132. Številka._ Ljubljana, v ponedeljek 11. junija 1900. _XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avstro-ogrske dežele aa vse leto 26 K, sa pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vae leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa pofitnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od S tir is topne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga št. 12,
„Slovenski Narod" telefon st, 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Zmaga obstrukcije.
V levičarskem in v poljskem taboru vladata žalost in jok. Vse je bilo tako lepo napeljano, da se zagotovi levičarsko-poljsko gospodstvo, in vse se je izjalovilo. Vitez Ja-worski in grof Stiirgkh sta bila trdno prepričana, da dosežeta popolno zmago, a mesto zmage sta učakala uničujočo blamažo. Kopala sta jamo češki obstrukciji, padla pa sta sama vanjo. Češka obstrukcija je dobila veliko in važno bitko.
Nemška levica je vedno trobila, da je treba samo desnico, to najpokornejšo in naj-ponižnejšo vladno deklo, razbiti ter Poljake pridobiti za alijanco z levičarji in vse pojde dobro in gladko. Kurber je to verjel in se na vse načine trudil, da to doseže. Lahko to ni bilo, ali naposled je le uspel. Desnica je razpadla, stari Javvorski je z vihrajočimi zastavami prešel v tabor Funkejev, Kaiserjev in Luegerjev ter se ž njimi zarotil, da zadavi obstrukcijo svojih dosedanjih zaveznikov.
V petek popoludne je ta nova „working-majority8 začela boj proti obstrukciji, a še predno je solnce izšlo, je bila razbita, in je bila vlada primorana zasedanje zaključiti.
Z zvijačo in z nasilstvom se je hotelo obstrukcijo ubiti, in prezident dr. Fuchs se je dal porabiti sa tako delo, prav kakor bi hotel dokazati, da je SchOnerer le prav imel, kadar mu je zaklical, da spada v kriminal. Fuchs in njegovi zavezniki so vso stvar prav premeteno vprizorili. Po storjenem dogovoru je Fuchs naznanil konec seje, in je Zallinger predlagal, naj se seja nadaljuje, a naj se ne čitajo več podane interpelacije, nego naj se začne razprava o obrtni noveli. To je naravnost v nasprotju z opravilnim redom. Nova večina je upala, da se Čehi razpravi o obrtni noveli ne bodo ustavljali. Če bi se bilo to zgodilo, bi bil Fuchs naznanil, da poročevalca ni v zbornici, in prestopil k naslednji točki dnevnega reda, k — budgetnemu provizoriju.
Toda računi niso bili pravi. Nova večina ni vpoštevala češke previdnosti. Čehi
LISTEK.
Vodovje narašča.
Francoski spisal Emile Zola.
Moje ime je Louis Roubieu. Star sem 70 let ter rojen v vasi Saint Jory, par milj po reki navzgor od Toulousa.
Dolgih štirideset let sem se boril z zemljo za vsakdanji kruh. Končno sem postal vendarle imovit. — Pred jedva jednim mesecem sem bil še naj premožnejši posestnik vse občine.
Bilo je, kakor da počiva vidno božji blagoslov nad našo hišo. Da, sreča je stanovala v njej, in. solnce je bilo naša zaveznica, _nisem se vedel spomniti niti jedne
slabe letine. Na posestvu nas je bivalo dvanajst oseb in živeli smo prav srečno. Bil sem najprej jaz sam, še čil, star mož, ki je navajal otroke k delu, — potem moj mlajši brat Pierre, ki je ostal neoženjen; bil sem poprej sergeant, — moja sestra Agata; odkar jej je umrl soprog, je stanovala pri nas. Bila je bujna, vedno vesela žena, katere zvonki smeh je donel po vsej vasi. In potem še ves mladi zarod: moj sin Jacques, njegova žena Roza in nje tri hčere Aimee, Veronika in Marija Prva je bila omožena s Cvprienom Bouissonom, velikim, krepkim dečakom; imela je dva
so takoj spoznali, kam pes taco moli, in so na prvi poskus nasilstva odgovorili z na silno obstrukcijo. Tacega hrupa ni bilo še nikdar v parlamentu, kakor v noči od petka na soboto, niti za Badenijevih časov, toda pri vsem tem niso Čehi nikogar napadli, nikogar žalili Obstruirali so ne po Pfersche-jevem vzgledu, nego tako, kakor obstruira gentleman.
Kurber, Jaworski in Funke so bitko izgubili. Vlada je spoznala, da je postal položaj nevzdržljiv, in ko je od čeških zaupnikov izvedela, da Čehi absolutno ne mislijo nehati, pač pa da postane njih obstrukcija tem hujša, čim dlje bode trajala, in da najde kaj hitro odmeva v Pragi in v vseh drnzih čeških mestih, tedaj se je vlada udala in zaključila zasedanje.
Stranskv je nastali položaj jako dobro označil, ko je dejal, da Čehi sicer vojne še niso dobili, da pa so izvojevali veliko zmago. S tem je vse povedano. Vlada je razbila desnico in ustvarila novo večino, a danes sicer ni več desnice, a nove večine tudi ni več. Vrh tega pa vlada ni dobila ne bud-getnega provizorija, ne kvote, ne investičnih predlog.
Pomen češke zmage tiči v tem, da so Čehi neovržno dokazali, da proti njim v tej državi ni mogoče vladati, in da se jim mora dati zadoščenje za storjeno jim krivico, Ida prej je vsako ustavno delo nemogoče. Kor-ber se je prepričal, da ne pride v položaj, rogati se Čehom, kakor je to v svojih me-moirih storil Beust, rekoč, da so Čehi izgubili ves ugled in vso veljavo, ker so si dali brez odpora iztrgati iz rok, kar se jim je dalo za časa Hohenwarta. Po tridesetih letih so prišli Čehi zopet v takšen položaj, v kakršnem so bili po padcu grofa Hohenwarta, a to pot so pokazali, da na same besede in obljube ne dajo ničesar, in da si tiste mrvice ravnopravnosti, ki so jim jo prinesle jezikovne naredbe ne dajo brez odpora iztrgati iz rok.
Zdaj je pot zopet prosta. Če imajo odločilni krogi resno voljo, napraviti v državi red, bodo vedeli, kaj jim je storiti.  Da se
otroka v starosti dveh let in desetih mesecev. Druga se je šele pred kratkim zaročila z Gaspardom Rabuteauom. In končno tretja je bila nežna plavolasa mladenka, o kateri bi bil Človek mislil, da je kaka mestna gospica.
Bil sem torej ded in praded. Pri mizi sem sedel mej sestro Agato in bratom Pierrom in otroci vsi v krogu okoli nas, po starosti, do najmanjšega, kateri je že jedel svojo juho kakor kak odrasel. To je bil ropot z žlicami! Da, vsa družba je prav pridno segala po jedeh. Čutil sem se tako ponosnega in veselega, kadar so mali ste-gali svoje ročice ter klicali:
„Ded, daj nam vendar kos kruha,... pa prav velik, kaj ne, ded?"
Da, bili so lepi dnevi, polni dela in radosti Na večer je Pierre navadno izumil kako novo igro ali pa je pripovedoval povesti o svojem polku. Ob nedeljah je pekla teta Agata kolače za naša mlada dekleta. In Marija je znala toliko pesmic ter nam jih pela s svojim otroškim glasom. In takrat se je zdelo, da imaš svetnico pred seboj; plavi lasje so se jej osipali po tilniku, roki pa je imela sklenjeni nad predpasnikom.
Ko sta se Aimee in Cvprien poročila, sem sklenil, da povišam hišo za jedno nadstropje. Včasih sem dejal smeje se, da bo-demo potrebovali po poroki Veronike in
češki narod, in da se češka delegacija ne dasta pritisniti ob zid, to je pokazalo zaključenje zasedanja državnega zbora.
Gonja proti Kallayu.
