Tuš bo delal elektriko Stran 4 »Crkovina« odstranjena, lastnika ni Stran 5 Št. 51/ Leto 63 / Celje, 1. julij 2008 / Cena 0,81 EUR i Upokojenci uveljavljajc) 10% . popust na blagajni, v^kolikor^V^- '^^^ ob nakupu na vpogled fTredložijo potrdilo o statüsuÄjlj^^ '' upokojenca^'ozrodrezek / nakazilü'pokojnine. ^ Radi smo ga Hrakalici STRAN 17 Smrt kosi med motoristi STRAN 15 Samo danies. 1.7 .201^8 gSjMüi /•Popust ne velja za izdelke iz akcije«cKeTVestöbe.xy|^ ♦ PoDüSll ne ^estevdjo m ne ve^i^ijo lOtflffne izdelkJ^JÄasoptS'ö^W'je. povratnö cmhalazo. karti'-e ?a v^efone, naktfp dari rtth bonov ir^ vinjei te pfcivne osebe in samosiojno pocl^.^ike Prodaja samo v kotifinah. običajnih - j^QO?Docl>njsiva, Popusi nc velja vir^flkah in re^avracljdV»1nter5T>i>r s rar ® OTVORITEV 3.7.2008 ob iO uri. Vabljeni! 9770353734020 DOGODKI NOVI TEDNIK V oddelku a študij knjižnično gradivo le pripravljajo na selitev. Knjižnica se seli Zaradi selitve večjih težav pri izposoji knjig v Celju ne bi smelo biti Osrednja knjižnica Celje je pred izjemno zahtevno nalogo. Vnaslednjih tednih mora namreč preseliti knjižnično gradivo iz seda* njih prostorov na nadomestno lokacijo, v nekdanjo stavbo Kovinotehne, na Mariborski 7, kjer bo delovala od 7. septembra naprej v 1. in 5. nadstropju. Selitev je potrebna zaradi popolne obnove sedanjih prostorov, v katere se bodo znova preselili jeseni prihodnje leto, ko bo končana grad- V Času seiitve in tudi po njej bosta oddelek za odrasle in mladino in Knjižnica pri Miš-ku Knjižku delovala nemoteno, prav tako bo tudi v krajevnih enotah knjižnice. nja prizidka in tudi obnova sedanje stavbe in ko se bodo na novi lokaciji združili vsi celjski knjižnični oddelki. Do sredine avgusta se knjiž-ničarji pripravljajo na fizično selitev približno 200 tisoč enot gradiva. Del ga bodo se-liJi na novo lokadjo, del tudi v Zgodovinski arhivCelje. Zaradi selitve bodo uporabniki ostali brez dela storitev študijskega oddelka med 15. avgustom in 7. septembrom. »A tudi v tem času pretiranih težav ne bi 3melo biti,« pravi direktor knjiMce mag. Branko Goropevšek. »Na selitev gradiva in zaposlenih se pripravljamo že dlje časa. Trenutno izločamo predvsem gradivo, ki ni bilo v izposoji že več let, potem nas prenos vseh knjižničnih ^div na novo lokacijo, kjer bomo zagotovili rudi dostop do med-mrežja. Do 15, avgusta bo večina naših storitev še na voljo, medlem ko ne bo le medlo)]ižnične izposoje. Od 7. septembra bomo spel ponujali celotne storitve, ob lem, da bo na nekatera želena gradiva treba počakati kak-§en dan. Del v Cobissu neevi-dentiranih gradiv vsaj eno leto uporabnikom zaradi seiitve žal ne bo na razpolago.« Za kako velik dogodekgre, pričajo številke. 50 zaposlenih knjižničarjev in najetih delavcev bo preselilo 200 tisoč knjig. Lani je imela Osrednja knjižnica Celje 24.777 članov, število obiskov v enotah knjižnice pa se je ustaviio pri Številki 337 tisoč. Uporabniki so si v letu dni izposodili 1,3 milijona knjig. V knjižnici hranijo 404.833 knjig. BRANKO STAivlEJČIČ Foto: GrupA ' V začasnih prostorih knjižnice na Mariborski 7 bo do ponovne selitve na Muzejski trg nemoteno delovala tudi Univ^za za tretje življenjsko obdobje. nasmeh poletja Razlog za smeh S fotografije lahko sklepamo, da je biti direktor celjskega pokrajinskega muzeja prav zabavna reč. Cemu bi se sicer sedanja direktorica Darja Pirkmajer in bodoči direktor Stane Rozman tako prešerno smejala? Foto: GrupA Zadovoljna ob dvojnem jubileju Zakonca Šepetavc, Anton in Dragica, sta bila pred začetkom slavnostnega koncerta ob 2004etnid celjske 1. ^mnazije v Golovcu verjetno med najbolj nervoznimi. Ob koncu odlično izpeljane prireditve pa sta si gotovo oddahnila in v miru nazdravila še enemu jubileju, tokrat družinskemu, saj se ravnatelj L ^mna-zije te dni srečuje zabrahamom. Foto: KATJUŠA Umrl je Savinjčan v soboto je v 47. letu umrl novinar in publicist Edi MavriČ Savinjčan iz Gornjega Grada. Edi je bil tudi naS sodelavec, s številnimi fotografi- Edi Mavric jami in članki je sodeloval predvsem pri nastajanju Novega tednika. Bil je tudi sodelavec številnih drugih Časopisov. saj je veljal za enega največjih poznavalcev Zgornje Savinjske doline. Izjemno je cenil njene Čare in lepote, ki jih je opisoval v svojih številnih publikacijah. še večkrat pa je odstiral preteklost in pisal o nekdanjih dogajanjih. Pisal je tudi pesmi in bi] aktiven na kulturnem področju. Edi se je s svojo neposrednostjo in smislom za humor zapisal v spomin vsem, s katerimi je sodeloval, mi pa ga bomo pomnili tudi kot izjemnega prijatelja in sodelavca. Foto: JOŽE MIKLAVC OTVORITEV četrtek, 3.7/08 ob 10 uri. Pi$čan(|i file post rež no, Perutnina Ptuj, 1 kg 5,09 Sladoled Vlennetta čokolada ali vanilija Algida, 6S0 ml OTVORITVENA CENA 1,79 SMÄ SKT^rAdo.e. gu^m. Lrt^a 26 www.spar.si Ponudba velja samo v hipermarketu Spar Žalec od 3.7/08 do 8.7/08 oz. do prodaje zalog. Cene so v EUR. Za vas smo pripravili pester otvoritveni program z EVO ČERNE, ansamblom NOVI SPOMINI, skupino MALIBU m ostalimi nastopajočimi. VLJUDNO VABLJENI! Sodobni prostori za nove case r Policisti v RogaSki Slatini so dobili nove prostore. V novozgraienem objektu je 2.800 kvadratnih metrov prostorov, ki so namenjenih 108 zaposlenim na tej mejni policijski postaji. Ob začetku priprav na uvedbo šengenske^ sisiema na me-ji s HrvaŠko sta se že leta 1996 združili mejna policijska postaja Rogatec in policijski oddelek Rogaška Slatina. Število zaposlenih je tako v preteklih letih močno naraslo, saj so na to območje premeščali tudi policiste iz notranjosti države. zato so bili obstoječi prostori, zgrajeni leta 1966 in namenjeni bivšemu policijskemu oddelku s 15 policisti, že davno premajhni, »Pogoji so bili res težki, ni bilo urejenih sanitarij, ustreznih prostorov za postopke z ilegalci, na jutranjih sestankih vsi policisti niso imeli kje sedeti,« pojasnjuje komandir PP Rogaška Slatina Bernard Petanjek. Delo v novih prostorih, kjer bo imel vsak policist svoje delovno mesto, so začeli že pred tednom, a jih bo treba v prihodnjih dneh še dokončno opremiti. V stavbi so med drugim Še garderobe. V novi policijski postaji bo dovolj prostora za 108 zaposlenih. telovadruca in sejna soba, ob njej pa je dovolj parkirnih mest tako za zaposlene kot stranke. Pri iskanju lokacije je policiji pomagala tudi sla-tinska obäna. »Menim, da je nova lokacija izjemno pri- merna, saj se nahaja v bližini meje. in tudi v bližini mesta, kar je Še kako pomembno za turistični kraj, pa tudi umeščena je v lepo urejeno okolje,« se veseli župan mag. Branko Kidrič in ob tem do- daja. da bodo nekdanje prostore preuredili v stanovanja. Naložba je stala 4,5 milijona evrov, pri Čemer je skoraj 80 odstotkov prispevala Evropska urtija. ANDREJ KRAJNC Velenje na spletu Velenjski župan Srečko Meh je s sporočilom za javnost v petek dopoldne uradno odprl WlFi omrežje. V Velenju so vzpostavili močno povečano cono dosegljivosti brezžičnega omrežja za prost dostop do svetovnega spleta. S signalom tako danes pokrivajo velik del mestnega središča. Hkrati je direktorica občinske uprave Andreja Katič predstavila prenovljeno spletno stran občine, ki obsega več kol dve- sto med seboj povezanih strani ter več kot tristo fotografij, kart in shem. V Velenju se ponašajo še z intemetno televizijo, s katero se je v začetku letošnjega leta začela aktivno ukvaija-ti ekipa Regionalnega muldmedijskega centra Kunigunda Velenje. Na njegovi spletni strani so objavljeni vsi pomembnejši dogodki, ki jih pripravlja Mestna občina Velenje. ÜS, foto: JM Župan Srečko Meh pred pritiskom na »enter« www.novitednik.comwww.rafliocelje.com kje so masi poslanci? Pred pariamentamimi volitvami, ki bodo 21. septembra, smo se v uredništvu odločili, da sedanje poslance, ki v državnem zboru zastopajo interese občin in ljudi s Celjskega, povprašamo o njihovem delu in uresničevanju obljub pred štirimi leti. Pogovore s poslanci bomo objavljali po abecednem vrstnem redu. Poslanec kot vrhunec kariere Iz 7. voUloe enote» ki na našem območju zajema volilna okra)a šmaije pri Jelšah in Slovenske Konjice, je potem, ko je bil z liste SLS Ivan Žagar imenovan za ministra, Franc Kan gier izvoljen za mariborskega župana in ko se jenekdanji prometni minista' Anton Bergauer funkdjl odpovedal, poslansko mesto sredi mandata zasedel Marjan Drofenik iz Imenega pri Podčetrtku. »Član SLS sem od združitve stranke s Slovenskimi ki^čan-skimi demokrati. Moja osnovna tinija delovanja je ki^čan-sko in demokratično usmerjena. V bistvu se že od leta 1990, ko sem vstopil v politiko, zavzemam za moderno, tržno naravnano državo, vendar s spoštovanjem osnovnih človekovih pravic,« je poudaril Drofenik, ki je bil tri mandate tudi župan Občine Podčetrtek. V delo državnega zbora ste se vkJjučili sredi mandata. Ste še pričakovali, da boste poslanec? ft)Steno povem, da sem funkcijo poslanca sprejel kot vrhunec svoje politične kariere. Po mojem prepričanju Je poslansko mesto Üjub nekaterim negativnim prizvokom največ, kar lahko politik doseže. Veste, ni lahko biti izvoljen, zato sem svoje delo vzel kot spoštovanje in Čast, da služim državi Sloveniji. Ko ste funktijo ^Heidi, niste dajali velikih obljub. A vendarle, kaj bi vsvojem delu izpostavili? Vesel sem, da sem lahko bil sodelavec desne koalicije. Kljub nekaterim kritikam, uperjenim zoper SLS, menim, da je bilo veliko storjeno za podeželje. Ta vlada je predvsem s spremembo zakona o financiranju občin in sprejemanjem pokrajinske zakonodaje skušala doseči zmanjševanje razlik med razvitimi in nerazvitimi območji. Rekel bi, da je to eden večjih uspehov. Poleg tega se je z drugimi ukrepi doseglo, da Slovenija po vstopu v BU, kar se tiče standarda, ni nazadovala, pravzaprav se s celo vreto ukrepov dobro drži. Seveda so tudi očitki in drugačna mnenja. Sam bi »priznal^ da smo mogoče res malo podcenjevali inflacijo oziroma bi lahko bili bolj aktivni pri reakciji za lajšanje teh težav. Marjan Drofenik Kaj je po vašem mnenju ostalo neizpolnjeno v tem mandatu? Menim, da mora Sbveoija ostati socialna država, tipa Avstrije ali skandinavskih držav, Treba bo predvsem primerno rasešiti zadnjo fazo lastninjenja, če ne gre drugače, tudr z ustreznimi davčnimi mehanizmi, da bi se prelahko prislu-žen denar kot davek vniil tudi dižavi. Poudaijam, da proti bogatašem in lastnikom kapitala nimamo predsodkov, vendar mora biti kapital pridobljen na legalen, pošten in etičen način. Se boste potegovali za mesto poslanca tudi na letošnjih volitvah? Občinski odbori na terenu so se odločili, da bom kandidat tudi na jesenskih volitvah, US Maijan Drofenik, letnik 1949, je po izobrazbi univ. dipl. inž. strojništva. Po končani srednji tehniški šoli strojne stroke v Kßkem je študiral na višji tehniški šoli v Mariboru. Po študiju na L stopnji in odsluženem vojaškem roku je nadaljeval Študij na Visoki tehniški šoli Univerze v Mariboru in leta 1977 diplomiral iz strojništva. Pet let je bü zaposlen v TAM-u, zatem deset let v Železarni Štore. Na prvih demokratičnih volitvah je bil izvoljen v zbor KS občini skupščine Šmarje pri Jelšah, nato za podpredsednika skupščine, pozneje, v začetku l«a 1991, se je zapekli! na Občini Šmarje pri Jelšah kot sekretar za gospodarstvo in postal podpreds^-nik izvršnega sveta do ustanovitve občin v začetku leta 1995. Zatem je bil tri mandate zapored izvoljen za župana Občine Podčetrtek. dinas Di^jmo INdusuiji Odpadne Sorovine Podjetje DIN OS odkupuje staro železo, baker, aluminij, medenino In star papir vsaic delovni dan med 7. in 14. uro. Poklldte0342664S, in skupaj prispevajmo k ohunftvi narave in«)k«l)a P^ŠPODARSTVO NOVI TEDNIK Tuš bo delal elektriko Pred slabim tednom je celjski podjetnik Miito TUŠ ustanovil podjetje Tai