bievitlUL Trst, v soboto 13. avgusta 1904. Tečaj XAIA: W Ixhaja TBttk dan H I «41 ob nedel'ab in'praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. • UBezR« iteviike se prodajajo po 3 aovi. (6 stotank) und. Sledile so ji japonsko torpe dovke ter jo obstreljevale. V torek je vsa jupjnska eskadra zasledovala rusko brndovjp. Pri i tokih E.liot se je japonska e-kailra razdelila v dva oddelka. Dcč m je prvi oddelek oi-šsi pred Port Artur, je drugi nspt-del rusko etkadro. Togova eskadra ie štela 19 oklopnjaT in križark ter približno 40 torpedovk in uničevalk torpe (To v. Vnel se je na odprtem morju ljut boj, katerega Fe je udeležilo vse brodovje. Ruske torpedovke so 83 večkrat približile celo japenskim iadijam, ne da bi bile opažene. V Port Arturju se nadejajo, da fe bo ruski eskadri j osrečilo, da se združi z vladi-vost ško in s kr žarkami, kupljenimi pred kratkem v Argentiniji, katere so že na polu v vztočno Azije. Ruska uničevalka torpedov »Reši-teljni« zaplenjena od Japoncev. LONDON 12. »Reuterjev biro« je prejel sledeče poreč i o z Pot Aiturja : Dve japonski uničeval ki torpedov sta piišli po noči nrez luči v pristanišče ter se ustavili četrt mije pred rusko unieeva'ko torpedov »R;ši« teljni«. Ob 4. uri zjutraj se ^e oddelek ja-»oaskih mornarje/ med streljanjem podhl na az roženo ladij o, pri čemur je Lil ranjen en Rus. Nekateri Ruei bo poskakali na obrežje. Ob svitu se je videlo tretjo japonsko uniče-valko torpedov, kako je vlekla rusko ladijo iz pristanišča, dočim sta sledtli drugi dve uničevalki torpedov. Japonski konzul je zatrjeval, da niso Japonci vedeli, da je »Rešiteljni« razorožen. ĆIFU 12. (Reuterjev biro.) Japonske nničevalke torpedov, ki so zaplenile rusko oičevalko torpedov »Rešiteljni« sta »Aeo-mo« in »Kasumi«. Japonci so odposlali na i:rov torpedovke »Rešiteljni« nekega Častnika, ki je pozval Ruse, naj zapuste pristanišče, ne •ia bi se spustili v boj. Poveljnik Rjšagovaki j- odvrnil, da je »Rešiteljni« razorožen ter :roj pokvarjen. Vsa stvar da je v kitajskih <" kah. Ko je japonski častnik na to prosil i'»vt ljenja, da zamore resničnost te izjave kontrolirati, je hitro ukazal poveljnik s tihim a§om pognati ladijo v zrak, ker je hotel z i jo vred pegubiti sebe in svojega casprot-ka. Takoj potem se je vrgel poveljnik na j-ponekega častnika ter skočil žnjim v morje. nekem poroči,u je našel ruski poveljnik ►'črt v valovih, po drugem je bil le težko rfcDjfn in je ibežtJ k prijateljem, ki eo ga skrili. 10 minut potem je bil vsled eksplozije ustmeno zatrjevanje nezadostnim, sodi se odtrgan poveljnikov most, ladija je estala pa vendar, da se spor peravna po želji Zveznih cala. Neumljivo je, zakaj da po ostali Kitajci držav. ves čas, ko se je od strani Japoncav vršilo | yOT{ rUskl minister notranjih stvari i to očividno kršenje mednarodnega prava, po- ] PETROGRAD 12. Govori se da je že polnoma pasivn . Sodi se, da utegne imeti podpisal car dekret> 8 katerim je imenova] vsa zadeva mednarodne zapleti jaje. j dosedanjega pravosodnega ministra Muravieva, Japonsko poročilo o ruski port- Mini9trom za notranje stvari. arturski eskadri. j lngležks zgornja zbornica. TOKIO 12. (Uradno.) G'asom semkaj LONDON 12. Odgovarjaje na neko dršlih poročil je i uska eskadra zapustila, vprašanje je mini8ter zunanjih stvari Marquis Port Artur ter je bila južno od Gentaja od q£ Landwlov izjaviI, da aDgležka vlada japonskega brodovja napadena .„ ^kropljena. , ^^ ^ M,me mDenja r,lske v]ade) ^ Križarki »Aakold« in »Novik« ter 3 knžarke ; da vojojo^ siIa pravieo> pogrezniti za- ki vozijo >n ena uničevalka torpedov so se zatekle v plenjene ladije nevtra!Dih d pristan v Kaočsvu, neka diuga uničevalka k()ntrebanfio> Vlada ne more p0£,reznenje torpedov pa v Cifu. Ruske oklopnjače in ena >Knight Commander« opravičevati rzav. more kr'žarka, nsjbrž >I>iana«, ena lazaretna ladija z mednarodnega stališča. Sodeč po izjavah in več un čevalk torpedov eo hotele včeraj, rugke vladeJe nade? da ee ne bodo najbrž po- navijali taki slučaji, ki mnogo ovirajo an-gležko trgovino. Landsdowne je menil, da pride glede tega vprašanja do Bporazuma. r IValdeek-Kousseau. kakor se je zdelo, priti zopet v porlartursko pristanišče. Japcnsbo bredovje ni trpelo, kakor t-e tukaj sodi, nikake škode. Ruske ladije so se povrnile v Port Artur ? | ČORBEIL 12. Med sožalnimi brzojav-TOKIO 12. (Reuterjev biro.) Tukaj se kami> .jh je prejela udoya Walđeok.Bon8. mitli, da Ee je večina lad j ruskega brodovja s3aU) ge Dahajajo tudi brzojavke nemškega povrnila v Pcrt Artur. cesarja, švedskega in portugalskega kralja ter Ruske vojne ladije v Tsingtavu. (bolgarskega kneza. LONDON 12. »Reuterjev biro« je zve- __ del danes iz Cifii : Ruski križarki sAskoldct in »Novik« ter dve un čsvalki torpedov so dospele v pristanišče v Teingtau. TOKIO 11. (Reuterjev biro.) Kakor poroča admiral T« g«?f se je najbrž ruska vojna' ladija »Cessrevič« pogreznila. Rusi izgnali italijanskega vojnega dopisnika. RIM 12. »Tribuna« poroča iz Muk-dena, da je b 1 njen dopisnik Pardo pozvan od ruskih oblastn';, naj zapusti bojišče. Iz Hrvatske. Zagreb 