O binkoštnih praznikih se je vršila v Sarajevu znamenita slavnost. Zagrebške dame so poklonile sarajevskemu društvu .Trebevicu" hrvatsko zastavo, in to je bil zunanji povod, da so prihiteli Hrvatje iz vseh razdruženih delov svojega kraljestva v srce Bosne, da manifestirajo pred vsem svetom in na slovesen način svojo vzajemnost in celokupnost. Najvažnejši moment te slav-nosti pa je, da so se je v veliki meri vde-ležili Mohamedani, in to najuglednejši in najizobraženejši med njimi. Tisto staro mohamedansko plemstvo, ki je vsled svojega bogastva in svojega vpliva veleodlo-čilen faktor za bodočnost Bosne, in v katerem se še nedavno ni vedelo natanko, kam se obrne v narodnostnem in političnem oziru, se je oklenilo vsehrvatske ideje. Ta ideja je danes že močna v Bosni in Hercegovini, a kadar prodre v najširše sloje naroda, tedaj bo ob jednem tudi konec omahovanja in vprašanje bo rešeno, kam pripada Bosna, in komu naj se priklopi.
Značilno je, da je praznovala hrvatska misel svoj praznik ravno v Sarajevu in ravno te dni, ko stoji bosensko vprašanje na dnevnem redu bolj kot kdaj prej. Ob istem času, ko je pričelo hrvatsko časopisje vabiti na sarajevsko slavnost ter nagla sati njen pomen za hrvatstvo Bosne, se je dvignila v vseskupnem časopisju madjarskem besna gonja proti upravitelju Bosne, ministru Kallavu. Ko bi se šlo samo za osebo Kallavevo, bi bila ta gonja za nas in najbrž tudi za Hrvate precej brezpomembna. Ali za to stvarjo tiči vse kaj druzega, nego le gola priljubljenost ali nepriljubljenost Kallaveva med Madjari. V ogrski delegaciji je živel Kallav doslej idilično življenje, nihče mu ni skrivil lasu na glavi, in če se ga je kdo rahlo dotaknil, je storil to samo, daje dal ministru priliko, kvitirati za imeniten
Gasparda Se jedno ; in da bi bilo Slo tako naprej, bi segla hiša končno pač do neba. Kajti ločiti se nismo hoteli drug od druzega. Rajši bi bili sezidali na praznem prostoru za našo hišo celo mesto. Ako vlada sporazumljenje, je tako dobro tam, kjer je človek rojen, tudi živeti in umreti.
Majnik je bil posebno lep v tem letu. Že dolgo se ni bilo nadejati tako dobre žetve.
Ravno istega dne sva s sinom Jac que-som obhodila zemljišče. Ob treh sva šla od doma. Naši travniki na bregu Garone so bili pokriti z nežnim zelenjem. Trava je stala že približno tri črevlje visoko, in vrbovje, katero smo zasadili lansko leto, je na novo poganjalo. Potem sva pregledala žitna polja in vinograde; kupili smo bili njivo za njivo, v meri, kakor je naraščalo naše premoženje. Žito je bilo gosto, vinogradi so kazali polno cvetja ter obljubljali krasno trgatev. In Jacques mi je potrkal na ramo ter se dobrovoljno nasmejal:
.He, oče, kruha nam ne bo nedostajalo, niti vina. Zdi se mi, da se res dobro razumeš z ljubim Bogom, ker da bogastvo kar deževati na nas?"
Večkrat sva se šalila glede naše nekdanje bede. Jacques je imel prav; bilo je res, kakor da sem kakemu svetnika ali ljubemu Bogu samemu posebno po volji, kajti sreča je bila vedno na naši strani. Ako se je pojavila pi sosedih kaka trtna
odgovor vseobči aplavs. Letos je bilo drugače. Četudi ga v delegaciji niso naravnost napadali, trušč po vsem madjarskem časopisju je bil tolik, da je čutil Kallav potrebo obširnega in temeljitega opravičevanja. Kar je ob tej priliki povedal, je bilo znano že prej. Znano je bilo namreč, da nimajo Madjari prav nobenega vzroka do kake nezadovoljnosti nasproti svojemu sodeželanu, ministru Kallavu. Storil je zanje, kolikor je mogel; v železniških vprašanjih se jim je uklonil tako globoko, da nižje niso mogli zahtevati. Zidati se ne sme še vedno nobena proga, ki bi mogla oškodovati Reko in koristiti hrvatski Dalmaciji. In kako dobro je preskrbljeno v Bosni za koristi madjarske trgovine, je povedal Kallav sam v ogrski delegaciji. Leta 1896. je znašal uvoz Bosne v Ogrsko 15,822 000 kron, izvoz Ogrske v Bosno pa 15,662.000 kron. V kratki dobi dveh let se je razmerje precej predru-gačilo. Leta 1898. se je znižal import Bosne na 15,664000 K, eksport Ogrske v Bosno pa zvišal na 19,809.000 kron. Da bi se ne bil dovolj potrudil za trgovinske koristi Madjarov, se torej Kallavu ne da očitati.
Vsa ta madjarska očitanja so samo jako prozorne pretveze. Na srcu jim leži vse kaj druzega. Znano je, da so se Madjari svoj čas upirali okupaciji Bosne in Hercegovine, ker zase — celokupna monarhija jim nikoli ni bila na skrbi — niso pričakovali od tega posebnih koristi, a poleg tega so se bali, da bi se slovanski element na jugu monarhije preveč ne okrepil. Tudi pozneje se dolgo časa niso brigali za okupirane dežele, in šele v zadnji dobi se jim je vzbudila posebna pohlepnost po njih in madjarski šovinizem je pognal hipoma čudovite cvetove. Za prvo žrtvo si je izbral ta šovinizem ministra Kallava, ki je Madjarom — premalo madjarski. Ne morejo mu oprostiti, da ne nastavlja vse vprek po Bosni madjarskih uradnikov, da ne pripravlja očitno terena madjarski ekspanzivni politiki, in da nekako priznava, da v Bosni in Hercegovini ne stanujejo Madjari. Kallav ne madjarizira
bolezen, — so bili naši vinogradi nedotaknjeni. Kadar je šla toča, se je usipala le onkraj naših polja. In počasi sem začel misliti, da mora biti tako. Nikomur nisem nič hudega storil, in zdelo se mi je, da to srečo tudi res zaslužim.
Predno sva se vrnila domov, sva šla preko polja, katero smo imeli na drugi strani vasi. Nasadi murb so prekrasno uspevali, prav tako tudi mandeljnovcL Veselo sva kramljala ter zidala gradove v oblake. Kadar bomo imeli potrebni denar, nakupili bomo prostor mej našimi polji ter razširili svoja zemljiška posestva preko polovice občine. Tako sva govorila. Ako bi zemlja tako obrodila, kakor je kazalo, tedaj bi lehko uresničili ta sen.
Ko sva se bližala hiši, sva zagledala Rozo, katera nam je živahno migala z roko ter klicala:
.Pojdita vendar hitro!"
Jedna naših krav je dobila tele. Vsa hiša je bila pokonci. Teta Agata je tekala pridno sem in tja, dekleta so občudovala mladiča. Bilo je, kakor da nas hoče iznova nebo obsuti s svojim blagoslovom. Šele pred kratkim smo morali razširiti svoje hleve. Imeli smo tedaj okoli sto glav živine, krav in ovac, ne vštevSi konj.