Energi-ja» d.o.o., s sedežem v Kranju. Ukvai^lo se bo s proizvodnjo» z distribucijo in s prodajo električne energije. Edini družbenik je Mirko lli§> ki je zaenkrat prevzel tudi naloge direktorja. Kakšne namene ima Tbš z novim podjetjem» katerega osnovni kapital znaša 7.500 evrov, nam ni uspelo izvedeti, kot kaže pa bo razširil svojo dejav-nost, ki poleg trgovine zajema še telekomunikacije in kinematografijo, medtem ko ima na področju eneig^ike 'l\jš že svoje bencinske črpalke. Verjetno gre pri vsem skupaj za novo iskanje sinei^j med dejavnostmi, saj TUševi centri in podjetja porabijo veliko elektrike, ki bi jo potem lahko zagotavljal sam kot distri- buter ali cek) proizvajalec. Podobno se je sicer ugibalo tudi pred HiSevim prevzemom Vo-Ijatela» a vsaj stacionarnih telefonskih Številk Še niso prenesli k Tuš Telekomu. Zanimiva je izbira lokacije za novo podjetje, saj to nima sedeža v Celju kot glavnina Tbše-vih, ampak v Kranju. Na trgovinskem področju se Skupina TUŠ posveča predvsem trgom nekdanje Jugoslavije, pri telekomunikacijah pa še vedno ni jasno, kako se bo razpletla zgodba z brezplačno podelitvijo koncesije za UMTS, čeprav TUšmobil že gradi svoje UMTS-omrežje. Menda v podjetju pripravljajo nove ugodnost!, Te naj bi k tretjemu mobilnemu operaterju, ki ima po neuradnih podatkih več kot 60 tisoč uporabnikov, privabile nove naročnike. AK V Žalcu tudi Spar Lanowi danes na Potem ko je ob žalski obvoznici zače) delovati l\išev supermarket, bodo diagonalno na drugem koncu mesta v četrtek odprli Sparov hipermarket Tb bo že 71. trgovina v veri^ trgovin Spar in Interspar. V L^adnjo žalskega hipermarketa je podjetje investiralo 3,8 milijona evrov. Ob odprtju bo Spar Slovenija za igrala na otroških igriščih ob žalskih vrtcih namenil donacijo v višini Štiri tisoč evrov, enako donacijo bo prispevalo tudi podjetje Pluton, kJ je hipermarket dogradilo v pol leta. Razprostira se na 1.880 kvadrauiih metrih, zaposlenih pa bo 54 ljudi. Kupci bodo imeli na razpolago 152 brezplačnih parkirnih mest. Poleg trgovine Spar bodo v trgovskem centru fitnes in well-nes center Olimpus, lepotilni center Ving Yang, ti^ovini z oblačili Mana in Wenice, hizerskl studio Emas hair team, trgovina s čevlji La Scarpa ter gostinski lokal Platinum. Spomnimo, da je Sparov hipermarket zrasel na območju prostorov Coca-Cole, ki je svojo dejavnost iz Žalca preselila v Brežice. Gre za 14 tisoč kvadratnih metrov velik kompleks, ki ga je ob začetku gradnje Pluton kupil od celjskega trgovca z nepremičninami Aleksandra Jančarja. Kot je takrat povedal Jančar, je bilo za kompleks, za katerega se je moral kar iri mesece pogajati z lastniki, precejšnje zanimanje, medtem ko cene n^upa ni želel razkriti. US, JI Hitrejše carinjenje Velenjsko Gorenje je minuli teden kot prvo slovensko podjetje pridobijo status pooblaščenega gospodarskega subjekta AŠ3. Ta omogoča podjetjem hitrejši dostop blaga in hitrejäe izvajanje carinskih postopkov in zagotavlja primerljivo poslovanje z dru^mi podjetji v EU in svetu. Program AEO je del svetovne pobude, da se zagotovi varnost celotne mednarodne dobavne verige. Namenjen je vsem podjetjem, še zlasti tistim, ki izvajajo hišno carinjenje ali druge poenostavitve carinskih postopkov. Status velja na območju celotne EÜ, kjer so doslej podelili 135 potrdil statusa AEO, v Sloveniji pa je poleg Gorenja vloženih 11 vlog, ki so v postopku preverjanja. Danes, 1. juOja> bodo na javm dražbi prodajali celjski dvorec Lanovž, nekdanji lovski dvorec trgovca Rakusc-ha, ki Ima stattis kulturnega spomenika. Izklicna cena na dražbi, ki bo v občinskih prostorih» bo pol milijona evrov, dra^teijt pa so morali do 27. junija vplačati vaiičino v višini petine i^cne cene. To naj bi storila vsaj dva interesenta. V razpisu je prav tako omenjeno, da je zemljišče obremenjeno z najemno pogodbo, zaradi česar ima najemnik predkupno pravico. Kot smo poročali, je Mestna občina Celje pred letom in pol objavila razpis za najem dvorca lanovž, kjer so kol edinega ponudnika izbrali žalsko podjetje Mirabel» ki želi tam urediti lepomo kliniko ter nuditi zdravstvene usluge. Kot so pozneje ugotovili na obeh straneh, je prodaja dvorca ugodnejša od najema, pri Čemer prodaja kljub nedokončanemu denadonalizadj-skemu postopku ni ov]tsu S pravnimi nasledniki tigovca Ra-kuscha ima namreč občina sklenjen dc^ovDr, da jim bo občina v primeru vrnitve dvorca izplačala odškodnino. Dvorec Lanovž je v slabem stanju ter potreben temeljite prenove. BJ Premog kot izzhr Premogovnik Velenje je bil letos pokrovitelj natečaja študentov Univerze v Ljubljani z naslovom Gospodarski izziv. Prijavilo se je 48 Študentov z vseh slovenskih univerz, ki so sodelovali v 25 skupinah. Študentje so izdelovali naloge in poslovne načrte na temo Od premoga do energije prihodnosti, v katerih so razmišljali o poslovnih priložnostih skupine Premogovnik Velenje, povezanih z obnovljivimi, alternativnimi viri energije in racionalno rabo ener^je. O^nizator gospodarskega izziva je vsako leto društvo Topef, ocenjevala komisija pa je pregledala Šest nalog ter pri ocenjevanju upoštevala inovativnost ideje, njeno izvedljivost in ekonomske tJčinke, pa tudi pristop k izdelavi naloge. Prvo nagrado v vrednosti 2.500 evrov so podelili nalo^ S kogeneradjo v prihodnost, ki sta jo izdelala študentka ekonomske fakultete Edita Gabrič in Andraž Zertek, študent fakultete za elektrotehniko. US ® lg Plazma talavizor L642PT81 C^gonala 107 cm, ločljivost 1024x768 px, kontrast 15.000:1, svetilnost 1500 cd/m', 100 Hz Vgrajen 80GB trdi disk. 2xHDM^ vhod.HDready. Notasnik Asus ProSOSL Procesor Intel Core2 DuoT55501,83 GH^ pomni[nik2 GB 0DR2, trdi disk 250 GB sata, lightScribe OL DVD±RW zapisovalnik 39 cm LCD zaslon« ločljivost 1280x800, gr kartica ATI Mobility Radeon HD3470 256 MB. Wlan, Bluetooth, DVI-0 priključek, vgrajena spletna kamera, Čitalec kartic Windows Vista Home Prnnlum Slo. Garandja 2 leti. Cor«2 Duo 1,83 GHz 250 GB hdd 2 GB ram 4 Ji Big Bang trgovina v novi podobi na novi lolcaciji! Citycenter Celje, od 30.06.2008 dalje! cit^center GIGGRRG vedno nekaj novega dXSBWCdoa-SKÜPlNAMSRnjCl Porudbavet^odOl 07.2000«*» pfM^ezSc^ Ca« In vwbuj^ DDK Ljubljanska borza Avstrijcem Dogajanje na Ljubljanski borzi je v zadnjem obdobju postreglo z nadaljevanjem negativnega trenda in nizke likvidnosti. Osrednji borzni indeks je skoraj ves teden izgubljal vrednost, vendar so se kupci na zadnji ti^oval-ni dan opogumili in poskrbeli za popravek navzgor. V tem tednu je izgubil 0,75 odstotka vrednosti in zaključi) nekoliko pri 7873 indeksnih točkah. Nekoliko boljše se je pretekli teden odrezal indeks investicijskih dnižb. ki ;e z 0,71-odstotno rastjo teden zaiOjučil pri 5.400 indeksnih točkah. PREGLED TECAJEVV OBDOBJU MED 23.6.2008 in 27.6.2008 Ozuki hiM EMtnltt£tj ProoMtvtEUR %fpr- OCG Ciflkama Calje 120.00 6.20 4C0 I^G Otis 70.00 4.10 •0^8 6RVG GoreniB 33.86 33140 •0,62 PILfl Pivovarna Laiko 78.00 144,80 0.84 JTKS Juteks 92.00 110 0.00 ET06 Etol 190,06 91.80 0,14 Zaspano vzdušje je nekoliko poživila novica o prodaji 81-odstotnega deleža Ljubljanske borze. Za najboljšega ponudnika je bUa izbrana Dunajska borza (Wiener Börse AG], ki je po neuradnih informacijah ponudila 1.401 evro za delnico. Dunajska borza je ponudila precej več od drugega naj* boljšega ponudnika, grške skupine Borz Hellenic SE, ki je ponudila le 982,5 evra. Prodaja Ljubljanske borze naj bi vsekakor pomerula korak naprej v razvoju domačega kapitalskega trga. saj novi lastniki obljubljajo uvedbo novih produktov in čimprejšnjo kotadjo večjega števila tako večjih kot maiih domačih podjetij- INDEKSI MED 23. 6. in 27.6. 2008 lotfikt Zadnjitrtq SBi20 ' 7.873.94 ^ -0.79 Pix 5.399.10 ^ 0,92 BIO 115.97 ^ 0.08 Pozitivne novice prihajajo iz novom^ke ICrke. Krka si je z nakupom manjšinskega deleža v dveh zasebnih kitajskih far-macevtsko-kemijskih družbah Zhejiang Menovo Pharmaceuticals iz Shangyu in Anhui Menovo Pharmaceuticals iz Guangde, s katerima sodeluje Že od njune ustanovitve, utrdila konkurenčno oskHx» z idjučninu kemikalijami za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov. Sama novica ni vplivala na ^banje del-nice Krke. V prvem delu tedna so se posli s Krkinimi delnicami sklepali krepko pod 90 evri, a se je tečaj Krke v petek obrnil v pozitivno smer in zaključil teden pri 90,43 evra. Najbolje so se pretekli teden odrezale delnice Telekoma Slovenije, ki 50 pridobile 6.3 odstotka, od tega 3,8 odstotka v petek. Razlog za rast Telekomove delnice je visoka izplačana dividenda (4,9 %), za katero bo presečr^i dan 1. junij- Med slovenske vlagatelje v zadnjih dneh poleg negotovih razmer na finančnih trgih nemir vnašala tudi domača vlada, ki je s sprejetjem zakona o 40-odstotru ob3avčitvi dobičkov iz naslova izvedenih finančnih inštrumentov nekoliko brcnila v temo. Ta zakon bo udaril po prstih v večini domače male vlagatelje, ki z visoko špekulativnimi naložbami po mnenju vlade dosegajo visoke donose ter vplivajo na visoko nihanje delniških tečajev na Ljubljanski borzi. Glede na to, da v tujini tega davka ne poznajo, gre pričakovati, da bo zakon oblikovan nekoliko mileje od sedaj predlaganega, sicer lahko pričakujemo še ružjo likvidnost in zmanjšano zanimanje slovenskih investitorjev za kapitalske naložbe, tako na Ljubljanski borzi kot v tujini. JAN KORADIN borzni posrednik lURlKA d.d.. Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. m $t.51-1.iulii2008 NOVI TEDNIK AKTUALMO » Crkoifinatf odstranjena^ lastnika ni Pristojni so po objavi v Novem tedniku odstranili gnijočo žival v okolici Hramš MiDuli torek smo pisali o gnijoči »crkoviui«, ki so jo odkrili v gozdovih v okolici Hramš. Šlo je za poginulo govedo» ki je v gozdu ležalo več mesecev in je okoli vratu imelo verigo. Že v torek so ga pristojne veterinarske službe odstranile in očistile gozd, pri čemer Še vedno ne vedo, Čigava }e bila poginula žival. Domačini so sicer osunü-Ii enega od okoliških kmetov, ki sumničenja ostro zavrača in trdi, da ni »vrgel« živali v gozd. »Odlaganje trupel domaČih živali v naravi je po nalih podatkih Izjema. Lastniki živali želijo pospraviti trupla živali tudi talüat, ko le-te poginejo na težko dostopnih krajih, na primer na planinskih pašnikih» kjer se uporablja helikopterski prevoz trupel do prve ceste, ali če gre za odstranitve trupel iz kraških globeli s pomočjo jamarske službe,« je povedala direktorica celjskega območ-nega urada veterinarske uprave (Vurs) Andreja Bizjak. »V omenjenem primeru je ver-jetno šlo za prikrivanje, da poginulo govedo ni bilo označeno, kar bi se odkrilo ob oddaji trupla. Pri tem na podlagi ostankov trupla ni bilo mogoče ugotoviti imetnika živali.