11. avgusta l'J04. Ćesar smo tako do'go pričakovali, smo , s'ednjič doživeli. Vedeli smo, da hrvatska j zastava na Reki ne bo dajala miru gespodi Madjarom. In re3 ee je oglasil zopet naš veliki prijatelj, sicer politični klovn, vendar pa častni obČ3n Zagreba, Osieka, Varaždina — baron Bantly. Še vedno mu dela skrbi in mu ne daje spati »nekeko hrvatsko kralje- Vzrok tamu eo poročila, ki jih pošilja svo- j vgtvo<# se ni mogel dalje vzdržati, in je jemu listu. j Tjgzi — katerega madjaroni nazivljejo »pri- Nov predstoječ napad generala Oku. jateljem Hrvatov« — očital, zakaj se je po- BEROLIN 12. Glasom nekega poročila iz Pctrograds, dcšlega »Berliner Tageblattu«, pričakuje bs pri Aušančanu nov napp.d generala Oku. Japonci grade 60 kilometrov od Santaja osem mo3tov preko reke Tsitsiho ter so skma'i s pomočjo HungczDv razstreliti železnioni most med Mukdenom in Telinom. Nemške vojoe ladije v vztocni Aziji. BEROLIN 12. (Uradno.) Križarka »Knez Bismarca« je odišla dane?, z načelnikom križarske eskadre, pedadmiralom vodom SGflreje na čast amerikanski eskadri vUa na palači guvernerja hrvatska zastava, kat2ri da na Reki ni mesta, proti čemur on, Bantlv — ob odobravanju opozicije — odločno protestuje. Tisza pa mu je odgovoril — kakor že on to zna, modro —, da je hrvatska zastava ob tej priliki imela le dekorativen značaj. In po takem brezobzirnem žaljenju, je naša štiridesetorica še pritrjevala Tiszi. Doživeli, smo zopet žaljenje od strani ekupneea ministra-predsednika, a nikogar kongres židovskih akademikov, ki fo na strani sijonistiškega gibanja. Na kongresu je bilo kakih 30 sijonistov in 50 gostov, anti-B'joniBtov kajti večina židov je protisijonisti-škega mišljenja. Tako je došlo do prepirov in se je moral prvi kongres,'zaključiti prt dno je bil izcrpljen dnevni red. Na Kongresu je bila prvi in drugi dan vsprejeta resolucija, s katero 83 j-šijonisti priznavajo členi hrvatskega političnega naroda in si usvajajo hrvatski jezik kakor jezik za medsebojno občevanje. Ustanovili ss si tudi sijonistiski klub z imenom »Osijek«. Po vsej naši domovini vlada strah, da bomo imeli letos gladno ieto. Moka in razni živež postaja dražji od dne do dne : sadja pa je dosti, toliko, da ga prodajajo prav po'ceni. V Vukovaru na pr. stane kilogram jabolk — 2 fct}t. To let) je započela hrvatska poljedelska banka z izvažanjem Badja na tuje trge potom hrvatskih seljaških zadrug. Tako bo narodu mnogo pomagano ker drugače mu sadije gnije, ne da bi ga upotrebii. Tega meseca bzisti zopet dve paradi. V Mostaru bo razvitje zastave »Hrvoje«, a v Križevcih 40-letaica »Zvona«. »Hrvoje« in >Zvono« sti pevski društvi, oziroma tudi tamburaški. Nič nimamo proti temu, da slaviti razvitje svojih zastav ali ^jubileje. Ali vendar j čemu te slavnosti ravno sedaj, ko imamo preveč druzega narodnega dela? Gotovo se potrosi mnego denarja, ki naj bi se raje porabil v kak dobrodelni namen, a vsi naj bi se lotili dela za ekonomsko in moralno po-vzdigo naroda. Od manjih novosti vam javljam, da je bil tu dobro obiskan pekovski kongres, na katerem eo bile vsprejet9 resolucije, ki globoko pesezajo v pekovski stan. Naši brivci š:rajkajo, ker niso zadovoljni z načinom postopanja od strani gospodarjev. Nu, med tem se pogajanja razvijajo povoljno, pak je n *.de, da se delodajalci skoro sporazumejo so svojimi nsmeščenci. Vročina je še vedno neznosna in srečni smo, če pada mal dežek, pa bilo tudi le za malo ča3a, da nas malo ohladi in razvedri. Ko bi le megel takov le dežek razvedriti od vročine trudne živce ntših Midjaronov ! Morda bi tedaj kdo njih vet dir odprl v Pesti — svoja u?ta ! Milan. _ . ni, ki bi hotel primerno zavrniti tako žaljenje. Prittwitzom ; ., . . , , . . v Ko se zopet salde aes hrvatski sabor v iz C fu v Tsnetau ; mala kr žarka »Tnetis« . . ... , . , „ „„„„„„„ ' _ grebu, naj opozicija zahteva brez vsacega i odpluje jutri iz Cifu v TsiDgtau. i obzira, da se dade zadošSenje vsemu hrvatskemu narodu, kar žaljenja z madjarčke strani so že prehuda. Te dni je umrl v Dugemselu pri Za grebu župnik in bivši narodni poslanec ter odličen hrvaUki pripovedovalec Josip Zorič v 67* letu svojega življenja. Bil je dober rodoljub in eden izmed lep h enačajev. Njegove vspele povesti se jako rado čitajo v narodu in za narod je izdaval tudi list »Prijatelj naroda«. Povodom zadojih saborskih volitev ga je kandidirala v D.igemselu združena opozicija, dočim je bila čista stranka prava kandidirala pokojnega Kumičifa, a mad a-ronska stranka župaika Šnapa, ki je bil tudi izvoljen. A da je bila tedaj opozic ja složna, Brzojavne vesti. Rojstvo ruskega prestolonaslednika. PETROGRAD 12. Carica Aleksandra j e povila princa. PETROGRAD 12. Prestolonaslednik se je rodil o 12. in pol uri opoludne. Princ dobi ime A 1 e k 8 e i. Konfereiica ^rlede nedostajaaja krme. DL'NAJ 13. V ministarstvu za železnice se je vi šila danes konferenca, katere so se udeležili tudi zastepniki ministerstev za notranje stvari, za trgovino in poljedelstvo. Konferenca se je bavila z vprašanjem, da se ne hi bil danes dugoseleki okraj zastopan po zopet vpelje na privatnih železnicah znižanje človeku, ki ie bil javno oklofutan o beiem tarifd za krmo in steljo, ki je bila v veljavi do o0. junija t. 1. — Zastopniki privatnih dnevu sredi Zagrela. Naš slavni skladatelj Iv. pl. Zaje je do železnic bo se izjavili pripravnimi, da vpeljejo vršil te dni 70. leto ž vljenja — brez nika-zopet znižanje tarife sa Oeško, Galicijo, N.