.To je dan sreče, sem vzkliknil. .Danes zvečer hočemo piti na so steklenico vina/ (Dalje prih.)
po sili, ker ve, da bi bilo to v Bosni popolnoma brez8miselno in brezuspešno; a to je poleg osebnih spletk glavni in resnični vzrok, da so vprizorili gonjo proti njemu. Zanimivo pa je opazovati, kako se vedo Madjari v tej gonji. Isti Madjari, ki tako brutalno zatirajo Slovake v svoji zemlji, se danes prezentirajo kot branitelji svobode — v Bosni. Dobro sta jim doSli v ta namen mohamedaneka in pravoslavna deputacija, s katerimi nima večina moha-medanskega in pravoslavnega prebivalstva nobenega opravka, in ki sta bili skoro gotovo naročeni
Madjari so segli s svojo dolgo roko po Bosni, a ker čutijo sami, kako predrzno in neopravičeno je to početje, niso in ne morejo biti Čisto odkritosrčni. Iščejo si v svoje namene najprvo neznatnejših povodov in bližnjih ciljev. Za sedaj hočejo strmoglaviti Kallava, ki jim menda ne gladi dovolj po dlaki, in ki misli, da Bosna ni nikako torišče za madjarski šovinizem. Če dosežejo jedno, pojdejo dalje. Hrvatje morajo biti oprezni, zakaj kakšna je mad jarska vlada, in kakšna je njihova svobo-doljnbnost, to občutijo najbolj sami celo na svojem ožjem domu, v Hrvatski in Slavoniji. _
V ■ Jubljan'« 11 junija. Nova parlamentarna zveza.
Državni zbor je zaključen, desnica je razbita in levica nesložna. To je slika sedanjega položaja. Kaos vlada povsod, edina trdna točka v tej zmedi je nova zveza, katero so sklenili jugoslovanski klub, konservativni češki veleposestniki in člani centruma. Princ Scbvvarzen-berg je sklenitev te zveze naznanil parlamentarni komisiji češkega kluba. Nova zveza šteje 58 poslancev in po besedah imenovanega češkega veleposestnika je v programu te zveze: enakopravnost vseh narodov in avtonomija. Zveza bo imela odkritosrčne in prijateljske dotike s češkim klubom, ki je izjavil, da jo bo podpiral. Nova zveza bo torej brez Poljakov in nemških klerikalcev važen in močen faktor avstrijskega parlamenta.
Vojna v Južni Afriki.
Buri so razdrli telegrafično zvezo med Kroonstadom in Pretorijo, zato ni bilo toliko časa nobenih poročil. Nadpoveljnik v Kapstadtu, general Forestier Walker poroča, da je prodrlo okoli 2000 Burov s 6 topovi pri Roodevalu do železniške proge ter porušilo ondi velik del proge in brzojavno zvezo. Porušili pa so Buri ondi tudi več mostov in prehodov preko rek in potokov, tako da so zveze Robertsove armade pretrgane, in da stoje Buri Robertsu za hrb tom in na strani. Ker sta \Valker in general Kelly Kenny, ki stoji v Bloemfonteinu, poslala v Kroonstad pomožnih čet, so bržčas Buri nevarni ondotnim angleškim posadkam. General Buller v Natalu je dosegel končno venderle majhen uspeh. Zasedel je namreč 8. t. m. goro Vanwyke in hribovje med prelazom Botha in goro In\veto, na katerih dveh pa stoje še Buri. Upanje, da zapuste Buri sedaj Laingsnek, pa se Bullerju bržas še ne izpolni. O zasedanju Pretorije poročajo iz Laurenzo Marquesa, da je Roberts bombardiral mesto s 40 topovi, ki so Bure primorali, da so zapustili svoje pozicije na zahodnji strani. Bombardiranje ni napravilo mnogo škode. Buri so se umaknili v najlepšem redu ter so vzeli seboj vse topove, ogromno množino živil in 1600 angleških ujetnikov. General Botha je ob Sixmile-spruitu zadrževal Angleže tako dolgo, da so spravili Buri vse na varno, kar Robertsa jako jezi, kajti upal je, da bo dobil v Pre-toriji velikanski plen ter osvobodil večino ujetnikov. To pa se mu je docela izjalovilo. General French je hotel porušiti železniško progo v Middelburg, da bi odrezal Bure ter jim onemogočil rešitev živil in topov. Toda Buri so ga prehiteli, da je prišel mnogo, mnogo prepozno. Buri so vzeli seboj tudi 2Va milijona funtov šterlingov zlata. Krii-gerjeva žena je ostala v Pretoriji. Sprejela je odposlanstvo angleške armade, ki ji je naznanilo, da se spremeni burska straža pred Krugerjevo hišo z angleško. Na Irskem so se pripetili veliki izgredi, ko je došla vest, da je padla Pretorija. V Lon-donderrvju je priredila vlada bakljado, katero pa je občinstvo s klici: »Živeli Buri! Proč s kraljico!" bombardiralo s kamenjem ter jo razgnalo. Policija je zgrabila izgrednike, jih precej ranila in zaprla. V Belfastu
pa so Irci slavili sa Angleže žalostni dogodek: ujetje 13 yeomanryskega polka. Valed tega je nastal med občinstvom in policijo boj, v katerem je bilo več policij-stov ranjenih in več manifestantov napol ubitih.
Revoluoija na Kitajskem. Revolucija se liri na Kitajskem bolj in bolj. V Pariš je došla iz Yuanansena brzojavka, ki pravi, da je agitacija proti tujcem toli silovita, da je izjavil podkralj, da mu ni možno več ščititi tujcev. Francoski konzul v Pekinu je pobegnil z vsemi uradniki v Tonking, isto je storil francoski rezident v Mongtseju. Iz Sbanghaija poročajo, da je mesto Tungčau pogorelo, da pa so se ondotni misionarji rešili. Železniško progo v Luhane so podrli ustaši 50 milj daleč, porušili so več postaj, med temi v čangčihsienu in v Lukiačau. Najlepše je, kar poroča Reuterjev biro" iz Tientaina: Novoizdani cesarski edikt izreka boksarjem pohvalo ter graja kitajske čete, ki so boksarje napadle in pobile. Zastopniki zunanjih oblastev v Pekinu so sklenili, da pojdejo na avdienco k cesarju in cesarici. Razen drugih oblastev pošlje sedaj tudi Italija dve bojni ladiji na Kitajsko. V najsitnejšem položaju je Anglija, ki se ne more mešati toliko v kitajske razmere, kakor bi rada. Razen južnoafri-čanske vojne ji da opravka še ustaja Ašan-tijev. Po poročilih iz Accre je guverner v Kumassi poskusil pregnati oblegajoče ga Ašante, a ti so ga premagali in guverner je moral kapitulirati. Anglija ima torej tudi proti Ašantijem težko stališče. Pri vsej tej stvari je v Kini najžalostnejše dejstvo, da se velevlasti radi Ijubosumnoti ovirajo ter delajo druga drugi težave, v tem pa boksarji nastopajo vedno predrznejše.
Dopisi
Iz selške doline, 8. junija. Med vsemi pojavi v naši dolini je jako važen pojav, da zahtevajo kmetje ustanovitev ljudske šole na Bukovici. Redko kje se dobi tako vnetih ljudij za šolo, kakor so Bukovčani, kajti drugod sovraži od klerikalcev naščuvano kmetsko ljudstvo skoro povsodi šolo. V več dopisih ravno v tem listu (.Slovenski List" ne sprejema pro in contra šoli se tikajočih dopisov, to vedo bukovški posestniki dobro; zanj so bolj važna konsumna društva) se je pisalo, čemu se zadržuje zidarje šole. Bukovčani sami dolže egoizem nekaterih v Selcih, drugi prevelike občinske naklade, tretji Praprot-ničane, ker hote oni imeti v nekem kotu na Ljuši šolo. Merodajna oblastva naj bi se ne ozirala niti na prve, druge in tretje vzroke, ona naj ukrenejo, da se v kratkem začne zidati šolsko poslopje brez eksku-rendne šole, katere se Bukovčani branijo zato, da bi jim ostala ista predolgo. V nekem dopisu se je pojasnilo s statističnim izkazom, da v selski dolini treba še 3 šol, katere vse so že na p a pir j u. Izmed vseh najbolj potrebna je ta na Bukovici, ker ta kraj nima nobene preblizu stoječe šole. Merodajna oblastva naj upoštevajo to, da nivo omike in izobrazbe pri Slovencih so-sebno v nekaterih alpskih krajih ni previsok. Čudno se nam zdi, da naš dobri deželni poslanec ne gane niti mezinca, seveda ker v selškem farovžu ni všeč, da bi zopet jedna liberalna (?!) šola prišla v dolino. Bukovčani! Vi si zapomnite, da so za šolo na Bukovici napravili največ tisti, kateri ne prisezajo na češniško politiko.