« Zastonj odvoz Zbiranje in odvoz trupel poginulih živali sta organizirana za celotno območje države. Izvaja ju veterinar-skohi^enska služba pri na* cionalnem veterinarskem inštitutu veterinarske fakultete. Trupla se predelajo v obratu Koto v mesno-kostno moko, ki se sežge v obra- tih za sežig oziroma sosežig in se uporabi kot visokoe-nefgetsko gorivo. »Lastniki živali ob odvozu trupla ne plačajo ničesar,« poudarja Bizjakova. Zbiranje in sežig trupel živali se financirata iz državnega proračuna« medtem ko četrtino vrednosti sežiga trupel poplačajo lastniki živa-11, in sicer posredno s pristojbinami, ki jih morajo plačati ob oddaji živaD v zakol. »Takšen sistem financiranja in takšna organizacija zbiranja trupel sta se do zdaj izkazala za učinkovit preventivni ukrep preprečevanja širjenja kužnih bolezni. V veliki večini lastniki živali poznajo sistem delovanja vete-rinarske higienske službe in ga tudi praktično vsakodnevno uporabljajo,« zatquje Biz-jakova. Kr&v0, ki smo jih iiujali« na Rariuhi, najverjetne ne bodo končale kot smrdljiva gomila sradi gozda. Kaien xa prikrivanje Kar se tiče prikrivanja oziroma neoznačevanja govedi, Bizjakova pojasnjuje, da je v državi po podatkih službe za identifikacijo in registracijo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano registriranih 41.159 gospodarstev, ki redijo 477.939 govedi. Nad- zorne službe (kmetijski inšpektorat in Vurs) letno izvedejo nadzor na približno 4 tisoč kmetijskih gospodarstvih. Vurs, ki je lani izvedel l.Oll pregledov, je ugotovil nekatere nepravilnosti. Te so v 243 primerih odpravili, pri čemer so v 187 uvedli prekrškovni postopek. Kazen za nepravilno označitev govedi in nespo-ročanje podatkov v central- ni register govedi znaša 418 evrov. Domačini, s katerimi smo se pogovarjali, so še najbolj veseli, ker je vsega konec -nenazadnje je lahko bila poginula žival že pred časom pripeljana ludi od drugod. Pri tem še vedno trdijo, da ni prav, kar se je zgodilo. Z njimi se seveda lahko strinjamo. US. foto: MJ Vandali ne izbirajo Na vrtec in šolo v Gorici pri Slivnici sta se tokrat spravila domačina» stara 16 in 18 let - Igra za ograjo Vandalizem ne izbira. Tlidi v krajih, ki so nekoč veljali za mirne in idilične, mladina ne pozna brezdelja. Uničevanje, razbijanje in poškodovanje se je, kot ka^, razširilo po širšem celjskem območju. Ograjena igrišča, vi-deonadzomi sistem, senzorji in samozaščitno ravnanje bodo postali stalnica otroške igre. Ne le v Vojniku, kot smo opozarjali nazadnje» saj je tokrat udarilo v Gorici pri Slivnici. Vandali so tam razbijali ponoči in povzročili škodo za najmanj tisoč evrov. »Zjutraj pripeljem otroka v vrtec in zagledam prevrnjeno leseno hiško, razbita okna v učilnicah šole in vrtca, prevr-njene klopi, uničen poštni nabiralnik» košev za smeti ni nikjer,« je pretresena mati dveh otrok in predstavnica sveta staršev v vrtcu Slivnica Renata Pungaršek. Sprašuje se« kako to, da nihče od domačinov nikoli nič ae sliši, saj to ni prvi primer vandaiizma. Šentjurski policisti so kmalu po ogledu in še isti dan odvzeli prostost dvema vandaloma. Dejanja sta osumljena domačina, stara 16 in 18 let. Zaradi suma storitve krivega dejanja, poškodovanja tuje stvari, bodo zanju podali kazensko ovadbo. Da je vandalizem na tem območju vedno bolj prisoten in ga je treba Jemati resno, priča podatek, da so policisti v zadnjih dveh letih obravnavali tri kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari. Dvakrat so bila poškodovana igrala in enkrat fasada osnovne šole, toda predstavniki šoie in vrtca so v dveh primerih odstopili od pregona, ker naj ne bi Šlo za večjo škodo. A marca letos so Šentjurski policisti prejeli pismo predstavnikov Šole, vrtca in KS Gorica pri Slivnici. Opozorili so, da se v okolici vrtca zbirajo mladostniki, ki tam igrajo nogomet ali košarko in občasno popivajo, kadijo> z odpadki onesnažujejo okolje ter občasno delajo škodo na igralih. Zaradi tega so šentjurski policisti, kot pojasnjujejo, ponoči najmanj 22-krat nadzorovali to območje in okolico vrtca, vendar vandalov nikoli niso zalotili na kraju. Vodja policijskega okoliša je ^ede tega opravil tudi razgovor z ravnateljico vrtca in lokalnim predstavnikom. Strinjali so se, da bi bilo igrišče treba nujno zagraditi z ograjo in izvesti še druge samozaščitne ukrepe. MATE3A JAZBEC Vandalisna sta osumljofla domačina, stara 16 in 18 let Uničevanje in razbijanje na tem območju ni od včeraj, zato hUo treba zagraditi igrice z ograjo in izvesti dnige samozaščiuio ukrepa. IZ MASIH KRAJEV NOVI TEDNIK V poletje po malteško Na Poizeli so konec ledna obudili dogajanje, povezano z Malteškim viteškim redom, ki je bil na (em območju prisoten skoraj SOG let. Peti srednjeveški dan v parku Šenek letos za razliko od preteklih let ni [ninil v znamenju malteške poroke. Začel se je $ svečano povorko, slavnostnim odprtjem s fanfarami, z dvigom grajske zastave in s spustom golobov za mir v svetu. Na srednjeveški tržnici so obiskovalci lahko barantaii z ro-kodeld, se zabavali ob igri »lov na Catiča«. uživali ob zvokih srednjeveške glasbe kvarteta kljunastih flavt Air z Gorenjske in navijali za svojega izbranega vite?^ v dvobojih. MJ, foto: MM MaheŠki pozdrav poletju ob zvoki!) srednjeveške glasbe kljunastih flavt kvarteta Air Država in občina nista nori! Direkcija Republike Slovenije za ceste in Občina Slovenske Konjice sta končali ^adnjo krožnega križišča v Ločah na regionalni cesti ŽiČe-PoljČane. Uradno so ga predali v uporabo v Četrtek. Gre za krožno križišče, ki je bilo deležno kar nekaj kritik in tudi peticij, naslovljenih tako na občino kot državo. Ob odprtju jih je konjiški župan Miran Gorin- Šek odločno zavrnil, Še zlasti trditve, da sia država in občina nori, da sredi Loč gra-dita krožno križišče. Da se veČina krajanov LoČ strinja z županom, je poudaril tudi predsednik KS Loče Janko Cakš, saj je pridobitev oz-načil koi dolgo pričakovano in zaželeno. Dosedanje ne se ma fori žira no križišče regionalne ceste in dveh lokalnih cest je bilo namreč zaradi ostrega ovinka In sla- be preglednosti neustrezno, krožiSče pa je umirilo promet v središču Loč in povsem spremenilo njegovo podobo. KrožiŠČe je od junija do novembra lani gradilo podjetje CM Celje. Uredili so tudi pločnike, javno razsvetljavo, odvodnjavanje in na novo položili komunalne vode. Za doslej opravljena dela sta država in občina že porabili 780 tisoč evrov, od tega lo- kalna skupnost 190 tisoč. A to še ni vse. V osnovnem projektu za ureditev tega križišča je bilo predvideno, da bosta avtobusni postajališči kar na voznih pasovih. »S tako rešitvijo se nismo mogli strinjati,« pravi župan in napoveduje. da bodo problem razrešili do jeseni v okviru novega projekta, za katerega bo spet treba odšteti 160 tisoč evrov. MBP Kolesarji na čelu z Juretom Robičem Zavod za kulturo, Šport in turizem Žalec je z Občino ŽaJec in ostalimi petimi občinami In turističnimi društvi Spodnje Savinjske doline v nedeljo sedmič pripravil kolesarjenjepoS|^-nji Savinjski dolini. Po dolini je speljanih 18 kolesarskih poti. Tol^at so kolesarili po krožni kolesarski poti št. I, dolgi 50 kilometrov, s Startom in ciljem pri Hotelu Žalec. Lepo vreme je privabilo kar405 kolesar) ev, ki so progo prevozili v dobrih treh urah, pri Čemer so jim v vsaki občini ob progi postregli z osvežilnimi napitki, ki so bili glede na vročino zelo dobrodošli. Tokrat sta bila na Čelu kolone Jure Robič in žalski župan Lojze Posedel. Še posebej 50 pozdravili Robiča, ki se je pred dnevi zapisal v zgodovino svetovnega kolesarjenja. Že četrtič je namreč zmagal na vzdržljivosti dirki zzahoda na vzhod ZDA. TT Štenini kolesarji na poti št 1 Jubilej šempetrskih gasilcev z veličastno parado več kot 700 gasilcev so v soboto v Šempetru proslavili dan gasilca in še večji poudarek namenili Častitljivemu jubileju, 130-ietnici domačega prostovoljnega gasilskega društva. ŠempetrskodruStvo, ki šteje 110 članov, je najstarejše v Gasilski zvezi Žalec in se je podobno kot daiga razvilo iz potrebe po zaSčiti pred požari. Slavje so Šempetrsfc gasilci začeli že v sredo, ko so odprli prenovljen gasilski dom in na slavnostni seji ob jubileju PGD podelili številna priznanja in odlikovanja zaslužnim članom. Poleg sodelovanja pri gašenju Številnih požarov so prav gasilci opravili najpomembnejšede-!o pri reševanju ljudi in premoženja v času poplav Kol je povedal predsednik Peter Žnidarčič, društvo sestavljajo odgovorni ljudje, pri če- mer se lahko na njihovo pomoč občani vedno zanesejo. Predsednik CZ Žalec Edvard Kugler j e predstavi I najpomem-bnejše aktivnosti v preteklem obdobju in poveljnik GZ Slovenije Matjaž KlariČ nadaljnje aktivnosti. Žalski župan Lojze Posedel je poudaril, da gasilci ljudem v nesrečah prvi po-magajo, medtem ko je minister za obrambo Kari Erjavec dodal, da gasilstvo ni le gašenje požarov, temveč da so ga- silci tudi pomembna sila nacionalne varnosti v Sloveniji. OmenQ je> da je država sprejela vso potrebno zakonodajo za delo prostovoljnih gasilcev in v štirih letih skoraj za tretjino povečala sredstva za zaščito in reševanje. Na slovesnosti so predali namenu novo vozilo, orodno prikolico in brizgalno ter podelili tudi več priznanj najbolj prizadevnim gasilcem. US \ Jf^ ftOM\ DoCje pri Picnini 20 o, 3224 ÖOBJ€ PW PWNINX «tel.: 03 7471960; 03 747 i 970 hnp //wtmsuMiLsJ Na podlagi 109. člena Zakona o organizadii in financlraniu vzgoje in izobraževanja in 23. ^na Zakona o dekMiih razmenih OSNOVNA ŠOLA DOBJE objas^ja v šoli in enoH vrtca naslednja prosta delovna mesta: UciMja/ucitoljlca «iigl^ščine- za določen čas (12 mesecev) Pogoji: - končan enopredmetni ali dvopredmetni unh/erzitetnf študijski pn^gram iz anglešcme, ali - izpoi njen pogoj za predmetnega učiteljaanglešcinepoi46. členu ZOFVI. - stnDkovni izpit. 2. Ueltelja/učiteljice iMtMiatilc* in orgaiHiatoffia/organisatoffico ittfonnaciiskih dejavnosti ~ za določen in krajš'detovni čas (kombinirano delovno mesto, dopolnjevanje tudi na Oš Planina pri Sevnici) Pogoji: - končan enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski pn^gram iz matematike, ali - končan univerzitetni ^dijski program računalnistvaz matematiko, ali - končan univerzitetni študijski program računalništva in informatike, računalništva aii račun^ništvaz matematiko, ali - Izpolnjen pogoj za poučevanje matematike do uveljas^e Pravilnika o smeri izobrazbe stnDkovnih delavcev v devet* letni osnovni ^li, - strokovni izpit, 3. VsgojitelJa/vzg<4>teU>^o pralfolsidh otrok nedoločen čas Pogoji: - končan višjesolski ali visokošolski strokovni študijski pn> gram predšolska vzgoja, ali - končan univerzitetni študijski program in pridobljen strokovni naslov profesor, alt - končan unh/erzitetni študiiski program s področja izobraževanja« umetnosti, humanističnih ved in družboslovja, ali ' končan visokošolski strokovni ali univemtetni študijski pn> gram iz socialnega dela in opravljen š^dijski program za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje, - strokovni izpit, 4. Pomoenika/pontomiee vzgojrtolja/vzgoptoljice — nedoločen čas (2 mesti) Pogoji: - končan Izobraževal nI program srednjega strokovnega izobraževanja iz predšolske vzgoje, ali - zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen izobraževalni progr^ poklicnega tečaja predšolska vzgoja« - strokovni izpil. 5. Pomocnika/pomocnice visojitelja/vigojit^ Ijiee in pomocniha/pomočnico kuharice določen in krajši delovni čas (kombinirano delovno mesto) Pogoji: - enako kot pod 4. točko in - potrdlloo ustreznih znanjihza delo v kuhinji. 6. Cistilca/čistilke in perice — nedoločen čas (kombinirano delovno mesto) Pogoj: - končana osnovna šola. Začetek dela za vsa razpisana delovna mesta je 1 . september 2008. Za delovna mesta ood točkami 3.4. 5 in 6 |e predvide-no šestmesečno poskusno delo. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite z oznako »Prijava na razpis*« na gomji naslov v roku petih dni od dneva objave NOVI TEANIK IZ NiUtal KRAJEV Za družino Zaloinrkie bila sobota poseben dan. Za očetom, mag. Zdenkom Založnikom (na prvem sodu), ki je kot dežurni premogovnika prevzel častno funkcijo botra, so namreč skoali še trije njegovi sinovi, Rok, Martin in Matevž. Pilfo v roke in s soda Na tradicionalnem skoku čez kožo so v rudarski stan sprejeli 51 novincev »če kdo misli, da je za m-darjd vsak dober, se krepko moti. Zahtevno delo v globini zahteva veliko znanja» pri čemer so potrebne tudi vrline, ki so $e krepile skozi stoletja»« je v soboto donelo po velenjskem štadionu. Da je rudar časten poklic» ki ima zagotovlje* no prihodnost, so velenjski »knapi« dokazali tudi med sobotno slovesnostjo na tra-die i ona I nem, 48. skoku čez kožo. Po starem običaju so med rudarje sprejeli 51 novincev Namen skoka je ohraniti tradicijo, mlajšim kolegom vsa-diti korenine tovarištva in starejšim omogočiti prijetno srečanje. Skok že dolga leta pripravljajo tako, da mora novinec stopiti na sod, povedati generalije in geslo, odgovoriti na morebitna vprašanja, izpiti vrček piva in na ukaz vodje ceremoniala skočiti s soda. Letošnja gesla so bila šaljiva, tudi malce pikra, nekatera politično obarvana, a večinoma hvalnica rudarskemu stanu. Letošnji častni skakač je bil direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik> kar kaže na tesno povezanost premogovnika in termoelektrarne pri pridobivanju tretjine slovenske energije ter na njuno dobro poslovno sodelovanje. Dr. Rotnik je povedal, da so v petek podpisali pogodbo za nakup glavne tehnološke opreme za blok 6. Tega naj bi dogradili do leta 2014, kar pomeni, da se bo čas obratovanja velenjskega premogovnika bistveno podaljšal. Kljub temu je direktor premogovnika dr. MU an Medved izpostavi] prenizko ceno električne energije, ki izčrpava slovenske proizvajaJce. »Hočeš nočeš je treba reči bobu bob: prenizka cena ne daje pravega motiva za varčevanje,« je poudaril dr. Medved. Najboljši v premogovniku v okviru letošnjega progama so prvič razglasili naj sodelavce, ki so jih izbirali na podlagi razpisa. Za naj sodelavca v Premogovniku Vele- nje je bil izbran Jože Vimik. rudar, vodja odkopa, ki uživa velik u^ed med sodelavci in je tudi rudarski reševalec. V HT2 so za najboljšega sodelavca izbrali elektronad-zomika Vilija Grma, v PV Invest vodjo projektov rudarskih škod Tino Čokic in v RGP tehnologa Iztoka Esi-ha. Za najboljši delovni skupini sta bili imenovani izmena št. IB obrata priprave in delovna skupina Spodnja Sava, ki je Izvajala vrtalno-minerska dela pri poglobitvi struge reke Save v sklopu izgradnje HE Krško. Na skoku čez kožo že nekaj let razglasijo tudi pet najboljših dijakov, Štipendistov, ki jim omogočijo takojšnjo zaposlitev v premogovniku. Letos so to Nejc Skarlovnik. David Verhovšek, Matej Venta, Tomaž Srebotnik in Matej Skaza. Kot ponavadi so po nekaj letih spet izjemno dobro obiskano prireditev na štadionu Ob jezeru končali z glasnim rudarskim pozdravom srečno. US. foto: SHERPA m ' • m z bratskim stiskom roke so novince dokončno sprejeli mod izkušena nidarie. »VTesu lahko vsak potrdi, da se izšelelkege »kolna« najboljši ištiom* dobi. Tege so tudi v HSE zelo veseli, zato bomo več denaria prejeli. S tem denarjem bomo blok 6 zgradili in se ie vsaj 50 let skoka Čez kožo veselili,« je Častni skekač dr. Uroš Rotnik s svojim geslom prektično ponezoril pričakovanja Šaleške doline. Tudi Šentjur proti! Brezplačna vadba joge Občina Šentjur je v teh dneh na ministrstvo za okolje in prostor vložila svoje pripombe v zvezi s predlagano različico tretje razvojne osi. Kot pravijo, bi po ponovnem tehtnem premisleku morala prevladati ugotovitev in z njo sprejeta odločitev, da je z vseh vidikov najugodnejša različica Gl, ki pelje skozi Ko^ansko. Nad trenutnim predlogom so Sentjurča-ni razočarani. »Ta različica za občino ni ugodna, kar lahko posplošimo tudi na ce- lotno subregijo Obsotelje in Kozjansko. Župani navedenih občin so namreč t. i. vzhodno različico skozi Kozjansko ves čas aktivno podpirah in to opredelili tudi v svojem dopisu oktobra 2005. Tako je bila predlagana tudi konkrema razUäca trase županov treh občin - Sevnica. Dobje in Šentjur - ki bi jih trasa neposredno prečkala,« so zapisali v obrazložitvi. Podrobno se bomo i, i. kozjanski trasi posvetili v prihodnji številki. Sto Zveza joga društev Slovenije letos že tretje poletje organizira brezplačno vadbo v parkih po sistemu Joga v vsakdanjem življenju. Začela se bo v četrtek, 3. julija, v parkih po Sloveniji. Izbirate lahko med 21 različnimi lokacijami, kjer boste lahko vadili vsak četrtek med 18. in 19. uco vse do U. septembra. Tako bo tudi v Mest- nem parku v Celju. VSloven-skih Konjicah je bila prva vadba 25. junija, medtem ko bo zadnja 2. julija. Vadbe so med 18. in 19. uro na zelenici OŠ Ob DraviTiji. V primeru dežja vadbe odpadejo. V Sloveniji je bila prvič brezplačna vadba joge v parkih v Jetu 2006 v sedmih parkih. Na 40 brezplačnih vadbah je sodelovalo približno tisoč oseb, največ v Ljubljani in Mariboru. Lani so s poletno vadbo nadaljevali na več lokadjah, večje je bilo tudi število vadb in udeležencev. MBP WWWi 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK •-»i ■' ikj /, ^ v ' ' • . ' ' - ' 1 -^s'.-- . . ' 'J-'- r » t ^ 1 \ Ko zavihtijo kose taksni kosci, trava kar sama pada. Tako je bilo vsaj vidati. Ostre kose podeželske mladine Uspele 22. državne in L mednarodne kmečke igre v Ločah v Ločah so bile v soboto 22. državne in 1. mednarodne kmečke igre. Na igrata, ki so največji projekt Zveze slovenske p^eželske mladine, je sodelovalo 25 slovenskih ekip in štiri ekipe \z dru^ držav. Pripravüo jih je na lanskih igr^ dni-gouvrščeno Društvo podeželske mladine Slovenske Konjice. Njegova ekipa je tudi letos zasedla dnigo mesto. Na prvo mesto se je zavihtela ekipa DPM MisUnj-ska dolina* medtem ko je bila tretja ekipa DPM Šmarje pri Jelšah. Program se je začel z demonstracijo kjnetijskih $trojev in okro^o mizo. na kateri so govorili o tem, ali bodo mladi prevzemali odgovornost na kmetijah, in iskali odgovor na vprašanje, kdaj bodo boljši pogoj i za prevzem kmetij. Sodelovali so predsuvniki kmetijskega ministrstva, kmeiijsko-gozdarske zboniice in seveda Zveze slovenske podeželske mladine. Gfabljiea bi se mimo lahko (lomorila tudi na fapotnom tekmovanju, kajne? Za pokal žičkega grobeljnika v Žičah so v soboto pripravili 8. tradicionalno šport-no-družabno srečanje krajevnih skupnosti konjiške občine. Prehodni polcal žičkega grobeljnika )e osvojila KS Draža vas. Hkrati so pripravili tudi odprto gasilsko tekmovanje, prav tako za pokal žičk^a grobeljnika. Osvojila ga je gasilska desetina Tinje. Seveda so se tudi tokrat s slastnimi dobrotami izkazale pridne gospodinje - tako v soboto kol tudi v nedeljo, ko so v župniji praznovali petrovo. MBP> foto: MM Naj bo voda se tako hladna, na vroč dan In Šo bolj vročem takmovanju prav nlc no ohladi. Slovesno odprtj e iger je naznanila Štajerska godba, nato se je začelo zares. Fantje so se pomerili, komu pod koso najhitreje in najlepše pada trava. Zmagal je Martin F^gartnik iz Dravske doline. Med grab-Ijicami je zmagala Mateja Polh iz DPM Slovenske Ko- njice. Tekmovanja v prenašanju vode, nošenju bal in teku z lestvijo so bila zabavna za vse, za sodelujoče in gledalce, prav tako predstavitve običajev regij- Ali kot pravi predsednik konjiškega DPM, ki je tudi podpredsednik Zveze slovenske kmečke mladine, Jo- že Kotnik: »Na prvem mestu ni tekmovanje, čeprav ga jemljemo zelo resno. Najpomembnejši so druženje mladih iz vse Slovenije, pogovori, izmenjave izkušenj in sprostitev, ki nam ob težkem delu vsem pride prav« MBP, foto: MARKO MAZEJ Abecednik odpadkov Mestna občna Celje je za Regionalni center za ravna-nje z odpadki (RCERO] izdala Abecednik odpadkov za pravilno ločevanje odpadkov. Gre za izpolnitev obveznosti. ki so pogo) Evropske unije za sofinanciranje naložbe v RCERO in ki zahtevajo primemo obveščanje javnosri o pomenu ločevanja odpadkov in njihovem varnem ter okolju prijaznem odlaganju. Abecednik pojasnjuje, kam sodijo različni odpadki, torej v kateri zabojnik naj jih po uvedbi ločevanja odložimo. Ločevanje odpadkov prispeva k odgovornemu ravnanju z odpadki in zmanjševanju količine končno odloženih odpadkov. Abecednik je namenjen vsem, ki želijo že danes prispevati k skupnim prizadevanjem za manjše obremenjevanje okolja. V njem so posamezni odpadki razvrščeni po posameznih skupinah, ki usmerjajo, kam in kako odložiti posamezen odpadek. Abecednik nazorno pojasnjuje ravnanje s papirjem, steklom, plastiko in kovino» zatem z biološkimi odpadki, s preostalimi gos- podinjskimi odpadki, z nevarnimi odpadW in večjimi kosovnimi odpadki. Abecednik odpadkov je izšel v nakladi 40 tisoč izvodov, občani pa ga lahko brezplačno dobijo v Projektni pisarni Celje, zdravo mesto, v mestni blagajni in pri vhodni kontroli na odlagališču odpadkov v Bukovžlaku. BS NOVI TEDNIK ^PNASIH KRAJEV - INFORMACIJE Nekoč lepo urejeni vrtovi ne mestnih dvoriščih so pretežno zaraščeni. Pozabljena duša Celjska dvorišča so iz prostorov za druženje postala parkirišča Devet študentov, ki so se udeležili letošnje etnološke delavnice v okviru celjske šole muzeologlje, je v soboto v Muzeju novejše zgodovine Celje predstavilo re-zultate svojih raziskav. Potem ko so lani temeljito raziskali urbanistični tn etnološki pomen tržnice, so se letos lotili dvorišč v starem mestnem jedru. Raziskali so 17 večjih in 58 manjših mestnih dvorišč. Prva skupina se je pod mentorstvom Božene Hostnik iz celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine loti-la primerjav med dokumentirano preteklostjo in sedanjostjo celjskih dvorišč s konzervatorskega stališča. Zlasti se je ukvarjala z vprašanji, koiiko so bila upoštevana priporočila stroke pri obnovi teh dvorišč. Druga skupina pod mentorstvom Tanje Roženbergar Šega se je ukvarjala z bolj sociološ- kimi vprašanji, s prebivalci ob teh dvoriščih in z njihovimi pogledi ter vprašanji o zasebnem oziroma javnem pomenu dvorišč. Tanja Roženbergar Šega je zelo zadovoljna z opravljeno raziskavo, saj je bilo prijav za to šolo celo več od možnosti. Je pa hkrati škoda, da se na razpis ni pri ja-vM nihče od sr^nješolcev, saj bi bila to izredna izktiS-nja pri uvajanju v raziskovalno delo. Ugotovitve so izjemno zanimive. Dvorišča v mestu so namreč izgubila prvoten namen povezovanja in druženja meščanov in urejenih vrtov v mestu. Vse bolj postajajo parkirišča, ograjeni prostori, ki dokazujejo, da se središče mesta pravzaprav spreminja v obrobje. S tem celjska mestna dvorišča postajajo, kot so se izrazili, pozab- ljena duša starega mestnega jedra. Le redki jih še uporabljajo za druženje, tudi nekoč lepo urejeni vrtovi z lastnimi vodnjaki so bolj kot ne zarasli, pri uporabi dvorišč prihaja tudi do sporov. Stanovalci jih imajo za svoja in Jih uporabljajo za parkiranje vozil, na njih najdemo tudi lope za odlaganje nepotrebnih reči in podobno. »Predvsem me veseli, da so se stkale mnoge kritične misli, kar pomeni, da dajemo svoj prispevek h kritičnemu po^edu na sodobno družbo. Želim si, da bi lahko izdali tudi zbornik s podrobnimi rezu J tati opravljenih raziskav, a finančno tega še ne zmoremo. Pomagamo si tako, da zbrano gradivo objavimo v Glasniku slovenskega etnološkega društva,« je še povedala Tanja Roženbei^ar Še- BRST Foto: KATJUŠA Tanja floženbergar Šega Mercatorjeva cena ulovljena Koliko četrtkov gre v en mesec? in v dva? Premalo, so ugotovitve vseh. ki so sodelovali v nagradni igri Mercatorja. d.d.. in medijske hiše NT&RC. In vsak teden smo tako dobili po tri nagrajence, ki so ulovili pravilno ceno najboljšega soseda. ZvUlnii junijski «Mnek je ')ij zadnja moZno^^i. V košarici so na poirdiiev cene Cakili pa^ieia Kekec, piš čam^iii bedrctT in belo papri-k-v Na radiii pa ie bilo pestro kor vsak teden - ogromno kuponov, medlem ko so lek'ioni skoiai pregoreli. Kako da ne. saj smo zakliute-vali vašo priHuhlieno igro lovljenja Mercaiorievih cen. pri i-omet se je splačalo b\\l v i\si>\ dnižbi. Cene so imele v mezincu Silva Nezniah, Marija Dolanc in Marija Co-renjak, ki so iim v Mercatnr cemm Celje pripravili pestre in bogate pjkeie izdelkov svoje trgovske /.namke. In za tiste, ki sre ostali praznih rok? Priznajte, da ste vsakič drž.ili fige .m ti-stega« ki je bil na liniji, in stiskali pesti zaso, da bi liiii listi, ki lovi pravo ceno. Na-braU> se (e veliko A^bavnih dogodkov, imeli smo se krasno. izumljali ste nove cene. jih pošilioli v nebo . Pravila ^o bila tista, ki niso dopuščala odstopanja niti cent. a ^^te vedno znova dokazali. No. pr.iv-zapMv so se ženske boli in res lahko potrdi mo tisto zgodovinsko ugotovitev o ženskah koi na-biralkah. Ali pa mogoče preprosto res pre^.ivijo več časa v trgovinah in še oko imaio /.a vse podrobnosti. Čeprav to ^daj sploh ni več pomembno - ulovili smo vse ki smo iih morali od ? maja do 26 iuniia. kar nam gotovo ne bi uspelo brez vas. NI. I mi 4 ii I i Po 2ddnjo Mercatorjeva nagrada je prišla Marija Dolanc s soprogom. (Foto; KATJUŠA} r V studiu Radia Celje sta sa z lovom na Mercatoijeva cene ukvarjala Nena Uižar in Silvester Javo mik. (Foto: Marko fVfazej) TOREK« 1.7. 