vtis. da izpremeni ene okoliščine nujno terjalo zopetno izvolitev Roosevelta za predsednika Zedinjenih držav. V ostalem ie proglasitev vojaške zveze med Nemčiio. Italiio in Japonsko prepričala vlado Zedinienih držav, da mora biti v bodoče še boli previdna v re • sevanju vseh vojaških vprašani Atlantika kakor rudi Pacifika. Kot neposredno reakcijo na pakt treh velesil se pričakuje širšn akcija za organizacijo vojaškega sodelovanja v^eh ameriških držav, da ustvari enotna obramba proti morebitnemu napadu na katerikoli točki obeh Amerik. Kot nadaljnja posledica se pričakuje morda poostritev gospodarske vojne proti Japonski, vendar oa na merodainem mestu slede teea Še ni bilo sklenjeno ničesar določnega. Roosevelt južnoameriškim vojaškim zastopnikom Washington, 2. okt. e. (Reuter) Predsednik Roosevelt je včeraj sprejel vojaške zastopnike vseh držav latinske Amerike. Pri sprejemu je Roosevelt izjavil: Vsi imamo skupen program, ki je obramba obeh Amerik. Imamo geslo, ki je skupno vsem 21 ameriškim republikam in ki se glasi: Eden za vse, \*si za enegp! Novi finančni ukrepi VTashington, 2. okt. s. (Reuter) Reprezentančna zbornica je včeraj odobrila 25 do 50% davek na izredne dobičke. Obenem je bilo odobreno, da smejo industrijska podjetja, ki izdelujejo orožje, razširiti svoje obrate. Smatrajo, da so vsi ti ukrepi že odgovor na poostritev japonsko-ameriških odnosa jev. Pooblastilo za zaplembo vojnih potrebščin Washington, 2. okt. j. (AR) Ameriški senat je včeraj odobril osnutek zakona, ki pooblašča vlado Zedinjenih držav, da sme zaseči ves vojni material, ki ga je japonska kupila v Zedinjenih državah m ki še ni bil odposlan. Ta vojni material se lahko nato proda AnglijL Isto pooblastilo ima vlada glede vojnega materiala ter drugih nalcupov, ki so jih izvršile v Zedinjenih državah države, ki so sedaj okupirane po Nemčiji. Predlog za opustitev ameriške nevtralnosti Washington, 2. okt. e. (Europa Press) Demokratski senator King je predložil zakonski predlog, ki odloča izredno obsežna pooblastila za Roosevelta, da lahko prične pogajanja z Anglijo. Ta zakonski predlog je izzval veliko senzacijo v javnosti, ker predstavlja prav za prav raz vel javi jen je zakona o nevtralnosti v svrho organizacije učinkovitejše podpore Angliji. Poleg pooblastil, ki naj jih dobi Roosevelt. je bil preložen zakon, ki bo ameriški vladi omogočM odobritev kreditov v Angliji in zmanjšanje angleškega vojnega dolga. V političnih krogih pričakujejo v zvezi s tem v kratkem živahno politično razpravo, v kateri bo središče vsega zanimanja trojni pakt, podpisan v Berlinu. Vprašanje obrambe Martiniquea Washington, 2. okt. s. (Reuter) Predsednik Roosevelt je imefl včeraj daljši razgovor s francoskim veleposlanikom pri ameriški vladi Hayem. Kakor poročajo uradno, sta govorila o obrambi Martin^uea. Po razgovoru je izjavil poslanik Haye novinarjem, da obstoje za obrambo Martini-quea že stari načrti še izpred vojne in da ni glede tega vprašanja nobene važne razlike med stališči Francije in Zedinjenih držav. Ko so pozneje novinarji predsednika Roosevelta opozorili na to izjave francoskega poslanika, je Roosevelt pripomnil, da ni dala vlada v Vichvju še nobenega oficiel-nega navodila glede vprašanj* obrambe Martiniquea. ( Prepovedan izvoz optičnih predmetov VVashington, 2. okt. s. (Reuter). Predsednik Roosevelt je danes odredil, da je od 15. oktobra dalje dovoljen samo s posebnimi dovoljenji izvoz optične vojaške opreme, kakor žarometov, letalskih fotografskih aparatov itd iz Zedinjenih držav. Lord Beaverbrook o ameriški letalski pomoči London, 2. okt. s. (Reuter) Minister za letalsko produkcijo lord Beaverbrook je izjavil včeraj ameriškim novinanem, da je pomoč v letalih, ki jo dobiva Anglija iz Zedinjenih držav, ojačila zaupanje v končno zmago Anglije v zraku. V Angliji se že bore lovska letala ameriškega tipa Broo-ster. To so letala najboljše kakovosti in jih pilotirajo najboljši angleški piloti. Nadalje so v Angliji v rabi ameriška bombna (letala tipov Douglas DB 17 in Curtiz. Vse te znamke dosegajo najboljše angleške letalske stroje Ameriške leteče trdnjave za Anglijo New York, 2. okt. s. (Tass). »New York Herald Tribune« poroča, da je ameriška vlada že odobrila prodajo svojih »letečih trdnjav« Angliji. Japonska, Amerika in Rusija Tokio, 2. okt. j. (Domei) V japonskih političnih krogih živahno komentirajo položaj, ki je nastal po sklenitvi pakta treh velesil. Japonski listi razpravljajo tudi o možnosti spopada z Zedinjenimi državami, pri čemer poudarjajo nujno potrebo razči-ščenja odnosov z Rusijo. Pri tem se mora upoštevati zlasti dvoje: 1. Vp4iv Rusije na Kitajsko postaja od dneva do dneva večji. Ako se temu ne od-pomore, obstoja možnost, da pride Kitajska končno popolnoma pod ruski vpliv. 2. Zedinjene države imajo v načrtu sodelovanje z Rusijo z namenom, da bi se preko Vladivostoka nudila še večja pomoč generalu Cangkajšku. Najvažnejše vprašan .ie med Japonsko in Rusijo je torej Kitajska, ki predstavlja hkrati tudi glavno sporno točko med Japonsko in Zedinjenimi državami. Ako se Japonski posreči z odločno akcijo doseči sporazum z Rusijo, bi odpadla nevarnost rusko-ameriškega sodelovanja na Kitajskem v škodo Japonske. Zato Japonska ne sme več izgubljati časa, da dokončno razčisti svoje odnošaje z Rusijo. Komisije za izvajanje berlinskega pakta Tokio, 2. okt. s. (Tass). Agencija Dome j javlja, da se vrše med Berlinom Rimom in Tokiom pogajanja za sestavo mešanih komisij vojaških, gospodarskih in političnih strokovnjakov, ki bodo skrbeli za izpolnjevanje četrte točke berlinskega pakta. Mešane komisije bodo zasedale v Berlinu in Toldu. Tokio, 2. okt. s. (Tass). Po poročilu agencije Domei bodo imele mešane japonsko-nemške-italijanske komisije nalogo, da po- Mirnejša noč v Londonu Nemški letalci so v pretekli noči v glavnem napadali predmestja London, 2. oktobra s. (Reuter) Središče Londona je preživelo danes zopet mirno noč. Protiletalsko topništvo notranjega obrambnega obroča v Londonu dolgo časa sploh ni streljalo in ni bilo opaziti znakov sovražne letalske aktivnosti nad središčem. Zato je bil pred polnočjo dan v središču znak, da je nevarnost letalskih napadov minila, čez nekaj časa pa je bil znova odrejen alarm. Preteklo noč so nemška letala bombardirala 9 londonskih predmestij m 8 mest v južnovzhodni Angliji. Na meji Londona so naletela letala na silovit zaporni ogenj protiletalskega topništva. Na središče Londona sta bili vrženi dve tempirani eksplozivni bombi ki sta obe padli v isto ulico. Poleg tega ie v središču eksplodirala težka eksplozivna bomba, ki je povzročila nekaj škode. V severozapadnem delu mesta je bilo vrženih 12 zažigalnih bomb. izmed katerih je ena padla ravno pred vhod v protiletalsko zaklonišče. Neki 16Ietni deček je skočil iz zaklonišča in vrgel bombo na cesto, tako da ni povzročila škode. Na neko južnoza-padno predmestje Londona sc bili izvršeni trije zaporedni napadi. Eno izmed nemških letal se je spustilo iz mzkih oblakov ter je z bombami poškodovalo več hiš. Kolikor je znano, žrtev ni bilo. Nastal je tudi požar, ki pa je bi' hitro pogašen Drugod v Anglliji je biLa preteklo noč nem>ka letalska aktivnost doka i velika, vendar so napadi povzročili le malo škode. Zgodaj zjutraj so nemška letala preletela severovzhodno angleško oba*o v veliki višini, bombe pa niso bile vržene. Poročajo tudi o napadih na južnozapad-no Škotsko, severoza pad no Anglijo, južno-vzhodno Anglijo in Wales Zaž:galne in eksplozivne bombe so bile vržene tudi na neko obrežno mesto severoza padne Anglije ter na neko mesto ob reki Mersev. VčerajSnji podnevni napadi London, 2 okt. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je snoči objavilo, da so nemška letala včeraj napadala Anglijo sieer z dokaj velikimi formacijami, vendar ie le malo letal prodrlo v notranjost Tudi na London je bilo vrženih nekaj bomb V bližini Brightona je bilo v letalski bitki sestreljeno sovražno letalo. Skupno so včeraj angleška letala po uradnih podatkih sestrelila 4 nemška letala. Tn angleške lovce iz včerajšnjih letalskih bitk rjogrešajo. Angleško uradno poročilo London, 2 okt s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike: Letalski napad- na Anglijo preteklo noč so se raztezali preko mnogih delov države, predvsem pa so zopet velja1; Londonu in južnovzhodni Angliji. Eksplozivne bombe so bile vržene na neko mesto ob reki Mersev, pri čemer je bila povzročena škoda na zgradbah. Vrženih je bilo tudi več zažigalnih bomb vendar so bili požari preprečen:. Brlo je mnogo Človeških žrtev, med njim: vec smrtnih. V severozapadni Angliji sta b'li napadeni še dve drugi mesti, pri čemer so bile poškodovane hiše in industrijske zgradbe. V več okrožjih so nastali požuri ki pa ao bili hitro omejeni in 9Q sedaj vsi po- gašen i. Človeških žrtev ni bilo mnogo, toda med njimi je nekaj smrtnih. V Londonu so bile bombe vržene zopet na mnoge dele mesta. Po dosedanjih podatkih povzročena škoda in število človeških žrtev nista resnejšega zna aja. V južnovzhodni Angliji so bile vržene bombe na več točk. V neki vas; v Essexu je bilo razdejanih mnogo hiš in bilo je nekaj človeških žrtev. Drugod v Angliji je povzročena škoda majhna in je bilo le malo žrtev. Kralj Jurij v kolonijskem London, 2. okt. s (Reuter) V času, ko je bil letalski alarm ie včeraj kralj Jurij posetil v Londonu ministrstvo za kolonije. Kralj se je podrobno zanimal za kolon i jska vprašanja Nemško poročilo Berlin, 2. okt. s. (DNB). Tudi včeraj so od ranega jutra dalje močni oddelki nemških letal napadali važne vojaške objekte v Angliji. Pri tem je prišlo ponovno do letalskih bitk, v katerih je bilo sestreljenih po dosedanjih podatkih 12 angleških lovskih letal, med njimi 6 Spitfireov to Hurri-canov. Nemci niso izgubili včeraj nobenega aparata. Pri včerajšnjih letalskih operacijah nad Anglijo se je posebno izkazal major Hamm, ki je z višine samo 30 m napadel s svojim bombnikom angleško vojaško letališče ob zapadni škotski obali. 2e pri prvem napadu je bilo uničenih več hangarjev in razorano vzletišče. Kljub močnemu ognju protiletalskega topništva je Hamm svoj napad ponovil ter z bombami uničil več dvomotornih angleških letal, ki so bila na letališču. Vojna na morju New York, 2. okt. s. (DNB). Po tukajšnjih informacijah je 26. septembra potopila podmornica s torpedom 6000 tonsko norveško trgovsko ladjo »Tankređc, ki je plula pod angleško zastavo. Ladja je bila potopljena v bližini zapadne irske obale. Na Novo Fundlandijo so prispeli člani posadk potopljenih angleških trgovskih par-nikov »Delargos« (4400 ton) in »EImbankc (3400 ton). Madrid, 2. oktobra, s. (Reuter). V bližini Sicilije je v soboto italijanska podmornica potopila 4.300 tonsko špansko trgovinsko ladjo »Monte Moncavo«. Štirje člani posadke so bili pri tem ubiti. London, 2. okt. s. (Reuter). Admiraliteta objavlja, da je bilo v tednu od 15. do 22. septembra potopljenih v pomorski vojni 27 angleških, zavezniških in nevtralnih trgovinsk'h ladij s 159.288 nrostominskimi tonami. Od tega so izgubili Angleži 19 ladij s skupno 131.S." T tonami, angleški zavezniki 3 lad-ie s 13.006 tonami in nevtralne trarovinsk° mornarice 5 ladij s 14.425 tonami. V^či^a žrtev gre na račun udei-stvovania so': ;nih rodmornic. Sovrt&ne trgovinske mornarice so do 29 j senfmbra izgubile v vojni skupno za 1.358.0^1 ton ladij pri Čemer odpade na nemško mornarico 1.067.000 ton In na italijansko 29^ 000 ton. Prav tako ie bilo potopljenih za 33.00 ten nevtralnih ladii ki so pod so,razno kcutrolo. leg formulacije točne oblike sodelovanja med Japonsko. Nemčiio in Italijo v smislu berlinskega pakta določijo tudi obliko medsebojne vojaške pomeči. ki i o določa pakt za gotove primere. Japonsko odfiko vanje Ciana Tokio, 2. oktobra, s. (DNB). Mikado je odlikoval italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z >Velikim somčnim redom< I. stopnje. Izjava kitajske vlade Cungking, l. okt. s. (Reuter). Kitajska vlada objavlja izjavo, v kateri pravi, da ne bo njena politika niti najmanj prizadeta od novega pakta med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Jaoonsko prodiranie v Indokini Japonske čete so že prispele do meje kitajske pokrajine Kvangsi Cungking, 2. okt. s. (Tass). Po kitajskih informacijah so japonske čete v Indokini dospele že do avtomobilske ceste, ki vodi iz Indokine v kitajsko provinco Kvangsi. Ta cesta je bila dograjena koma i pred letom dni. ko so Japonci pričeli večje vojaške operacije v južni Kitajski. Saigon. 2. okt. s. (Tass). United Press javlja, da je Haifong seda i popolnoma pod japonsko vojaško kontrolo. Japonske če*.e so zasedle prostore neke ameriške trgovske družbe in snele ameriško zastavo Ameriškim državljanom in evropcem v Haifon-gu je prepovedano iti brez posebnega dovoljenja na ulico. Zbiranje ameriškega brodovja na Filipinih New York, 2. okt. j. (AR). Edinice volne mornarice Zedinjenih držav, ki so bile za- sidrane v raznih lokah na Kitajskem, so bile skupaj z dvema divizijama rušilcev odpoklicane ter poslane na Filipine, kamor so že priplule. Te edinice ameriške vVjne mornarice se smatrajo kot dodatka okrepitev mornariškega oporišča na Honolulu. Evakuacija Američanov Šanghaj, 2. oktobra, s. (Tass). Ameriške agencije poroča i o. da se ie na krovu križanke »Augusta« predvčerajšnjim sestal poveljnik ameriške vojne mornarice na Daljnem vzhodu admiral Heart z več ameriškimi diplomatskimi uradniki. Na sestanku je bilo proučeno vprašanje evakuacije 5000 ameriških državljanov iz Šang-haja in onega dela Kitajske, ki ie pod japonskim vplivom, če bi se jarjonsko-ame-riški odnošaji še poostrili. Angleški napadi na Nemčijo Nočno bombardiranje nemških oporišč v lukafi ob Kanala New York. 2. okt s. (Reuter) Po ameriških informacijah je imel Berlin preteklo noč letalski alarm, ki je trajal dve uri in četrt. Ameriška poročila ne navajajo, da bi bil Berlin preteklo noć bomoardn-an. London, 2. okt. s. (Reuter) Kolikor je doslej znano, preteklo noć angleška letala menda nisc napadla Berlina, pač pa druge objekte daleč v notranjosti Nemčije. Zopet so bile napadene invazijske luke ob francoski in belgijski obal Kanala. Z južne angleške obale so videli preko Kanala eksplozije in streljanje protiletalskega topništva. Angleško poročilo London, 2. okt. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo objavlja: Preteklo noč sc- angleški bombniki zopet napadli izbrane objekte na ozemlju Berlina Nadalje so bi'Ii izvršeni obsežni napadi na prometne zveze in bencinska skladišča v drugih delih Nemčije. Prav tako so bile bombardirane invazijske luke. k; so pod nemško kontrolo. Napad na bencinsko skladišče pri Leipzigu London, 2. oktobra s. (Reuter) O napadih angleških letal na Nemčijo v noči od ponedeljka na torek poroča letalsko ministrstvo nekaj podrobnosti Razen Berlina so napadli angleški bombniki veliko bencinsko rafinerijo v Leuni pn Leipzigu v bližini češke meje. Izbruhnilo je več požarov in nastala je vrsta moćnih eksplozij. Veliko škodo je povzročil napad na ko>-lodvor in železni.