žjo, kih prcB av, da-si jih je pošteno zaslužil, in Gorenjo AvBferijo in Slezij?, potem za ko- Kajti njemu ee imamo zahvaliti da imamo ruzo domačega prideika ter upeljati za bob danes svojo opero (ae pa opernega gledališča), in graš co 15 odstotni popust cd normalnih On je komponiral preko 1000 glasbenih del, postavkov voznine. V lo svrho je bii izvo ki se pevajo in svirajo po Jveem svetu. Nje-ljen pododsek, ki ioia izdelati najkasneje do ' gova opera »Zrinski« postala je svetovno bodočega četrtka tozadevni ogla?. Severne Zvezne države iu Turčija. CARIGRAD 12. Turška vlada je včeraj ustmeno zagotovile, da bo dala Zveznim državam zadcš5eDje. Čs tudi Be smatra to glasovita. Da nam le še dolgo ostane živ in zdrav, da nam bo mrgel uglaabiti Š9 mnogo t:ga ter koristiti naši h rvatsk-pesmi. V Osijeku ee je vršil dne C. in 7. t. m. Husko-japonska vej na* Trst 12. avgusta 1904. Rusko- portartursko brodovje je na visokem morju ! Včeraj, ko smo priobčili eenzacijone'no in za Ruse preugodno vest, smo bili vendar v nejasnem v najvažaejih pDgledih. Sinočnje so brzojavke zvenela tako nejasno in zmedeno, da ni bi'o možno pogoditi, je-li se je ruskemu brodovju posrečilo ubežati na visoko morje, ali pa se je moralo — ali vse ali delom i — zopet umakniti pred japonsko premočjo v portartursko pristanišče. Nejasnost je izvirala sosebno od todi, da so brzojavke pač govorile o veliki bitki na odprtem morju, ali o izidu te b tke ni bilo ni besedice. Ali ravno to dejstvo, da so pcroč.la iz Tokija trdovratno molčala o izidu bitke, je vzbujalo v nas nado, da se je Rusom posrečilo to drzno, odlično vojniško podjetje. Ia tako je. Sedaj je gotovo, kajti oficijelno poročilo došlo carju, potrja, da se je ruskemu brodovju posrečilo zadobiti visoko morje. To je dogodek nedogledne važnosti, dogodek, ki bo mogočno vplival tudi na br j pred Port Arturjem, dogodek, na Čegar možnost oblegovaic". trdnjave bržkone niti mislili niso. Ali posledica zelo verojetnega združenja portarturske Hote z vladivostoško in onimi štirimi križarji, ki jih je Rusija kupila v Argentini in ki so že na potu, bj cbčutila tudi japonska vojska v Mandžuriji. Londonski »Daily Telegraph« opisuje ta izlet ruskega brodovja tako-!e : Vse rusko brodovje je zapustilo Port Artur ter je odplulo na visoko morje z namenom, da se združi z vladivostoškim bro dovjem, 6 oklopnjaČ in štirje križarji so v dveh urah srečno prešli polje min. Štiri top-njače in flDtiija torpedovk je ostala v pred-pr.'stanis5u. Japonsko brodovje je bilo oddaljeno na nrorju, a v torek je vse to bro dovjs odplulo za ruskim. Brodovje admirala Togu je bilo sestavljeno iz 19 oklopnjač in križarjev in kakih 40 torpedovk. Sledil je hud boj na morju, v kateri so bile zapletena vse ladije. Oficijelna brzojavka guvernerja Aleksejeva sicer tudi ne govori o izidu boja, ker o času odposiljatve brzojavke izid gotovo ni b:l še znan ; ali smatrati moremo za gotovo, da je admiral Togo doživel popoln ne-vspeh. V tem uverjenju nas utrja tudi že gori omenjena londonska brzojavka, k; pravi : »Zdi se, da je sedaj gotovo, da je imel admiral Togo malo Breče! Lepo po slovenski povedano S9 to glasi, da so Rusi popolnoma vspeli se svojim prevažnim podjetjem. Poveljnik ladije »Rešiteljnic, ki je enako dobso odplula iz Port Arturja v Čifu, opisuje odhod tako le: Ko ee je začelo rusko brodovje pomikati iz pristanišča, b:la je na obrežjih zbrana ogromna množica prebivalstva ter je entuzi-jastično pozdravljala odhajajoče. Moment je bil n-op sen in ostane vsem v neizbrisnem spominu. Tudi z ladij ee je odzivalo neopisno navdušenje. Ta vojni čin, ki gotovo ostane na častnem meitu zabeležen v zgodovini vojen na' morju, pa je izvršilo isto ruako Drodovje, katero so od šovinizma pijani japooofili že tolikokrat pol ž li med mrtve! No, kje je tisto absolutno japonsko gospodstvo na morju ? ! Le počakajte malo ! Prihodnji dogodki dado pojesnilo, ki bo nemilo zvenelo na uha japo-no lilo v. Z bojišča v Mandžuriji tudi danes ni posebnih vesti. Kajti vest, da se pri Ljao-jangu pripravlja velika bitka, ne moti našega ravnodušja. To bitko nam prepovedujejo žs tedne. Japonske grozoritosti. K predmetu »o japonskih grozovitostih « je prejel »Berliner Tageblatt« sledeči dopis nekega ruskega častnika: »Harbin, 22. junija <5. juliju) 1904. Spoštovani g. urednik ! V vojaški b lnišnic". kjer se nahajam, čitam raznovrstne novine. Čudim se, da inozemski časniki smatrajo za obrekovanje vse grozovi-toeti, ki j;h počenjajo Japonci in ki so bili v pričo inozemsk h agentov vzet9 na zapisnik. DjvoI te mi torej, da vam opišem le en slučaj, ki se je pripatil dna 23. junija blizo vasi Lendjaja. Naši polki, ki so Btali tam ped generalom Misčenkom v svojih pozicijah, so