10.30-11.30, 16.30-17.30 Muzej novejše zgodovine Olje_ Demonstracija obrtnika predstaiHja se frizer Avgust Čalorič !1.00 Otroški muzej Hermanov briog_ Zvezdni toiai^ Poletne počitniške umgoß-je' ustvarjalnica 21.00 Cerkev sv. Nikolaja Žalec KoRcen harmonikarja Aleksandra Dnutrijeva SREDA« 2.7. 11.00 Otroški muzej Hermanov bikig_ Herman Lisjak v mojih očeh Poletne počitniške yrngöü-je-ustvarjalmca 20.00 Velenjski grad, atrij Rudarski okt^ začetekpolemih kulturnih päreditev v Velenjti ČETRTEK. 3.7. 11.00 Otroški muzej Hermanov briog_ Ostižek pri Hennaou lisjaku h)letne počitniške vragoli' je-ustvarjainica 17.00 Letno gledaiiSCelimberk Srečanje rudarjev Id krajan o v dnevu nidariev 20.00 Ža^ec, Mestni t^. resta vradjg I^yiolette Vanu glasbene akrobacije z glasom in s kitaro nastop Jana Tbn^iča 20.00 Žalec, Šlandrov trg, MigionCafe_ The Freemen klasična wck glasba Poletje KNEŽJE \ / 1 eItI v Celju MESTU Pod cdcri^lefn Mdstnd občine Celle SREDA. 2.7. 18.00 Vodnistolp Lutkovna predstava Kralj Matjaž in Aienčica ^^crczroiv lutkovna gledališče Celje ČETRTEK. 3.7. 19.30 Ledena dvorana_ Eroika in Simfoničiki orkester RTV Slovenija končen 21.00 Atrij Celjskega mladin- ske^ centra_ Mediafest 2006 koncert Vizualizadje: Analog Supply. VJA2Z m 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Mala dežela • velik korak Mami je »krivacc, da je iz Havajca postal Gabercan! r/j fi Poleg tega se bo Justin letos oktobra poročiL kar je »zakrivila« ljubka Enn. Poročila se bosta v Sloveniji in tudi živela tukaj. Vsaj zaenkrat tako kaže. Jaz sem se že napol povabila na »obcet« oziroma si vsaj Izprosila kakšno fotografijo. Saj vem, da se prehitevam In da vam ni nič jasno, ampak kdo je pa rekel> da je božji klic nekaj, kar se da nemudoma doumeti... Še nekaj vam moram povedan, preden začnemo. Se spominjate Amy, prelepe Kaiifornijčanke, ki v Celju živi s soprogom Matejem in hčerama Naomi In Izabelo? No. Justin Gerry, pastor v celjski Krščanski cerkvi Kalvarija, je v Slovenijo prišel na podoben način kot Amy. Pravzaprav se je Amy v Celje zaljubila ob obiskih, ko je skupina mladih v knežje mesto prihajala na čelu z Justinom. »Kako naj ti drugače povem? Bil je preprosto božji klic,« pove 30-letnik (dobro, nekaj čez trideset jih šteje), ki je doma študiral novinarstvo in mu niti na misel ni prišlo, da bi kdaj postal pastor. i^Piav-zaprav se z vero do 12. leta ruti srečal nisem,« pravi. Vsega je bila »kriva« mama. »S sestro sta Slovenijo obiskali leta 1992 in bili navdušeni. Doma smo neprestano posluiali o Sloveniji.« Hja, približno tako, kot je povedal ameriški predsednik »v odhajanju« George W, Bush, kl je govoril o koščku nebes ... »Takrat ste bili Slovenci v prelomnih poo-samosvojltveruh letih In kot pravi mama, je v celjskem parku molila za naslednje generacije. In na nek način želela, da bi k temu pripomogel nekdo iz naSe družine. No, ko se zdaj malce jezi, ker poredko pridem In ne ostanem dolgo na domačih Havajih, jo takoj ustavim, Češ, mami, kaj si pa takrat molila v parku,« se smeji Justin. »Sicer pa ni Čisto ruč boljša. Ko prideta z očetom na obisk v Slovenijo, si komaj uli^ kaj časa zame. Moj mobilni telefon neprestano zvoni, ampak zaradi prijateljev, ki kličejo sta^e. Potem se potepata naokoli, se kopata v Laš-kem, medlem ko ju jaz komajda vidim!« Vse se je začelo s hipiji Dajmo tako) razjasniti Še nekaj zadev, ki so tudi meni vsiljevale pre-nekatero vprašanje. Kaj je Kalvari-ja? Ki^čanska cerk^ Kalvarija je protestantska skupnost, nastala v ZDA. In Justin ni nik^šen »župnik«, temveč zgolj ob nedeljskih bogoslužjih, ki jih ima s somišljeniki v naje-d hiši na Stari Dečtovi cesti, povzame kakšen odlomek iz svetega pisma, o katerem potem skupaj razmišljajo. Predvsem pa se družijo, hodijo na izlete in piknike. Ko sem Justina »napadla« spodaj podpisana sekularizirana ateistka s prtljago dobr$nesumničavosti, ga nisem prav nič spravila v zadrego. Zanimalo me je na primer, zakaj niso cerkve ustanovili v Ljubljani, saj bi tako verjetno dosegli več potencialnih privržencev. Vendar mi je Justin t^oj razložil, da jih niti ne iščejo. Dobrodošli pa so vsi. »Skupnost je pravzaprav nastala v skladu z Jezusovo filozofijo, ki je rad šel med ljudi in nI nikogar obsojal zaradi zunanjega videza ali načina življenja. Zgodilo se je sredi 60. let v prejšnjem BochisIu^b skupnovti, ki jo vodi pastor Jostin. ob spremljavi ginbs. stoletju, ko so bili v južru Kaliforniji na pohodu hipiji. Želeli so v cerkev, vendar so se nad njimi, umazanimi, dolgolasimi in bosimi, veä-noma zgražali. Razen enega pastorja, ki jim je izrekel dobrodošlico in odstranil preprogo, za katero jedruge skrbelo, da jo bodo bosonogi umazali. Zdaj je ta pastor star približno 90 let in je še va3no aktiven, še vedno pridiga,« pove Justin. fi Justin z zaročenko Erin, s katero te bosta v Celju poročila v oktobni. sno, kako se bo s tem spoprijel. Sicer pa se Justin po vseh teh letih že počuti kot Slovenec aii vsaj Evropejec. »Slovend ste na začetku bojj zadržani, medtem ko smo Američani veliko bolj zgovorni. Pravzaprav neprestano govorimo. Ampak ko se vam človek približa, odkrije tudi tisto družabno plat,« pove Justin, medtem ko se Šalimo gl^e njegovega naglasa. Slovenščina je praktično brezhibna, besedni zaUad bogatejši kot pri večini Slovencev. »Ja, ponavadi me imajo za Primorca ali Prekiliur-ca. Spet drugi pravijo, da zvenim, kot bi priSel >od dol«. Prijateljf iz Ljubljane mi zatrjujejo, da govorim tipično »cjelščincK,« se smejiva z Justinom. Potem pa ima še težave na rodnih Havajih. »Res sem se začel obnašati kot kakšen Evropejec! Pridem doma v trgovino in se mi trgovka zdi tako nenavadna. Tako prijazna, da sem se zalotil pri razmišljanju, kaj je z njo, da se ni morda zaljubila vame! l^tem se spomnim, da sem na turističnih Havajih,« doživlja razlike med kulturama Justin. Seveda se je moral priučiti Se nekaj slovenskih navad. Američan, ki je bil pozimi doma navajen na stal-ruh 27 stopinj, se je pred kratkim naučil smučati. »Malo pred tem tudi de-skati na morju, čeprav bi kot Hava-jec to moral znati že prej,« se pohvali. »No, zdaj sera Gaberčan,« pove ponosno. Živi streljaj od hiše, kjer ima prostore vei^ka skupnost, in je navdušen nad sosedi. Dvignem obrv, kajd soseska cerkve se mi zaradi vojakov s puškami ter ra^wdajoäh hiš, kjer se nahajajo Romi, ne zdi ravno idilična. »Veš, kaj, tale krasna hiša je bila toliko časa zapuščena. Dolgo smo si jo ogledovali. Ko smo populili plevel na vrtu in prvič stopili vanjo, smo videli, da je kot naročena za nas. Kot bi nam bog pripra\dl prostor. Täko kot me je v vašo čudovito deželo tudi poklical.« POLONA MASTNAK Foto: KATJUSA Mladenič je tako začuti), da mu je ta način razmišljanja blizu in je Celje izbral za svoj dom, pri čemer mu življenje tu ustreza. Izvo-Ijenko srca je srečal ob izmenjavi skupin z Madžarske. Erin je prav tako Američanka, ampak poročila se bosta v Sloveniji in tudi živela tukaj. »Razen če bom spet začutil ali slišal kakšen klic,« pravi Justin. Poliglot In novopeceni smučar Po uri intenzivnega pogovora ugotovim, kaj se mi pri njem zdi tako nenavadno. Mirnost, spokoj, drugačna življenjska Mozočja; zavest, da se stvari pač zgodijo z razlogom in da je od vsake^ posamezrUka odvi- Zhnna (hdha GenYie^ na Hav^ ob sestin - it SIjulij 2008 - »Kot bi nam bila ta hila usoiena.«^ NOVI TEDNIK AKCUA 11 V poletje, v osvežitev, v vodol Za nami je prvi štr-bunk NT&RC, ki je bil za našega gostitelja» Wellness park Laško, tudi uradni začetek kopalne sezone. Ste bili z nami? Če je odgovor ne. vam je lahko žal. Dogajalo se je veliko. V Laškem so imeli bogato ponudbo delavnic in možnosti ustvarjanja za velike in majhne otroke. Barvalo se je, risalo, izdelovalo navijaške pompone, nakit in uživalo v sladoledu, hkrati se je bilo mogoče naučiti plesati, kot to počnejo navijačice. Da ni bila vroča sobota ustvarjena le za poležavanje ob bazenu in plavanje, je skrbela naša eki- pa. Za dober začetek so za-plesale RaCe, nato se je vse le še stopnjevalo. Temperaturo vode so prišli preverit Sexplo-sion. mi pa smo ugotavljali, kakšne so plesne sposobnosti obiskovalcev, vrteli kolo sreče, metali obročke na količke in za konec spet plesali. Tokrat brez hitrih menjav in iskanja soplesalcev, pri čemer tudi plesni vtis ni bil pomemben. Samo do konca je bilo treba obdržati enega ali oba ... Kaj? Ja, naj vas malce zanima, da boste naslednjič štr-bunknili v vodo skupaj z nami. Jasno je, da smo sodelujoče obda^ z lepimi nagradami gostiteljev, Wellness parka Laško, Pivovarne Laško in naše medijske hiše, da je vmes padla marsikatera iskriva beseda in da je bilo polno smeha. Če vas ni prepričalo napisano, naj vas slike - naslednjič boste zagotovo zraven! NL Foto: MARKO MAZEJ Pristalr so Ssxplfision. Zmagovalni plesni par Moja bo! Ša ta ovinek in strbuuuunk Miran Vodovnik po vmrtvi po poškodbi spet blesti. Vari EditmMsrifl8TorTUČ,ldjevsobotovBudiiTipeštionojiia3.m8sta,ajil6vm doseči nonne za 01. 6o$tjan Fridrihje V Velenju štiri siovensice zmage Včetrtek jebi] na mestnem štadionu v Velenju 13. med* narodni miting, ki sta ga or-ga ni žira I a Atletska zveza Slovenije in AK Velenje. Na mitingu, ki Šteje za VN Vzajemne in spada v sklop mi-lingov Evropske atietske zveze in mednarodne atletske lige AZS, je tekmovalo več kol 2CX3 tekmovalcev iz več kot 20 držav. Tbdi v Velenju je bQ prva zvezda Primož Kozmus, ki je kladivo dvakrat zalučal več kot 80 metrov. Ponovno je prehitel Madžara Krisztiana Parsa. Nastopil je tudi Miran Vodovnik, ki se je vrnil po poškodbi noge in na štadionu Ob jezeru slavil v metu kro^e z 19»78 m. V moškem šprintu, teku na 100 metrov, je zmagal Ganec Azis Zakari, ki se je vrnil po suspenzu, sledil rau je najhitrejši belec na svetu Matic Osovni-kar, ki je za zmagovalcem zaostal za 4 stotinke sektmde. Skok ob palici za ženske je bila prva disciplina mitinga, a se pričakovanja Tine Šutej, ki je želela preskočiti normo B za 01, niso izšla. ?n moških je s 5,55 m zmagal Jure Rovan, ki je na-skakoval slovenski rekord, ki znaša 5,63 m. Pri skoku v daljino smo v Velenju videli nastop in zmago Jamajčana Jamesa Beckforda, ki ima oseb- ru rekord 8,62 m, tokrat je skočil 7,95 m. Pri ženskah je slavila Nina Kolarič, ki je skočila 6,58 m, v nedeljo pa je na Ptuju podrla državni rel^rd in izpolnila olimpijsko nonno A. V teku se slovenska dekleta niso najbolje odrezala, a sta Sabina Veil in Brigita Langerholc na 200 oziroma 400 m kljub temu osvojili tretje mesto, Ce-Ijanka Marina Ibmič je bila v teku na 100 m z ovirami šele šesta, kar pomeni, da še vedno nima norme za nastop na 01. Na 13. nočnem atletskem mitingu, ki je posvečen dnevu rudarjev, je nastopila Martina Ra-tej iz AK Šentjur, ki je v metu kopja osvojila 3. mesto. Predsednik tehničnega odbora AK Velenje in direktor mitinga Martin Steiner je o tekačicah povedal: »Glede na konkurenco, kakršno smo pripeljal: na naš miting, so dekleta lahko ugotovila, da še niso dobro pripravljena. Zdaj je bila res tež)^ m^narodna konkurenca, ki je drugačna od povprečne slovenske. A mislim, da bodo vsa dekleta dru^Č tekla boljše. Drugače meoim, da je miting uspel, saj smo dobili celo pohvale od delegatke Evropske atletske zveze.« MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Tndi celjski nogometaši so odigrali že tretjo pripravljalno tekmo pred začetkom nove telunovaine sezone. V Avstriji so izgubili proti Ra-pidu. Na Igrišču v Bad Bleibur-gu, ob katerem se je zbralo približno 350 gledalcev, so morali priznali premoč Ra-pidu z Dunaja, letošnjemu prvaku Avstrije. Slednji je slavil s 3:1. Za MIK CM Celje je zadel Antonio Vidovič, ki je trenutno na preizkušnji v celjski ekipi. V prvem polčasu sta bili ekipi enakovredni, z nekaj priložnostmi na obeh straneh, še najlepšo sta za Celjane zapravila Slaviša Dvorančič. Id je s petih metrov zgrešil z glavo, in Sebastjan Gobec, ki je z razdalje zatresel okvir vrat. V drugem polčasu je trener Slaviša StojanoviČ zamenjal udarno enajsterico z ostalimi igraici, tako da so nogometaši Rapida to izkoristili in prišli do zmage. Lepa nogometna predstava je bila na trenutke tudi zelo groba in ostra. Celjani imajo tudi novo okrepitev, saj je dveletno pogodbo podpisal Aleš Kačič-nik. Nekdanji član celjskega kolektiva je nazadnje igral za avstrijsko moštvo FK Vockla Brock, preizkusil pa se je tudi že v Mariboru. Domžalah in Šmartnem. Po seriji okre- Nina Kokot je ietelaskočhi daleč. Bos^an Buč je na veliko razočaranje domaČega občinstva odstopil. - Št. 51 • 1. julif 2008 - Neje Pečflik k v dresu MIK CM Celja kil s 7.55 m četrti. Po pokalu narodov lov za dvema pokaloma Konjeniški klub Laško organizira že 6. športnokonjentški vikend» ki bo od petka do nedelje. Poleg športnega bo na sporedu tudi družabni program. Na tradicionalni prireditvi bodo vse dni tekmovalci tekmovali v preskakovanju zaprek. Vrhunec tekmovanja bo v soboto in nedeljo, ko se bodo tekmovalci borili za pokal Pivovarne Laško oziroma pokal Zdravilišča Laško. Nastopila bo tudi mladinka Mirjam Vesenjak, ki je ta konec tedna na mednarodnem konjeniškem turnirju za pokal narodov v Lipici v mali turi zasedla tretje mesto: »Tokrat sem bila tretja s konjem Spotfire. Na tekmi v dveh delih sem drugi del sicer odjahala zelo hitro, a sem podrla eno oviro. Sem pa zelo zadovoljnazuvrsiitvijo, kerjebila konkurenca res velika, saj je Šlo za mednarodno tekmo z najboljšimi jahači.« Mirjam bo v Laškem nastopila na domačem terenu, saj je njen oče ustanovitelj Konjeniškega kluba iJŠko: »Vesela sem, da bom lahko spel nastopila na domačem terenu. Tu se bom pomerila na tekmi za pokal mladincev.« Celjanka Hana Travner je v preskakovanju ovir na pokalu narodov v Lipici osvojila peto mesto, potem ko se je odločila jahati počasneje in brez napak, a je zaradi prekoračenega predpisanega Časa dobila 4 kazenske točke, ki so jo namesto na tretje posadile na peto mesto. Na športnokonjeniškem vikendu bo poleg konjeniških tekem še vrsta drugih dejavnosti, kot so prikaz nordijske hoje» kolesarski izlet, ribiška tekma za poi^l Stika Laško, planinski pohod čez Hum ter tekmovanje v teku za najmlajše. MOJCA KNEZ Miriam Ves^njak mili lidu pitev je vrste Celja zapusdl najboljši strelec moštva v zadnji sezoni Nejc Pečnik, ki bo svojo nogometno pot nadaljeval v Sparti iz Pra-ge. Nejc bo sprva Čehom le posojen» do izteka prihodnje sezone pa se mora vodstvo Češkega kluba odloči-ti> ali ga bodo dokončno odkupili» v primeru da se to ne bo zgodilo, bo spet i^a-lec MIK CM Celja. Naslednjo pripravljalno tekmo bodo nogometaši MIK CM Celja odigrali že jutri, ko jim bo ob 18. uri v Areni Petrol nasproti stala ekipa Var-teksa s HrvaŠke. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Rudar enaicovreden veiiicemu Hajduicu V nedeljo so nogometaši velenjskega Rudarja odigra-11 že tretjo pripravljalno tekmo pred novo sezono. Potem ko so prvo izgubili proti no-gometašem MIK CM Celja in nato s 3:0 presenetili ekipo Maribora, so tokrat gostili nogometaše Hajduka iz Splita. Gostje iz sosednjeHr-vaške so bili boljši s 3:2. Na štadionu Ob jezeru, ki je bil tokrat nabito poln, se je zbralo tudi približno 200 navijačev gostujoče ekipe, imenovane Tbrcide, tako da je bilo vzdušje izjemno. Tekma se je za domače začela zelo dobro, saj so v 15. minuti povedli z 1:0. Po krasnem prodoru je Nikola Iblimir zadel vratni-CO. žoga pa se je odbila naravnost do Denisa GrbiČa, ki je rutini rano zadel ter domaČe zasluženo popeljal v vodstvo. Po cekmi je Denis GrbiČ dejal: »Obeelupi imata trenutno težke noge, saj smo v ciklusu priprav. Na začetku smo na srečo povedli. a nato so oni zaigrali bolje, pri čemer mislim, da smo jim zelo dobro konkurirali. To seveda še ni vse, kar lahko pokažemo, verjamem, da se lahko pokažemo Se v veliko boljši luči. Gledalcem kapo dol, kajti tudi na teh prijateljskih tekmah in tistih zadnjih tekmah v drugi ligi so bili fenomenalni. Upam, da nas bodo še naprej v tako velikem številu spodbujali na naslednjim tekmah.« Dobrih S minut pred koncem 1. polčasa je gostujoči igralec Ante Rukavina izid izenačil ter tako dosegel rezultat polčasa, 1:1. Gostje so nato zaigrali še bolje in v 61. minuti po golu Daria Jerteca povedli z 1:2. V 79. minuti je sledil pravi evrogol za domače. Po prekršku gostujočega igralca na levi strani igrišča je prosti strel izvajal Nik Omladič in s krasno zavito žogo ukanil go- stujočega vrataria. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala z neodločenim rezuha-to m, je popustila domača obramba in po zmedi pred vra-ti prejela še tretji zadetek. Končni rezultat 2:3 je postavil Boris Panda. Tekmo je pokomentiral domači trener Marijan PuŠnik: «Hajduk je bil izjemno atraktiven in močan nasprotnik za ta del priprav. Moram pohvaliti svoje fante, saj so igrali ze- lo dobro, imeli so tudi več pri-ložtsosil. Žal smo pri dveh zadetkih nespretno posredovali, po naših napakah je tako Hajduk rutinirano zadel. Drugače je bil odnos res tisti pravi, fantje so se borili srčno in pokazali, da znajo igrati nogomet, vendar nažalost nismo izkoristili vseh priložnosti. Zelo mi je Žal, da danes nismo vzeli skalp Hajduku, saj bi ga lahko. Zdaj sledi tekma z ekipo Sline, potem odhajamo zo- pet na priprave v Brežice, kjer bomo ostali tri dni, v soboto se bomo v Ljubljani pomerili z Olimpijo, zadnjih deset dni pred prvenstvom se bomo pripravljali v Velenju.« Komentar je dodal Boris MijatoviČ: »V prvem polčasu smo igrali zelo dobro, tudi v drugem smo bili nasprotnikom enako vred-ni, vendar smo nažalost prejeli še tista dva zadetka. Borbenost je bila na visoki ravni, na koncu pa smo malce kon-dicijsko padli, na kar so prav gotovo vplivale tudi izkiinje nasprotnika. Po tej pripravljalni tekmi smo lahko zelo zadovoljni in mislim, da lahko v državnem prvenstvu konkuriramo tistim sredinskim mestom na lestvici.« Za konec je svoj komentar dodal Luka Prašnikar: »Lahko smo zelo zadovoljni. Enakovredno smo se kosali s tako veliko ekipo, pripravili smo si tudi veliko priložnosti. V tekmo smo se podali zelo agresivno, na srečo tudi kmalu zadeli in tako bili vse do gostujočega zadetka povsem enakovredni, čeprav nažalost na koncu to ni bilo dovolj.« Dveletno pogodbo je v teh dneh z VelenjČani podpisal Rusmin Dedič. Desni bočni igralec se je za prihod odločil potem, ko je zadnji dve sezoni igral v Novi Gorici. Naslednja pripravljalna tekma Rudarje Čaka že mtri, ko bodo gostili ekipo ziline s Slovaške. Tekma se bo Ob jezeru začela ob 20. uri. MITJA KNEZ mA KRATKO Najhrtr^si Pešec Fram: Na seniors kem hi-tropoteznem državnem prvenstvu v šahu je Celjan Franc Pešec v konkurenci 20 tekmovalcev drugič zapored in tretjič nasploh osvojil naslov najboljšega v državi. Laski strelci spet med najboljšimi Ljubljana: Strelci SD Dušana Poženela so na državnem prvenstvu v streljanju s pištolami na 25 m dosegli najboljše rezultate. Peter Tkalec je bil najuspešnejši v posamični konkurenci, zmagal je z VK pištolo in MK standardno pištolo. Z MK hftrostrelno piStolo je bil najboljši Andrej Brunšek, Valerija Kufner pa je biia zmagovalka pri člania^ z MK športno pištolo. Strelci iz Reäce pri Laškem so osvojili še tri članske ekipne naslove. Srebotnikova in Bryan v 3. krogu Wimbledon: Katarina Sre-botnik je potem, ko je izpadla na tumiiju za velild slam v posamični konkurenci, izpadla mdi v dvojicah, kjer je z Ja-ponko Ai Sugijamo izgubila proti Američankama Raquel Kops Jones in Abigail Spears. Povsem drugače je z mešanimi dvojicami, kjer sta se pr-vopostavljena Kata in Američan Mike Bryan po zmag s 6:3 in 6:2 nad dansko-poljsko mvezo Caroline Wozniadd in Marrifl Matkowski prdjila v 3. krog tega elitnega turnirja. MK iü i^Mtednik ŠPORTNA OPREMA-REKVIZITI-SPOMINKI Fabijan Cipot prati Hajduku zaradi poškodbe ni zaigral. - Št.51-1.]ulii2008 - Dvorana Zlatorog Celje www.rk-celje.« w sptetna trgovtr^a ^ 14 i^OntOŠKI ČASOPIS NOVI TEDNIK v • J5Ä Muca Katka ja otrokom tudi zapela. Soflatek je mlada gutarje povabif na gfbalne igra. Gusarji pripluli na obisk k Mišku Knjižku V Četrtek je Knjižnica pri MtSku Knjižku organizirala Gusarsko zabavo, ki je potekala v lapidariju Po-krajinskega muzeja. Zabave so se udeležili mladi gusarji nasmejanih obrazov« ki so svojo kreativnost lahko preizkusili v ustvarjalnem kotičku MiSka Knjiž-ka. Barvali so kamenje, na-redili svoj morski svet ali si ogledali mehke knjige, namenjene najmlajšim. Na zabavi sta v predstavi Najboljši par otroke navdušila muca Katka in pes Čarli, katerih vloge sta prevzela Damjana Golavšek in Sten Vilar. Pes In mačka» sicer soseda, sta se zapletla v prepir, ko je prehJajeni Čarli močno kihnil in prebudil zaspano mačjo damo, Ta mu je zamerila in mu pripravila pra-vo maščevanje, saj je bolnemu štirinožcu postregla z ne- OTROSKI ČA50PI5 kaj krutimi nasveti za ozdravitev. A njeno maščevanje se je končalo, ko je njeno mačjo šapo stisnila past. Katka je takrat za pomoč prosila zvestega pasjega prijatelja. S prisrčnimi rimami in razigrano glasbo sta se junaka dotaknila otrok« ki so z njima tudi sodelovali. Idejni vodja predstave, igralec, animator io pedagog Sten Vilar, je kot bistvo predstave povzel. da smo ljudje najboljši talciat» ko smo dobri drug do drugega, se razumemo in se prilagajamo. Predstava je pomembna tudi zato ker otrokom približa živali, saj sta lika prijazna in duhovita, zato ju otroci tudi pobožajo, se z njima radi slikajo in pogovarjajo. Vilar» ki )e v otroštvu rad braJ pravljice Hansa Christiana Andersenajepre-pričan, da posluSanje. pripovedništvo in branje knjig oüo-kom pomaga pri osnovni srčni kulturi, hirati pa je to protiutež modernemu načinu življenja in odtujenosti. Avtorica muzikala je Damjana Kenda Husu, predstavo pa je uglasbil Čarli Novak. Čarovnije la vsak dan Otroke je zabaval in razveselil tudi čarovnik Grega, ki je zanje pripravil Čarovnijo, glasbo, animacijo ter zabavo. Med ostalimi zanimi- vimi trüd je pričaral tudi čarobno palico in dežnik za sonce. Dejal je, da raje piše io sam ustvarja besedila, kot pa bere, pa tudi CarovniŠkih trikov se ni učil iz knjig, temveč s posnemanjem ostalih čarodejev. Sofistek, katerega vodila so timsko delo, sodelovanje, strpnost med mlajšimi in starejšimi, spoštovanje, prijateljstvo ter domišljija, je otroke povabil na gibkne igre. Navdušeni tekmovalci so se ob glasnem navijanju pomerili v vlečenju vrvi, skakanju v vrečah in podiranju kegljev. Z gusanko zabavo je Knjiž-nica*pri Mišku Knjižku za* V seitei dreves sa otrod bhko ustvarili kreathme izdelka. ključila (udi akcijo glasovanja za najljubšo knjigo. Vodja otroškega oddelka Ida Kre-Ča je povedala, da so med otroki, ki so pridno glasovali vse leto, nagrade podelili Andražu Pušniku, Brini Pa- vlovič, Ani Ocvirk, Manji Cafuta in Urši Matoša Žgank. Vsi obiskovalci zabave pa so lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. TINA VENGUST Foto: MARKO MAZEJ Za konec izobesili eicozastavo O vzgoji za zdrav način Svijenja je šolarjem spregovorila tudi ravnateljica