ško križišče v Atannheimu. Piloti pripovedujejo, da je nastala na ko- lodvoru eksplozija, kakršne se nikdar niso videli. Vse kaže da so štirje rmmicij-ski vlaki naenkrat zleteli v zrak. Nemška poročila o napadih na Berlin Berlin, 2. okt. s. (DNB). Napad angleških letal na Berlin v noči na torek je bil zopet brutalen napad proti nemškemu civilnemu prebivalstvu. Angleška letala so metala bombe izključno samo na delavske stanovanjske okraje in naselbine. Eksplozivna bomba je razdejala vso prednjo stran dvonadstropne stanovamske hiše. Mnogo rodbin je pn tem izgubilo vse svoje imetje. Na severu Berlina sta bila dva kmeta pri napadu angleških letal težje ranjena. Nemški narod je sprejel te nove bombne napade angleških letal na civilno prebivalstvo z velikim ogorčenjem. Nemški listi naglasa j o. da bodo Nemci odgovorili na take navade samo še s poostritvijo nemških represivnih napadov' na Anglijo. Berlin, 2. okt. s. (DNB). V noči na sredo so se angleška letala zopet približala Berlinu. Večina letal je bila pregnana že na mejah Berlina. Le neka i angleškim letalom se ie posrečilo prele teti zunanje okraje prestolice. Po dosedanjih ugotovitvah večja škoda ni bila povzročena. Berlin, 2. okt. i. (DNB) Angleška letala so se ponoči zopet pojavila, nad zapadno N emčijo in nad Berlinom. Protiletalsko topništvo v prestolnici je takoj nastopilo in letala zavrnilo. Preteklo noč 9o angleška letala bombardirala Haunovei, pri čemer sta padli dve bombi na tamošn fo bolnišnico. Suner v Rimu Rim, 2. okt. s. (DNB). »Giornale d' Ita-lia« piše k obisku španskega notranjega ministra Sunerja v Rimu. da so razgovori Sunerja v Berlinu in Rimu znak direktne povezanosti španske politike z osjo Rim-Berlin. K ideološkim zvezam Španije z Nemčijo in Italijo je treba prišteti tudi dejstvo, da obstoje za Španijo življenjsko važni problemi, ki jih je mogoče rešiti samo proti Angliji in proti Franciji. Madrid, 2. okt. s. (Reuter). Po tukajšrrjih informacijah bo stališče Španije napram sedanji vojni ostalo tudi po obisku ministra Sunerja v Berlinu in Rimu nespremenjeno, ne izključuje na možnosti, da bo Italija v razgovoru z Berlinom izrazila že -ljo, naj Španija razčisti vprašanje svojega stališča napram vojni. Nizozemski narodni socialisti pri Hitlerju Berlin, 2. okt. s. (DNB). Včeraj je bilo objavljeno, da je pretekli teden kancelar Hitler sprejel nemškega državnega namestnika na Nizozemskem dr. Seiss-Inquarta v spremstvu nizozemskih narodno-socialistič-| nih voditeljev Mussarta In Rost van Tro-ningena. Rekordna žetev v Turčiji Carigrad, 2. okt. e. (Reuter). Minister za kmetijstvo je objavil, da je letošnja žetev dosegla rekord 5.250.000 ton žita. kar pomeni 20 odstotkov več. kakor ie bila doslej najboljša žetev v Turčiji. Belgijski Kongo na strani Anglije Leopold vili e, 2. okt. s. (Reuter). Guverner belgijskega Konga je snoči otvorfl tu novo radijske oddajo rz Konga. V svojem govoru je izjavil, da se bo belgijski Kongo slej ko prej boril do konca vojne na strani Anglije. V Kongo je dospela posebna angleška vojaška misija. Prav tako se mudi tam angleški strokovnjak za afriška vprašanja lord Haley, ki razpravlja z belgijskimi oblastmi o gospodarskih tn finančnih vprašanjih. Obramba Madagaskarja Vichv, 2. okt s. (Tass). Associated Pra^s doznava, da so francoske oblasti na Mrda-gaskarju obvestile angleške ladie. dn s: ne smejo približati otoku na več no^o 50 milj. Moskva, 2. okt. s. Moskovski raćio poroča, da je na Madagaskarju trenutno približno 12.000 francoskih vojakov, nvd dru-g im dva popolna topniška polka. Frau^czi razpolagajo na otoku tudi 2 nek^i eta-driljami letal. London, 2. okt. e. (United Press) Z me-rodajne strani demantirajo, da je r..-!*,c",:a vlada poslala ultimat Madagaskarja. Postani in ostani eleti VodniHove družbe! 8tran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Stev. 225 i Celih 8 mesecev je bil ta film predvajan v Parizu, po dvakrat in še večkrat so ga gledali ljudje v Zagrebu in Beogradu! katalin KARAjBTJEVA v vlogi mlade Edite Danes ob TI. uri premiera bisera filmske umetnosti filmske verzije JL. ZELAHV-jevega romana M\m pomlad Nabavite si vstopnice v predprodaji! Kino Matica, teL 22-41 Ljubavni roman dveh mladih ljudi, ljub nun, ki je s vsem ognjem, s> vso strastjo zajela srca dveh mladih ljudi pri prvem pogledu! JAVOR P AL v vlogi odvetnika Ivana Egrija Ob 16. in 19. uri zadnjič: v ženskem carstvu ob 16. in 19. uri zadnjič: v ženskem caritvu Vojna Napad angleških letal na luko v Tobruku — Letalska bitka v Abesiniji Kairo, 2. okt. s. (Reuter). Poveljništva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu objavlja v svojem snočnjem komunikeiu, da so angleška letala naoadla predvčerajšnjim luko Tobruk v Libiii. Več ladii ie bilo direktno zadetih in med zgradbami na obali so izbruhnili veliki požari. V vzhodni Afriki so angleška letala bombardirala neko italiiansko železniško progo ter so i o zadela tik ored nredorom. V Berberi v Somaliji so bi1 uspešno bombardirani pomoli in voiašnice. V Abesiniji je bilo napadeno letališče v Madani. Ko so se vračala angleška letala s tega poleta, jih je napadlo 15 italijanskih lovskih letal. Angleški Blenheimi so sestrelili tri italijanske lovce. En angleški bombnik ie bil izgubljen. Operacije mehaniziranih oddelkov Kairo, 2. okt. s. (Reuter) Posebni poročevalec angleške radijske družbe, ki je zopet posetil fronto v Zapadni puščavi v Egiptu, javlja, da zaenkrat na bojišču ni bojev, pač pa se vrste bombni napadi letalstva na obeh straneh. Med postojankami obeh vojsk se razteza zelo široko »ozemlje brez gospodarja«. Tu operirajo samo mehanizirani oddelki obeh vojsk, predvsem tanki. Vedno obstoji pri pohodih v to ozemlje nevarnost, da naletiš na oddelek sovražnih tankov. Tako se je to zgodilo nedavno trem italijanskim novinarjem, ki so na ta način padli v angleško ujetništvo. Poročevalec pravi, da je v glavnem stanu angleške vojske opazil tokrat dvakrat več vojaštva in vojnega materiala nego pri svojem prejšnjem obisku. Varnostni ukrepi v egiptskih mošejah Kairo, 2. okt. s. (Reuter). Zaradi morebitnih letalskih napadov so muslimanske verske oblasti v Egiotu odredile, naj m°d ramadanskim oostom minareti v Aleksandri j i, Port Saidu, Suezu in drugih obalnih mestih ne bodo svečano razsvetljeni. Enako se konec posta ne bo oznanil s topovskimi streli. Pristanek angleških letal na Kreti Atene, 2. okt. e. (United "Press). Dve angleški letali sta bili včeraj prisiljeni pristati na grškem otoku Kreti, ker jima je zmanjkalo bencina in sta se motorja pokvarila. Letalci so se prijavili oblastem, ki so jih začasno internirale. Nove italijanske zahteve v Sirif i Kairo, 2. okt. s. (AR). Po tukajšnjih informacijah so postavili Italijani v komisiji za izvajanje premirja Francozom v Siriji nove daljnosežne zahteve, ki naj zaaotove Nemcem in Italijanom močan vpliv v deželi. Tako naj bi tamkajšnje oblasti dovolile, da se vrnejo v Sirijo Nemci, ki so bili svoj čas izgnani zaradi nemške propagande. Nadalje naj bi pričel v Beiruta izhajati italijanski list. ki bi bil podre ien samo italijanskim cenzurnim oblastem. Ostali listi v Siriji naj bi objavljali le italijanska in nemška vojna poročila. Nem-i in Italijani v Siriji naj bi dobili -pravico, da javno nosijo svoje strankarske znake ;n da organizirajo mladinske strankarske organizacije. Napeti odtaaošaji m Anslilo Protest zaradi aretacij angleških državljanov — Poziv Angležem, da zapuste RumuulSo BukareSta, 2. okt. br. (Štefani). Med Veliko Britanijo in Rumunijo so se zadnje dni diplomatski odnosa jI zelo poostrili. Kakor znano je bile v Rumunlji aretiranih 6 Angležev, ki so jih osumili, da so sodelovali pri pripravah za sabotažne akcije na področju rumunskih petrolejskih vrelcev. Zaradi tega je angleška vlada predvčerajšnjim protestirala tako v Bukarešti kakor tudi pri odpravniku poslov rumun-skega poslaništva v Londonu. Kakor se je izvedelo, je sedaj angleška vlada pozvala vse angleške državljane v Rumuniji, naj nemudno zapuste rum unsko področje. V pretekli noči je 15 angleških trgovcev že odpotovalo v Constanzo od koder bodo krenili v Carigrad. Tudi drugi Angleži se pripravljajo na odhod. Reorganizacija romunske vojske Bukarešta, 2. okt. e. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je general Antonescu ,xl-redil nujno in temeljito reorganizacijo ru-mimske vojske. V ta namen bo v Nemčiji in Italiji zaprosil za DOtrebno število vojaških mstruktorjev. pod nadzorstvom katerih bi se Rumuni izvežbali v modernem orožju. V tem smislu ie vodja rumunske-ga naroda podal tudi izjavo diplomatskemu sotrudniku lista »Štampa«. Ob tej priliki piše list »Cuventul«. da se je to tehnično-vojaško sodelovanje med Rumunijo in državama osi že davno pekazalo kot potrebno in da se ie stvarno že pričelo, ker se v Rumuniji mudi več italijanskih letalcev, ki proučujejo rumunsko voiaštvo v uporabi modernih letal. BukareSta, 2. okt. e. (Rador). Najbolj kategorično se demantirajo glasovi, ki so jih širile te radijske postaje pred časom in ki se še Sirijo glede položaja v Rumuniji kakor tudi o tem, da Nemci urejajo letališče pri trgu Targovište. Odločno se Šahovski turnir v Moskvi Bondarevski le sigurno prvi 1 Moskva, 2. okt. s. Včeraj so bile v velikem turnirju za šahovsko prvenstvo Rusije odigrane vse prekinjene partije. Doseženi so bili naslednji rezultati: Iz XI. kola: Konstantinopolski je remi-zlrai z Mikenasom. Iz XIV. kola: Botvinnik Je premagal Konstantinopolskega, Lllienthal pa je re-miziral z Mikenasom Iz XVI. kola: Botvinnik je z dobro igro rešil remis v težavni poziciji z Gerstenfel-dom. Iz XVTI. kola: Gerstenfeld je porazil Rudakovskega. Iz XVIII. kola- Bondarevski je dobil važno točko proti Gerstcnfeldu in si je s tem zasigural nadaljnje vodstvo. V približno enaki poziciji je Bondarevski v končnici spretno !grabil svoje Izglede in prisilil nasprotnika V 78. potezi k predaji. Lilienthal je premagal Pi ^r-kovske^a, Boleslavski pa je rerniziial z Mikenasom. Okupacija Dobrudže končana Sofija, 2. okt. e. (BTA). Poveljstvo m. armade je objavilo naslednje: Včeraj ob 9. dopoldne so edinice te armade prestopile tretjo črto in zavzele zadnji pas. Ob 18. je bil ta pas zavzet brez incidenta. Na ta način je vsa južna Do-brudža vrnjena Bolgariji. Prebivalstvo je sprejelo čete z nenavadnim navdušenjem. Da se izognemo tudi najmanjšim incidentom, bodo mejne črte zasedene postopno v navzočnosti članov bolgarsko-rumunske obmenje mešane komisije. Povratek bolgarskih športnikov iz Moskve Moskva, 2. okt. s. Včeraj ob 8. zjutraj so odpotovali z letalom iz Moskve v Sofijo člani bolgai?kega nogometnega kluba »Slavila«, ki so igrali v Moskvi tri tekme. I Na letališču so se od bolgarskih nogometašev poslovili zastopniki sovjetskega ministrstva za fizično kulturo in osebje bolgarskega poslaništva s poslanikom Kameno-vom na čelu. Pcrtugalsko zlato na potu v Ameriko Lizbona, 2. oktobra. A A. (DNB)). Na neko severnoameriško ladjo je portugalska državna banka naložila 20 zabojev zlata v demantirajo tudi vesti, da se nemški oficirji in specialisti nahajajo razdeljeni po pristaniščih, letališčih in v področjih petrolejske industrije. Demanti madžarske trditve Bukarešta, 2. oktobra. AA. (Rador). Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo sporočilo, v katerem demantira kot tenden-cijozne vesti, ki jih je razširil budimpeštanski radio, da je romunska vlada sklenila izgnati iz Rumunije vse železničarje, ki so madžarskega rodu. Isto naj bi veljalo za vse uradnike romunskih državnih železnic. Rumunsko notranje ministrstvo ugotavlja, da noben madžarski železničar | ni bil izgnan iz Rumunije. Zopet sabotaža Bukarešta, 2. oktobra. AA. (Štefani). V nekem rezervoarju v bližini petrolejskih vrelcev je nastal požar. V rezervoarju je bilo okoli 60 vagonov petroleja. Smatra se, da je požar posledica sabotaže. Nemški župani v računskih mestih Bukarešta, 2. okt. s. (.Reuter). V 12 večjih rumunskih mestih so bili imenovani nemški župani ali podžupani. Pravtako dobe Nemci več važnih mest v občinskih svetih. Smatrajo, da predstavljajo ta imenovanja del koncesij rumunske vlade nemški narodni manjšini v Rumuniji. Razstava nemške knjige v Bukarešti Bukarešta, 2. oktobra. AA. (DNB). Te dni ie bila otvorjena v Bukarešti razstava nemške knjige. Otvoritvi razstave so prisostvovali člani nemškega poslaništva, predstavniki ministrstva za propagando, predstavniki romunskega in tujega tiska ter druge ugledne osebnosti. Stanje pred današnjim zadnjim kolom je naslednji: Bondarevski 13 m pol, Lilien-thal in Smislov po 12 in pol, Boleslavski 11 in pol, Keres 11, Botvinnik 10 in pol, Makagonov in Veresov po 10, Dubinin 9 in pol, Petrov &, Lisičin 8 in pol, Ragozln 8, Konstantinopolski, Mikenas in Stolberg po 7 in pol, Panov 7, Kotov 6 in pol, Gerstenfeld in Levenfiš po 6, Rudakovski 5 in pol. Bondarevski ima torej v vsakem primeru že zasigurano prvo mesto. Gre samo še zato. če bo prvi sam ali pa bo moral zmago deliti. V današnjem zadnjem kolu se sreča Bondarevski z Lilienthalom. Lilien-thal je v tej partiji beli. Bondarevskemu nadostuje samo remis, da si zasigura zmago v turnirju brez delitve. V zadnjem kolu igrajo nadalje Mikenas-Smislov. Keres-Pet-rov, Botvinnik-Rudakovski, Gerstenfeld-Boleslavski itd. Horzna noroftUa Curih, 2. oktobra. Beograd 10.—, Pariz 9.85. London 16.926, New York 435.—, Milan 21975, Madrid 40.—. Berlin 174.50, Stockholm 103.65, Bukarešta 2.25. vrednosti 150 milijonov eskudov. To zlato, ki predstavlja del portugalskih rezerv, bo izročeno zvezni rezervni banki v varstvo. Racioniranje živil tudi v Vatikanu Vatikansko mesto, 2. oktobra. AA. (DNB.) Racioniranje življenjskih potrebščin, ki je bilo izvedeno v krailjevini Italiji, se je začelo včeraj tudi v Vatikanu in v vatikanskem mestu. Posebne določbe veljajo za prodajo olja in masti. Prepovedano je prodajanje teh živil osebam, ki ne stanujejo v vatikanskem mestu. Trije brezmesni dnevi na Madžarskem Budimpešta, 2. oktobra. AA. (MTI). Vlada ie odredila, da se uvede še tretii brez mesni dan v tednu, ko se tudi diviačina ne bo smela prodajati. Bremnesni dnevi na Madžarskem so sedai conedeiick. t "rek in sreda. Za bolnišnice, otroška zavetišča In gotove zdravstvene ustanove ta odredba ne velja. Solnčni mrk v južni Afriki Capeto\vn, 2. okt. s. (Reuter). V južni Afriki so včeraj opazovali 4 minuten popoln solnčni mrk. Vreme za opazovanje je bilo izredno ugodno. Iz Amerike je prišlo mnogo znanstvenikov, ki so med mrkom j delali znanstvene poskuse, zlasti v zvezi I z Einsteinovo teorijo. 'red stavko če v L IJarfev će spor med meji stri in pomočniki ne ho poravnan daz*esf Keliai© pomočniki jutri delati Ljubljana, 2. oktobra Razumljivo je, da naraščanje draginje spremljajo Številna mezdna gibanja. Ko že pride do dirke med cenami in mezdami (cene so seveda vedno spredaj), ne moremo pričakovati, da se bodo mezde zaustavile prej kakor cene. Zvišanje mezd seveda zopet vpliva na cene in — začarani krog je sklenjen. To pa seveda ni razlog, da bi lahko kdo trdil, češ zahteva po zvišanju mezd ni upravičena, ker bi zvišanje vplivalo neugodno na cene. Zadevo je treba vzeti drugače v roke. Ob tej priliki pa samo poročamo o enem izmed mezdnih gibanj; ijubljanski čevljarski pomočniki, organizirani v sekciji čevljarjev Splošne de-(lavske strokovne zveze, zahtevajo zvišanje n. zd. Pogajanja se vlečejo že dolgo. Neposrednih pogajanj med zastopniki delodajalcev in delojemalcev ni več; po predpisih uredbe o minimalnih mezdah, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodni-štvu je bila rešitev spora prepuščena pristojni upravni oblasti. Po predpisih te uredbe lahko oblast skliče dve poravnalni obravnavi; če na njih ne pride do sporazuma, je delavstvu dovoljena svobodna sindikalna akcija, to se pravi, da sme stavkati. Delavstvo se pa lahko odloči tudi za oblastno razsodništvo. Do sestave razsodišča, ki ga sestavljajo po dva zastopnika delodajalcev in delojemalcev in zastopnik oblasti (ban), pride, če sta za to sporazumni obe stranki. Vprašanje - zvišanja mezd ljubljanskih čevljarskih pomočnikov ni bilo rešeno na poravnalnih obravnavah: prva obravnava je bila 20. septembra. Delavstvo je prvot- no zahtevalo zvišanje mezd za 35%. Na prvi obravnavi so delodajalci pristali na 5% zvišanje mezd, zastopniki delavcev pa so nekoliko popustili od prvotne zahteve ter so zahtevali, naj bi jim mezde zvišali za 30#. Pri drugi obravnavi v ponedeljek so mojstri še navrgli 10^c, pomočniki pa so popustili za 5°/o. Mojstri niso več dodali, pomočniki pa tudi ne popustili od svojih zahtev, tako da tudi druga obravnava ni bila uspešna, čeprav je med obema predlogoma Ie 5(vc razlike. V ponedeljek zvečer so se organizirani pomočniki sestali v gostilni »Pn novem svetu«. Izmed okrog 120 v Ljubljani zaposlenih čevljarskih pomočnikov, se jih ie sestanka udeležilo 87. Soglasno so odklonili ponudbo delodajalcev, naj bi se mezde zvišale za 15°/o in sklenili, da bodo vztrajali pri svoji zahtevi. Če mojstri ne bodo pristali na zahtevo, naj se mezde zvišajo za 20° o, bodo pomočniki jutr* zapustili delo. Toda pripravljeni so prepustiti rešitev spora tudi razsodni£tvu. če