se morali umakniti pred japonsko premočjo ter n so zimogli v prvem trenotku vzeti seboj vseh težko ranjenih vojakov. Med temi je bil tudi nebi mlad poročnik 4. sotnije prvega četinskega koztškega polka, Nikolaj Tokmakov. Bil je težko ranjen na vratu in na desnem kolenu. Šotni; a je ravnoKar izginila, ko je videl moj tovariš nekega japonskega dragonea, ki je, uzrši poročnika, hitro skočil s konja, ee mu približal na 3 ali 4 korake ter trikrat vstrelil na težko ranjenega, na zemlji ležečega poročnika. Ena krogla je zadela tilnik, dve pa levi komolec. Ko so ee naši kozaki hitro povrnili, je zbežal »hrabri« branitelj časti dežele vzhajajočega solnca. Po mnen u zdravnikov, je streljal japsnski dra goncc na česmika z dumdum krogljami. Takih elučijev je mnogo, in mnogo jih je bil«> fotografovanih v prisotnosti inozemsKih častnikov , da bodo naši potomci enkrat lahko videl , kako »olikani« in »človeški« da so bili naši nasprotniki leta 1904. Hočete, da je vse le obrekovanje? Da se to izključi podpišem svoje ime in značaj : Fred Maver, poročnik 13. uralske sotnije mandžurske obmejne straže«. Japonske skrbi. Ie Londona poročajo: V Tokiju so vznemirjeni radi dipiomatičnega veienja Nemčije. Doznali so po brzojavu, da je nemšsi cesar nedavno temu, na sprejemanju inozemskih atašejev v Potsdamu, popolnoma ignoriral japonskega vojaškega pooblaščenca, dočim se je z ruskim dolgo razgovarjal. Italijansko novinstvo proti Rusiji. Dejstvo je, da je italijansko novinstvo v Avstriji popolnoma, v Italiji z redko izjemo, v taboru RuBiji sovražnem. Vse poro?e-vanje o dogedkih na bojišču ima Rusom sovražno tendencijo. Vsporedno z japoncfiii sirom sveta piše italijansko novinstvo z očividnim namenom, da vzbuja v javnosti mnenje nasprotno veliki ruski državi. Veljavnost ruskega orožja tlači to novinstvo v nič, a vse, kar dela in od-reduje ruska diplomacija, se denuncira zlohotna in se sumniči. Izlasti glasno je italijansko novinstvo radi vprašanja prehoda ruskega brodovja skezi Bo3por in Dardanele. Italijansko novinstvo odreka Ru9iji pravico do svobodnega prehoda skozi Dardanele. Odreka in protestira. Tu jih imate, te Italijane. Nikdo ni glasneji nego so oni, kadar proslavljajo svojo lastno svobodoljubje, vedno imajo usta na široko edprta, da kriče, kako da treba privoliti vsakemu narodu svobodo in pravico — — tu pa zahtevajo, naj bi bila naj veča država tako rekoč zaprta v razmerno malem morju in da ne bi smela na veliki, širni, svetovni Tihi ocean. Tisti liberalni Italijani, ki hočejo biti sinovi stare in moderne civilizacije in nositelji ideje vseobčega napredka, bi iioteli zabraniti Rusiji, da z da železnico v Mandžuriji in vrš s tem — ci vilizatorično misijo ! Ali gospoda Italijani : če se vam zdi, da je zaposedenje Mandžurije po Rusiji mednarodno nasilje, potem pa nam povejte, s kakim pravom t:te šli vi v Abesinijc, čeea imate tam, na podlagi katerega prava ste tam prelivali potoke krvi domačinov, ki vas niso zvali tja in katerim niste ustanovili nikakega eivilizatoričnej^a dela ?! Nekaj treba konsta-tovati tu, ki pregnantuo označa to italijansko nasprotovanje Rusiji na daljnem Vztoku. Mandžurija je nad 2000 let fcitajska in — zaprta vsakemu Evropejcu. Rusija pa je tam zgradila železnico in je Mandžurijo odprla veemu svetu in — Italijanom še posebno. V Mandžuriji je sedaj na tisoče italijanskih delavcev. Zasluga Rusije je, da se je ta velika in bogata dežela odprla evropskemu umu in delu — evropski civilizaciji! Ni-li torej tisto italijansko nasprotovanje Rusiji Bkrajno edijezno in po vrhu tudi brez-pametno se stališča — italijanskih aspiracij samih. Italija hoče menda upeljati neke aspiracije tudi na Balkanu. Meni-li, da jej je pričakovati vspeliov, če Rusija poreče :} Ne ?! Naj le gleda, da jej ne bo Rusija danes jutri z bogatimi obrestmi poplačevala ta Balkanu njeno sedanje nasprotovanje ozirom na dogodke na Bkrajnem Vztoku ! — Pa Š3 z rzirom na neko drugo politično dejstvo v veliki politiki je sedanje vedenje Italije nasproti Rusiji kolosalna nespametno&t. Italija išče prijateljstva v Franciji, ker ve predobro, kolikih gost odarakih ran jej je provzročilo' nesoglasje s Francijo po krivdi Crispija, tega oprode železnega Bismarka. Italija ve to in gleda kako bi svoje razmere do Francije spravili v kolikor le možno prijateljsko smer. Italija išče prijateljstva Francije, a pDslednja je — j zaveznica Rusije. More-li biti več nespamet ! nosti, nego je ta, da Italijani, ob takih okolnoBti tako drzno — pravoairajo Rusijo ? ! Nemci in Italijani. Naš »Piccolo« je zopet enkrat zadovoljen z Nemci. To zadovoljstvo prihaja < d todi, ker se je izvrševalni odbor nemških tt-ank baje simpatično izrazil o italijanskem vseuči- J liškem postulatu. Neki nemški poslan c pa da je menil, da, čim §e Hrvatom priznavajo študije na veeučil šču v Zagrebu, se morajo pri-poznati tudi avstrijskim Italijanom studije, dovršene na katerem ital janskena vseučilišču, pa bilo to tudi izven mej neše države. Ie teh izjav sklepa laško glasilo da so Nemci uvideli, da so dela i krivico Italijanom, in jih hitro