Marijana Kolenko. S številnimi uspešnimi projekti za varovanje okolja in splošnega izboljšanja kvalitete življenja v mestu in širše si je mednarodni certifikat ekozastavo prislužila OŠ Lava, ki jo je slavnostno izobesila v torek, ob zaključku Šolskega leta. Slovenskim in evropskim ekošolam se je OŠ Lava pridružila že v letu 2006 in takrat podpisala tudi izjavo, s katero se je med drugim zavezala tudi, da se bo vključevala v akcije za zdravo in kulturno življenje mesta Celja in se tako pridružila prizadevanju obdne za dobro počutje meščanov. V osnovi si učend ter strokovni in vodstveni kader najbolj prizadeva za zdravo ^vljenje. Skorajda ga ni projekta, v katerega se ne bi vključili; pa naj gre za Celjanom dobro znanega Ekorga, zasajanje dre- ves v bližini šole> zb iranje starega papiija ali raziskovanje skritih zakladov mestnega parka; kar pa še zdaleč ni vse. Mladi »detektorji«! črnih toclc V iokalno okolje so najbolj vidno posegli v okviru vseslovenskega projekta Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov. Učenke 5. b razreda so zbrano gradivo predstavile ceio celjskemu mestnemu svetu, ki so ga presenetili izsledki mladih glede čnuh odlagališč na območju občine. O tem so že v začetku leta obvestili tudi občino in marsikoga je verjetno presenetilo. koliko črnih točk so mladi našli v svojem okolju. Na terenu zapisani in fotografirani material je pr^e-dalo občinsko red^tvo, na- to je podjetje Simbio pristopilo k sanaciji mest, kjer so bili odloženi odpadki in jih odstranilo. Učend pa niso ostali le pri tem, ampak so (udi izpostavili več problemov; opozorili 50 na načrte sanacije divjih odlagališč, na poostren nadzor in opozorilne table, niso niti pozabil] na lasmo šolo. kjer bi bilo treba sanirali nadstreške in obloge. Občina na to odgovarja, da že pripravlja celovit pristop k sanaciji. Da bi našteli vse uspešne projekte OŠ Lava v okviru ekološke zaveze, ki su jo tudi formalno potrdili, je premalo prostora. Vsekakor pa so dosegli, da seje njihov glas slišal in zelena zastava je več kot prislužena. A čast bo treba ubraniti tudi v naslednjem Šolskem letu. PM, foto: MARKO MAZE! KRONIKA S športom m spominom tudi za večjo prometno varnost »Najbolj boleč dan v mojem življenjulff Osem let po tragični nesreči sina je materina bolečina enaka kot usodnega dne - V soboto mlad motorist umrl še pri Pirešici 6. julij 2000. Teharsko knžište, 20.40. V silovitem trčenju 25'letnega motorista in 20-letiiega voznika osebnega vozila na kraju nesreče umre motorist. Roman Pogladič. Osem let kasneje je bolečina za starše, njegovih sedem bratov in sester, svojce in prijatelje $e vedno tako močna kot tisti dan. »Bil je zaljubljen v šport, izjemen prijatelj.« ga opisujejo. Zato so v soboto v spomin nanj na Skalni Kleti pripravili 2. Romanov memorial v malem nogometu. 5 Športno prireditvijo so želeli vsaj malo javnost opomniti tudi na večjo prometno varnost - njegova družina namreč nikoli ne bo pozabila, kako je poletni večer presekal telefonski klic o smrti njihovega sina> brata. »To je bil zame najbolj žalosten in boleč dan! Ko mi je ena izmed hčera, ki so jo poklicali, zaradi šoka komajda povedala, da je umrl naS Roman, nisem verjela. Nisem želela verjeti. Govorila sem ji, kako lahko verjame kaj takega. Spominjam se> kako smo ga s starejšim bratom Andrejem nato iskali po hodnikih urgence, še ved- no smo upali... Potem so nas napotili na patologijo ... Ta* krat se mi je zdelo, da se je ustavilo tudi moje srce ...« nam je v solzah razlagala njegova mama Norica Pogladič. Trenutka» ko starkem in svojcem sporočijo takšno tragično vest, ne želi nikomur. A žal je bilo letos na Celjskem že 12 takšnih klicev. Toliko ljudi je namreč umrlo v prometnih nesrečah. Ne gre za statistiko» smo že velikokrat pisali, za vsako številko sto-jijo ljudje» svojci, prijatelji. Vsaka številka pomeni ravno klic o izgubi ljubljene osebe. Prizoriiče tragedije, ki se je minulo soboto zgodila pri PireŠiei in vkateri je umvl Marko Krivec, še en 2S-lBtni motorist. (Foto: JOŽE MIKIAVC) Kljub temu, da je bilo v družini Pogiadičevih osem otrok, nihče ni nikoli stopil na stracpoti, tudi Roman je bij kljub mladosti delaven in je pri svojih komaj 25 letih dosegel mnogo. Na vsakem koraku ga je spremljal šport. Od nogometa, teka, kolesarjenja, fitnesa, ribištva. »Nihče, čeprav smo se trudili, ni mogel doseči njegove^ časa hoje na Grmado! Živel je prehitro, včasih je sam dejal, da ne more razumeti, da se mu dogaja toliko stvari. Da se mora spočiti. Kot bi slutil ...» dodaja brat Andrej. Z Romanom, ki so ga zaradi njegovega stila poznali skoraj vsi mladi v Storah in mu želeh biti podobni, si je bil najbližji brat Marjan. Skupaj sta hodila v osnovno, srednjo Šolo, skupaj sia služila vojaški rok, opravljala pripravništvo, celo zaposlila sta se v istem podjetjul Ravno Marjan se je lani, ob sede mlet niči smrti brata, odloČil za organizacijo Romanovega memoriala. »Bila sva kot dvojčka. Bil je del me-□e. Zato sem čutil, da moram to storitidodaja, a ga premagajo solze. V malem nogometu se je tako v soboto pomerilo šest ekip. vse so sestavljali Romanovi prijatelji, znanci. Pokal je domov odnesla ekipa iz Stor, Toda Poglariiče-va družina želi s tem javnosti sporočiti tudi, da ie varnost ključnega pomena v Prometna nesreča» v kateri je umrl Roman Pogladič, se je zgodila v križišču Teharske s Kidričevo cesto. Šlo je za eno faujSib nesreč ravno na lem odseku, ki je bil izredno nevaren. Nekaj časa po tej tragični nesreči so na tem križi^u uredili tudi krožni promet. Romanovi bratje. Andrej, Meijan in Srečko« iolijo javnosti s tekšno prireditvijo sporaiHli tudi, da ljudje v prometu pramalokrat pomislijo, da ogroiajo tudi dmge. ne le sebe. prometu, Se posebej, kadar gre za motoriste. »Zgodi se, da se kdaj zbudim in ne morem verjeti, da Romana ni več. Boli, ko pod oživi j am dan, ko so mi povedali, da je umrl. Umrl je del mene. Vsi stai^i in svojci se morajo zavedali, da bodo morda ravno oni kdaj sprejeli takšen klic. Mogoče bi bila potem prometna varnost boljša. Toda šele v takšnih situacijah človek vidi» kaj pomeni previdnost v prometu, kjer štejejo sekunde, toda ponavadi je takrat prepozno. In >6. julij< doživim tudi vedno, ko vidim, da na cesti umre mlad motorist. Ne bi smelo biti tako,« še dodaja Marjan Pogladič. nSm julijf€ toicrat v PIrasici Kot da bi usoda izzivala, ne ljudje; isti dan, ko so se PogladiČevi svojci in prijatelji zbrali njemu v spomin in ko smo z njegovim bra-lom pogovarjali o večji varnosti motoristov, je na cesti Celje-Velenje umrl mlad motorist. Star toliko, kot je bi! Roman. Enako kot Roman je vozil motor. In ludi on je trčil v avtomobil. In ludi on je - umrl na kraju nesreče. 25-letni Marko Krivec, ki je bil tako kot Pogladič zaljubljen v motor, je vozil proti Velenju, nakar mu je pot nenadoma presekal 67-letni voznik avtomobila. Ta je pri odcepu za Pi-reSico zavijal levo, prvega motorista spustil mimo in nato začel zavijati ter zaprl pot naslednjemu. Krivcu. Ta je brez zaviranja, saj ovire nI pričakoval, trčil v desni bok avtomobila. Zaradi silovitega trčenja je ostal ukleščen v vozilo, medtem ko je motor odneslo nekaj metrov stran, kjer je zagorel. Pri gašenju, reševanju in odstranjevanju poškodovanega voznika avtomobila in smrtno ponesrečenega mladeniča so morali posredovati ludi gasilci, Poškodbe so bile za 2S-ietnega motorista prehude. Umrl je verjelno že takoj pri trčenju v avlo, saj naj bi Šlo za eno hujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju na našem območju. 67-letni povzročitelj nesreče je hudo poškodovan. Letos je na Celjskem v prometnih nesrečah umrio 12 ljudi, lani v tem Času 20. SIMONA ŠOLINIČ Foto: MARKO MA2E1 HALO, 113 Osem poškodovanih v soboto zjutraj se je v bližini VetiJ^ Pirešice zgodila še ena huda nesreča. 33-lei-ni voznik osebnega vozila je v levem preglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste. Med prevračanjem vozila so se štiri osebe p(^kodovale, in sicer 32-l«nj sopotnik huje, voznik t« 20-letni sopotnik in 37-letna sopotnica pa lažje, Prav tako štiri os^ so se istega dne pc^odovale tudi na cesti Letuš-Moziije, kjer sta čelno trčili dve vozili. Hrvat zašel s poti Pod Savinjskim sedlom pri Križu so v soboto zvečer morali posredovati celjski gorski r^evaid. Hrvaškiple-zalec naj b^se v gorah izgubil oziroma zašel s prave poti. Pri iskanju je pomagala tudi ekipa vojaškega helikopterja, vendar so iskanje planinca s helikopterjem do 21. ure zaradi teme in razmer morali prekiniti. Celjski gorski reševalci, ki so na-daljevali s klasičnim iskanjem in reševanjem» so planinca našli nekaj minut čez polnoč. Hrvat je bil na srečo nepoškodovan. SSol 16 gplLTURA NOVI TEDNIK Kubadova ulica je v nljski Novi vasi, med Deikovo ifi ŠaranoviČevo. Od Hubada do Drapšina Danes pojasnjujemo poimenovanje Hubadove ulice, ki |e v ceijski Novi vasi med Dečkovo in Šaranovi-čevo uiico. Poimenovali so )o po glasbenem pedagogu in dirigentu Mateju Huba-du. Rodil se je v kraju Po vodje, v dolini med Smamo goro in Rašico, 28. avgusta 1866. Ljudsko šolo je obiskoval v bližnji SkaruČni in Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo na Ptuju, Ü jo je z uspešno opravljeno maturo konča) v Ljubljani. Sprva je želel postati pravnik» saj se je po gimna* ziji najprej vpisal na pravno fakulteto v Gradcu, Vendar je poslušal le en semester, na-to se je odločil, da bo zapustil fakulteto. Po odsluženju vojaškega roka» kot Študent je bil v t. i, enoletni prostovoljni vojaški službi, je odšel na Dunaj, kjer je pri profesorju Brucknerju v tamkajšnjem konservatoriju Študiral solopetje in teoretske predmete. V letih 1891-96 je študij prekinil, saj je sprejel povabilo ljubljanske Glasbene Matice, da prevzame mesto učitelja klavirja, petja, glasbene teorije, harmonije, kontra p unkta, glasbene zgodovine in Še nekaterih drugih šolskih predmetov. Hkrati )e postal tudi vodja pevskega zbora Glasbene Marice in društvenih koncertov. V nje govern obdobju je dosegala ljubljanska Glasbena Matica lepe izobraževalne it^ koncertne uspehe.