K. N.
Iz Vinice, 8. junija V Južni Afriki se bojujejo Buri proti Angležem, a mi v tužni Belokrajini bijemo boj proti toči in ognju. Kaj ne, gospod urednik, lep pričetek dvajsetega stoletja? — Dne 7. junija t 1. naraslo je Število strelov v letošnjem leta na 420 ter se je streljalo v 9 kritičnih dneh. Toče smo se ubranili dve uri na daleč od strelne postaje; po Hrvatskem in sosedni občini Vrb, kjer nimajo strelnih postaj, pa je toča potolkla vse, po dvakrat že letos. Ljudstvo pri nas je spoznalo korist streljanja ter so celo oni, koji so bili pričet-kom proti streljanju, se prepričali, da streljanje vender koristi.
Pa tudi proti ognju se je prostovoljna požarna bramba na Vinici hrabro borila. Dne 7. junija t L. udarila je strela v pol ure od Vinice oddaljeni vasi Bosanca na Hrvatskem v hiio posestnike Bosanca. Kakor hitro se je sacnl klic gasilnega roga.
zbralo se je takoj 80 gasilcev ter pod vodstvom g. načelnika odhitelo na mesto požara. Tukajšnji trgovao g. Jurij S trk bil je tako milosrčen, da je dal takoj v priprego svoja konja. Gasilci delovali so s vso požrtvovalnostjo tac omejili požar na goreče predmete. Pogorela je hita in s hišo tikajoča se gospodarska poslopja, katera niso bila zavarovana Zgorelo je jedno tele, rešilo pa se je posestniku do 1000 K vrednosti, med tem celo večja svota gotovega denarja. Ko bi prostovoljne požarne brambe ne bilo, bila bi gotovo nevarnost večja, ter bi se niti najmanjša stvar ne bila rešila. Prostovoljna požarna bramba je pokazala, da je kos svoji nalogi, da je moštvo dobro izvežbano, saj je bil to prvi slučaj, da je stopila svojemu bližnjemu na pomoč.
Joškovič.
I Dr. Kajetan Bulat f Tj
V soboto zvečer umrl je na Dunaju jeden najsimpatičnejših in najuglednejših jugoslovanskih politikov, gosp. dr. Kajetan Bula t.
Pokojnik se je rodil v Spletu 1. 1836. Po dovršenih študijah se je naselil v svojem rodnem mestu kot odvetnik in se z vnemo lotil dela na narodnem polju. Dosegel je velike uspehe. Občinski zastop je prišel v hrvatske roke in Bulat je postal župan.
L. 1877. je bil pokojnik izvoljen v dež. zbor dalmatinski, 1. 1879. pa v drž. zbor. V obeh teh korporacijah si je s svojim talentom, s svojo delavnostjo in previdnostjo pridobil jako velik upliv. Po smrti dr. Klaića je prevzel zmernoliberalni Bulat vodstvo narodne stranke in jo vodil tako srečno, da je danes merodajni faktor v deželi, po smrti kneza Vojnovića pa je postal dr. Bulat tudi deželni glavar dalmatinski.
Bulat je imel pri vsem svojem delovanju vedno pred očmi gospodarsko in kulturelno povzdigo Dalmacije zjedinjenje s trojedno kraljevino, a delal je na to modro in prevdarno, vedno upoštevaje razmere, vedno uvažujoč, da z glavo skozi zid ni možno priti, in da se resnični uspehi dosežajo le korak za korakom.
V državnem zboru je bil Bulat vedno zvest zaveznik slovenskih poslancev. Odkar je bila ustanovljena .Slov. kršč.-narodna zveza", je bil Bulat jeden njenih načelnikov.
Hrvatska narodna stranka v Dalmaciji kakor jugoslovanska delegacija v državnem zboru izgubita z drom. Bulatom jednega najodličnejših in najsposobnejših mož, Čigar zasluge za narodno stvar v Dalmaciji ostanejo nepozabljive.
Blagemu možu bodi zemljica lahka in časten spomin!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. junija. — Občinski svet ima jutri v torek, dne 12. junija 1.1. ob šestih zvečer v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red: Naznanila predsedstva in poročila o načrtu začasnega dogovora z delniško družbo za plinovo razsvetljavo v Ljubljani; o računskem zaključku in o bilanciji za leto 1899. a) mestnega zaklada, b) drugih v mestni upravi stoječ'h zakladov; o računskem zaključku in bilanciji mestnega loterijskega posojila za leto 1899.; o dopisu županovem v zadevi podpor nekaterim mestnim uradnikom v svrho obiska pariške razstave; o prošnji mestnega vrtnarja Hejnica za podporo v svrho obiska pariške razstave; o prošnji g. Bonaca za podporo v svrho izdaje .Voditelja po Ljubljani11 ; o dopisu mestnega magistrata v zadevi naprave telefonske govorilnice pri mestni posredovalnici za delo in službe; o dopisu mestnega magistrata o zadevi dovolitve dopolnilnega kredita za leta 1897. izvršeno popravo Štepanakega mostu; o prošnji nekega bivšega mestnega uslužbenca, da bi se mu popustil nek dolg; o magiatratovem nasveta, da se zemljišče mestne elektrarne ogradi deloma z zidom, deloma z železno ograjo; o oddaji del za parno kurjavo in prsno kopelj v novem šolskem poslopja dekliške osemrazrednioe pri sv. Jakoba; o gradnji cesar Franc Jožefo vega mosta mesto sedanjega mesarskega; o apel javi antropo-metričnega merjenja zločincev po Bertillo-novem nH4hw in o uredbi metropometric-naga urada pri mestni policiji; o računskem
poročilu ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva za dobo od 1. maja 1899 do 80. aprila 1900; o prošnji zadruge gostilničarjev za premembo tržnega reda, o personalnih zadevah L mestne višje dekliške šole.
— Umrli. V soboto je umrla v Ljubljani gospa Fran j a Še še k rojena Rekar, soproga magistratnega svetnika g. Ivana Seska, v starosti 37 let. Lahka ji zemljica! — V Kranju je danes zjutraj v starosti 67 let umrl ondotni dekan g. Ant. Mežnarec. Umrli si je pridobil velikih zaslug za popravo in olep&anje kranjskih cerkva, zlasti je lepo restavriral gotsko župno cerkev. Za katoliški sklad se ni vnemal nikdar, in je bil nasprotnik nameravanim škofovim zavodom. Sicer je bil dekan Mežnarec duhovnik stare šole; bil je dober rodoljub in v verskem oziru toleranten. Služboval je v Kranju 42 let, kot dekan 25 let Naj v miru počiva!