prijemlje za vrat: sedajjvas pa postavimo na poskušnjo! Id z logiko, k:. je izključno njegova, »Piccolova«, na katero na; le hit»o vzame patent, prihaja laško giasilo do zaključka, da Neme; niti ne morejo primerneje dati izraca svojemu opravičenemu cgcrfenju radi \ladine naredbe glede studij v Zagrebu, nego da podpirajo — italijanski vseučiliščni pregram ! Res, velika konfuzija mora vladati v glaveh, ki pakladajo svoje misli v tržaško glasilo. Kar zahteva »Piccolo« od Nemcev bi bilo po priliki istotoliko, kakor če bi kdo, ki je dobil po glavi, šel tja in mezal glavo — kakega znanca. Ne, ne, dragi »Piccolo«, bodi le uverjen, da b>do Nemci skrbeli za svojo glavo! Oh ti ljuba nfjivnost : kolikrat so se liberalni Nemci »simpatično izražali« o italijanskem vseučiliškem p:stulatu, kar pa ven dar ni odpravilo dejstvo, da so Nemci proti temu italjanskemu postulatu ! Človek ee res mora čudit*', kako da Italijani nočejo in nočejo umeti teh-le odločilnih momentov: da so Nemci tudi v svoji skup- nosti še vedno manjšina v državi, in da ša v tej manjšini ne odločujejo tisti liberalni Nemci, ki ee baje simpatična izražajo o tem italijanskem postulatu ampak tisti radikalni Nemci, ki naravnost in kategorično izjavljajo, da nikdar ne sme priti do italijanskega vseučilišča v Trtu. Drobne politične vesti. Iz Makedonije. Iz Carigrada poročajo : Guverner v Prizrendu, Rešid pasa, ie bil poklican semkaj. Na njegovo mesto bo najbrž imenovana druga oseba. Provizo-rično so poverjeni vladni pesli generalnemu tajniku vilajeta, Mazhar bsju. Rešid pašo je nedavno generalni inspektor Hilmi paša d.-sciplinarno kaznoval, vsled čaaar je prvi |po-dal svojo ostavko. Nemški cesar Viljem se jezo pet povrnil v Berolin s svojega potovanja na severne krsje. Imenovanja novih ministrov v Rusiji. Iz Petrograda poročajo, da po-Btane senator Platonov pravosodni minis-ter na mesto Muravjeva, a za generala Kleigelsa, da se vfitanovi^posebno policijsko ministerstvo. Boj proti alkohol i z 111 u v ljudski šoli. način in sredstva, katerih naj se poslužuje isti! (Konferenčni referat Antona L e b a n a, nadučitelja v Komnu) (Dalje.) Odredba se glaei : § 1. Radi javnega miru, javne nravnosti in nravnega zdravstvenega stanja je zabranjeno deci, ki ša ni dovršila 15. leta, obiskovati kičme, pivnice in plesne zabave. — § 2. Kdor prestopi to zi-poved, bo kaznovan po § 1. z čl. XL. 1879. z globo 100 K na korist siromakov in sicer a) Gostilničar, lastnik pivnica ali ž^anjarae, ali oni, ki prireja javni ple3 in dovoljuje, da se tam mudi otrok pred izpolnjenim 15. letom; b) stariši, oziroma njih namestniki, ki decc na take kraje jemljejo seboj. — § 3. Oni 8tariši, ki so primorani hrano dobivati v gostilni, se ne pregreše zoper ta zakon —§4. Stroga dolžnost občine je, de pazi na izvršitev ta odredbe in da vsako prekoračenje naznani okrajnemu sodniku. — § 5. Ta odredba se ima nabiti in razglasiti po vseh občinah po običaju; nabiti se mora tudi po vseh gostilnah, da jo morejo gostje vsaki čaa čitati. Gostilničar, ki ne pazi na to, bo kaznovan z globo 100 K na korist sirotinskemu zakladu. — § V slučaju prestopka ima soditi v prvi vrsti ( nstanci) glavni Bodaik Jotičnega okraja. Oprimo se nekoliko v Nemčijo. Na Pruskem se tudi že več časa bor;jo z alkoholizmom. Tam je lansko leto izišla ministeri-jalna naredba, glasom katere je krčmarjem in žganjarjem OBtri> prepovedano točiti opojnih pijač mladini, ki ni še dosegla 16. leto. Tudi je prepovedano dajati pijača že pijanim ljudem. Policijska naredba prepoveduje tudi točiti žganje pred 8. uro zjut-aj. S tem se onemogoča, delavcem, ki že zjutraj zarano čakajo pred žganjarijo, da posrkajo »ea glažek grenkega ali sladkega«, predno odhajajo na delo. Iz vsega tega, kar sem omenil, hočem summa s'ummaruin izerpiti nekake predloge ali teze v uvaževanje ter prosim, da jli konferenca vsprejme. (Pride ee.) Domače vesti. Imenovanje. Arhitekt Peter Venuti v Gorici je imenovan uč teljem v IX. plačilnem razredu na državni obrtni šoli v Trstu. Imenovanje t sodni stroki. C. kr. prizivno scdiš!e v Trstu je imenovalo Ivana Grafika, kancelista na c. ki*, okrajnam sod š5u v Bujah, kancelijskim tficijalom. Financijeluo položenje tržaške občine. »Triester Zeitung« je priobčila za ključni članek o tem predmetu. Spomenica municipalne delegacije je omenila kako da je bil nedavno vsprejet zakon, ki pooblašča vlado dovoljevati upravoim po tom (preščanja od kolkov in pristojbin, ko gre zi občno koristna dela. Tržaška občina pa ni mogla — je rekla spomenica — doseči tacega opreščenja za celo vrsto javnih del. Rakurzi radi odmerjanja pri stoj b'n o prepisih posestev lež9 nerešen., ker Be vlada noče uveriti, da so dotična dela na javno korist. »Triester Zeitung« odgovarja, da so se občini že v 15 slučajih dovolila zahtevana olajšanja. V družili IG Blučajih ee še caka na rešitev, a to deloma tudi zato, ker si občina pušča mnogo časa predno odgovarja na vprašanja finančne oblasti. Slednjič očita spomenica vladi, da ne varuje javne koristi, ko gre za to, da bi se občini odstopil kakov košček prostora na obali, in