delodajalci pristanejo, naj razsodi razsodišče, za koliko je treba mezde zvijati. Delavska organizacija je poslala Združbi čevljarjev v Ljubljani (deledajalski organizaciji) dopis s sporočilom o delavskih sklepih. V dopisu so prosili, naj bi deloda-jalska organizacija odgovorila do danes opoldne, ali je pripravljena ugoditi delavski zahtevi, naj bi se mezde zvišale za 20 odstotkov, ali, če le sporazumna, da o višini mezd razsoja ob-astnr! razsodišče. Če bi delodajalci odklonili oba predloga, se bo jutri začela stavka. Pomočniki so na sestanku vsi glasovali za stavko Pregled živilskih cen v Ljubljani Znatne so že razlike med cenami zdaj in pred mesecem Ljubljana, 2. oktobra Ni posebno prijetno obujati spominov na cene živil prejšnje mesece, še manj pa v prejšoijih letih. Draginja, ki se nam je zdela prve mesece le začasen pojav, je postala zdaj hudournik, ki ga ne zna več nihče zajeziti. Pričakovali smo, da se bodo cene sčasoma ustalile ter da bo zavladal red na tržiščih. Zdaj pa mora sprevideti vsak, da je zlo mnogo globlje ter da ga niso začeli zdraviti pri koreninah. To zlo imenujemo včasih tudd z drugo besedo, n. pr. brezvestna spekulacija. Draginja ima pač svoje vzroke. Ne sinemo sicer reći, da je edini vzrok spekulacija; eden izmed njenih vzrokov je tudi večji obtok denarja in podražitev airoviri na mednarodnih tržlšcib. Podraženi industrijski izdelki seveda vplivajo tudi na cene kmetijskih pridelkov. V taksnih razmerah je pa tudi dovolj prilike za spekulacijo. Pobijanje spekulacije bi imelo pomen, če bi začeli pri produ centih in ne šele -pri zadnjem prcoajalcu. Ko so začeli maksimirati cene, so izvzeli kmetijske pridelke, to se pravi najvažnejša živila. Spekulacija z živili je bila torej svobodna. Ko je pa že r\islo do maksimiranja cen v nekaterih strokah, ni bilo dovclj ukrenjeno. ca bi bilo tucE dovolj blaga po teh cenah naprodaj in ko so bile cene maksimirane, bi tudi morrle c-stati nespremenjene. V nekaterih državah se jim je posrečilo preprečiti vsako podraievanje živil, zato smemo trditi, da bi tudi pri nas lahko vsaj znatno ublažili draginjo, če bi se dela lotili ob pravem času ' v Draginja seveda ne korenini na našem živilskem trgu. Zato tudi niso posebne razlike med cenami živil v Ljubljani in drugih krajih. Razlike so pa med sedanjimi in prejšnjimi cenami. Znatne razlike so že med cenami z'i a j in pred mesecem. Zdaj je govedina I. vrste po 16 do 18 din kg, pred mesecem je bila po 14 do 16 din; II. vrste je po 13—15 din (12—14 pred mesecem). Teletina I. vrste je po 18 din (14 do 16) in druge vrste po 14—16 din (14). Svinjina se je podražila celo na 18—24 din prve in druge vrste, med tem ko je bila pred mesecem po 16—19 din. v gospodarskih listih smo čitali, da je dovolj prafičev pršutarjev ter da je mnogo večje povpraševanje po tako zvanih apeharjlh, ces zato se boo pršutarji pocenili in svinjina ne bo dražja kljub podražitvi slanine. Te napovedi se niso uresničile. Znano je, da so bile včeraj objavljene nova maksimirane cene za meso in slanino V Ljubljani Zdaj je slanina po 2S—25 din T~ 'pred mesecem po 18—21). Zelo 9© je ^odrržila tudi mast. na 28 din kg (22--23). Prska lena svinjina (gnjat) je zdaj po 28 do 30 din kg (24). Podražila se je tudi perutnina. Ce se podraži drugo meso, se adi že kakor samo ob sebi umljivo, da s* podraži tudi perutnina. Živi piščanci so po 16 dO 80 din (pred mesecem po 12—25j. Zaklan*) plačance zdaj prodajajo po 32 do 36 din k# (32—35). Zaklane kokoši 30 pa vendar naprodaj po nespremenjenih cenah, po 25 do 28 din kg. Jajca se stalno podra-žujejo in danes so jih prodajali nekoliko lepša v splošnem po 1.50 din kos. Pred mesecem so bila jajca se po dinarju. Včeraj so bile tudi objavljene maksimirane cene tako zvanega enotnega kruha, in sicer 5.15 din kg. Zemlje so po dinarju, a morajo tehtati najmanj 8 d kg. Pravega enotnega kruha v Ljubljani v resnici še nimamo. Razlike so med kruhom posameznih pekarn. Peki imajo velike težave s nabavo moke, ker tako zvane enotne moke še vedno ni dovolj naprodaj. Banatski žitni trgovci, odn. mlinarji izrabljajo sedanje razmere po mili volji ter diktirajo kupcem, kakšne vrste moko naj kupijo, n. pr. če kupiš toliko vreč cenejše moke, moraš kupiti določeno količino najdražje pšenične moke, ki je v nadrobni prodaji po 8—9 din kg. Trgovci z moko pa zopet pritiskajo na peke. Pred mesecem je bila moka stev. 0 po 5—5.75 din kg. Moko št. 4 so prodajali po 4.50—4.75 din, zdaj je po 5 din. Razen mlevskih izdelkov se je zelo podražilo tudi razno drugo špecerijsko blago. Najdražje je pač olje. Zdaj je naprodaj najdražje olivno olje, ki je po 40 tlo 44 din liter, med tem ko je bilo pred mesecem še nekaj navadnega jedilnega olja po 18—24 din. fi-nejše namizno olje je pa bilo po 24—44 din. Kava >Portorico«s: je zdaj po 96—103 din kg (94—100), »Santos« po 86—96 (82 —88), >Rioc po 84—92 (80—84), prazen a kava I vrste je po 120—132 din (120— 126), druge vrste po 108—120 (96—108) in tretje vrste po 96—108 (94—100). Lahko bi navedli še več primerov podražitev, toda saj dokazujejo dovolj že ti, kako draginja še vedno »galopira«. Cene zelenjave in sadja ne vplivajo bistveno na življenjske stroške. V zadnjih tednih so ostale cene zelenjave, sočivja in sadja v glavnem nespremenjene. Zdaj je naprodaj precej domačih jabolk. Kmetice so jih danes prodajale povprečno po 5—6 din kg. Naprodaj je bilo tudi precej gobanov (jurčkov), in sicer po 12 do 14 din kg. Trg je bil v splošnem nekoliko slabše založen zaradi slabega vremena. Krompirja ni bilo naprodaj na debelo. Ce bo prihodnje tržne dni lepše vreme, bo nedvomno naprodaj Še precej krompirja na debela KOLEDAR Danes: Sreda, 2. otkobra: Angeli varuhi DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: V ženskem carstvu Kino Union: Minjin in Požarski Kino Sloga.; Vesela fekota Kino Moste: Fanfara ljubezni Razstava slik akad. slikarja Rika De- benjaka v Jakopičevem paviljonu odprta od 9.—18. Razstava slikarja Ljuba Ravnikarja v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti Št. 3. V. top prost DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. <&$pod s:ta Znano je da ljubljanske ure ne gredo pravilno — mislimo v giavnem javne ure. V splošnem pa so vse ljubljanske ure precej nezanesljive, saj niti pti urar jih tako z\'ani »kroaometri«, ki naj slu2ijo reklami, ne kažejo vedno pravega časa. Morda ta ali oni, vendar pokažejo ob primerjavi toliko razlike, da je radovedni regulator lastne žepne ure slednjič ves zbegan in čaka na napoved pravega čase radijskega napovedovalca. No, pa še tu menda ni vedno vse v redu aH pa so spet naše ure zanič, kajti naslednji dan že opazimo na kazalcih večjo ali manjšo razliko Ko pa zazvoni poldne po ljubljanskih cerkvah, šele opazimo zmešnjavo v času! Sredi mesta je poldne, kadar je, zunaj na periferiji pa tudi kadar je, le s to razliko, da ima vsaka cerkev še posebei svoj poldne, pa seveda tudi svojo uro in svojega mežnar ja. Kaj pa električne ure na reklamnih kioskih? Po njih bi se menda ravnala vesoljna Ljubljana, če... Če bi šle res pravilno! Pa tudi te ne gredo, niso nikoli šle in menda nikoli ne bodo. Ena navadno prehiteva, druga zaostaja, tretja pa včasih sploh počiva in ne mara naprej kakor da upehana ne more, čeprav jo napaja z energijo vsa sila mestne elektrarne. Zgodi pa se tudi, da javna električna ura kar čez noč izgine. Tako so demontirali javno uro v Zvezdi, te dni pa je izginila še javna ura z otoka na Ajdovščini. Zaenkrat stoji namestu ure nekak zaboj, ki zakriva ves prepereli temelj. Tega bodo le počasi spravili v red in morda šele čez tedne uro spet postavili nazaj, zato da bo vsaj ena ura v mestu res šla pravilno... Če bo le res... Požar v Mokronogu Mokronog, 2. oktobra V Mokronogu si je približno pred dvema letoma uredil g. Miler v večjem obsegu zajčarno. kjer goji pristno pasmo angor-flkih kuncev. V tem času ae je pomnožilo število kuncev na. par sto. od katerih pridobiva volno. Poleg zajčarne ima tudi druga poslopja za shrambo krme za kunce in svoje stanovanje. Vse stavbe so večinoma lesene. V petek okrog dveh popoldne, ko gospodarja ni bilo doma, je pričelo goreti rn ogenj je v kratkem objel malone vse objekte. Ker je primanjkovalo tudi vode, Je bilo gašenje otežkočeno, tako da je požar uničil skoro vse stavbe. Zgorelo je do 60 kuncev, velika množina ovsa in sena za krmljenje kuncev, precejšnja množina volne, ki so jo dobili od kuncev, motorno kolo 3 prikolico ter razno orodje, kakor tudi vsa oprema v stanovanju lastnika. Skoda, maša nad 200.OOO din. Kako je nastal požar, se ne ve. Nekateri domnevajo, da je prišla živo apno, 9 katerim posipljejo zajčjo krmo, v dotlko z mo-kr::c in se je vnelo ter tako po s kuni zanetilo požar. Mogoče je tudi, da je zakrivila požar neprevidnost, ko so v kleti spravljali pridelke in je plamen sveče prišel v dotiko s krmo. Ta nesreča je zopet nov dokaz. kako nujno potreben bi bil vodovod v Mokronogu.__________ — Radio Lubljana oddaja danes ob 21. klavirska tria skladateljev Arniča, Oeterca in Skerjanca v izvedbi gdč. Ornikove, gg. fiedlbauerja in Lipovška, fitev. 225 »SLOVENSKI NAROD«, veda, S. oktobre, 1040. Stran S V ruskem veKfilmu IKJ1N IN POŽARSKI KINO UNION — Tel. 22-21 sodeluje poleg najboljših ruskih igralcev moskovski simfonični orkester spremljan s pevskim zborom. — Odlična režija in veličastni prizori! Predstave ob 16., 19. in 21. url? i Salve smeha odmevajo po vseh kinodvoranah, kadar doživljata STANLIO In OLIO svoje odlične pustolovščine! w» T? ane» ob 16., 19. In 21. uri. K^SO SLOGA, tel. 27-30 DNEVNE VESTI — General Kukaviclć odhaja iz LJubljane. Te dni zapusti Ljubljano popularni general Kukavičič. Kolikor se ni mogel posloviti osebno od mnogih svojih prijateljev in znancev, stori to tem potem, želeč jim obilo sreče. General Kukavičič sicer ni bil dolgo v Ljubljani, toda med nami je našel toliko iskrenih prijateljev, da je že to najboljši dokaz njegove priljubljenosti. Želimo mu na novem službenem mestu mnogo sreče in uspehov! — Pred reorganizacijo Zveze mest. V Zagrebu ie bila včerai seja odbora za proučevanje vprašanja Zveze mest. Zagrebško mestno zastopstvo ie dalo Dobudo za reorganizacijo Zveze in naročilo zagrebškemu magistratu na1 organizira v ta namen anketo. Večina mest ie na anketo že odvarila. Odločitev o reorganizaeiii bo padla na prihodnjem občnem zboru Zveze mest. Mesta v banovini Hrvatski nameravajo ustanoviti svoio zvezo. — 2,000.000 ksr tobaka za Nemčijo. V nedeljo ie bil v Mostariu občni zbor Združenja sadil cev tobaka v Hercegovini. Udeležil se ga je tudi minister dr. Bariša Smo-ljan. Govoreč o letošnji letini koruze je minister izjavil, da io bomo imeii letos ckros 500.000 vagonov, sami io pa potrebujemo okrog 300.000 vagonov. Zato se nam glede prehrane ni treba bati pomanjkanja. Minister ie tudi izjavil, da so se pričela pogajanja z nemško tobačno rezilo, ki hoče. da i i zagotovimo 2.000.000 kg tobaka letno. Naši sadilici tobaka na i se odločijo. Za Nemčijo namenjeni tobak bi se prodajal na isti način, po istem ceniku m preko Istih stanic. samo da bi tisti sadilci. k: bi se odločili pridelovati tobak za Nemčijo, ne mogli pridelovati tobaka za na**> upravo državnih monopolov ali pa nasprotno. — 10,000.000 din za nakup semen. Trgovinski minister je izdal odlok, da se dovoli iz fonda Prizada ravnateljstvu za prehrano 10.000.000 din za nakup semen. To ie že tretji večji kredit iz sredstev Prizada, dovoljen letos raznim ustanovam za rakup semen. Prvi kredit je bil dan spomladi banskim upravam za povečanje njihovih semenskih fondov in sicer 4.500.000 din. kmalu potem pa še 5,000.000 din. — Nova uredite* prodaje mila. Današnje vSlužbene novine« objavljajo norme za milo, ki jih je izdal j'-goslovenski narodni odbor za normalizacijo na temelju čl. 7 o normalizaciji. Norme določajo, da se sme trdo pralno milo v bodoče prodajati samo v kosih po 100. 250 m 500 gr. normalne teže odnosno teže v svežem stanju. Na vsakem milu mora biti napisano ime tvrd-ke in zaščitni znak. Za pravilnost teže in kakovost mila jamči izdelovalec, če pa njega nI mogeče najti, odgovarja prodajalec. Odrejene so vrste trdega pralnega mila, ki se deli v dve vrsti: trdo jedrajsto milo in polnjeno milo. Določeno je tudi kako mora biti sestavljeno eno in drugo milo. Te norme se pa ne nanašajo na trdo milo, namenjeno izključno v industrijske svrhe. Na milu, izdelanem v inozemstvu, mora biti vtisnjeno ime aH tvrdka, ki pošilja milo v promet. Razen tega pa tudi sedež tvrdke. — Čudno podjetje, v Zagrebu je francosko podjetje Sodoad, ki izdeluje ki'dk. Zastopnikom francoskega kapitala so izročili zastopniki delavske organizacije že v začetku junija zahtevo, naj zvišajo delavcem mezde. Generalni ravnatelj podjetja Jacques de Cock je pa že več mescev od-s ton. Razen tega pa ni točno znano, kje je zdaj centrala podjetja. Eni pravijo, da se je preselila celo v Montreal v Kanadi, po drugih vesteh pa. naj bi bila v Llsabonl. Delavci zdaj zahtevajo, naj oblastvo postavi v podjetje komisarja. — Iz »Službenega lista«. »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine št. 79. z dne 1. oktobra objavlja uredbo o spremembah In dopolnitvah zakona o Narodni banki kraljevine Jugoslavije, uredbo o avtentičnem tolmačenju prvega, petega in šestega odstavka S 47. finančnega zakona za Mo 1939 '40, spremembe pravilnika o opravljanju profesorske preizkušnje za profesorje nižjih kmetijskih šol, odločbo o uvrstitvi Španije v devizno-pravnem pogledu med neklirinške države, popravek o uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice, od-rrdbo o minimalnih mezdah za nekvalificiran? delavce (delavke), razglas o razdelitvi porečja Drave od Ptuja navzdol in porečja Mure na ribarske okraje, spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine in razr.e objave iz »Službenih novin«. — Vojaki ne bodo jedli enotnega kruha. Vojni minister je izdal naredbo, s katero se določa glede na uredbo o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom in glede na določbe o enotnem ljudskem kruhu, da ostane kmh za vojsko kakor doslej, ker te odredbe ne nasprotujejo uredbi. — Mirno lahko čakamo na novo žetev. Prometni minister inž. Nikola Beslič je imel včeraj v Sarajevu z načelniki železni "kega ravnateljstva posvetovanje, po katerem je sprejel novinarje in jim med drugim izjavil, da je glavni namen njegovega prihoda pravi'.na razdelitev vagonov za dovoz hrane v pasivne kraje. O prehrani prebivalstva je dejal, da je vsak strah v tem pogledu neutemeljen. Bojazen izvira samo iz psihoze, ki se je pojavila v zvezi z vojno med našim ljudstvom. Minister Je pa izjavil, da smo lahko mirni in da bomo brez pretresljajev dočakali novo žetev. — ProfTajm centrala aprovlzacijsklh mlinov. Te dni bo ustanovljena prodajna centrala aproviracijskih mlinov s sedežem v Beogradu Ti mlini bodo delali izključno za potrebe občinskih in dragih aproviza-cijskih ustanov. — Plačevanje nemškega blaga v dinarjih. V zvezi z izpremembami v jugo«lov«isko-nemškem prometu so nekateri sprožili vprašanje. aH bodo nastale kakšne izpre-membe v obveznostih naših uvoznikov za kupljeno blago v Nemčiji glede plači! v dinarjih. Na pristojnem mestu odgovarjajo na to vprašanje, da lahko plačujejo naši uvozniki v Nemčiji kupljeno b: o kakor doslej. Teh obveznosti je komaj za deset milijonov dinarjev. — še Gane* in jutri vpisujemo: Priglasite se za petdnevni avtoizlet po sončni Dalmaciji 7. oktobra! Najprijetnejše, najzanimivejše jesensko potovanje! Bela Krajina, Plitvička jezera, Lika, Split; ladja na Hvar; Trogir, Šibenik; slap Krke; preko Velebita; Senj, Sušak—Ljubljana. Znameniti kraji, zanimiva doživetja! Sončna Dalmacija — najlepša v jeseni! Informacije: >Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17-c. 374—n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, od časa do časa bo deževalo. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, na Visu, v Splitu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 24, v Kum boru 23. v Splitu 22, na Visu 19, na Rabu 18, v Beogradu 15, v Zagrebu in Sarajevu 14, v Ljubljani 10.2, v Mariboru 9.