— štrajk v Vevčah je srečno končan, in so delavci danes popoldne na shodu pri Auerju pri D. M. v Polju sklenili, da gredo jutri na delo. V petek je pravni zastopnik socialnih demokratov vložil prošnjo, naj se izpusti Bricelj iz preiskovalnega zapora in včeraj dopoldne se je to že zgo dilo in se je Bricelj vrnil v Vevče. Pa tudi posredovanje socialnodemokratske komisije pri vodstvu delniške družbe „Leykam Jo-sefsthal* v Gradcu je imelo uspeh, in sicer tak uspeh, da so delavci ž njim za sedaj lahko zadovoljni. Kar je bilo v zahtevah delavcev pretiranega, to je tovarniško vodstvo seveda odklonilo, tako zlasti zahtevo, da se morata odpustiti uradnika Pollak in Mayer, in da se mora Bricelj brezpogojno zopet v službo vzeti, ne glede na izid proti njemu začetega kazenskega postopanja, v ostalem pa je tovarniško vodstvo prav ku-lantno postopalo. Privolilo je splošno zvišanje mezde za 20 vin. pri moških in za 10 vin. pri ženskih; privolilo, da se delavci organizirajo, in da volijo svoje zaupnike, s katerimi bo tovarniško vodstvo v vseh slučajih obravnavalo; da se bode odslej izplačeval zaslužek vsako soboto ob 5. uri popoludne; da se bode vsacih 10 ur dela, kar se ga stori čez navadni delavski čas, štelo za polno .šihto" ; privolilo popoldne počitka od 1 44 do 4, tako da se faktični delavski čas skrči na 10 ur, in končno da bo tovarna za lastno ceno dajala delavcem premog, kolikor ga za-se rabijo. Kdor trezno presodi vse razmere in okolnosti, mora priznati, da je tovarna pošteno postopala, in da je dosežena poravnava ugodna. Zasluga na tem uspehu gre socialnim demokratom. Ti so v treh dneh dosegli ugodno poravnavo, v tem ko klerikalci v treh tednih ničesar dosegli niso. In zakaj ne? Zato, ker ničesar storili niso. .Slovenec" je na to očitanje odgovoril z notico, v kateri je klobasal o vseh mogočih in nemogočih stvareh, samo o tem, kaj so klerikalci storili, je govoril jako malo. Trdil je, da so klerikalci .storili za s ta v kujoče mnogo korakov, in sicer brezplačno", da je .storil dr. Krek vse korake, katere je storiti mogel" in končno, da sta Vencajz in Krek stavila celo — interpelacijo. Raca na vodi, t d so možje! Ti znajo delati! Pomislite, ljudje božji, storili so »korake" — kakšne in kje, to so previdno zamolčal' — in povrh so še podali interpelacijo! Več že ni mogoče storiti! Interpelacija je sicer skrajno površno skrpana in bi bila delavcem samo škodovala, če bi bilo ministrstvo začelo na tej podlagi poizvedovati, zakaj Krek in Vencajz sta v tej interpelaciji iz same malomarnosti podala neresnično sliko položaja v Vevčah, a kaj zato, ko že dejstvo, da sta Vencajz in Krek sploh podala interpelacijo, zasluži, da pade ves svet pred njiju na kolena. In poleg interpelacije sta storila še .korake", ne v korist Briclju, sicer bi bil ta že pred 14 dnevi izpuščen, in tudi ne pri tovarniškem vodstvu, sicer bi bili vsaj to dosegli, kar so socialni demokrat je, ali vendar vse tiste .korake", katere sta mogla storiti. Vevški delavci bodo klerikalcem seveda srčno hvaležni za ta silni ti ud in morda se bodo še zavzeli, da pridejo v muzej tisti podplati, ki sta jih strgala Vencajz in Krek, ko sta toliko brezuspešnih .korakov" zanje storila.
— Okrsjna učiteljska konfarenoa slovenskih ljudakih šol v Ljubljani bode dne 23. junija t L ob 8. ari zjutraj v telo vadnici I. mestne deške petrasrednice v Ko-menakega ulicah. Dnevni red: 1. Predsednik otvori konfarenoa 2. Izvolita sa dva zapis-
nikarja in dva overovatelja. 3. Fr. Leveč: Naznanila in opazke o mestnih slovenskih ljudskih Šolah. 4. Jožef Maier: Poročilo o dunajskem učnem tečaju za zdravljenje jecajočih otrok po Berquandovi metodi in navodilu, kako je ravnati v Soli s takimi otroki 5. Fr. Črnagoj: V koliko naj se mestni učitelj ozira pri Šolskem pouku na gojenje cvetlic in na sadjarstvo? 6. Izbor učnih knjig za Šolsko leto 1900/1901. Šolska vodstva, ki žele glede učnih knjig v prihodnjem šolskem letu kakšne izpremembe, naj pošljejo do 18. junija t. 1. ces kr. mestnemu šolskemu svetu utemeljen nasvet, drugače pa negativno poročilo. 7. Jožef Maier: Poročilo o stanju in računu okr. učiteljske knjižnice in nasveti o nakupu novih knjig. Dotične nasvete je najkasneje do 18. t. m. pismeno naznaniti načelniku knjižničnega odbora gosp. Jožefu Maier ju. 8. Izvolijo se trije udje knjižničnega odbora za Šolsko leto 1900/1901. 9. Izvoli se stalni odbor za šolsko leto 1900./1901. 10. Samostalni predlogi, ki jih je najkasneje do 18. t. m. pismeno zglasiti pri stalnem odboru.
— Russkij kružok napravi prihodnji četrtek, t. j. na praznik sv. Telesa popoldne z vlakom izlet na Vrhniko. Vsi člani, ki se tega izleta udeleže\ naj se blagovolijo oglasiti v knjigotržnici g. L. Schwentnerja, kjer dobe natančnejše informacije. Želeti je, da nastopi to velevažno in potrebno narodno društvo pri tej priliki v čim največjem številu!
— Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja ljubljanske okolice je izvolilo dne 7. junija v glavni svoji skupščini v odbor gg.: Josipa Gregorina iz Črnuč, predsednikom, Antona Javoršeka s Šiške, podpredsednikom, Franca Lavtižarja iz Šmartna, tajnikom, Franca Trošta iz Iga, blagajnikom, Ivana Petriča iz Rudnika, pevovodjo, gdč. Ivano Vidic z Vrhnike in g. Franceta Paplerja iz Borovnice pa za odbornika. Vsi navzoči so plačali svojo letnino.
— Odbor ..Podpornega društva po-močnih uradnikov za Kranjsko" je imel
te dni svojo drugo redno mesečno sejo, v kateri je tajnik poročal, da je društvu pri stopilo meseca maja 9 novih članov, blagajnikov namestnik pa o stanji premoženja oziroma o blagajničnem stanju za mesec april. Dohodkov je bilo 300 K, stroškov pa 65 K, prebitka tedaj 234 K 41 v. Imetje znašalo je koncem aprila 5002 K 7. vin. Odbor je sklenil za vsacega odbornika, ki bi od seje neopravičeno izostal, 1 krono globe, v društveno blagajno. Izmej sedanjih članov jih pripada: 25 banki „Slaviji", 15 magistralnim uradom, 3 odvetniškim pisarnam, 2 dež. vladi ostalih (15) pa raznim javnim in privatnim zavodom.
— Ciril-Metodova veselica. Pri veselici na korist Ciril-Metodove družbe v Zg. Šiški pri „Matjanu" dne 17. t. m. sodeluje društvo .Zvezda", šišenske čitalnice pevci pojo novopriučena zbora: .Čolnič" od V. Parme in „Žitno polje" od Frana Gerbida. Ob isti veselici delile se bodo prvikrat sladke Šiške.
— Stavbna kronika. Vremenske razmere so  letos  stavbnim  delom največja ovira, in trditi se sme, da je marsikatera zgradba vsled deževja v tej sezoni za polovico zastala. Justična palača uspela je stoprav do pritličnih prostorov, deželni dvorec stoprav do prvega nadstropja, edino Stubenbergove ustanove ubožnica v Gradišči se je srečno dogradila in spravila pod streho, Mestna jubilejska ubožnica v Bohoričevih ulicah je dograjena do pritličja, gluhonem-niško poslopje ob Zaloški cesti je malodane vse ometano in osnaženo, vrt okrog njega pa z železno ograjo deloma pa z visokim zidovjem obdan. Mestno dekliško  šolo na Št. Jakobskem trgu so dogradili do cestnega površja in nekaj  više poslopje Palu-sovih dedičev na nasprotni strani. Mestna hiša na voglju Resljeve ceste in Komen-skega ulic je do tal podrta, nova hiša pekovskega društva v istej ulici je do prvega nadstropja zgrajena, ostale nove hiše pa so zdaj z malo izjemo že vse ometane in osnažene. Zupančičeva vila ob cesti na Rožnik je do polovice dovršena, del nove ceste proti podaljšanim nunskim ulicam pa dogotovljen; istotako tudi nova cesta iz Hil-šerjevih do Igriških ulic. Nova cesta v Prule se uravnava. Nova Bizilova hiša ondi je v surovem zidovji dodelana in pokrita. Materijala se dovolj  dovaža, delavcev pa Se vedno primankuje. Po nekod pričel se bo
to poletje polagati trotoar, par hiS se je letos že prebelilo in osnažilo, nekaj pa se
jih Se bo.