da se več zahteva od občine nego cd zesebnikov. Temu nasproti navaja »Triester Zeitung« slučaje, ko so se tla prepustila občini oziroma zasebnikom. »Triester Zeitung« zakljuSuje : Financi-jelno položenje občine tržaške ni tako cvetoče, kakor bi se je hotelo prikazovati. Dcčim se je dosedaj iz sredstev velikega posojila za silo vzdrževalo ravnotežje v občinskem gospodarstvu, pa je za bližnjo bodočnost radi velikih in nujnih zahtev mesta pričakovati zglo kritičen položaj. Da se zadovolji ogromnim zahtevam javnih del, bo potrebno najemati nova posojila. In da se končno vspriČo naraščajočih letnih potrebščin ohrani ravnotežje v ordinarijatu, se bo moralo bržkone povišati doklade na direktne davke ali pa iskati novih virov dohodkom. Kakor vidijo čitatelji, ni ravno prijetna perspektiva, ki jo odpira nemški list v bo-do5nost za p. n. davkoplačevalce. Svečenik, ki prelomlja dano besedo. Tisti župe upravitelj Degrassi, ki izzivlje v Kaštelirju največe pohujšanje se svojo italijansko politiko, je cb svojem prihodu v Ka-štelir obljubil izpred altarja in pred sv. zakramentom, da bo pravičen Hrvatom in Italijanom, da ne bo držal z nobeno stranko, da ne bo podp ral Italijanov in metal Hrvatov pod noge, in tudi ne neobratno. Kako je držal to slovesno in na svetem mestu dano beseir, o Um govore dogodki. Zuper.pravi-ttlj D^grt-s^i je najhu,i italijanski agitator, po noči in po dnevUj v cerkvi iu izven nje, pjvsodi, kjer la mora. Nikdar še ja ni b lo ene prave propovedi iz njegovih u-t. Ali govori na propovednici o Hrvatih, ali o — svojih dohedsih, o grozdju in pšenici, ki mu jo župljani morsjo prinašati. Kašteluski dopisnik »Narodnega li.-ta« vaklika : Prezirajnco ga ! Ne dajajmo mu ničesar, ne vina, ne žita ! Naj mu daifjo Italijani, ki so mu toliko k srcu prirastli ! Neznosna vročina. Piš?jo nam : Mnogokrat sem premišljevtl, zakaj da to v tnal h in velikih pratikah zaznamovani nekateri dnevi s p»«ejo podobo ! Č;tal sem tudi, tu in tam, o panjih dnevih, ali do letos ni^eca vedel, kaj da so p'rav za prav ti pasji dnevi ! Sedaj je že mesec dnij, da ne meram redno jesti in na spati — veled neznosne vročine in pa tudi radi tisoČev krvoločnih komarjev. Žito sem prišel do zaključka, da prave pssje dneve delajo vročina in pa — komarji ! Kedor ni imel še ne3rečs imeti v spalni sob , vrhu neznosne vročine, tudi vse zidovja krvavo — samih ubit'h muj-mujev, ali pa domače rečeno, komarjev — ta ne ve, kaj so pravi pravcati pasji dnevi ! Trideset let Lo skoraj, da tlačim ta slovenski tlak tržaški, a smelo trdim, da nisem še nikdar toliko trpel vsled vročine kakor let03 ! Pomislite pa, da slanujem v prvem nad stropju in da imam presej prostorno spalnico. Res je sicer, da nisem sam, ker imam, kakor rečeno, zraven legijonov komarjev, se ce!o čredo mlajšega zaroda, toda, fakt je, da sen«, ker stanujem v sredini mesta in v I. nadstropju — »veliki« gospod! V tej svoji »sreč1«, premišljujem, kaj morajo pretrpeti oni reveži, ki imajo mtla podstrešna, ali celo pjdzemska stanovanja ! Da se iz te neznesan vročine ni izcimila kaka grozna kužna bole zea, smemo rečt, da Brno presrečni ! Minolo noč pa me ni vznemirjalo samo ono, o čemer sem pisal zgoraj. Nccoj (11. —12.) nisem mcgal ep»t:, kir ms je skrbelo, kako da se je odigrala krvava igra pred Port Arturjem, med rusko in japonsko eskadro ! BI sem sicer ob 11. u-i in pol v uredništvu »Edinosti«, da poizveit, ako je kaj novega, teda Tigo je sporoči!, da je bila grozna bitka in nič druzega ! Ko pridejo v javnost ta moje vrstice, se bo ža vedelo (vsaj upanja je), kako se je zvrš 1 krvavi rusko-japonski ples na morju pred Port Aiturjem. Tega pa ne izvemo iz Tokia (tam samo lažejo !), ampak iz Petro-grado. Kdor je Slovan in se bavi s elovan-skim vprašanjem, bo urael moje okrbi zi vspeh luškega brodovja in sploh rusk9 voj ske — drugi ne more umeti teh, za vee Slovanatvo prevažnih momentov. V TrBtu in okolici ga ni Slovenca, ki ne bi trepetal, ko čita razne židovske lažite-legrame o nevspehih bratske nam Rusije. Naši civilizovani in arcikultumi sosedje se pa topć same radosti, ko jim njih umazana glasila prinašajo razne vesele protiruake no viee ! No, naj se le vesele! Mi smo prepričani, da bo njih veselje le kratko in da po naših pasjih dneh — nastopijo pasji dnevi Z2 Japonce in za vso družbo, ki simpat'zirs žnjimi ! Ponočnjak. Dramatično društvo, vzdrami se ! ((jrlas iz občinstva.) L#e malo časa še, in iz polni se tržaških Slovencev vreča želja: odpro ee vrata v krasao gledalisčao dvorano »Narodnega doma«. Od onega večera 20. decembra 1898, o priliki sijajnega koncerta pevskega društva »Kolo«, ko se je vsled slovanskega navdušenja treslo zidovje gledišča »Politeama Rossetti«, od tedaj, ko so nam italijanska zavist, fanatizem in strah — vodjen od bi^z-vestnega židovstva — zaprli vrata tržaških gledališč, smo zdihovali in hrepene pričakovali onega dne, ho stopimo na la3tna tla, — v svoio gledal ščno dvorano. ltazun par izjem, ko sta nam bila po vseh mežnih prošnjah, dovoljeni gledališči: »Goldoni« in »F<$niee«, morali Bmo se skozi šest let