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.4, temperatura je znašala 9.0. — Nesreče. Na Bloški polici je neznan avtomobilist podrl 411etnega posestnika Matijo Korena iz Podcerkve. Koren si je zlomil desno nogo in se pobil tudi po glavi. — Delavec Stanko Likar, zaposlen pri stavbni družbi »Tehna« je na Golniku padel s stavbnega odra in sri zlomil desno nogo. — Kmečki delavec Jože Belič iz Cerknice je na polju razbijal kamenje, pri tem pa mu je oster drobec priletel v desno oko in mu ga občutno poškodoval. — Hujšo ne??rečo je včeraj popoldne doživel tudi orožniški kaplar Matija Horvat, šel je po službenih opravkih po progi na kolodvor v Zalog, pa ga je butnil vagon v stran. Horvat je obležal tik proge poškodovan po vsem telesu, dobil pa je tudi notranje poškodbe. — V obupu pila jod. Snoči so prepeljali v ljubljansko bolnico 25 letno tovarniško delavko Ivano S. iz Stare Loke. Bila je nezavestna in so jo zdravniki komaj rešili. Nesrečnica je v obupu izpila večjo količino joda. Vzroka ni povedala. — Smrt pod vlakom. Jutmji brzi vlak, ki prihaja lz Sarajeva, je včeraj na progi pri Novem Selu povozil 351etnega kmeta Nikolo Mitroviča iz vasi Korača. Vse kaže, da je bil mož malo pijan in da je zakrivil nesrečo sam. — Sin ubil očeta. V vasi Rcviščani pri Bjelovaru se je odigrala v ponedeljek zjutraj težka rodbinska tragedija. Kmet Stjepan Iljevac je bil namenjen v gozd. Pred cdhodon. se je pa spri s svojim očetom Josipom, ki Je bil pijan Ir mu je branil vzeti s seboj hrano. Med prepirom je oče navalil na sina z nožem. Mati mu je hotela p; iskočiti na pomoč, pa si je obrezala obe roki. Sin je slednjič zgrabil očeta za roko in oba sta padla. Med ruvanjem na tleh je sin udaril očeta s polenom po glavi, da se je onesvestil. Oneaveščenega očeta je sin položil na posteljo, potem pa je odšel v gozd. Stari je pa še iste«ra dne umrl. — ponovna podražitev stekla. Domače tvornice stekla so nedavno zvišale cene svojim izdelkom za 10 %. Ker so se pa surovine ponovno podražile, so bile povišane cene stekla še za 10 9£. Stekleni izdelki so zdaj za 20 % dražji, kakor so bili še nedavno. — čuden vzrok sam°mora. Kmet Bolto Lukač iz vasi Križanec blizu Varaždina se je ustrelil, ker je porodila njegova 18letna hči nezakonskega otroka. Hoteli so ga prepeljati v bolnico, pa je že med prevozom umri. — V obrambi brata Izgubil življenje. Na žegnanju v vasi Trubar blizu Banjaluke je nastal prepir in pretep, v katerem je izgubil življenje kmet Nikola Rochč. Po maši se je njegov brat Uja spri s kmetom Dušanom Babicem, ki ga je žalil. Zanj se je zavzel njegov brat Dušan. Odšel je za Babičem in se je spri z njim. Iz prepira se je razvil pretep, med katerim je Babic Rodiča zabodel z nožem. — Afera s ponarejanjem dolarskih čekov se širi. V Zagrebu so odkrili afero s ponarejanjem dolarskih čekov. Aretirali so že nad 20 krivcev in afera se vedno bolj širi. Gre za milijonske zneske. Iz LfuMfane —lj Vode na Barju so še malo narasle. Kakor smo domnevali včeraj, se vreme še vedno ni popravilo in je težko reči, kdaj se bo. K sreči je pa včeraj popoldne prenehalo deževati vsaj za nekaj časa. Do davi (v 24 urah) so namerili v Ljubljani 6.4 mm dežja, kar ni mnogo. Vendar so vode na Barju od včeraj dopoldne še vedno nekoliko narasle. Tako je bila Ljubljanica na špici včeraj 1.20 m nad normalo, danes pa 1.30 m. Večjih poplav na Barju še ni. Poplavljeni so le pašniki v nižjih legah. Ceste so še vse prehodne, —lj Ljubljana v luči kriminalitete. V zadnjih treh mesecih je bilo v ljubljanskem okolišu zabeleženih blizu 500 tatvin, 17 poneverb, 23 prevar in 2 primera izsiljevanja. Kakor pravijo na policijski upravi, zakrivijo več kriininalnih. dejanj tujci. Policiji je bilo prijavljenih v tretjem četrtletju tudi 676 prekrškov cestno policijskega reda, prav neugnani pa so še vedno kalile i nočnega miru. Samo na globah so plačali zadnji čas lepe tisočake, vseh kalile ev nočnega miru pa so prijavili stražniki 308. —lj Vojaški pregled živine in prevoznih sredstev je odrejen, zato se pozivajo vsi lastniki, da najkasneje do sobote 5. t. m. prijavijo mestnemu vojaškemu .uradu na Ambroževem trgu št. 7.-I. soba 3 vso živino, opremo in vozove, ki Jih doslej še niso prijavili, kakor tudi vse spremembe, ki so nastopile od zadnje prijave. Ker bo pri pregledu Izstavljena za vsakega konja posebna izkaznica, brez katere konja v bodoče ne bo mogoče več prodati, se lastniki v lastnem interesu opozarjajo, da točno prijavijo vse svoje konje. u— Francoski tečaji za odrasle na moškem učiteljišču v Ljubljani, za začetnike, nadaljevalni tečaj! In konverzacija, so se pričeli dne 1. oktobra 1940. Francoski in- štitut obvešča interesente, da se še nadalje vrši vpis novih frekventantov pri slu-žiteiju omenjenega učiteljišča g. Miklav-čiču, kjer se dobe tudi potrebne informacije. Ukovina je mesečno din 20. —lj Upokojeno učiteij&tvo bo imelo odslej sestanek vsak prvi delavni četrtek ob 4. pri Novem svetu — Prešernova soba. Vabljeni vsi. u— Novi II- zaoetni&ki plesni tečaj za novince-dame in go®p°de otvori ta petek 4. t. m. ob 20. Jenkova plesna šola v Kazini. Informacije tuci za posebne ure in vpisovanje proti legitjjniranju dnevno od 11. do 13. in od 15. do 19. Dijakl-akademiki Iroajo popust- (—) —lj Katalin Karadyjeva — nova zvezda na filmskem nebu! V prekrasnem madžarskem filmu »Umirajoča pomlade, čigar premiera bo drevi v kinu Matici, bodo Ljubljančani spoznali eno največjih in najslavnejših umetnic madžarskega filma, mlado Katalin Karadvjevo. Ta igralka, ki je stara kemaj 21 let, uživa že danes slavo po vsem svetu in to v prvi vrsti zaradi svoje dovršene kreacije v filmu >TJmira-joča pomlad-, ki je bil igran po vsej Evropi s senzacionalnim uspehom. Pariš, kjer je bila >Umirajoča pomlad« predvajana poinih 8 mesecev v enem največjih bulvar-skih kinematografov, je bil navdušen nad lepo mlado Madžarko in jo je primerjal s svojo ljubljenko Danielle Darrieux. Splošno so jo tam imenovali »madžarska Danielle Darrieux«. Prepričani smo, da se bo tuci Ljubljana mahoma ogrela za novo filmsko zvezdo in za njen prvi veliki film i Umirajoča pomlad«. Film je napravljen po najlepšem romanu madžarskega pisatelja Lajosa Ziiahvja in nam opisuje tragedijo burnega ljubavnega romana polnegn ognjevite strasti. Nepozabna je muzika Polgarja Tiborja, ki preveva ves film in ki deluje s prav posebnim čarom na gledalca. Partner Katarine Karadvjeve v »Umirajoči pomladi« je Javor Pal, eden najznamenitejših budimpeštanskih odrskih in filmskih igralcev. 2271 — lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FK. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. S. 1. —lj Združenje mesarjev in "lobasičarjev v Ljubljani naznanja članorn in oenj. občinstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice ob nedeljah in praznikih zaprte in to za čas od 1. oktobra 1940. do 1. maja 1941. 384—n u — Aktivni podoficirji ljubljanske garnizije prirede v soboto dne 5. t m. ob 20. v zgornjih prostorih Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici družabni večer Vabijo se vsi rezervni podoficirji. njih rodbine in prijatelji, da se tega družabnega večera udeleže v Čim večjem številu —lj Ne več v Frančiškanski ulici, temveč v Tavčarjevi, naspro+i Preloga, je sedaj strokovni urar F. BazelJ, ure, zlatnina. VSAKDO NAJ SI CIM PREJ PRESKRBI SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE V ZADRUŽNI HRANILNICI Dalmatinova ulica 6 Pri zadnjem žrebanja je zadela pri nas kupljena srečka stev 17.425 loo.ooo.— dinarjev raSčaja vsak torek in petek od 19. do 20.15, ženskega naraščaja vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. Redna telovadba članov je vsak torek in petek od 20.15 do 22. ure, redna telovadba članic pa vsak ponedeljek in četrtek in sicer: I. o-delek članic od 19.30 do 20.30, II. oddelek članic pa. od 20.10 do 21.15. Vpisovanje je pri vseh oddelkih vsako telovadno uro pri vodnikih oddelka do 15. oktobra. Po tem roku ne bo vpisovanja, ker se bodo oddelki pripravljali za akademijo, ki bo 30. novembra. Načelnistvo Sokola I. Iz Celja SOKOL — Sokol I Ljubljana Tabor opozarja starše dece in naraščaja, da je redna telovadba moške dece vsak ponedeljek in četrtek od IS. do 19.. ženske dece vsak torek in petek od 18. do 19., moškega na- —c Kazni zaradi nai -janja cen. Pred-stojništvo je kaznovalo sodem oseb v Celju zaradi navijanja cen. Tako so kaznovani: 2 trgovca Specerista, 2 mesarja ter 1 trgovec manufakturist in 1 gosti'ničar vsak na 2000 dip, 1 gostilničar pa na 1000 din gic-be. Zaradi navijanja cen je prijavljenih še več oseb. V nekaj dneh bodo izrečene nadaljnje policijske kazni. —c Ljudsko vseučilišče v Celju je imelo v ponedeljek zvečer občni zbor, na katerem je počastilo spomin svojega ustanovitelja in častnega člana, pokojnega znanstvenika in nacionalnega delavca vladnega svetnika Emilijana Lileka, ki je predsedoval Ljudskemu vseučilišču 19 let. V preteklem poslovnem letu je priredilo Ljudsko vseučilišče 22 predavanj in ciklus pedagoških predavanj. Vsa predavanja je obiskalo 1710 poslušalcev, povprečni obisk pa se ,4e dvignil od 65 na 78. Zlasti je naraslo število poslušalcev lz delavskih vrst. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji podpredsednik g. ravnatelj Franc Ci-lenšek, poleg dosedanjih odbornikov pa sta bila na novo Izvoljena v odbor gg. dr. Drago Musič in prof. dr. Lino Legifla. —c Tujski promet, umrljivost in brezposelnost. V mesecu septembru je obiskalo Celje 1428 tujcev (1358 Jugoslovenov in 70 inozemcev) nasproti 1569 v letošnjem avgustu in 1047 v lanskem septembru. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 44 oseb in sicer 13 v mestu in 31 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 30. septembra na novo prijavilo 10S brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 53 oseb, posredovanj je bilo 44, odpotovalo je 32, odpadlo pa 46 oseb. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 290 brezposelnih (150 moških m 140 žensk) nasproti 304 (161 moškim m 143 ženskam) dne 20. septembra. Delo dobi 15 rudarjev, 2 hlapca, 1 oskrbnik, 8 ku-hmic, 7 kmečki! dekel, 2 postrežnici in 1 sobarica. —c Drug drugega sta poškodovala v pretepu 22-letni delavec Pavel Rozman in 27-iejai delavec Jože Lipar, oba s Klj-.kove goj-e pri Sromljah. Zaradi tega je okrožno sodišče v Celju obsodilo Rozmana na 3 mesece, Liparja pa na 20 dni zapora. —c Dve oprostilni sodbi. Okrožno sodišče v Celju je v torek oprostilo 70-letno Ivano Ocvirkovo iz Velenja, ki je bila obtožena, da je izmaknila posestniku Red-naku 300 din Prav tako je oprostilo 35-letnega Ivana Palmana iz Konjic, ki ga je bilo sresko sodišče obsodilo zaradi pretepa. Jankovič obsojen zaradi uboja Ljubljana. 2. oktobra Pred tedni smo poročali o razpravi proti delavcu Stanku Jankoviču iz Cme vasi, ki je bil obtožen, da je na pustn«.« nedeljo dne 5. februarja v gostilni pri Mokarju na Ižanski cesti z žepnim nožem zabodei posestnika Feliksa Škafarja, ki je dne IV, februarja podlegel težki poškodbi. Tedaj je Jankovič v pretepu poškodoval tudi posestnika J. Vidmarja. Prva razprava je bi-ln preložena. Sodišče je zaslišalo še več prič in zdaj zaključilo drugo razpravo, ki se je končala s sodbo, po kateri je bil Jankovič zaradi uboja obsojen na 2 leti in pol robije. Glede poškodbe, ki jr je prizadejal Vidmar ?, je bil tudi spoznan za krivega, toda lc zaradi prekoračenega silobrana. Obtožencev branilec dr. Dinkc Puc je prijavil revizijo in priziv, prav tako pa je storil tudi državni pravdnik dr Lučovnik. Zasebna udeleženka vdova žrtve Feliksa Škafarja, ki jo je zastopal odvetnik dr Zupančič, je bila glede nekaterih svojih zahtevkov zavrnjena na pot civilne pravde Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 2. oktobra: Razvalina življenja. Red sreda Četrtek, 3. oktobra: Romeo in Julija. Red A- Petek, 4. oktobra: Romeo in Julija. Izven Sobota, 5. oktobra: Kovarstvo in ljubezen. Red premierski Nedelja, 6. oktobra: Kovarstvo in ljubezen. Izven Gostovanje režiserja Petra Malca iz Maribor: i v naši drami. Mariborski režiHer Peter Malec, ki je zrežiral pred nekaj leti z uspehom Arxovo dramo »Izdaja pri No-vari«, pripravlja uprizoritev Schillerjevega dela »Kovarstvo in ljubezen«. Premiera bo v soboto 5. t. m. za red premierski. OPEKA Začetek ob 20. uri Sreda, 2. oktobra: Grof Luksemburški. Opereta. Red premierski Četrtek, 3. oktobra: Fidelio. Red četrtek Petek, 4- oktobra: Zaprto. Sobota, 5. oktobra: Grof Luksemburški. Izven MALI OGL Beseda 50 par, davek posebej Praklici. izjave oeseda din l.— davek posebej £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din JABOLKA kosmatince In druge vrste razpošiljamo v košarah po 12 kg din 56 pv> povzetju. Braća Papo, Lukavac. 2262 Poslužite se malih oglasov v »Slov, Narodu« U 80 najcenejši I ZA VSAKO PRILIKO aajboljša in najcenejša oblačila el n a ba v 1 te prS PRESKEB S v. Petra cesta 14 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din, »Julijana«, Gosposvetska c 12 to Frančiškanska ul. 3. 4. E» POHIŠTVO po naročilu, vsakovrstne stole, politiram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN, Breg 14. 1772 KLIŠEJE Vtč?AtVf1£ • III GO GB PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din LESENO STENO Z VRATI 180 cm široko. 310 cm visoko, lepo belo pleskano prodam. — Ogled od 3. do 4. ure popoldne v Šiški — Vc^inikova cesta 12. 2235 VEČ AVf O GUM 34X7, malo rabljenih, ugodno naprodaj. Poizvedbe pri Jezer-nik, vulkanizer, Celje, Samostanska ulica. 2263 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8 - din STROJ ZA ČIŠČENJE ŽIME in volne kupim. Pismene ponudbe pod »N. Peti« na upravo >Slov. Naroda«. 2274 Najboljši vodnik po radijskem sveto je „NAŠ VAL" Sporedi evropsKth postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela; novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled« nagradni natečaj, smeš ni ce Izhaja vsak petek in je tudi lepo C ust rt ran: UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. • • * • • m m • m • • • • • • • • • • • • • • • • • • m 9 • *•••••••«*• • • • • • • • • • «••**•» Toselahko f J7Vam pripeti. če se držite tegale presenetljivega novega recepta ra lepoto Vsako dekle je od nekdaj hrepenelo, da sliši opojno gle šepetaoih besed: »Obožujem Tele; tudi Vi jih lahko slišite — in sicer kmalu. Naglo lahko dosežete, de pride do izraza V a.