— Slov. zidarsko in tessrsko društvo napravi v nedeljo, 1. julija vrtno veselico v gostilni pri .Novem sveta" s kegljanjem na dobitke. Kegljati se bode pričelo v ponedeljek dne 18. t m., drugi vspored se že pravočasno Se naznani.
— Zlobno poškodovanje. Z Vrda pri Vrhniki se nam poroča, da je neki zlobnež dne 6. t m ponoči posestniku g. Karolu Jelo viku na gozdnih parcelah ob poti proti Bistri 18 odraslih smrek popolnoma obelil, to je lubje omajil, 23 smrek pa, katere so sedaj deveto leto rastle, Čez polovico dolgosti debla odsekal, ter s tem provzročil veliko Škodo. Omenjeni posestnik je jeden prvih v tem kraju, kateri pogozduje, in dal je že lep izgled drugim s tem, da trud in stroški se splačujejo, ako se prazen svet pogozdi. Seda) mu jih pa hudobnež uničuje. Naj bi se takega hudobneža, ko bi v pest prišel, najostreje kaznovalo.
— Olas iz občinstva. Piše se nam: Kako skrajno potrebno je, da se v tako lepo napredujoči in razširjajoči se Ljubljani odpravijo nekatere kričeče nedostatnosti, sem imel priliko videti včeraj zvečer. Vračali smo se okolu 10. ure zvečer po Prešernovih ulicah proti domu. Ravno tam, kjer je tisti slavni .puklasti" zid in je ulica naj tesne j a, sta se srečala dva fiakerja, da za nas tri pasante ni preostalo skoro nič prostora. Ker je jeden konj še slučajno zavil glavo proti zidu, se je prestrašila jedna mojih spremljevalk in hotela skočiti preko ceste na drugo stran, kar pa sem komaj preprečil, ker je bila nevarnost, da pride pod konja nasproti vozečega fiakarja, katerih obeh pa ne zadeva nikakoršna krivda. Že od nekdaj mi preseda tisti neokusni „puklasti" zid, včeraj pa se mi še posebno vzbudila želja, da se že skoro žvrši, kar se je sklepalo nedavno v občin skem svetu, da se namreč ta grdobija po ruši in napravi prostor v jedni najživah-nejših ulic v sredini mesta. Fiat!
— Tatvina. V Baču pri Ilirski Bistrici je neki fant Ivan Škrl ukradel trgovcu in gostilničarju Francu Urbančiču 110 kron. Fanta so izročili sodišču.
— Gorelo je v soboto popoludne na Jezici. Zgorelo je troje poslopij in nekaj živine.
— Posojilnica v Ribnici. Meseca maja t. 1. vložilo je 201 stranka 68.093 K, vzdignilo 112 strank 31.842 K 88 v, posojila pa se je izplačalo 26 strankam 15.300 K. Promet za mesec maj iznaša 161240 K 43 v.
— Porotne obravnave. V soboto je bila druga letošnja porotna sesija pri tukajšnjem deželnem sodišču končana. Zadnja obravnava vršila se je proti 35 let stari posestnikovi ženi Mariji F ajdi g a z Malega Otoka zaradi hudodelstva goljufije. Po svoji teti Elizabeti Srebrnjak v Cerknici podedovala je obtoženka škrinjo in mizo. V nekem predalu našla je baje dve vložni knjižici z vlogo 6250 kron ter je isti hotela realizo-vati. Posojilnica pa ji ni hotela vloge izplačati, marveč se je zadeva ovadila sodišču. Marija Fajdiga trdi, da ni imela namena prikriti omenjeno vlogo ostalim sorodnikom, ampak je hotela le pri posojilnici izvedeti, koliko znaša vloga, in je takoj potem tudi ostale sorodnike o tem obvestila Porotniki so vprašanje glede hudodelstva goljufije z 11 proti 1 glasu zanikali, vsled česar je bila Marija Fajdiga od obtožbe oproščena.
— Mestna posredovalnica za dela in službe. Od 2. do 8. junija je dela iskalo 10 moških delavcev in 41 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 7 moškim delavcem in 40 ženskim delavkam, 99 delavcem je bilo 58 odprtih mest nakazanih in v 34 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 9 moških delavcih in 25 ženskih delavkah. Od 4. januvarja do 8. junija je došlo 1565 prošenj za delo in 1300 deloponudeb 2298 delavcem je bilo 1453 odprtih mest nakazanih in v 854 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 mizarski pomočnik, 1 kovaški pomočnik, 1 vrtnarski pomočnik, 1 snažitelj jedilne oprave, 2 trgovska hlapca, 2 konjska hlapca, 3 poljski hlapci, 2 natakarici na račun, 2 navadni natakarici, 4 gostilniške kuharice, 5 navadnih kuharic, 1 sobarica sa hotel, 10 deklic za vsako delo, 6 deklic k otrokom, 4 kuhinjske deklice, 17 dekel za kmetska dela, 2 postrežkinji. Vajenci za trgovine in obrte.
— Malomarnost Danes so pripeljali v Ljubljano v Kočevja umrlega g. Oross-mana. Ko so krsto spravili z voza, je tekla iz nje kri in je bil tudi mrlič v krsti ves krvav, tako da se je vse Skandalizovalo nad malomarnostjo, vsled katere se je to zgodilo.
— V Latermanovem drevoredu je zaapal v noči od 9. na 10. t. m Martin Rodič, hlapec v Kolodvorskih ulicah št 7. Ko se je prebudil, mu je manjkalo 26 kron denarja in verižica od ure.
— Vsled ljubosumnosti je v noči od 9. na 10. t. m. okolu polu 1. ure neka natakarica v Wolfovih ulicah svojega fanta pretepla. Ker je bila tudi precej glasna, nabralo se je bilo na ulici vzlic pozne noči mnogo radovednežev.
— Železo kradle so na južnem kolodvoru tri mlade tatice in ga potem pro dale, da so imele drobiža za slaščice.
— Cigani so ukrsdli danes ponoči v Preserjih dva konja Eden konj je s vi tlo -rujav, drugi pa črn in ima na čelu belo liso.
— Napsd. Danes ponoči je bil na Bleiweisovi cesti Korsikov delavec Ivan Zupan od neznanih oseb napaden. Ko je na vpitje prišel stražnik, sta napadalca zbežala. Napad se je izvršil radi neke ženske.
— Nezgoda. V soboto popoludne je na Starem trgu 51etna hčerka starinarja Frančiška Kraškovica — Pavla Kraškovic po svoji neprevidnosti prišla pod voz Ivana Robka, hlapca na Poljanskem trgu št. 5. Hlapec je vozil počasi in je takoj ustavil voz, ko je zapnzil, da je deklica padla pod voz Deklica ni bila nič poškodovana.