zadovoljevati z dvoranama v Barkov-ljah in pri Sv. Ivanu, ki sta pa bi'i pretesni ia dostikrat — preoddaljeni. — Ali hvala Bogu in dotičnim okoličanskim rodoljubom, da smo imeli vsaj oae prostore, saj šmo se tam mnogokrat divno zabavali ob raznih predstavah in veselicah. Naravno, da onih prostorov tudi v bodoče ne bomo smeli prezirati. Oopolneno je ! V veličastni stavbi, ki se ponosno dviga na trgu pred vojašnico, pripravi en je prestar, kjer se bo lahko svobodno razvijal i naša slovenska dramatična umetnost. Tržaško občinstvo je znano po svojem navdušenju za iepe predstave. O tem je dalo zadostnega dok asa na vseh dosedanjih predstavah naših diletantov in poznejšega dramatičnega društv*. Ia do tega mladega dramat čnega društva obračamo se danes z vklikom : »vzdrami in loti se o pravem česu naloge, ki te čaka ! Pripravi tržiškemu slovenskemu občinstvu v novem kulturnem h-amu lepe, posabno iz domačega ž vljenja vsete — Jušsvne hrane ! Za to treba seveda djbre volje in — truda. Tega pa naj se ne strašijo oni, ki so poklicani, ker za njih trud jim bodo hvaležna t sečen narodna srca. Jaka in ostali sotrudniki : kviško tedaj, ker resni so dnevi ... n delo in trii Vatn nebo blagoslovi. .. Ciril-Metodijski dar. (Nadaljevanje.) Koželj Anton, duhovnik v pok. Trebče 2 K, Obrsnel Ivan, D.vača 2 K, Slavec Ivan dek. Opčina 4 K, Kcmpare Josip dek. 0.-?p 5 K, Jerič Abton Trst 3 K, Kranjc Fran župnik Šmirie 4 K, ITrbančič Josip Bazovica 5 K, ^švegelj Peter župnik Buzet 10 K, Praselj Ivan Škorklja 1 K. Vranjac Juraj Izola 1 K, Kurinč č Iv. 2 K, Strgar Fran Deskle "> K, Strcšt VekoBlav Siap 3 K, Rebek Jast Pazin 3 K, Btžič Štefan Podmeic 2 K, Jančar Anton ja Divača 5 K, Beniger Sttfan 4 K. Siupsj 61 K — et. Prej izkazan h 226 „ 48 „ Vee skuptj 287 K 48 st. Srčna hvala ! Blagajništvo. Bohinjska železniea. Železniški predor »ri Radovni odpro slovesno dne l.">. t. m. ob !2. in pol uri opoludne. Požar v ulici della Tesa je bil pogašen e le \čeiaj opoludne. Požar je navstal v hramb: ža pripravljenih, a še te posušenih iregelj, ali takozvanih »br:quettes«. To so, zakor smo že včeraj površno opijali, kroglje ajč^e oblike, a večje kakor jajc?. Sestavljene ■ j iz cgljenega prahu in katrama ter potem »osušene. P< s opje, v katerem se nahaja tovarna Alberta Faber obseza kak.h 1000 štirja-iih metrov in je v eno sanco nadstropje. "V ■ nt ičju se mhajajo stroji potrebni v izdelo-inje opisanih krogelj, avl. nadstropju sa nahajajo shrambe za izdelane kroglje. V to- irai ee drla noč in dan. Predsinočnjim ob uri so zamenjali dnevne delavce oni nočni, □ eic3r Antoa Perinič, Antoa Juriškovič, Ja - o r rUOlUVUUJCt cehn3ki Isroki, aanukfgi stanu, 2G let star, rim. kat., izprašan knjigovodja, govori hrvatsko, L-emško in ogrsko s I. refdrencami, žali preaien t svoj) b uŽ'io. Mala mesta niso izkljuopna. Ponudbe naj bo blagovolijo prš ljati oa Josipa Feješ v Pužunu Spitislske ul cj na O^erasem. Hermangiid Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in otlraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanasti! pio« za sjomenite. Najnižje konkurenčne cene. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. — (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, d» ae ni bati nikske konkcrcasa. Sprejemajo se vsakovrstna dela tnoi po posebnih načrtih. Ilustrovan oenik bresplafino in fr***" Prve in jedine želodčne kapljice sv. Antona Padovanskega. (Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji jć. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo ae » vseh glavnih lekarnah na svetu. — Za narooitve in poailjatve pa Jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. X -s >S oooooooooooooooo o š i š - o o o o o 8 o o o o o o o o o o mm —■ rnm S — «5 >s: 3 i, ae O- SKERBIĆ Ilica 40. — Zagreb — Ilica 40. priporoča svoje točne, solidne in cenene proizvode. Cenike brezplačno in franko. OOOOOOOOOOOOOOOO Bprejema ravarovanje clovtsaeg«! ziv-jenja po najraznovr^tnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanjšujočimi se vplačili. Ysak član ima po preteku petih let p avico do dividende. „bLAVUii vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po velikosti drnpa vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. »ii-k. -je r—;—r j ^ r — požarnim škodam po najnižjih cenah $kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obČnokoristne namene. Najprimernejše letovišče za tržacane je grad Krspcia lega, obziren park s senčnatimi sprehajališči, bres prahu, mirno bivanje, čist zrak, krasen razgled na divno romantično po-krjii.no v ozadju in-na zeJei e griče in doline, ki se v ospredju razprostirajo do morja. Lepe zračne sobe z dobro hrano za letoviščnike. Nizke cene. Nizke cene. pri Borštu. Izboren teran, mrzlo pivo, okusne jedi. Za izletnike dobro urejena restavracija Svojim rojakom se posebno priporoča udana Eleonora Ferluga lastnica KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje 111 čiščenje svetilk na plin ob času selitve Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Trpnna 1 mannlaitnruim blagom Barriera vecehla 11. - ANTON SANZIN - Barriera veccliia 11. Bogata zaloga perila, ^novij za ženske, perkala. cefirja, satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce bele ali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. Modrci in drobnarije ter izdelki za delavce. Vse po jako ugodnih cenah. 