-a dražest. podvojena privlačnost — da bo Veća nenjoFt ▼ resnici očarljiva, ker so znašli presenetljiv nov recept za lepoto. Ta recept bo tudi najtemnejšo, najbolj raskavo kožo napravil gladko in žametasto mehko — ustvaril Vam bo kožo, ki se je bo on tmarattt z užitkom dotaknil. Bleda, vela polt, polna aajedelcev in peg, poštene sveža, jasne in posebno drašestna Že v nekaj dneh. Poslušajte ta nasvet dermatologa: >Predi-gerirane smetane in oljčno olje imata izredno ugoden učinek ne lepšanje kože. Te sests-vine so, pomešane z drugimi, ki krepijo na-teza Jo in hranijo kožo. ▼aebovenl zdaj v dnevni hrani na kožo Tok al on (v beli. ne mestni). V S dneh bo ta dnevne hrene za kožo Tokelon polepšala Vaao kožo v tolikšni meri, da kaj takega niti sanjali niste. Z dnevno hrono za kožo Tokalon so uspešni rezultati ▼ vsakem primeru zajamčeni, sicer se Vam vrr.r 4enar « 9tran 4 Kako bomo odslej potovali Včeraj je stopila v veljavo nova železniška potniška tarifa — Kakšne izpre-membe nam prinaša Ljubljana, 2. oktobra S 1. oktobrom ]e stopila v veljavo nova tarifa za prevoz potnikov, prtljage in eks-presnega blaga na progah naših državnih železnic. Prevozne cene so ostale neizpre-menjene, pač pa se nova tarifa precej razlikuje od stare, in sicer ne samo v formalnem, temveč pri raznih odredbah tudi v materialnem pogledu. Znatne so izpremembe zlasti pri predpisih za nedeljska povratna potovanja. Po stari tarifi so blagajne na železniških postajah in Putnikovi potovalni uradi izdajali nedeljske povratne karte samo za potovanja v II. in III. razredu potniških vlakov in za razdalje od 11 do 250 km, po novi tarifi pa izdaja zdaj nedeljske povratne karte za vse razrede potniških in brzih vlakov in za razdalje od 11 do 300 km. Važna je tudi nova odredba, da. se potoniti z netieijskinu povratnimi kaj-tami ob praznikih, ki neuelji neposredno slede, lahko vrnejo tudi z lzleUiiskirrn vlaki, če so ti v prometu. Ce je torej ponedeljek praznik, se potnik z nedeljsko povratno karto lahko vrne z večernim prazničnim izletni&kim vlakom in ne kakor doslej že najkasneje do 12 ure. Po novi tarifi so možna nedeljska povratna potovanja tudi na razdalji- preko 300 km, vendar pa mora potnik za razliko preko 300 km pri odhodu in povratku plačati normalno vozno ceno. Ce je nedeljsko potovanje pri povratku daljše Kakor pri odhodu, plača potnik za razliko normalno vozno ceno. Cena voznih kart za izletiiiske vlake, ki so v prometu na turističnih progah, je po novi tarifi enaka ceni za nedeljske povratne karte, medtem ko je po stari tarifi za izletniške vlake veljal 50^>ni popust. Važna je tudi odredba nove tarife, da uprava državnih železnic lahko odpove izletniške vlake s samo objavo na potniških blagajnah železniških postaj. Ta nova odredba je za potnike na videz neprijetna, vendar pa bodo železniške uprave izletniške vlake s takšnimi objavami gotovo odpovedovale le v najnujnejših in vsem razumljivih primerih. Znatne in zelo ugodne izpremembe je prinesla nova tarifa v predpisih o skupinskih potovanjih. V tem pogledu je bila po stari tarifi določena tabela, na podlagi katere so bili popusti diferencirani po številu oseb, ki so sestavljale skupino, in po kilometraži predvidenega potovanja. Odredbe nove tarife so enostavnejše in bolj praktične. Skupine od 8 do 29 oneb uživajo zdaj S3% popusta., skupine 30 ali več oseb pa .">;;-<; popusta, Popust vetja za vse razrede potniških in brzih vlakov, vendar pa za najmanj 31 km vožnje. Otroci plačajo samo polovico. Pri skupinah od 15 do 49 oseb je dovoljena za enega vodjo skupine brezplačna vozovnica, pri skupinah od 50 do 99 oseb brezplačna vozovnica za dva vodja, pri skupinah nad 100 oseb pa brezplačna, vozovnica za tri vodje. Skurjinska potovanja morajo biti pismeno prijavljena odhodni železniški postaji ali pa Putnikovi biletarnici. Pri skupinah do 50 oseb morajo biti potovanja prijavljena najmanj 12 ur pred odhodom, pri večjih skupinah pa najmanj 24 ur pred odhodom vlaka, ki skupina z njim želi potovati. Tudi glede skupinskih potovanj s posebnimi vlaki so v novi tarifi nekatere izpremembe. Najmanjša vozna cena je znižana od 5000 na 3000 din. Jamstvo za posebni vlak znaša po novi tarifi samo 2000 din, dočim je po stari tarifi znašalo 3000 din. Na vsakih načetih 100 potnikov je po novi tarifi odobren brezplačen prevoz za enega vodjo. Glede ugodnosti za turistična potovanja naših državljanov — za potovanje radi zdravljenja ali odmora — nova tarifa žal ni prinesla nobenih izprememb. Nova tarifa celo izrecno določa, da mora vsak potnik, ki uživa za turistična potovanja dovoljeni oziroma določeni popust, na zahtevo železniških organov dokazati svojo identiteto z legitimacijo s sliko. V pogledu predpisov za turistična potovanja inozemcev po naši državi določa nova, tarifa manjše izpremembe. Znižane vozne karte za mladoporočence pri poročnih potovanjih imajo po novi tarifi veljavnost 10 dni in se potovanje lahko poljubno in brez potrdila pri postajnem dežurnem uradniku prekine. Po stari tarifi so imele te karte veljavnost navadnih voznih kart in so bfle tudi prekinitve ome- Polovična vožnja za skupine najmanj 4 članov raznih športnih in turističnih organizacij je po novi tarifi veljavna za vse potniške in brze vlake in za poljubne relacije, vsi člani skupine pa morajo seveda potovati v istem razredu. Legitimacije, na podlagi katerih se odobrava takšna polovična vožnja, imajo po novi tarifi veljavnost 3 leta, dočim so bile po stari tarifi veljavne samo eno leto. Predpisi o ugodnostih za posamezna dijaška potovanja so ostali v glavnem neizpremenjeni. pač pa je nova tarifa prinesla znatnejše izpremembe dosedanjih predpisov za šolske ekskurzije. Popust za takšne šolske ekskurzije, ki velja za skupine najmanj 10 dijakov, znaša zdaj samo 66T, dočim je prej znašal kar 75rrr. Na vsakih 10 dijakov ima po en profesor oziroma učitelj kot spremljevalec enak popust. Popust velja zdaj za m. razred potniških in brzin vlakov brez vsake omejitve v pogledu razdalje. Veljavnost vozne Jcarte za šolske ekskurzije je podaljšana na 15 dni za vsako potovanje v eni smeri, prekinitev potovanja pa je brez posebnega potrdila pri dežurnem postajnem uradniku dovoljena na vseh tistih postajah, ki so v vozni karti posebej označene. Važna je tudi odredba, da se mora vsaka šolska ekskurzija 8 dni pred nameravanim potovanjem pismeno prijaviti pristojni železniški direkciji in hkrati navesti postaje, kjer žele člani ekskurzije potovanje prekiniti. Tudi za predplačilne karte, za mesečne dijaške karte, za mesečne uradniške karte, za tedenske delavske karte in za peronske karte določa nova tarifa večje in manjše izpremembe. Nova tarifa tudi točno določa, kakšne morajo biti fotografije na legitimacijah, kđ jih prosilci predlagajo Železniškim ustanovam ali organom v zvezi s prošnjami za razne ugodnosti in popuste. K premieri »Grofa Luksemburškega« Prva predstava te Sonja Ivančačeva Ljubljana, 2. oktobra Prva opereta, ki bo uiprizorjena v letošnji sezoni, bo klasično Leharjevo delo, »Grof Luksemburški«. Ze lansko sezono smo videli, kako velika privlačna moč ie Lehar, posebno će so zasedene glavne Dartiie z opeTTumi močmi, kot ie bilo to v »Fras-quiri«. Ravnateljstvo Opere, ki želi nuditi občinstvu rudi operetne predstave v najboljši zasedbi, je zaposlilo v glavnih partijah novoangažirano članico Sonjo Ivanči-čevo in Jeana Francla. Vitka, pl a vol asa, svetlooka Ivančičeva, nam ie še v dobrem spominu. Nien lanski nastop v partiji »Lucije Lammarmoorskec, ie bil velik uspeh. Ker ie tudi igral-ko izvedla vlogo za začetnico naravnost presenetljivo, bi sklepali, da »ležijo« nienemu temperamentu tragični liki Zato ie nas temboli presenetilo deistvo. da io homo slišan letos v opereti. Vprašali smo io. kako se počuti v vlogi Angele »Ne vem. kako se bom znašla.« ie rekla smehljaje, a za tem dvomom, sta se za • iskrila posum in volia zastaviti vse moči za uspeh, » Veste, začetnica sem. Petle mi seveda ne dela nobenih težki^č oač Da je zame proza neka i popolnoma noveua Nikdar nisem mislila na to. da bi nastopala v opereti.« »Temveč le v operi?« »Niti to ne,« se smeje »Hotela sem postati pevska pedagoginja; a prvotno tudi to ne. Studirala sem na Dunaiu kla\ir. z namenom, da postanem oianisika Prav slučajno in boli za zabavo, kakor pa s kakim resnim namenom, sem oričela četi Ko sem si dala preizkusiti glas. ie moi profesor ugotovil, da imam liričen sopran Kei me je petie zelo veselilo, sem ea Dričel i študirati polee klavirja Sčasom sem postala koloraturka Seveda tudi studii kla viria nisem smela zanemarjati. čeDrav ie pomenil vsak dan osem ur vaie in ie bilo oboie prav težko združiti Ve^da ua sem imela raje Detie neso klavir« »In misel na opero?« »Na to nisem mislila Sele v zadnjen letu mojega študija na konservatoriiu sem se pričela baviti z mislijo nanjo Poterr sem odšla v Italijo kier sem načtudira';-najrazličnejše operne partije. Lani sem b> butirala. letos Da so mi ponudil: nr.strD opereti. Mika me poskus, čeprav prizna da me opereta sama ne bi moela 7a train zadovoljiti. Vprašanje ^e seveda če bom operete bo dre vi sploh uspela. O tem o orno sodili do premieri. Opereta ni lahka stroka in zahteva rutiniranega igralca, pevca in plesalca.« »Res je, toda dovoli primerov imamo, da je nastopanje v njej sorostilo marsikakesa pevca v igralskem pogledu in mu dalo odersko rutino, ki bi si io sicer z mnogo večjim trudom in v dališem času pridobil Kako se počutite v partiji Angele?« »Operetne partije so pisane dovoli nizko in nimajo s koloraruro nič skupnega. Torej bo to preizkušnja moie srednje in nizke lege. Veseli me pa vložek, Straussov valček >FVxm.La<±m zvoki«, ki ie izrazito kolo— raturna skladba.« Poleg nastODa Ivančice ve. bomo imeli v tej opereti še eno novost: nastoD nlesalca Borisa Pilata, ki bo plesal skupno - prima balerino Moharjevo veliki valček »Zlato in srebro«. Pri tem nastopu bo sodeloval tudi pomnoženi baletni zbor. Boris Pilat.), ki je bil plesalec na različnih inozemskih odrih in o katerem se kritike zelo pohvalno izražajo, bo nastopil v tekoči sezoni tudi v operi »Carrnen« v lastni koreografiji in bo naštudiral tekom sezone tudi G-luckov dramatični balet »Don Juan«. Žan Franci Grofa Luksemburškega bo Del Franci, ki nima v opereti nič manjših uspehov kot v operi. V glavnih partijah bomo slišali tudi našega Zupana kot kneza Bazila Poličevo v vlogi grofice Kokosczowe. Barbičevo kot Julietto. Modesta Sancina v vloei Brissar-da. nadalje Belizarja Sancina J Rusa An-žlovarja in druge. V tei opereti bo debutiral kot operetni režiser Emil Frelih. ki je zrežiral lansko sezono Donizettiievo >per<.j »Luciio Lam-mermoorsko« in Thomasovo «pero »Niža-vo«. Delo ie muzikalno naštudiral dirigent D. Zebre M. S. čudežni ©trud V Pasadmu v Kaliforniji imajo veliko senzacijo Dve in pol leta stari Donald Cro-we*l je pravi glasbeni fenom.n S prijetnim glasnim glasom zna na pamet zapeti nad 60 pesmi Ko je bil sta; 20 mesecev ie niegova mati opazila kt mu ie prU uspavanke da otroeiček vsak«, pesem rakoi za nio ponovi, v kolikor je seveda m^eel izg- varjati he sede. Kmalu sta prepevala \ dvoje Zdaj pa mali Donald že san. služi dtuar s petjem j kakor je t<< pač navada \ Ameriki kjer se odraslim otroci pra\ nič nt sm no če s> lahko ali pa morejo služiti vsakdanji kruh. Vsaka doba ima svoje čudežue otroke. Eden najslavnejših je bil skladatelj Mozart. Ze kot 61etni deček je igral na klavir lastne skladbe. Ko mu je bilo osem let pa je zložifl kLavirsko sonato, k- so jo tudi takoj tiskali. Tudi Handc* je zače komponirati, ko mu je bilo sedem let m že kot otrok je bil pravi mojster na klavirju in oi^ah. Kot 91eten deček je postal organis« cerkve v Halle. Največje čudo med čudežnimi otroki vseh časov je bil pa nedvomno Ch. H rlenecken, rojen 6. februarja 1721 v Liibecku. 2e kot lOmesečno dete je razločevali in pravilne* nazival vse predmete okrog sebe Se proden je bil star eno leto se je začel pod učiteljevim vodstvom uč:ti čitat- in kmalu jo čital 'sveto pismo. Ni bil se star tri leta, ko mu je bil en jezik že premalo in začel so je učiti latinščine. Toda ta čudežni otrok je umrl že, ko mu je bilo pet let Njegov duh je bil prezgodaj dozorel na škodo telesnega zdravja. Nasprotno je pri tistih otrokih. ki so bili s šestimi leti že tako visoke in krepke postave kakor odrasli ljudje, duševno pa zaostali. Tudi taki otroci umro večinoma že v otroških letih. Imsko Lepo, sloveč© igralko bomo spoznali v filmu , Umirajoča pomlad44 — Premiera drevi v kinu Matici liško igralko Katalin Karadyjevo in znamenitega Pavla Javorja, ljubljenca Budimpešte. Katalin Karadv je prvič nastopila v filmu, pa že prvič s tako velikim uspehom, da je žela navdušeno priznanje kritike in občinstva, tako doma kakor tudi povsod v inozemstvu, kamor je prišel ta film. V Parizu so jo nazvali >madžarska Dannielle Darrieux« in ves Pariz ji je pel slavospeve. F*ilm sam je vsebinsko prekrasen, nepozaben. Pokaže nam ljubavni roman dveh mladih ljudi, ljubezen, ki je z žarom ognjevite strasti zajela srca dveh mladih ljudi že ob prvem srečanju. Nepopisno lepa je bila ta ljubezen, dokler ni mala pogreška, majhna laž, malo flirtanja povzročila vseh strasnih posledic, ki so slednjič prisilile njega, da je moral seci po samokresu in se v silnem obupu posloviti od življenja, ki si ga Je predstavljal tako krasno, ki ga je enkrat tako vroče ljubil in užival v polni meri. Kakor roman, tako globoko prevzame gledalca tudi film. V Zagrebu in Beogradu so si ljude ogledali film po dvakrat, trikrat in še večkrat in po dolsre. dolge tedne je bil tam film predmet splošnega občudovanja! Povsod se je govorilo le o »Umirajoči pomladi«, debatiralo se je o filmu, o obeh glavnih junakih, o njihovi krivdi itd. »Umirajoča pomlad« ima danes v Ljubljani svojo premiero v kinu Matici. Ob 21. bo ljubljanska publika videla film ln podala svojo sodbo. Spoznala bo lepo Katalin Karadvjevo, ki si bo nedvomno tudi pri nas pridobila simpatije občinstva. Ljubljana, 2. oktobra. Eno najlepših del madžarske filmske produkcije je film »Umirajoča pomlad« po istoimenskem L. Zilahvjevem romanu. Ta filmska umetnina se je posrečila tako odlično, da je vzbudila navdušeno priznanje tudi izven meja Madžarske. V Parizu, kjer je občinstvo zelo razvajeno, je tekel film v enem največjih kinematografov polnih osem mescev nepretrgoma, In to v originalni madžarski verziji. Film je izdelan točno po romanu, enem najboljših literarnih del Zilahvja, ki je prevedeno skoraj v vse evropske jezike. Sam pisatelj si je izbraj glavne junnke romana za svoj film, mlado budimpeštansko gleda- Grozen umor osamljene kmetice Ivana Krušnik iz Studenca pri Domžalah je bila najbrž umorjena iz osvete Studenec pri Domžalah, 2. oktobra Bolestno je odjeknilo v srcih vseh domačinov, ko se je v soboto zvečer bliskoma raznesla po naši okolici strašna vest, da je neznani morilec zahrbtno umoril samsko posestnico Krušnik Ivano iz Studenca pri Domžalah, ki je bila na glasu bogate, blage žene. Pokojna je stanovala z neko drugo ženo, ki pa je nedavno odšla. Zadnje čase je sama prebivala v svoji prostorni hiši. Ker jo je bilo strah, je imela pri sebi hudega psa, zanašala pa se je tudi na sosede, ki stanujejo dobrih 50 korakov od njenega doma. Ko je v soboto šla okrog sedmih zvečer, kakor običajno v hlev, je stopil pred njo neznan moški ter jo na vso moč udaril s sekiro po glavi. Krušnikova je v smrtnem strahu v borbi z zločincem klicala sosede na pomoč, toda morilec je udrihal s sekiro po njeni glavi tako dolgo, da je obležala mrtva, potem je pa zavlekel njeno truplo v hišo. Gostilničar Soklič, ki se je baš ta Čas mudil po opravkih v gasilskem domu, je nazaj srede srečal soseda pokojne Kruš-nikove, posestnika Šinkovca ter ga povprašal, če je tudi on slišal obupne klice: »JOHAN, POMAGAJ, UBIL ME BO!