— Na semenj dne 8. junija je bilo prignanih 847 konj in volov, 222 krav in 61 telet, skupaj 1130 glav. Kupčija je bila splošno srednja, bilo je prišlo nekaj kupcev z Mora ve in z Bavarskega vole kupovat, ali kupčija ni bila tako živahna, kakor po navadi. S konji in kravami je bila kupčija srednja. _
* Natakarica — pesnikinja. Pesniki so v vseh slojih Človeške družbe. Pesniki so bili in so pastirji, kmetje, rokodelci, obrtniki, dijaki, vojaki, profesorji, advokati, zdravniki, duhovniki, — da, celo papeži in cesarji. No, sedaj se je našla celo med natakaricami pesnikinja. Piše se Jerica Baldauf in služi v Baden-Badenu v gostilni .Zum Krokodil". Že od mladih nog se je bavila s pesništvom ter študirala Geibla in Riickerta. Izdala je že zbirko svojih pesnij, vendar pa meni, da je natakarski stan še vedno boljše plačan kot pesniški. Zato ostane nadalje natakarica. Stara je jedva 22 let ter je baje prav lepo dekletce.
* Gledališka zavesa štrajka. V Stutt-gartu so hoteli igrati Sudermannovo dramo .Sreča v kotu". Občinstvo pa je moralo iti domov, kajti železna zavesa se ni hotela dvigniti, ker se je mašinarija pohabila ter so jo mogli popraviti šele ponoči.
* Bogata nevesta. V Newyorku se je c možila danes teden gdč. Katarina Clark, hči milijonarja in posestnika bakrenih ru-dokopov, z Lewisom Ruthenfordom Mor-riesom. Nevesta ima svojega premoženja 24 miMjonov mark ter bo še po očetu podedovala večji del njegovih milijonov.
* Da boš dolgo živel ravnaj — po navodu dra. Pearsousa v Čikagu — tako-le: Ne jej nikakih tort in kolačev, ne daj se strašiti, ne nakopuj si nervoznosti, ne pij ne čaja ne kave, nego pij vodo in jej so-čivje in zelenjavo. Ako se prehladiš, vzemi kinina in snej čebuljo. Tako je živel ta zdravnik sam, ki ima že 80 let, in je prepričan, da doseže 100. leto. Zdravnik si je pridobil 14 milijonov, a jih je skoraj vse razdelil.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. junija. „N. Fr. Pr." prijavlja intervievv z nekim članom ministrstva. Bržčas je to P i ? t a k. Ta je povedal, da ministrski svet še ni ničesar ukrenil glede tega, kaj se zdaj zgodi V poljskem klubu vladata dve različni mnenji Najbrž nastanejo daljše parlamentarne počitnice, da se pomirijo razburjeni duhovi
Dunaj 11. junija. Poljski klub ,e dognal svojo veliko debato o parlamentarnem in političnem položaju ter sklenil resolucijo, ki pravi, da si pridržuje klub glede nadalnjega svojega postopanja popolnoma svobodne roke,
sicer pa da ni upanja na uspešno parlamentarno delovanje, dokler se ne premeni opravilnik.
Dunaj 11. junija. V soboto zvečer je ministrski predsednik dr. Korber povabil poslanca Začka k sebi in imel ž njim dolgo konferenco.
Dunaj 11. junija. Češki klub izda v kratkem promemorijo, ki bo obsegala natančno kritiko vladnega jezikovnega zakona, in s katero se dokaže, da je ta načrt za Čehe absolutno nesprejemljiv.
Dunaj 11. junija Bulat je v soboto zvečer popolnoma nepričakovano umrl. Zdravnik profesor Ortneger, ki ga je tisti dan preiskal, je rekel, da ima srce tako zdravo, kakor kak 201eten mož, zvečer pa je Bulat bil mrtev. Danes zjutraj ob pol 9. uri je bila maša zadušnica, katero so darovali Peric, Žičkar in Stojan. Navzočni so bili: ministrski predsednik Korber, grof Harrach, vsi slovenski in hrvatski državni poslanci, dr. Kaizl, dr. Kramaf in dr. Dyk kot zastopniki češkega kluba, grof Pallffv, grof Beleredi in baron Wolkenstein kot zastopniki čeških veleposestnikov, potem poslanci David Abrahamo\vicz, Pfersche in Conci ter deputacije hrvatskih in slovenskih poslancev. Na krsto je bilo položenih mnogo vencev. Tudi češki klub je položil venec z napisom „Včrnemu spolupracovniku". Danes popoludne se odpelje truplo z južno železnico na Reko, kjer je prevzame dalmatinski deželni odbor, ki je prepelje v Splet.
Praga 11. junija. V Vinohradih je bil shod, na katerem se je razpravljalo o češkem vseučilišču na Morav-skem. Ko je Herold omenil češko ob-strukcijo, vprizorili so zborovalci veliko demonstracijo in Heroldu prirejali lepe ovacije. Herold je rekel: Zasvirali smo v državnem zboru in po tej godbi se bo plesalo v Avstriji.
Praga 11. junija. V soboto zvečer so bile v raznih mestih velike demonstracije v proslavo zmage češke ob-strukcije, zlasti v Kolinu, ki je bil ves v zastavah. Meščanstvo je sinoči priredilo kolosalno bakljado. Pred mestno hišo pa je govoril župan.
London 11. junija. Iz Tientsina se poroča, da se je 1000 tujih vojakov z dvema vlakoma odpeljalo v Pekin.
London 11. junija. Iz Kapstadta se poroča, da so Buri razdrli železnico med postajama Amerikanstation in Roo-devvald.
Narodno gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
Istina je, da dr. R. G. predeluje le pridelke lastnih gozdov; toda ne predeluje jih le v furnirje in tavolete, o katerih se še more trditi, da imajo znake surovin, — ampak izdeluje tudi lesene zaboje, katerih se pa ne more več prištevati surovinam, da, še celo kot poluprodukte jih ne moremo smatrati, temveč kot prave izdelke industrije. Čeprav torej dr. R G. večjidel surovine strži iz svoje žage, vender tudi izdeluje predmete, katerih ne moremo več označiti kot surovine, in s katerimi se torej ne peča gozdarsči postranski obrt.
Dr. G. ima več nego 20 delavcev, za katere je sezidal Še celo delavske hiše, dela s parno žago za deske na tri pile in s cirkularno žago, predela na leto 2400 m' lesa, katerega potem izvaža v Trst, Reko, Italijo. Obrat je tedaj tako obsežen, da se ne more govoriti o kakem postranskem opravilu. Obseg naprave in spečavanja, nadalje ta okolščina, da se v obratu skozi celo leto dela, kakor tudi gotovo preradi-kalno izkoriščevanje gozdov, pri katerem ne gre samo za boljšo uporabo gozdnih pridelkov, ampak da se pripravi kolikor mogoče veliko materijala za žago, je zbornico dovedlo do prepričanja, da to ni postranska stroka gozdarstva, temveč glavno podjetje, katero gozdarstvo le podpira. Ne more se torej smatrati tega podjetja za gozdarski postranski obrt, ki ni podvržen obrtnemu redu.
Odsek predlaga: Zbornica poročaj v tem smislu.
Zbornična svetnika Feliks Stare in Karol Luckmann priporočata predlog, ki se sprejme.
(Dalje prih.)
Pri Ervlnu BuHych-a, lekarju v Save>QI Ii«M M dobira (821-30)
dr.
katero je sestavil zobosdravr-ik Frlan, katara ohrani sob« amiraj sdrave bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoačajoca sa eno leto, stane t kroni, po poŠti »»O* kroni.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. junija: Jaroslav Hlavaček, uradnikov sin, 3 leta, Franca Jožefa cesta 8t. 7, skrlatica.
Dne 8- junija: Ivan VerbiC. mesar, 61 let, Mesarska cesta St. 1, kap. — Mihael Sadar, delavec, 60 let, Radeckega cesta St. 11, naduha.