'Ci Vse po jako ugodnih cenah. STISKALNICEAZAB GROZDJE iN OLJKE so naše stiskalnice ,,ERGOLE" najnovejšega iu najboljšega sestava z dvojno In nepretrgano pritiskalno močjo: zajamčeno najboljše delovanje. ki prekaša vse druge stiskalnice. HIDRA V LI ( > A STISK A L N 1(1. Najboljše automatični patentovane trtne briz-galnice, ki delujejo Kame od sel>e, ne da bi jih bilo treba goniti. Plug. '^oii, za grozdje, sadje i oljke, Mil*«. 7.\ miti grozdje. Plu za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih. in »» ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilniee za žita, e stilniee, rtšetalniee. Slamorezniea, ročni mlin z:i žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Vf7". Izdelojejo in pošiljajo Da jamstvo kot poseb"onajnovejžega stiskalnica za grozdje. izbornega uresničenega, najbolj pripozDanega in odlik, sestava. PE. M A Y F A R T H & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSF št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 500 zlatimi, srebrnimi in Častnimi kolajnami Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajaici in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. Automatična brizgalnica. o -O o d a d "J? O u «0 Ustanovljeno leta 18 priznano najboljše Oljna zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti. ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah d o 1/ JCauptmann v £jub!jani prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kieja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. H" i -i o P* C?3 P P P TI O o* 3 o tu nizu Iluatrovani ceniki se dobe brezplačno. !X MM IVAH SGHI1BL1E Bunaj III |1 pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe, mline za sadje in grozdje, stiskalnice za olje in grozdje, škropilnice za trte, poljska orodja, stiskalnice 7.a seno, mlatilniee, vitlje. trijerje, čiaii'nice za žito, luSčilnice za koruzo, slamoreznice, stroje z:i ribanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se, saljke za vodnjake in gnojnice, železne cevi-vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave z. Kletarstvo, sesaljke f>i\ vino, medene pipe, gumijeve ploče, ko-zopljene in gumijeve cevi, stroje za sladoled, nriprave ?a izdelovanje soda vode in penečih pe vin, mline za dišavo, kavo itd., stroje za | ^elanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog. steberske tehtnice, decimalne tehtnice! deležno pohištvo, železne blagajne, šivalne j žtroje vseh sestavov, orodja ia stroje vsake' vrste za ključavničarje, kovače, sedlarje, pleskarje svinčene cevi itd. itd. vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejih plačilnih pogojih, tudi na obroke Ceniki z več kot 400 slikami bezplačno in franko. — Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti se iščejo. Piše se naj naravnost: Ivan Schindler, Dunaj III. Erdbergstrasse 12. ^ „ Mg*__ ■f ' -jM - » v-. - 1 C" - - Svoji k svojim ^^ ? DRAGOTIN VEK .TET (C. Vecchiet). TRST. — Corso št v- 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatan ine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlata in srsaro. Cene zmerne. = r"""" Cene nizke Postrežba točna prodajalnica izgoicvljsnih oblek ^ ;;Ai CM Si Triesto" tvrdlca EĐVAEĐ SALASGK Hranilno vloge sprejemajo se < d veacega oj ladi n< tvfin društva iq 83 obrestujejo po 47a°/0, ne da bi te o ibijoi rentni d« vek. Posojila dajejo sgmo članom in R>er na uit-i»j ee p > G °/0 in na vkcjižhu j o 5V»°/o Ura (l U je v-aki tU n od 9. do ure dopol. jQ od 2. o 1 j a i h ia iiavrtdoih saovij. VELIKI IZBOR izgotovljeniti hSać za deiavce kakor tudi blaga za hlače, ki ee napravijo po meri. Avtorizovana krojač 11 i ca. g U X se odda v najem ali pa proda dobro delujoča prodajalnica z jest-vinami. Naslov pove uprava našega lista. g Fotografični atelijer 3$ X K pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42 vabi ceuj. totrice in botre z\ blagohoten ol>is!c, zh-gotavljaje dobro delo in imke cene. Izvršuje tudi slike skupin, razglede, fotogratije na porcelanu za spomenike itd. Porećanja od gl. 2.50. Op mba: Ateljž nima nikakega potovalnega pooblaščenca za sprejemanje aaročb. „LJUiiLJAIN8KA KREDITNA BANKA- v LJUBLJANI Fodružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Podružnica v Spljetu Kupuje in prodaja irste renv, ta*tajnih pisem, prijoriiet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. IfroBM« isdaja k Tlakoma sreb&aja. Zamenjava in aikoniptujo izžrebane vrednostne papirje in vnovčaje zapala - kupone. — Daje predajzne na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl -- izgubi . V;nkuluje In dlvmkuiujo vojaške žonilninsko kavcije. J3aMom.pt iu xmMm§»o mtase. &SF" jiur^čila. Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim r obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do^j ~ ---^^ - dne vzdiga. — P?ozsiot s čeki in nakajsnicamt.