« Ko je Šinkovec pritrdil, se je obema to takoj zdelo sumljivo in stekla sta k hiši Krušnikove, odkoder so se čuli obupni klici. Dospe vsi do hiše sta hotela vstopiti skozi vezna vrata, ki so pa bila zaklenjena. Pes, ki ie znan kot zelo hud čuvaj, še ni bil privezan na daljši verigi, pač pa je srdito lajal. Medtem so prihiteli še drugi ljudje in odšla sta z njimi v hišo skozi druga vrata, ki pa niso bilo zaklenjena. Stopili so v hišo. kjer je bilo vse tiho in temno. Nekateri domnevajo, da je bil vlomilec v tem trenutku de v hiši, kajti ko so se nekateri vrnili h glavnim vratom, so bila le-ta že odklenjena in odprta na stežaj. Cim so prižgali luč v hiši, se je sosedom nudil strašen prizor. Na tleh je postrani ležala vsa v krvi strašno razmesarjena Ivana Krušnik, ki je imela po zgornjem telesu 32 težkih ran in še tri smrtne na glavL Bila je še topla, dokaz, da je bil zločin storjen nekaj trenutkov pred njegovim odkritjem. Morilec je moral, kakor sodijo po načinu umora, prav dobro poznati domače razmere. Izbral si je za umor vprav trenutek, ko vozi mimo hiše moravski avtobus, ki povzroča ropot, da bi tako lažje in nemoteno opravil svoj posel. Denarja ni vzel in sploh se ni dotaknil nobenih stvari, kar vse kaže, da gre za umor iz osvete. Zanimivo je. da je točno na dan umora pred 6 leti pogorel hlev pokojne Krušnikove in da je bil ogenj podtaknjen ter da je bil ob tej priliki ubit gasilec Lojze Pirnat, sin posestnika iz Krtine, kar še posebej potrjuje domnevo, da gre tu res za umor Iz maščevanja. O strašnem umoru so bili takoj obveščeni pokojnični sorodniki v Izmenjan, župnik v št. Vidu in orožniška postaja v Domžalah. Na kraj zločina je takoj prihitela orožniška patrulja pod vodstvom komandirja g. Skoka, ki je odredil preiskavo in zasledovanje zločinca. Upamo, da ga bodo kmalu izsledili. V nedeljo je bila obdukcija trupla. Zdravniška komisija je ugotovila, da je zločinec naravnost mrcvaril svojo žrtev. Zadal ji je mnogo ran, od katerih je veliko smrtnih. Veža je bila vsa okrvavljena, povsod so bile mlake krvi. Krinka t 204 ljubezni Itaii — Kaj? — Morda tudi vi? — je vprašala Fran-fOise, — Vi bi imeli vsaj svojo vest zase, — O tem sem trdno prepričan, — je odgovoril mladenič. _ A ti vidimo vedno jasno svojo notranjost? Moj namen ni bil jasen. Misel na svatbo mi je šele sedaj gnila v glavo. Skupno življenje me je mikalo in to življenje je res tu, odkar je prišla v bolezni k moji postelji Bertranda. Morda me je rešila. Zadnji dnevi so bili tako prijetni s tem otročičkom med nama. Bil bi jih podaljšal. Ostali bi bili skupaj. Položaj bi se bil pozneje uredil. Da, tako je bilo... Taka je bila resnica o tem, kar se je godilo v meni. Potlej sem pa razgrnil ta list. Čital sem presenetljivo poročilo. Pred oči so mi stopile vse posledice. Mislil sem si: Zdaj pa nikoli! ... Nikoli! ... Bertranda je bogata, silno bogata. Moje sanje se razblinjajo v nič! In šele po svoji bolesti sem spoznal, kaj se je izpremenilo v meni. Sanje o skupnem življenju so mi res lebdele pred očmi in že so objemaie moje srce. Vendar pa vprašujem z nezaupanjem in odporom svoj bivši »jaz«, da-li to vendarle ni bii odsev zlata, ki je tako naglo obudil moje sanje. In tako sem po vsem zelo nesrečen. Ali me razumete' Franqoise ga je poslušala, zatopljena v svoj sa-njavi molk. Ko je obmolknil, je še nekaj časa zsi.ii'ijeno molčala. Potlej je pa vstala in se vrnila k svojemu bolnemu očetu, ki jo ie njegova nf prerniČBO« t vzb* mir jala. Z roko se je dotaknila očetovih rok — nji hova toplota je bila malone normalna — pnsiulraila je njegovemu dihanju, ki se ji ie zdelo pravilno. Toda zaman je sklanjala svoj ohr?' i topemu pogledu, ki ni več izražal, dali jo vidi. Frangoise je vzdihnila in se vrnila h Gilbertu. Le-ta je stal zravnan, pripravljen k odhodu — Oprostite mi, — je za mrmral, — ne bi bil govoril z vami tako dolgo o sebi... Toda moja žalost je za vas zadoščenje. Bil sem vam dolžan priznanje. — Vaše zaupanje mi ni bilo neljubo, — je odgovorila hladno. — Toda bilo je še manj potrebno. Kako naj bi jaz lajšala vaše gorje? Tega ne razumem. Poglejte mojega ubogega očeta. Na pragu večnosti je že in komaj se še dotika sveta živih, a glejte, jaz sem v redovniški obleki. VUlingenov ponos je gotovo nekaj dragocenega. Toda prepozno čustvo beži od mene. Kjer vlada ljubezen, ne more igrati vse drugo nobene vloge. Bertranda vas ljubi in vi ji vračate to z enako nežnostjo. Jaz nimam vzroka pomilovati vas, niti nje. Gilbert je pozno uganil, kaj je bilo v teh besedah, v tem neprisilienem glasu in v tej samostanski strogosti, v katero se je zapirala razočarana duša. Spoznal ie. koliko je moralo trpeti ob njegovih besedah dekle, baj je nn'eno srce še vedno krvavelo v objemu čustev, ki jih je preglasila za mrtva. Prositi jo odpušča lja bi poinenilo toliko, kakor povečati zlo. Ni mu preosta.'u.\o nič drugoga, ntgo posloviti se. To je storil spoštljivo in toplo, da je ostalo slovo sestri Ser iZItu v spominu kot zadnji globlji doživljaj posvet lega življenja. Po odhodu od nje je bil Gilbert vidno ves skrušen. Tc niso bili neposredni očitki vesti, pač pa gorje, odnosilo cdpor proti lastni vlogi. Neprestano mu je stala pred očmi njena podoba, ta dostojanstvena postava ženske, ki je toliko pretrpela in ki je znala tako dobro skrivati svoj notranji vihar pod redov-niško obleko. Potem je pa jel Gilbert misliti na drugo, na Bertrando, ki ji je bil povzročil toliko trpljenja in ki njenih solz ni mogel več otreti, ne da bi zbudil proti sebi sum nizkotne preračunljivosti. Spoznal je, da se je ujel v svoji sebičnosti, in sicer v trenutku, ko se je sam tega zavedel in ko je hotel kreniti na pravo pot. O, kako prijetno bi bilo umakniti se teži preteklosti, vdihniti svežega zraka, da bi se razširile prsi, in zaživeti zopet bolj zdravo življenje ! — Zakaj nisem storil tega včeraj? — se je vprašal. Zakaj nisem pritisnil Bertrande in Claudia na svoje srce. Zakaj jima nisem zaklical: Žena moja! Sin moj ... danes je že prepozno. Stopajoč hitreje po ulicah se je Gairlance obupano oziral po vseh kioskih. Vsi listi so bili priobčili senzacionalno poročilo. Nič na svetu ni moglo več preprečiti, če bi bil ponudil zakon Bertrandi, da bi si on _ princ de Villingen — ne nakopal videza, da prodaja svoje ime hčeri bandita, katerega je hotel nekoč izročiti roki pravice. Bertranda Gaelova in njena sumljiva dediščina po Francoise de Plesguen in po poskusih pomagati ji do dediščine... To bi pomenilo ponižati se od ženitve iz koristoljubja do ženitve iz podlosti... Kako globok padec bi bil to za junakovega vnuka. Napotil se je v ulico Cambaceres. Stari Firm in se je smehljal od radosti, ko mu je slačil svršnik, kajti za zastorom skriti mali Clau-dius mu je klical: — Nic reci! Kuku!... Dete je skočilo nasmejano iz svojega skrivališča in prihitelo razprostrtih ročic in vse žareče od radosti Gilbertu naproti ... Papa, papa! — je klical mati Claudius. Na pragu jedilnice se je pojavila vsa srečna Bertranda s polnimi rokami srebrnega pribora. Hotela je pogrniti mizo, toda vsa sreča na njenem obrazu je ugasnila pred mračnim Gilbertovim pogledom. Nesrečnež je trpel muke, kakršnih se ni nikoli nadejal. Med obedom je mislil, da se bo zdaj zdaj razjokal. Potem je pa dejal s hladnokrvnostjo duelanta dekletu, ki ga je zdaj resnično ljubil; rjfcBjige Jfleif) 7»^^ U. Za Katodno tiskarno Fran Jeran U Za upravo in inseratm dal lista Oton Christof M Vsi X Izubijani ■HM Stev. 225 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 2. oktobra 1940. Stran 8 Počastitev dveh zaslužnih planincev Planinska proslava 56 letnice laž, Jelenca in dr, Bergoca Midoor, 2. oktobra* Kdo ne pozna v Mariboru inž.Jelenca? Popularen, v vseh družabnih in zlasti planinskih krogih priljubljena osebnost- S kleno šalo in dobro voljo ter prijaznim nasmeškom je izvršil doslej še vsako nalogo ki mu je bila naložena, kadar je Slo pa koristi in sloves mariborske podružnice SPD. Dolgo vrsto let načeluje veselicnemu odseku mariborske podružnice SPD. Na tem mestu se je izkazal kot mojsterski organizator priljubljenih planinskih večerov, ki so postali najpopularnejša vsakoletna tradicionalna prireditev v Mariboru. Pa tudi sicer si je pridobil inž. Jelenec ne-venljivih zaslug za razvoj obmejnega planinstva. Neumorno je sodeloval tudi pri «uvClji s po naključju izmuznili nasrobč-niku in vrvci in *nkn reko-* siml hite v roke konjača ali pa varno?t-.ega organa. Na ta način je iluzorno sploh vsako kon-tumaciranje ln je Skoda stroškov za razglase Itd. Kako pa je s kontrolo kontumaca na deželi, naj navedem nekaj primerov. Orožništvo na Pragerskern je zalotilo pse kar treh posestnikov iz Starega Loga, in sicer Viktorja Ogrinca, Franca šoštarja in Marije šetarjeve. Izgovori, da se je pes sam od vezal, ali da so ga odvezali otroci. aH pa di sploh niso vedeli za kontumac, seveda ne — drže. Orožniški patrulji od Sv. Barbare se je celo zgodilo, da lastnik takega psa, Jože Markuž, sploh ni hotel odgovarjati. Češ kaj njega brigata orcžr.ik in kontumac. Podobno se glase prijave tuči drugih orožniških postaj. Za večji red na deželi glede psov bi občine pač morale boli skrbeti, kakor je to do sedaj v navadi. Predvsem brezpogojna vpeljava pasjega davka, kjer ?ra še ni in povišsnje tam. kjer že obstoji. Potreben je tudi ponovni pregled psov že zaradi njih prehrane in sploh negovanja. Oboje ima v večni pri-.merov stekline glavno vlogo. Osebna odgovorno.1^ gospodarja za psa bo zelo omejila število psov pot°pencev in s tem v zvezi tudi potrebo pasjih kontunv^cev, pri ka-terth naj bo nagobčnik že dovolj kot ftrogi kontumfac. Naš promet m želje potujočega efličfnstva Občutne zamude zelo škodujejo ugledu naših železnic M&rivor. 2. oktobra Od prijatelja našega lista smo prejeli sledeče vrstice, ki so bile napisane dobronamerno in v očitni želji, da so upoštevajo želje potujočega občinstva: Večkrat potujem v Zagreb. Z jutranjim vlakom mi je težko, ker mi tega ne dopuščajo službene p-ilike. Navezan sem izključno na večerni potniški vlak. ki odhaja iz Maribora ob 17.5" Sem večkrat potnik, ki me vod' pot v Zagreb. Opazil sem tudi, da je vsak dan v tem 'laku precej potnikov, ki so namenjeni v Zagreb oziroma v kraje, ki so ob železniški prodrl Zidani [ most— Zagreb. Kolikokrat smo potniki izražali željo, da bi bila pri tem vlaku. M vozi direktna v Ljubljano, rezervirana vsaj d.-a vagona za potn'ke, ki izstopajo na progi Zidani most—Zagreb. Ta želja je nedvomno upravičena. Prestopanje v Zidanem mestu je 2elo neprijatno, saj je čas postanka zelo pičlo odmerjen, tako da mora potnik prestopati z največjo nnglico. To prestopanje je zlasti preko zime in v deževnih dneh zelo nerodna reč. S priključitvijo obeh rezerviranih vagonov za progo proti Zagrebu bi ne izgubili mnogo Časa. Vsekakor pa je ta želja nas vseh, ki ne utegnemo z jutranjim potniškim vlakom v Zagreb, upravičena in smiselna. Druga zadeva, ki vzbuja v zadnjem času posebno pozornost vseh, ki morajo potovati in ki morajo Svojce po kolodvorih Čakati, pa so velike zamude nekaterih vlakov. V nedeljo sem bil po opravkih spet v Zagrebu in sem se vračal v Maribor z viakom, ki bi moral biti v Mariboru po voznem redu vsaj ob pol 23. Ob priliki nedeljske vožnje pa se je zgodilo, da je kazala električna ura pri kolodvoru, ko sem jo mahal mimo po Aleksandrovi cesti tri četrt na 24. uro. Taltšne zamude so vendarle nekoliko prehude in zelo škodujejo koristim ter ugledu naših železnic. To velja predvsem za Maribor, kjer smo zaradi bižine meje izpostavljeni kritiki tujih ljudi, ki bi morali imeti občutek, da je pri nas na vseh področjih red in točnost ne izvzemši železniški promet. Te vrstice sem napisal z najboljšim namenom, da bi bile upoštevane želje potujočega občinstva. To ni le v interesu nas, ki mnogo potujemo, ampak predvsem naših železnic, ki so poklicane, da služijo interesom splošnega brezhibnega, prometa. MarSbsrsfse In okoliške novice — Nov grob. V bolnici je umrla učiteljica Ema Vodič, stara o5 Let. iNarouno zavedna vzgojiteljica bo ostala v svetlem spominu pri vseh, ki so jo pozuali. žalujočim svojcem naše gioboko sožalje! — >.očno lekarnižko službo imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu, tel. 25-i>5, in Kemsova lekarna pri sv. Roku na vcgaiu Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25-32. — Iz klasične gimnazije. Na .novejša odredba prosvetne oblasti, ki vidi v koedu-kaciji dijakov in dllakini kvaren vzsoini pojav, ie povzročila, da so se morale posamezne oaralelke orecsnovat i K1er ie več vzporednic, pojdeio diiakinie. ki so bi:e doslej po raznih vzporednicah, v skuoni razred, kier bo pouk sama za diiakinie Z najnovejšo odredbo Dro^veine oblasti ie prizadeta v Mariboru predvsem klasična gimnazija. Preosnova posameznih cdde'.kov na zavodu ie že izvedena. Iz vrst staršev in vzgojiteljev se čuieio k preosnovi najrazličnejši komentarji. — Prilike na mariborskem trgu. V zadnjem Času se opažalo na mariborskem trgu pojavi ki daieio misliti. Prizadete so predvsem mariborske sosooiinie. ki se spričo teh nezdravih pojavov zelo pritožujejo. Predvsem ie zelo čudno obnasanie in ravnanje nekaterih prodaiaik. K tei zadevi se bomo še oglasili. — Ruski tečaj se prične danes ob 18. uri v prostorih I. dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici. Doslej je za tečaj precej prijavljencev. — Mlad. pa tak. lSletni Ivan P. je bil zaposlen kot kovaški vajenec pri kovaškem mojstru Ivanu Potočniku v Arcllnu pri Vojniku. Mojster ie poslal vajenca po neke stvari v Celje. VaienČek t>a ie denar zapravil. Mesto v Celie se 1e odoeiiai v Studence pri Mariboru, kler 1e doma. Kolo, ki je mojstrovo. 1e pustil pri nekem prijatelju v Mariboru. Doma ie pripovedoval, da ie denar izgubil in da si zaradi tega ne upa nazaj k mojstru v Arclin. Ker pa že parkrat ni bilo vse v redu. kadar j mu ie mojster, zaupal denar, ie mojster Iobvestil o izginjeniu svojega vajenca orožnike, ki so vajenčka kmalu izsledili. Pri zaslišanju ie Ivan P. zatrjeval, da je pri stvari popolnoma nedolžen in da ie denar izgubil. Zaradi suma tatvine pojde vajen-ček najbrže v poboljševamico. — Studenška sokolska odrska družina priredi v soboto 5. t. m. v dvorani Sokol-skega doma zabavno veseloigro »Zadrega nai zadrego«. Lep usoeh prve in druge predstave iamči. da bo tudi tretia oredsta-va deležna splošnesa priznanja.' Podprimo idealno studenško sokolsko družino s tem. da popolnoma zasedemo naše studenško sokolsko gledal šče. — Tatinska trojka. Trije potepuhi s Tezna in Vojašniške ulice so nekie ukradli plašč. Potem ie biio treba rešiti problem, kako razdeliti plen. To ni bila lahka stvar, ker si niso poteouhi zaupali. Vsakdo od njih bi rad ukradeni plašč. Nazadnie so se kar sredi Aleksandrove ceste spričkali in sprli. Skorai bi se bili celo spopadli. Pozoren ie postal na prerivajočo se trojka 3lužbujoČi stražnik, ki se jim ie neopaženo približal in prijel. Vse tri ie odvedel na policijsko stražnico, kjer ni hotel nikdo priznati, od kod oz. od koga so dobili plašč. Končno se je vedarle ugotovilo, da ie plašč last natakarice Mariie Dežak, ki ii je bil ukraden. Tatinska trojka na bo deležna orimernega pouka. — Tudi napisne table lahko ogrožajo življenje mimoidočih. O tei možnosti se ie lahko prepričala delavka Alojzija Dasko. Po opravkih 1e šla do Aleksandrovi cesti mimo Pirichove trgovine. Ravno tedaj ie bil trgovski sluga zaposlen s tem. da *e ^ernal tvrdklno napisno tablo. Nesrečno naključje pa le hotelo, da ie zdrknila nr -pisna tabla slugi z rak. Padla ie na tla m priletela na glavo mimoidoče Daskove. ki se je zrušila na tla. Nezavestno so jO prepeljali v bolnico. Ima na glavi precej veliko rano. — Pleskar se je ponesrečil v mariborski stolnici Kakor znano se vršijo v mariborski stolnici prenavljalna dela ki trajajo že delj časa. Pri teh delih ie bil zaposlen tudi pleskar Franc Plevanč. Stal ie na odru. visokem tri metre, in pleskal. Nenadoma pa je omahnil z odra in padel v globino. Obležal je v nezavesti in s težkimi poškodbami. Plevanča so oreroeliali v splošno bolnišnico. — Drugi transport besarabskih Nemcev preko Maribora. Včeraj ie šel Dreko Maribora V Nemčijo drugi transport be^arab-skih Nemcev. V 12 Pullmarmovih vozovih, se je peljalo v Nemčijo 771 besafabskih Nemcev, med katerimi so bili pripadniki najrazličnejših poklicev. Na mariborskem glavnem kolodvoru jih ni nikdo pozdravil. Vlak je imel postanka za približno 20 minut, v tem času so organi našega obmejnega policijskega komisarijata opravili ootrebne obmejne formalnosti, nakar ie vlak nadaljeval vožnjo čez meio v Nemčijo. Pogoščeni so bili Gradcu. Naselili se bodo v raznih krajih ne Saksonskem. T>t*-nes in jutri sledijo nadaljnji transporti — Sne? na Pohorju. Med vremer skim preobratom 1e zapadel na Pohorju prvi letošnji sneg. Pri Mariborski koči ga ie zapadlo za 8 do 10 cm. Tudi nri Arehu ga je bilo precej. Pobeljeni so tudi vrhovi naše ponosne Pece. V treh dneh je bilo de ževja za 77 mm. kar ie vsekakor rekordna količina. Za mariborski okoliš naooved.i-je tezenska postaja še nadaMe oblačno, megleno in nestanovitno vreme. Advokat dr. Ivan Humar Je odprl pisarno v Mariboru, Cankarjeva al. 1 — Šesta poplava v Pesniški dolini. Zaradi neprestanega dežja je vsa zemlja prepojena in prenasičena vlage in zato ne more požirati vode. V Pesniški dolini so nastale nove povodnji, ki so zavzele velik obseg, ker so tudi pritoki Pesnice prestopili bregove. Pt niča sama ne more sproti požirati in odvajati take množine vode in zaradi tega so njeni pritoki poplavili in opustošili urejena nabrežja ter bližnje kraje, škoda je precejšnja. — Nezavestnega s0 našli v ptujski okolici nekega Antona Bergleza, ki je bil ves krvav in je imel tudi počeno lobanjo. Našli so ga v hlevu nekega posestnika in sedaj skušajo orožniki dognati ali gre za nesrečo ali zločin. — Delavsko knjižico na ime Fran Klobasa s-> našli. Piizadeti jo dobi pri policiji in sicer v uradu za izgubljene predmete. — Gledališke novice. Letošnja otvoritvena predstava bo slovito odrsko delo »Cy-rano de Bergerac«. Nato bodo uprizorili »Nenavadnega človeka« in »Na dnu«. V nadaljnjem sporedu dramskega repertoarja bo sledil »Hamlet«, ki ga že več let nismo videli na mariborskem ocru. — Nafil "eronski delavci potujejo v Nemčijo. Včeraj je šel preko Maribora nov transport sezonskih poJjskih delavcev, ki potujejo v Nemčijo. Delavci so bili po večini iz južnejših delov naše države. Največ je bilo Ličanov. V Nemčiji bodo zaposleni pri jesenskih poljskih delih. Po končanem sezonskem delu se bodo deloma vrnili nazaj v domovino, deloma pa bodo zaposleni kot pomožni delavci po raznih industrijskih obratih. — Karambol ha križišču Aleksandrove in Sodne. Mimoidoči so bili priča razburljivemu prizoru na križišču Sodne ulice in Aleksandrove ceste. Trčila sta tovorna avtomobila, ki sta bila precej poškodovana. V istem trenutku je pri .ožila na svojem kolesu zasebna uradnica Stanka Novakova. Ni se Se dobro zavedla, kaj se je zgodilo, že jo j« tovorni avto vrgel s kolesa preko križišča. Sreča v nesreč ;e bila, da ni prišla Novakova, pod kolesje tovornega avtomobila. Ima poškodbe na glavi in po vsem telesu. Prepeljali so jo v bolnico. — Abonma —- Qruini>no ^rediSoe. JLrcpo bi bilo, če bi števUni naži industrijalci in trgovci pokupili vse lože v abonmaju. S tem bodo storili veliko narodno in kulturno delo. Abonma pa jtm bo nudil tudi družabno središče, kjer se bodo lahko ponovno sestajali s svojinu znanci in tovariši. — Razmere na nepremičninskem trgu. V zadnjih tednih se opaža na mariborskem ter okoliškem nepremičninskem trgu, da parcelam in hišam cene zelo naraščajo. Nujna posledica tega pojava je, da se bo čutil tudi na nepremičninskem trgu občuten zastoj. Lahko se trdi, da so narasle cene za 60 do 90%. — Iz železniške službe. V Karlovec je premeščen strojevodja "Janez Vengušt. — V včerajšnjem opozorilu predst-ojni-št\a mestne policije v Mariboru je bila pomota. Odločba o novih koUčinah bencinske mešanice je stopila v veljavo dne 1. oktobra, tako da se od danes naprej dobe za potniške avtomobile in motorna kolesa one količine, ki so jih dobili pred 1. aprilom. Na kupon s tremi na\mičnimi črtami za potniške avtomobile pa dobijo vozači sedem litrov. — Pravo adventno vreme. Sicer ne lije več kakor Iz škafa, zato pa tembolj neprijetno prši iz nizko visečih oblakov, ki prihajajo zdaj od severozapada zdaj od nasprotne strani, sli pa se tudi kar oboji pojavljajo hkrati, v katerem slučaju imamo ali nad Pohorjem ali nad Kozjakom skladovnice oblakov, ki bi ob poletnem času izprožali naravnost katastrofe neurja. Tudi v tem času ti pojavi ne obetajo nič dobrega. Predvsem povzročajo hudo depresijo. A največja škoda se v tem vremenu povzroča zunaj na poljih in po vinogradih, ki so si predzadnji ca.«* že razveseljivo opomogli. Kljub napoveuim o izboljšanju v primeru severozapadnika, ni še nobenega izgleda na izboljšanje, ki se odloči še le pod vplivom mlaja. — Hvaležnost Inozemcev za naše gostoljubje. Pošteni in nam odkritosrčni ino-zemci sami priznavajo, da je na širnem svetu težko še dobiti deželo, ki bi bila napram tujcem tako ustrežljiva in gostoljubna kakor smo — zlasti mi Slovenci tudi na našem obmejnem ozemlju. V tem smislu je dva inozemca. v Vuhredu opozoril Ljubljančan, ki se je sam mudil v trgovskih poslih in je bil slučajno priča, kako že očitno žaljivo prezirljivo je nastopal v javnem lokalu neki že več let pri nas in kot tovarniški delavec od nas živeči ino-zemec napram orožništvu, ko je zahtevalo legitimacijo dotičnika. Pred tem sta namreč dva kolesarja pridirjala v Marenberg in nadaljevala pot proti Vuhredu. Radi prenagle vožnje in ker sta bila za naše nazore preizzivajoče oblečena, jima je orožništvo istotako na kolesu sledilo proti Vuhredu. Tam se je kmalu ugotovilo, da sta zasledovanca inozemska delavca v neki naši tovarni. Eden teh inozemcev je odkrito priznal hepTmiernost njunega zadr- žanja v vožnji in obleki, d očim ond drugi izprva sploh ni hotel odgovarjati na vprašanja predstavniku javne varnostne oblasti, še le ko ga je tudi že omenjeni Ljubljančan (je tudi rez. Častnik) opozoril na neprimernost vedenja, se je za silo vdal. — Zaščita pri nas zaposlenih Morava-nov. V Frevaljah ozir. G uŽ tanj u se razpravlja primer, ki je tudi sicer važnega pomena v vprašanju zaposlenja inozemcev zlasti iz nekdanje CSR. Občinski tajnik Križnik Jože ima v GuStanju v »Sokol-skemu domu« kino predstave, pri katerih - je zaposlen rojak Moravan, Valentin Mitks, kot operater. Nima pa zato dovoUia naših oblastev. Ker je sedanja doba primerna za prečiščen je naše meje, Smatra orožništvo v Prevaljah za potrebno, da se dokončno re^L vprašanje. Prizadeti se izgovarja, da jo celo zadevo že davno izročil uruštvu »Nanost in da od te strani pričakuje ugodno rešitev. Ce se to v kratkem ne reši, bo prizadeti seveda moral trpeti zadevne posledice. Ker pa je takih slučajev na našem obmejnem ozemlju (pa tudi v Mariboru samem) še mnogo, je skrajni čas. da se Ustvari za prizadete (tudi naše državljane kot gospodarje, ki nudijo zaposlitev) primerna zaščita;' če pa taka že obstoja, da se to javno in primerno razglasi. — Kazen mladine za p°ftk©dovatije javnih naprav. Nič boljše, če ne še slabše je še dandanes z mladino in javnimi napravami (brzojav, telefon itd.). Kakor pred 60 leti, tako tudi še danes paglavci s slastjo mečejo kamenje na brzojavne žice, posebno pa na lončke, in kjer je napeljan telefon, tudi na izolatorje. Izmed številnih takih poškodb je zanimiva zadevna ugotovitev orož. postaje Sv. Barbare v Slov. goricah. Pri telefonski napeljavi Vurberg —Sv. Barbara je 151etni sinko posestnika Ceha iz žikarcev z lučanjem kamenja po-škodo.al kar 27 porcelanskih izolatorjev. S tem je povzročena ne le materialna škoda, marveč tudi škoda pri obratovanju. Seveda bo moral oče plačati povzročeno škodo. Toda gre pri tem tudi za že staro vprašanje, kako je s kaznitvijo take »nadobudne« mladine. Palica? Kakor vsi odrasli (mnogi tudi iz lastne skušnje) dobro vedo, se s samo palico ne doseže veliko ali celo nasprotno, kakor je pač narava posameznega otroka. Tu mora priti v po-štev v prvi vrsti vzgoja, ampak primernejša kot je bilo doslej in to vsaj v šoli in cerkvi! — Maska pod posteljo. Majhen Marija, posestnica v Zg. Veličini je zaklenila svoj dom in odšla na bližnjo njivo, ko se pa čez nekrj časa vrne, najde vrata s silo odprta. Nič dobrega sluteč, gre v sobo in na prvi pogled ne najde še nič posebnega. Vendar pa je slutila, da nekdo mora biti v sobi. Ko pogleda Še pod posteljo, zagleda tam moškega z glavo zavito v cunje. 2ena je imela korajžo in zahtevala, da se nevabljena maškara spravi izpod postelje. To se jfi tudi zgodilo in sreča njena, da brez posebnih posledic za njo. Podposteljni »gost« je najbrže vedel, da se v bližini hiše nahajajo delavci, pa je mislil, da je zanj najbolje, ako čim preje izgine izpred prizorišča svoje maska rade. Pri njegovem begu so ga spoznali, da je bil to neki hrvaški delavec, Ivan Božič, ki je bil zaposlen kot hlapec pri Senekovičevih On sicer trdi, čea da je v tistem Času na gospodarjevi njivi kopal krompir, toda ta izgovor si je Božič ocividno v zadregi za boljšega, le izmislil. InserZrajte v „SI. Narodu" ! ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Prskllcl. izjave oeseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložitj znamKo. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din JABOLKA kosmatince in druge vrste razpošiljamo v košarah po 12 kg din 56 po povzetju. Braća Papo, Lukavac. 2262 Poslužite se malih oglasov V Slov. Narodu« fci so □ajcenejšil ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri PRESRER Sv. Petra cesta 14 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din oJulijana«, Gosposvetska C 12 ln Frančiškanska ul. 3- 4. L POHIŠTVO po naročilu, vsakovrstne stole, politiram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN, Breg 14. 1772 PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din LESENO STENO Z VRATI 180 cm široko, 310 cm visoko, lepo belo pleskano prodam. — Ogled od 3. do 4. ure popoldne v diski — Vodnikova cesta 12. 2235 VEC AVTO GUM 34X7, malo rabljenih, ugodno naprodaj. Poizvedbe pri Jezer-nik, vulkanizer, Celje, Samostanska ulica. 2263 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8 - din STROJ ZA ČIŠČENJE ŽIME in volne kupim. Pismene ponudbe pod »N. Peti« na upravo »Slov. Naroda«. 2274 i Najboljši vodnih po radijskem sveta j« „NAŠ VAL« Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, romar*, novela, novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni oateča.i smešni ce • zhaja vsak petek In Je tudi lepo ffofttrtran: CFRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. To se lahko t :Vam pripeti če se držHe tegale presenetljivega novega recepta za lepoto Vsako dekle je od nekdaj hrepenelo, da sliši opojno glasbo šepetanih besed: »Obožujem Te!«; tudi Vi Jih lahko slišite — in sicer kmalu. Naglo lahko dosežete, da pride do izreza Va&a drežest. podvojena privlačnost — da bo Vaša nmanjofit V resnici očarljiva, ker so znašli presenetljiv nov recept za lepoto. Ta recept bo tudi najtemnejšo, najbolj raskavo kožo nepravi! gladko in žametasto mehko — ustvaril Vam bo kodo, ki se je bo on zmerom z užitkom dotaknil. Bleda, vela polt, polna za jedel cev in peg. postane sveža, jasna in posebno draSestna že v nekaj dneh. Poslušajte ta nasvet dermatologa: »Predi-gerirana smetana in oljčno olj« imata izredao ugoden učinek na lepSanJe kože. Te ooota-vine so. pomešane z drugimi, ki krepijo, na- tezajo in hranijo kožo, vsebovani zdaj v dnevni brani za kožo Tokalon (v beri, ne mestni). V 3 dneh bo ta dnevna hrane, za kolo Tokalon polepšala VaSo kozo v tolikšni meti. da kaj takega niti sanjali niste, Z dnevno hrano za kožo Tokalon so uspešni rezultati v vsakem primeru zajamčeni, sicer 9« Vam vrne denar« * • Kako bomo odslej potovali Včeraj je stopila v veljavo nova železniška potniška tarifa — Kakšne izpre-membe nam prinaša J-o ubijana, 2. oittobra S 1. oktobrom ]e stopila v veljavo nova tarifa za prevoz potnikov, prtljage in eks-presnega blaga na progah naših državnih železnic. Prevozne cene so ostale neizpre-menjene, pač pa se nova tarifa precej razlikuje od stare, in sicer ne samo v formalnem, temveč pri raznih odredbah tudi v materialnem pogledu. Znatne so izpremembe zlasti pri predpisih za nedeljska povratna potovanja. Po stari tarifi so blagajne na železniških postajah in Putnikovi potovalni uradi izdajali nedeljske povratne karte samo za potovanja v II. in III. razredu potniških vlakov in za razdalje od 11 do 250 km, po novi tarifi pa izdaja zdaj nedeljske povratne karte za vse razrede potniških in brzih vlakov in za razdalje od 11 do 300 km. Važna je tudi nova odredba, da se potniki z neaeljskinu povratnimi kartami ob praznikih, ki neueiji neposredno slede, lahko vrnejo tudi z izletniškimi vlaki, če so ti v prometu. Ce je torej ponedeljek praznik, se potnik z nedeljsko povratno karto lahko vrne z večernim prazničnim izletniškim vlakom in ne kakor doslej že najkasneje do 12 ure. Po novi tarifi so možna nedeljska povratna potovanja tudi na razdalje preko 300 km, vendar pa mora potnik za razliko preko 300 km pri odhodu in povratku plačati normalno vozno ceno. Ce je nedeljsko potovanje pri povratku daljše kakor pri odhodu, plača potnik za razliko normalno vozno ceno. Cena voznih kart za izletniške vlake, ki so v prometu na turističnih progah, je po novi tarifi enaka ceni za nedeljske povratne karte, medtem, ko je po stari tarifi za izletniške vlake veljal 50%ni popust. Važna je tudi odredba nove tarife, da uprava državnih železnic lahko odpove izletniške vlake s samo objavo na potniških blagajnah železniških postaj. Ta nova odredba je za potnike na videz neprijetna, vendar pa bodo železniške uprave izletniške vlake s takšnimi objavami gotovo odpovedovale le v najnujnejših in vsem razumljivih primerih. Znatne in zelo ugodne izpremembe je prinesla nova tarifa v predpisih o skupinskih potovanjih. V tem pogledu je bila po stari tarifi določena tabela, na podlagi katere so bili popusti diferencirani po številu oseb, ki so sestavljale skupino, in po kilom c traži predvidenega potovanja. Odredbe nove tarife so enostavnejše in bolj praktične. Skupine od 8 do 29 oseb uživajo zdaj 33% popusta, skupine 30 ali več oseb pa 50% popusta. Popust vetja za vse razrede potniških in brzih vlakov, vendar pa za najmanj 31 km vožnje. Otroci plačajo samo polovico. Pri skupinah od 15 do 49 oseb je dovoljena za enega vodjo skupine brezplačna vozovnica, pri skupinah od 50 do 99 oseb brezplačna vozovnica za dva vodja, pri skupinah nad 100 oseb pa brezplačna vozovnica za tri vodje. RimptTigka potovanja morajo biti pismeno prijavljena odhodni železniški postaji ali pa ratnikovi biletarnici. Pri skupinah do 50 oseb morajo biti potovanja prijavljena najmanj 12 ur pred odhodom, pri večjih skupinah pa najmanj 24 ur pred odhodom vfrakfl, ki skupina z njim žeti potovati. Tudi glede skupinskih potovanj s posebnimi vlaki so v novi tarifi nekatere izpremembe. Najmanjša vozna cena je znižana od 5000 na 3000 din. Jamstvo za posebni vlak znaša po novi tarifi samo 2000 din, doć i m je po stari tarifi znašalo 3OO0 din. Na vsakih načetih 100 potnikov je po novi tarifi odobren brezplačen prevoz za enega vodjo. Glede ugodnosti za turistična potovanja naših državljanov — za potovanje radi zdravljenja ah odmora — nova tarifa žal ni prinesla nobenih izprememb. Nova tarifa celo izrecno določa, da mora vsak potnik, ki uživa za turistična potovanja dovoljeni oziroma določeni popust, na zahtevo železniških organov dokazati svojo identiteto z legitimacijo s sliko. V pogledu predpisov za turistična potovanja inozemcev po naši državi določa nota tarifa manjše izpremembe. Znižane voene karte za mladoporočence pel poročilih potovanjih imajo po novi tarifi veljavnost 10 dni in se potovanje lahko pdjubrio to brez potrdila pri postajnem Oežurnem uradniku prekine. Po stari tarifi so imele te karte veljavnost navadnih -voznih kart in so bile tudi prekinitve ome- PolovTčna vožnja za skupine najmanj 4 članov raznih športnih in turističnih organizacij je po novi tarifi veljavna za vse potniške in brze vlake in za poljubne relacije, vsi člani skupine pa morajo seveda potovati v istem razredu. Legitimacije, na podlagi katerih se odobrava takšna polovična vožnja, imajo po novi tarifi veljavnost 3 leta. dočim so bile po stari tarifi veljavne samo eno leto. Predpisi o ugodnostih za posamezna dijaška potovanja so ostali v glavnem neizpremenjeni, pač pa je nova tarifa prinesla. znatnejše izpremembe dosedanjih predpisov za šolske ekskurzije. Popust za takšne šolske ekskurzije, ki velja za skupine najmanj 10 dijakov, znaša zdaj samo 08%, dočim je prej znašal kar 75%. Na vsakih 10 dijakov ima po en profesor oziroma učitelj kot spremljevalec enak popust. Popust velja zdaj za m. razred potniških in brzih vlakov brez vsake omejitve v pogledu razdalje. Veljavnost vozne karte za šolske ekskurzije je podaljšana na 15 dni za vsako potovanje v eni smeri, prekinitev potovanja pa je brez posebnega potrdila pri dežurnem postajnem uradniku dovoljena na vseh tistih postajah, ki so v vozni karti posebej označene. Važna je tudi odredba, da se mora vsaka šolska ekskurzija 8 dni pred nameravanim potovanjem pismeno prijaviti pristojni železniški direkciji in hkrati navesti postaje, kjer žele člani ekskurzije potovanje prekiniti. Tudi za predplačilne karte, za mesečne dijaške karte, za mesečne uradniške karte, za tedenske delavske karte in za peronske karte določa nova tarifa večje in manjše izpremembe. Nova tarifa tudi točno določa, kakšne morajo biti fotografije na legitimacijah. k3 jih prosilci predlagajo železniškim ustanovam ali organom v zvezi s prošnjami za razne ugodnosti in popuste. lahko ali pa morejo služiti vsakdanji kruh. Vsaka doba ima svoje čudežne otroke. Eden najslavnejših je bil skladatelj Mozart. Že kot 61etni deček je igral na klavir lastne skladbe. Ko mu je bilo osem let pa je zložili klavirsko sonato, k* so jo tudi takoj tiskali. Tudi Hande< ie za če komponirati, ko mu je bilo sedem let in že kot otrok je : bil pravi mojster na kiavirju m oiglah. Kot 91eten deček ie postal organis> cerkve v Halle. Največje čudo med čudežnimi otroki vseh časov je bil pa nedvomno Ch. H Henecken, rojen 6. februarja 1721 v Lubecku. 