Dne 9. junija: Helena KeržiSnik, kurjače va Sena 70 let, Hranilnična cesta St. 3, omehcanje možgan. — Jožef Štrekejj, vrtnar, 64 let, sv. Petra costa St. 89, vsled raka. — Ana Gerden, delavčeva 8či, 3 leta, Poljanska cesta St. 41, naduha. — Frania ŠeSek, magistratnega svetnika soproga, 37. let, Resljeva cesta St. 1, rak. — Ivan Lenček, kleparjev sin, 3 leta. sv. Petra cesta St. 21, jetika. V hiralnici:
7. junija: Helena SuSel, delavka, 64 let, ostarelost.
V deželni bolnici: 4. junija: Alojzij OstroviBka, kovač, 19 let, zastrupljenje krvi. — Antonija Kerenc, posest-nikova žena, 29 let, vnetje trebušne mrene.
Tržne cene
Tedensko poročilo od
v Ljubljani.
3. do 9. junija 1900.
Goveje meso  I. kg III
TeleCje    „ .... PrašiCje m. sveže n „      „ Prek. „ KoStrunovo meso „
Maslo.......n
Surovo maslo . „ Mast prašičja. . „ Slan;na sveža . „ prsk. . . „
Salo.......n
Jajce.......n
Mleko, liter . . . „ Smetana sladka lit. kisla „
Med.......kg
Piščanec.... Golob.....
K.3.CCI
Zajec.....*
K				K h
1281 a pšenična ICO kg				28 40
1 J2		1 o koruzna	» n	17 —
—	96;S ajdova		n n	37 eo
1 20 Fižol, liter				— 1«
: 140		Grah, „		— 24
140		Leča, „		—124
_	80	Kaša, „		-122
2		Ričet, „		—22
1	£0	Pšenica . .	100 kg	1840
1	40	Rž......		161 —
1	36	Ječmen. . .	» n	15 —
1 1	44	Oves . . . .	S 1*	13j-
1	2U	Ajda . . . .	n n	19 60
—	5	Proso, belo	n n	191—
—	IG	n nav.	n n	14 —
—	8U	Koruza. . .	n n	14 40
—	80	Krompir . .	n n	7 —
_	—	Drva, trda.	. . m3	7|-
1		mehka . ,		
_	40	Seno ....	100 kg	440
2	—	Slama . . .	n n	4j —
—	—	Stelja. . . .		160
v srebrn
Đu-sasOaflca. "bo; «a« ii. ta«v» i»»
■BS8SSI
Avstrijska slata Avstnjaka krasa* rwU 4»/.   . .
Ogrska zlata renta 4*/......
Opaka kronska renta 4% . . . Avstro-ograke bančna dalnios . ,
Ifreditne delnic«.......
bonton vista........
gamski drz.bankovc sa 100 stark
90 mark..........
90 frankov.........
Itahjanski bankovci......
O. kr. cekini.........
97« 97 75 116«) 97 45 115 95 91 80 1760-708 — 242-25 11850 23 71 19-29 9056 1133
broBurice
in se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani komad po tO vinarjev, po poŠti 3 vinarje več.
stanovanje
obstoječe iz 5 lepih velikih sob in z vsemi pripadajočimi prostori na Rimski oesti štev. 10 v I. nadstropji se odda z mesecem avgustom.
Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne. (1051—9)
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-3 m. Srednji mračni tlak 736'0 mm.
—	Cas opa-	Stanje				
"a		baro-	ŠL>	Vetrovi	Nebo	* _
s ►-a	zovanja	metra v mm.	Tem tura			-s;» *• r»
9	9. zvečer	7374	171	sl. svzhod	jasno	
10	7. zjutraj	739 0	16-1 si. vzjvzh.'del- oblač.			o
■	2. popol.	7381	22*3 si. jzahod del. jasno			O
T)	9. zvečer	17380	17-8	brezvetr.	jasno	S
11.	7. zjutraj	7384	14-1	si. jvzhod	megla	s O
j>	2. popol.	7375	239	sr. jug	pol. oblač.	O
Srednja temperatura sobote in nedelje 18-lfl in 1871, nor male: 170° in 17 2'.
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, no3no rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (37—11)
Dr. Friderika Lengiel-a
Najmilejše in na^dobrodejnejše mi'o, za kožo nalaSč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh vcčjJh lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
M Ml
1* *
Krajni šolski svet v Kranju naznanja tužno vest, da je njega mnogoletni član in predsednik, prečastiti gospod
Anton Mežnarec
dekan in župnik kranjski, duhovni svetnik, vitez Fran Jožefovega reda, krajni šolski nadzornik i. t. d.
danes ob 1{2b. uri zjutraj, po mučni bolezni v Gospodu zaspal.
Kranj, dne 11. rožnika 1900. (1155)
Is? V
Naznanjam, da sem v lastni svoji novi hiši
na Dolenjski oesti St. 40
preje „pri Ocvirku"
Točilo se bode najboljše naravno vino ter Puntigamsko marčno in Bavarsko pivo.
K obilnemu obiskovanju uljudno vabim
(1150—1)
m   mW|th jjH Igjfli atol*
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. lata.
Odhod Is Ljubljane jat. kol. pTOff* dez TrbU. Ob 12. uri 5 m. po noči osebni vlak v Trbit, Beljak, Celovec, Franzensteate, Ljubno; ftei Selrthal l Aoue«, lil, Solaograd, Zeli ob jezeru, Lend-Ga-stein, Iaoraoat; te* Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Ametetten. — Ob 7. uri 17 m. ijatraj oeobni vlak v Trbii, Poatabe), Beljak, Celovec, Fran seaefeete, Ljubno, Dunaj; fes Selzthal v Solno grad, Inomost, eez Klein -Reifling v Line, Budejerice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipeko; čez Ametetten na Dunaj. — Ob 11. naj 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m.
Eopoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, jubno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, fnomott, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein- Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipeko, Dunaj via Amatetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart -Kropo. — Proga, v/ Novomesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri i>4 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga Is Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj oeobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Steyra, Ifila, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. - Ob 11. uri 16 m. uopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasten.a, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthal«, Beljaka, Celovca, Fr&n-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaua, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope — Proga is Novega most* In Kodovja. Osu um vlaki: Ob 8. ari in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob d. uri 4o m. zvečer. — Odhod lx LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne. ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 in. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Kdor želi kupiti
vino za kosce
dobi istega 250 hektolitrov blizu Ljubljane.
Vpraša naj se v npravniStvu »Slov. Naroda-. (1154—1>
Spretni
stavbeni mizarji
dobe dobro in stalno službo v mizarski tovarni    (2i62—1>
Gradec, Neubaugasse 21 D.
Hotel „Pri slonu",
—* — ^-
V torek 12. in v sredo 13. junija t. L
Ensemble
Začetek ob 8. ni*I.
tHF~ Več je razvidno iz velikih lepakov. | Najudaneje vabi z veleapoStovanjem
Gabrijel Frolich
(1153) restavrater.
Stanovanja.
Za avgust se oddajo:
2 stanovanji z 2 sobama in kuhinjo 2   n   m 1 sobo  „ „
za takoj pa: (ii46-2>
1 stanovanje z 1 sobo in kuhinjo.
Več se izve na Poljanski cesti št. 60.
Proda se
mlin z žago
v prav dobrem stanu in
osem oralov travnikov
v lepem kraju ob državni cesti, eno uro od železnične postaje.
Več pove notar It u line na Brdu, pošta Lukovica. (1140—2)
Poštna hranilnica ček štev. 849.086.
Telefon štev. 135
Glavna slovenska
hranilnica m posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema In Izplačuje Hranilne vloge In
obrestuje po 4,|2C|0 od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka In brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor
tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovan je pretrgalo.
DVi M. Hudnik, predsednik.
(410—16)
Preko meje naše domovine
siri se glas o izbornih
»rale
Les*«*.
Zanesljivo prave so le v zaklopnicah po Vi kg. z najino firmo. Trgovcem cenike zastonj in poštnine prosto.
(880—7)
kdajatalj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Laavjuna in tisk .Narodna Tiskana*.