2e kot lOmesečno dete je raz loče van in pravilno nazival vse predmete okrog sebe Še preden je bil star eno leto se je začel pod učiteljevim vodstvom uč:ti čitat in kmalu jo čital sveto pismo. Ni bd še star tn leta, ko mu je bil en jezik že premalo ra začel so je učiti latinščine. Toda ta čudežni otrok je umrl že, kc mu je biđo pet let Njegov duh je bil prezgodaj dozorel na škodo telesnega zdravja. Nasprotno ie pri tistih otrokih, ki so bili s šestimi leti že tako visoke in krepke postave kakor odrasli ljudje, duševno pa zaostali, ludi taki otroci umro večinoma že v otroških letih. Lepo, slovečo filmsko igralko K premieri »Grofa LuksemburšRega« Prva predstava te priljubljene operete bo dre vi bomo spoznali v filmu , Umirajoča pomlad Premiera drevi v kinu Matici 44 Sonja Ivančičeva Ljubljana, 2. oktobra Prva opereta, ki bo uprizorjena v letošnii sezoni, bo klasično Leharjevo delo. »Grof Luksemburški«. Ze lansko sezono smo videli, kako velika privlačna moč ie Lehar, posebno če so zasedene slavne »a rti je z opernimi močmi, kot ie bilo to v »Fras-qiriti«. Ravnateljstvo Opere, ki želi nuditi občinstvu tudi operetne predstave v najboljši zasedbi, je zaposlilo v glavnih partijah novoangažirano članico Sonjo Ivanči-čevo in Jeana Francla. Vitka, plavolasa. svetlooka Ivančičeva, nam ie še v dobrem spominu Nien lanski nastop v partiji »Lucije Lammermoorske«, je bil velik uspeh. Ker ie tudi igralsko izvedla vlogo za začetnico naravnost presenetljivo, bi sklepali, da > "težilo« nienemu temperamentu tragični liki Zato ie nas temboli oresenetilo deistvo. da io bomo slišali letos v opereti. Vprašali smo io. kako se počuti v vlogi Angele. »Ne vem. kako se bom znašla,« ie rekla smehljaje, a za tem dvomom, sta se za ■ iskrila po*4um in voli a zastavit: vse moči za uspeh Veste, začetni ra sem . Pe+ie mi seveda ne dela nobenih težkoč oač na ie zame proza nekai rx>Dolnorna novega Nikdar nisem mislila na to. da bi nastopala v opereti.« »Temveč le v operi?« »Niti to ne.< se smeje, a Hotela sem postati pevska pedagoginja: a prvotno tudi to ne. Studirala sem na Dunaiu klavir, z namenom, da postanem Pianistka Prav slučajno in boli za zab3vo. kakor pa s kakim resnim namenom, sem oričela oeti Ko sem si dala preizkusiti elas. ie moi profesor ugotovil, da imam liričen sopran Ker me je petie zelo veselilo, sem ea oričeli študirati poleg kiaviria Sčasom sem postala koloraturka Seveda tud: studii kla viria nisem smela zanemariati. čeorav ie pomenil vsak dan osem ur vaie in ie bilo oboie prav težko združiti Vendar na sem imela raje netie neso klavir * »In misel na opero?« »Na to nisem mislila Sele v zadnien letu mojega študja na ko.nservatoriiu ae.i. se pričela baviti z. misliio nanjn Poterp sem odšla v Italiio kier sem naptudiraV najrazličnejše operne nartije. Lani som 6> butirala. letos oa so mi ponudili rasten opereti. Mika me poskus, čeprav priznam da me opereta sama ne bi mos'a Ta train zadovoljiti. Vprašanie *e seveda če bom sploh uspela. O tem oomo sodili po premieri Opereta ni lahka stroka in zahteva rutiniranega igralca, pevca in plesalca.« »Res je. toda dovoli primerov imamo, da je nastopanie v njei sprostilo mars^kakeca pevca v igralskem pogledu in mu dalo odersko mtino, ki bi si io sicer z mnogo večjim trudom in v dališem času pridobil Kako se počutite v partiji Angele?« »Operetne partije so pisane dovoli nizko in nimajo s koloraturo nič skupnega. Torej bo to preizkušnja moie srednje in nizke lege. Veseli me pa vložek. Straussov valček »Pomladni zvoki«, ki ie izrazito kolo-raturna skladba < Poleg nastopa Ivančičeve. bomo imeli v i tei opereti še eno novost: nastop nlesalca Borisa Pilata, ki bo plesal skupno ■ prima balerino Moharjevo veliki valček »Zlato in srebro«. Pri tem nastopu bo sodeloval tudi pomnoženi baletni zbor. Boris Pilat■>, ki je bil plesalec na različnih inozemskih odrih in o katerem se kritiko zelo pohvalno izražajo, bo nastopil v tekoči sezoni tudi v operi »Carmen« v lastni koreografiji in j bo naštudiral tekom sezone tudi G-luckov dramatični balet »Don Juan«. Ljubljana, 2. oktobra. JEno najlepših del madžarske filmske produkcije je film »Umirajoča pomlad« po istoimenskem L. Zilahvjevem romanu. Ta filmska umetnina se je posrečila tako odlično, da je vzbudila navdušeno priznanje tudi izven meja Madžarske. V Parizu, kjer je občinstvo zelo razvajeno, je tekel film v enem največjih kinematografov polnih osem mescev nepretrgoma, in to v originalni madžarski verziji. FIlm je Izdelan točno po romanu, enem najboljših literarnih del Zilahvja, ki je prevedeno skoraj v vse evropske jezike. Sam pisatelj si je izbral glavne junake romana za svoj film. mlado budimpeštansko gleda- liško igTalko Katalin Karadyje?o in znamenitega Pavla Javorja, ljubljenca Budimpešte. Katalin Karadv je prvič nastopila v filmu, pa že prvič s tako velikim uspehom, da je žela navdušeno priznanje kritike in občinstva, tako doma kakor tudi povsod v inozemstvu, kamor je prišel ta film. V Parizu so jo nazvali »madžarska Dannielle Darrieux« in ves Pariz ji je pel slavospeve. Film sam je vsebinsko prekrasen, nepozaben. Pokaže nam ljubavni roman dveh mladih ljudi, ljubezen, ki je z žarom ognjevite strasti zajela srca dveh mladih ljudi že ob prvem srečanju. Nepopisno lepa je bila ta ljubezen, dokler ni mala pogreška, majhna laž, malo flirtanja povzročila vseh strašnih posledic, ki so slednjič prisilile njega, da je moral seči po samokresu in se v silnem obupu posloviti od življenja, ki si ga je predstavljal tako krasno, ki ga je enkrat tako vroče ljubil in užival v polni meri. Kakor roman, tako globoko prevzame gledalca tudi film. V Zagrebu in Beogradu so si ljude ogledali film po dvakrat, trikrat in še večkrat in po dolge, dolge tedne je bil tam film predmet splošnega občudovanja! Povsod se je govorilo le o »Umirajoči pomladi«, debatiralo se je o filmu, o obeh glavnih junakih, o njihovi krivdi itd. »Umirajoča pomlad« ima danes v Ljubljani svojo premiero v kinu Matici. Ob 21 bo ljuhljanska publika videla film ln podala svojo sodbo. Spoznala ho lepo Katalin Karadvjevo. ki si bo nedvomno tudi pri nas pridobila simpatije občinstva. Grozen umor osamljene kmetice Ivana Krušnik iz Studenca pri Domžalah je bila najbrž umorjena iz osvete Žan Franci Grofa Luksemburškoga bo pel Franci, ki , nima v opereti nič manjših uspehov kot v operi. V glavnih partijah borno slišali tudi našega Zupana kot kneza Bazila Poličevo v vlogi grofice Kokosczovve, Barbičevo kot Julietto. Modesta Sancina v vloe: Brissar-da. nadalje Belizaria tančina. J Ruso An-žlovaria in druge. V tei opereti bo de'Dutiral kot operetni režiser Emil Freiih. ki ie zrežiral lansko sezono Donizettiievo >oem »Luciic Lam-mermoorsko.' in Thomasovo opero »Niža-vo«. Delo ie muzikalno naštudirai dirieent D Zebre M S Čudežni otr«c! V Pasadinu v Kaliforniji imajo veliko senzacijo Dve in pol leta >tan Donald Cro-wel je pravi gla>bcni feuom-.n S prijetnim glasnim glasom zna na pamet zapeti nad 60 pesmi Ko je bil sta: 20 mesecev ie njegova mati opazila, kc mu te pels uspavanke da otročiček vsak<. pesem takoj za mu ponovi, v kn-'ikoT ie seveda m°s>e; izg»rvarj«ti be sede. Kmalu sta prepevala v dvoje Zda i pa mali Dona'd že san. slui' denar s petiem Icalcor je to navada « -Vmeriki Icier se odraslim otroci prav nič nt sm '110 če s» Studenec pri Domžalah, 2. oktobra Bolestno je odjeknilo v srcih vseh domačinov, ko se je v soboto zvečer bliskoma raznesla po naši okolici strašna vest, da je neznani morilec zahrbtno umoril samsko posestnico Krušnik Ivano iz Studenca pri Domžalah, ki je bila na glasu bogate, blage žene. Pokojna je stanovala z neko drugo ženo, ki pa je nedavno odšla. Zadnje čase je sama prebivala v svoji prostorni hiši. Ker jo je bilo strah, je imela pri sebi hudega psa, zanašala pa se je tudi na sosede, ki stanujejo dobrih 50 korakov od njenega doma. Ko je v soboto šla okrog sedmih zvečer, kakor običajno v hlev, je stopil pred njo neznan moški ter jo na vso moč udaril s sekiro po glavi. Krušnikova je v smrtnem strahu v borbi z zločincem klicala sosede na pomoč, toda morilec je udrihal s sekiro po nieni glavi tako dolgo, da je obležala mrtva, potem je pa zavlekel njeno truplo v hišo. Gostilničar Soklič, ki se je baš ta čas mudil po opravkih v gasilskem domu, je nazaj grede srečal soseda pokojne Kruš-nikove. posestnika Šinkovca ter ga povprašal, če je tudi on slišal obupne klice: -JOHAN, POMAGAJ. UBIL ME BO!« Ko je Šinkovec pritrdil, se je obema to takoj zdelo sumljivo in stekla sta k hiši Krušnikove, odkoder so se čuli obupni klici. Dospcvši do hiše sta hotela vstopiti skozi vezna vrata ki so pa bila zaklenjena. Pes, ki je znan kot zelo hud čuvaj, še ni bil privezan na d.al.ši verigi, pač pa je srdito lajal. Medtem so prihiteli še drugi ljudje in odšla sta z njimi v hišo skozi druga vrata, ki pa niso bila zaklenjena. Stopili so v hišo. kjer je bilo vse tiho in temno. Nekateri domnevajo, da je bil vlomilec v tem trenutku še v hiši, kajti ko so se nekateri vrnili h glavnim vratom, so bila le-ta že odklenjena in odprta na stežaj. Ćim so prižgali luč v hiši. se je sosedom nudil strašen prizor. Na tleh je postrani ležala vsa v krvi strašno razmesarjena Ivana Krušnik, ki je imela po zgornjem telesu 32 težkih ran in de tri smrtne na glavL Bila je še topla, dokaz, da je bil zločin storjen nekaj trenutkov pred njegovim odkritjem. Morilec je moral, kakor sodijo po načinu umora, prav dobro poznati domače razmere. Izbral si je za umor vprav trenutek, ko vozi mimo hiše moravski avtobus, ki povzroča ropot, da bi tako lažje in nemoteno opravil svoj posel. Denarja ni vzel in sploh se ni dotaknil nobenih stvari, kar vse kaže, da gre za umor iz osvete. Zanimivo je, da je točno na dan umora pred 6 leti pogorel hlev pokojne Krušnikove in da je bil ogenj podtaknjen ter da je bil ob tej priliki ubit gasilec Lojze Pirnat, sin posestnika iz Krtine, kar še posebej potrjuje domnevo, da gre tu res za umor iz maščevanja. O strašnem umoru so bili takoj obveščeni pokoj nični sorodniki v Izmenjan, župnik v Št. Vidu in orožniška postaja v Domžalah. Na kraj zločina je takoj prihitela orožniška patrulja pod vodstvom komandirja g. Skoka, ki je odredil preiskavo in zasledovanje zločinca. Upamo, da ga bodo kmalu izsledili. V nedeljo je bila obdukcija trupla. Zdravniška komisija je ugotovila, da. je zločinec naravnost mre varil svojo Žrtev. Zadal ji je mnogo ran, od katerih je veliko smrtnih. Veža je bila vsa okrvavljena, povsod so bile mlake krvi. Krinka t 204 ljubezni — Kaj? — Morda tudi vi? — je vprašala Fran-rise. — VI bi imeli vsaj svojo vest zase, — O tem sem trdno prepričan, — je odgovoril mladenič. — Ali vidimo vedno jasno svojo notranjost? Moj namen ni bil jasen. Misel na svatbo mi je šele sedaj sinila v glavo. Skupno življenje me je mikalo in to življenje je res tu, odkar je prišla v bolezni k moji postelji Bertranda, Mordi me je rešila. Zadnji dnevi so bili tako prijetni s tem otročičkom med nama. Bil bi jih podaljšal. Ostali bi bili skupaj. Položaj bi se bil pozneje uredil. Da, tako je bilo... Taka je bila resnica o tem, kar se je godilo v meni Potlej sem pa razgrnil ta list. Čital sem presenetljivo poročilo. Pred oči so mi stopile vse posledice. Mislil Bem si: Zdaj pa nikoli! ... Nikoli! ... Bertranda le bogata, silno bogata. Moje sanje se razblinjajo ▼ nič! In šele po svoji bolesti sem spoznal, kaj se je izpremenik) v meni. Sanje o skupnem življenju so mi res lebdele pred očmi in že so objernaie moje srce. Vendar pa vprašujem z nezaupanjem in odporom svoj bivši »jaz«, da-li to vendarle ni bil odsev zlata, ki je tako naglo obudil moje sanje Ln ta-:o sem po vsem zelo nesrečen. Ali me razumete': Francoise ga je poslušala, zatopljena v svoj sa-njavi molk. Ko je obmolknil, je še nekaj ćasa zani'ijei molčala. Potlej je pa vstali in se vrnila k svojemu bolnemu očetu, ki jo je njegova nr^remičnopt vzn*"-mirjala. Z roko se je dotaknila očetovih rok njihova toplota je bila malone normalna — prisluhnila je njegovemu dihanju, ki se ji je zdelo pravilno. Toda zaman je sklanjala svoj obr?^ toplemu pogledu, ki ni več izražal, dali jo vidi. Francoise je vzdihnila in se vrnila h Gilbertu. Le-ta je stal zravnan, pripravljen k odhodu. — Oprostite mi, — je zamrmral, — ne bi bil govoril z vami tako dolgo o sebi... Toda moja žalost je za vas zadoščenje. Bil sem vam dolžan priznanje. — Vaše zaupanje mi ni bilo neljubo, — je odgovorila hladno. — Toda bilo je še manj potrebno. Kako naj bi jaz lajšala vaše gorje? Tega ne razumem. Poglejte mojega ubogega očeta. Na pragu večnosti je že in komaj se še dotika sveta živih, a glejte, jaz sem v redovniški obleki. Villingenov ponos je gotovo nekaj dragocenega. Toda prepozno čustvo beži od mene. Kjer vlada ljubezen, ne more igrati vse drugo nobene vloge. Bertranda vas ljubi in vi ji vračate to z enako nežnostjo. Jaz nimam vzroka pomilovati vas, niti nje. Gilbert je pozno uganil, kaj je bilo v teh besedah, v tem ncDTisilienem glasu in v tej samostanski strogosti, v katero se je zapirala razočarana duša. Spoznal je, koliko je moralo trpeti ob njegovih besedah •lekle, saj je njeno srce še vedno krvavelo v objemu Čustev, ki jih je proglasila za mrtva. Prositi jo odpuščanja bi pomenilo toliko kakor povećati zlo. Ni mu preGstajalo nič drugega, nego posloviti se. To ^*e storil spoS' ljivo in toplo, da je ostalo slovo sestri Serafini v spornimi kot zadnji globlji doživljaj posvet :?~a Bvljetaja. Po cd hodu od nje je bil Gilbert vidno ves skrušen. To niso bili neposredni očitki vesti, pač pa gorje, odnosne odpor proti lastni vlogi. Neprestano mu je stala pred očmi njena podoba, ta dostojanstvena postava ženske, ki je toliko pretrpela in ki je znala tako dobro skrivati svoj notranji vihar pod redov-niško obleko. Potem je pa jel Gilbert misliti na drugo, na Bertrando. ki ji je bil povzročil toliko trpljenja in ki njenih solz ni mogel več otreti, ne da bi zbudil proti sebi sum nizkotne preračunljivosti. Spoznal je, da se je ujel v svoji sebičnosti, in sicer v trenutku, ko se je sam tega zavedel in ko je hotel kreniti na pravo pot. O, kako prijetno bi bilo umakniti se teži preteklosti, vdihniti svežega zraka, da bi se razširile prsi, in zaživeti zopet bolj zdravo življenje ! — Zakaj nisem storil tega včeraj? — se je vprašal. Zakaj nisem pritisnil Bertrande in Claudia na svoje srce. Zakaj jima nisem zaklical: Žena moja! Sin moj___danes je že prepozno. Stopajoč hitreje po ulicah se je Gairlance obupano oziral po vseh kioskih. Vsi listi so bili priobčili senzacionalno poročilo. Nič na svetu ni moglo več preprečiti, če bi bil ponudil zakon Bertrandi, da bi si on _ princ de Villingen — ne nakopal videza, da prodaja svoje ime hčeri bandita, katerega je hotel nekoč izročiti roki pravice. Bertranda Gaelova in njena sumljiva dediščina po Francpise de Plesguen in po poskusih pomagati ji do dediščine ... To bi pomenilo ponižati se od ženitve iz koristoljubja do ženitve iz podlosti... Kako globok padec bi bil to za junakovega vnuka. Napotil se je v ulico Cambaceres, Stari Firmin se je smehljal od radosti, ko mu je slačil svršnik, kajti za zastorom skriti mali Clau-dius mu je klical: — Nic reci! Kuku! •. • Dete je skočilo nasmejano iz svojega skrivališča in prihitelo razprostrtih ročic in vse žareče od radosti Gilbertu naproti... Papa, papa! — je klical mafi Claudius. Na pragu jedilnice se je pojavila vsa srečna Bertranda s polnimi rokami srebrnega pribora, Hotela je pogrniti mizo, toda vsa sreča na njenem obrazu je ugasnila pred mračnim Gilbertovim pogledom. Nesrečnež je trpel muke, kakršnih se ni nikoli nadejal. Med obedom je mislil, da se bo zdaj zdaj razjokal. Potem je pa dejal s hladnokrvnostjo duelanta dekletu, ki ga je »daj resnično ljubil: Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran Jeran // Za upravo in inseratru del lista Oton Christof // Vsi V Izubijani