-Leta 1896 so mu odobrili dveletni dopust, ki ga je izkoristi) za dokončanje študija na Dunaju. Z od* ličnim uspehom mu je Študij uspelo končati pred ro- r»okom s€ im€nuj€ ... kom, leta 1898. Ker mu je še ostalo nekaj dopusta, ga je izkoristil za Studijska potovanja. Tako si je ogledi številna gledališča, konservato-rije in glasbene šole po osrednji Evropi. Obiskal je Prago, München, Dresden, Leipzig, Berlin, Varšavo in Krakov. Jeseni 1898 se je vrnil v Ljubljano» kjer ga je še vedno Čakalo delovno mesto pri Glasbeni Matici, V letih, ki so sledila, se je predvsem po njegovi zaslugi matična glasbena Šoia hitro in uspešno razvila iz nižje v srednjo glasbeno šolo. 2^to ne čudi, da so mu leta 1917 ponudili rav-nateljsko mesto, ki ga je tudi prevzel- Zgodbo o Mateju Huba* du je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Ko je leta 1919 Glasbena Malica prav po njegovem vztrajnem prizadevanju odpria kon-servatorij za glasbo in i^al-sko umetnost v Ljubljaru, je postal ravnatelj te šole, v kateri je poučevaJ tudi solopetje. Kot učitelj solopetja je izšolal vrsto takrat vrhunskih slovenskih koncertnih in opernih pevk in pevcev. Naj navedemo samo Miro Dev Costa-peraria, Pavlo Lo^e, Irmo Po-lak, Marico Peršl, Reziko Thaler, Josipa Rijavca, Leopolda Kovača. Ivana Levarja, Josipa Križaja... iiiniiniii,novitednik.coin Hubad je bil ves čas tudi koncertni vodja. V 21 letih, kolikor je vodil matične koncerte, je pevski zbor Glasbene Matice veljal za enega najboljših zborov v takratni Jugoslaviji- Precej časa Je posvečal tudi gojitvi slovenske umetne pesmi in ohranjanju ljudskih napevov, v repertoarju zbora je bila pogosto tudi vrsta veiiJüh svetovnih glasbenih del. S pevskim zborom Glasbene Matice je leta 1928 uspešno gostoval na Dunaju In Češkoslovaškem. Matej Hubad je med drugim uredil tudi več društvenih glasbenih del, predvsem za zbore, iji druge skladbe. Leta 1900 so pri Glasbeni Matici izšle slovenske duhovne pesmi iz 16. in 17. stoletja ter šest slovenskih narodnili pesmi, ki jih je priredil in har-moniziral. Njegovo vsestransko delo ni bilo namenjeno samo Glasbeni Matici. Od leta 1923-27 je bil tudi upravnik slovenske opere. Matej Hubad Še danes velja za osi^-njo osebnost slovenskega glasbenega življenja, saj je s svojim znanjem in izkušnjami vplival na razvoj petja tudi pri drugih pevskih društvih. Med njimi tudi na Celjsko pevsko društvo. Za Izjemne uspehe na glasbenem področju je že leta 1919 postal častni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, pri Čemer je bil imenovan za častnega dana še v naših Številnih pevskih društvih. Prejel je tudi veliko državno priznanje. Kralj Aleksander ga je namreč odlikoval z redom sv. Save 3. reda. Matej Hubad je umrl v LJubljani 2. maja 1937. Prihodnji leden bomo pojasnili poimenovanje Drap-šinove ulice, ki je v celjski Novi vasi. Foto: KATJUŠA Festivala združila zvok in sliko Teden v znamenju festivalov Električne podgane sanjajo video sanje in Mediafesta Celjski mladinski center in društvo za ustvarjalnost Filter z umetnUko skupino S67 sta letos združila moči in svoja festivala. V Celju bo tako med 2. in 6. julijem četrti Mediafest in drugi festival Električne podgane sanjajo video sanje. Organizatorji obeh festivalov so ugotovili, da gre za sorodna dogodka» namenjena predvsem mladim in takšni ali drugačni uporabi novih tehnologij oziroma medijev. Letos se je na festival Električne podgane sanjajo video sanje prijavilo 140 tekmovalnih videov i225 držav, torej je prijav 20 veČ kot ob premieri tega zanimivega festivala, avtorji pa so iz mnogih držav, saj so se prijavljali na razpis, ki je bil iz-Idjučno objavljen le na svetovnem spletu. Najboljše vi-dee, ki so bili v zadnjem krogu izbire žirije, si bodo Celjani lahko ogledali na različnih prizoriščih v Celju -v Mestnem kinu Metropol, Celjskem mladinskem centru (CMC), lapidariju pokrajinskega muzeja, likovnem salonu in novi Galeriji Plev-nik Kronkowska. Festivalu so dodali izjemno pester in obsežen spremljevalni program, kjer velja omeniti Štiri bloke projekcij videov Prešernove nagrajenke Eme Kugler ter prikaz izbora del ELECTRIC RATS DREAM VIDEO DREAMS Ceije/Slovenis. 2.-8.7,2008 Študentov ALU in AGRFT, Peter Zupane je povedal tudi. da bodo najboljši letošnji videl prikazani na festivalu UFFe. Vrhunec festivala bo gotovo v soboto ob 21.30 v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje z akustičnim koncertom skupine Silence (Primož Hladnik in Boris Ben-ko) in uvodnim nastopom skupine Alterra, ki bo predstavila svoj projekt Synop-ticum. Glasba In novi mediji Mediafest v organizaciji CMC napoveduje za svojo če trto celjsko ponovitev Še močnejšo in izrazitejšo uporabo novih medijev, od elektronske glasbe, ki je osnova festivala, do novih vizualnih umetnosti - videa, vizualnih uporab telefonov in Interneta, kar vse zagotavlja multi-medijsko celoto. Direktor CMC Primož Ber-var pravi, da je cilj Mediafesta predvsem raziskovanje in širjenje intemetne kulture in uporaba novih medijev. Pri čemer si podobno kot organizatorji festivala Električne podgane sanjajo video sanje želi več ustvarjalnosti in poguma iz vrst celjske mladi* ne, ki se s temi zadevami ukvarja, a svoja dela pred javnostjo še preveč sramežljivo skriva. »Najpomembnejše pri letošnji izvedbi festivala se mi zdi, da bo mogoče doga-janja in dosežke festivala spremljati na medmrežju, ki je tako postalo dnevni Ironist dogajanj,« je povedal Ber* var. Na festiv^u se bodo predstavili skupine in posamezniki Analog Supply, VJ Azz, BeiTheFish, Kimiko, VJ Ind.o.g. in Alcalica. Dodat* no vrednost bodo festivalu dale avdi o-vizualne delavnice z naslovom Opazuj > poslušaj in ustvari, ki jih bosta vodila Gašper Piano in Miha Kavčič. Mediafest prav posrečeno sovpada še z m^narod-no izmenjavo mladih iz pe tih držav v projektu Mladi v akciji, BRST Približuje se Pranger Kultumo-umetniSko društvo Pranger že peto leto prireja festival Pranger» na katerem se bodo srečali pesniki, kritiki in prevajalci poezije. Med B. in 6. julijem bodo v Rogaški Slatini, na Sladki Gori in Pil-Štanju predstavili devet najzanimivejših slovenskih pesniških zbirk, ki so izšle v minulem letu. Festival je že tradicionalno v krajih, ki so zaznamovani s prangerji - srednjev^kimi sramotilnimi stebri. Od tu izvira tudi njegov koncept: izpostaviti pesniško besedo v javnem prostoru. Tokrat so dela izbrali literarni kritiki Gašper Malej, Barbara Korun in Mojca PiSek. Festival bo predsta\al dela Klarise Jovanovič. Nataše Velikonja, Jane Pu-trie Srdič, Vide Mokrin Pauer, Andreja Medveda, Milana Jesiha, Karla Hmeljaka, Boruta Gombača in Kristine Hočevar. V okviru festivala bo v petek v Rogaški Slatini ob 16. uri okrogla miza o prevajanju slovenske poezije v italijanski jezik, ob 21. uri bo na Pilštanju branje izbranih pesmi Prangerja 2008 s koncertom priredb slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi Klarise Jova-novič in Lada Jakše. Pranger bo v soboto ob 15. uri v Rogaški Slatini gostil tudi prireditev za otroke Moj dežnik je lahko pesem. Mladi pesniški ustvarjalci bodo verze napi> sali na dežnike, ki jih bodo razstavili vZdra-viliškem parku. Prireditev bo z glasbeno animacijo povezovala Damjana GolavŠek, otroci pa st bodo lahko ogledali lutkovno igrico z naslovom Muca Copatarica, ki jo je pred 50 leti napisala v Rogaški Slatini rojena pisateljica Ela Peroci. Na okrogli mizi o poeziji in godbi ob 16. uri bosta sodelovala glasbenik in pesnik Gal GjurLn Ln muzikolog dr. Gregor Pompe. Festival se bo končal z branjem in s koncertom džezovske skupine Bossa de nova vStros-smayerjevem domu. VT Čepln v Ipavčevi hiši v Ipavčevi hiši v Šentjurju so do konca avgusta postavili na ogled samostojno razstavo likovnih del C^ Ijana Mateja Čepina. Razstava pod skupnim naslovom Odsev vrtov notranjega carstva na o|^ed ponuja 13 slikarskih del njegovega novejšega ustvarjalnega obdobja zadnjih dveh let. Na likovni sceni se Malej Čepin javnosti predstavlja zadnje desetletje, ob pričujoči razstavi pa je med drugim v spremni besedi umemostni zgodovinar Aleš Scopai tudi zapisal, da je Mateju Čepinu »uspelo izoblikovati svoj lastni likovni izraz in z življenjem povezan likovni svet. Ta svet je sestavljen iz Čisto povsem realističnih moti- vov do abstraktnih kompozicij ... Čepinove figuralne kompozicije nas včasih popeljejo v teatralen antični mitološki svet, spet drugič v igrivo hudomušno otroško i^co, kljub navideznemu nasprotju pa vedno izžarevajo neka notranja poduhovljena dognanja, kot avtorjev odgovor realnemu vsakdanu«. 2B m it.51 -1.|ulii2008 NOVI TEDNIK ^pÜLTURA 17 Radi smo ga »cukaliff Nobenega dvoma najbrž ni. da Slovenci tako v last-nih predstavah kot tudi v očeh zunanjih, tujih opazo* vaJccv, veljamo za nar^, ki mu uživanje alkohola ni prav nič tuje. Kvečjemu nasprotno, saj nas skoraj v^ tozadevne raziskave in merjenja uvrščajo krepko v zgornjo polovico, Če že ne sam vrb tistih evropskih narodov, katerih ^tje in bitje najbolj zaznamuje uživanje najrazličnejših vrst alkohola. To seveda ni ravno podatek, na katerega bi morali biti ponosni. ZJasti zato, ker je v lesni povezavi z zlorabo alkohola, slednja pa se v konk^-ni obliki izraža v zaskrbljujočem odstotku alkoholikov ter najrazličnejših socialnih de via-dj oz. vsega ih, ki ga alkoholizem povzroča v dru^i, Še posebej v družini. A ne glede na ta dejstva, alkohol v (slovenski) družbi ni interpretiran enoznačno ter ne izključno negativno . Kar je po svoj e razum-Ijivo in zk$tx ob upoštevanju sicer tanke in nevarne meje med uporabo in zlorabo alkohola, tudi popolnoma umestno. Alkohol, zlasti vino, v gotovi meri pr«lstavlja del slovenske identilere. Nenazadnje se z družabnostjo, ki je praviloma povezana z alkoholom radi ponašamo kar sami, ne-zanemarljiv podatek o nado-r\alni (samo) podobi pa je tudi znano dejstvo, da smo za svojo nadonidno himno izbrali kar pesem, ki je - kljub svojemu narodno buditeljskem in Zgodovina alkohola in tobaka na Slovenskem skozi oči znanosti praviloma prav nič zaostajali za svojimi kolegi drugih narodnosti. Resnid na ljubo je del slovenske politike, kot tudi uglednih predstavnikov cerkve, kulture in javnega življenja razmeroma hitro, zlasti pa od druge polovice 19. stoletja dalje, ko se je alkoholizem zaradi razširjenosti žganjekuhe razpasel preko vseh meja, na ta problem začel odločneje opozarjati in se proti njemu boriti. Tako denimo mladi, na-rodno-radikalno usmerjeni dijaki (dr. Irena Gantar Godi-na), kot voditelji protialkohol-nega gibanja na čelu z duhovnikom Janezom Kalanom (dr. Marko Zaje). Svoj glas prod pijančevanju, ki ne le da telesno uničuje in moralno degenerira slovenskega Človeka, lemveč obenem slabi slovensko narodno zavest in potenco, nujno potrebno v boju z nemšldm nasprotnikom (dr. Tina Bahovec), je že v 50. in 60. letih 19, stoletja gromko povzdignil tudi blaženi kne-zoSkof ^ton Marün Slomšek. V svojih pastirskih pismih je svoje ovčice svaril pred pogubnim žganjepitjem in.se zavzemal zlasti za zmemost. Kajti SloDiŠek vendarle ni bili sovražnih alkohola, nasprotno, ziasti vino je, v zmernih količinah seveda, zeio cenil, o čemer pričajo tudi njegove pesmi (najbolj znana je En hribček bom kupil), posvečene vinogradništvu. Protialkoholno gibanje na Slovenskem se je nadaljevalo tudi v obdobju po prvi svetovni vojni (dr. I^agan Ma- humanisdčn^ sporočilu, v prvi vrsti vendarle napitnica. Dejstvo, da je slednja nastala izpod peresa naš^ največjega poeta, kater^ (kot tudi drugih velikanov slovenske kulture) navezanost na alkohol niti v šolskih učbenikih ni več skrivnost ali tabu ter da je stara že dobro stoletje in pol, pa seveda priča, da takšna in drugačna povezanost Slovencev z alkoholom sega daleč nazaj v zgodovino. Pili m kadili vsi sloji In ravno z namenom, da na znanstveni način osvetli nekatere vidike alkoholne problematike v slovenski preteklosti, je Zgodovinsko društvo Celje v sodelovanju z Inštitutom za novejSo zgodovino, 19. ju- nija v Narodnem domu v Celju pripravilo mednarodni znanstveni sestanek. Ker gre v§uic z alkoholom pogosto tudi, zlasti v aktualnem času tako demonizirano kajenje» so organizatorji zadevo Še malce razširili ter ji nadeli naslov Zgodovina alkohola in tobaka na Slovenskem. Na srečanju smo tako imeli redko priložnost izvedeti marsikaj sila zarumivega, poučnega in tudi zabavnega, saj je svoja dognanja in ugotovitve v referaoh oz. predavanjih predstavilo kar petnajst uglednih slovenskih zgodovinark in zgodovinarjev. V prvem referatu (mag. Aiekünder Žižek) je beseda tekla o tem, na kakšen način so alkohol uravnavala cehovska pravila, iz katerih je mogoče jasno ugotavljati naspro- tovanje pretiranemu popivanju, ki pa so v praksi bila pogosto vse prej kot upoštevana. Da alkohol in pijančevanje tii-sta poznala socialnih in družbenih razlik in sla bila vse prej kot zgolj domena preprostih, neukih in nekultiviranih množic, najbrž ni težko verjeti. A vendarle presenečajo podatki o tem, k^o močno je alkohol spremljal vsakdan in delovanje naj\rtšje politične elite. Tako tiste v dunajskem državnem zboru za časa Avstro-Ogrske (dr. Janez Cvim)» kot parlamentarcev v beograjski skupščini v obdobju med obema vojnama oz. v prvi Jugoslaviji (dr. Jure Ga$pariČ). Tozadevno velja dodati vsaj to, da slovenski politik) in parlamentarci v popivanju, »puše-nju« ter ostalih razvadah niso tič), svoje rešitve alkoholizma kot bolezni in socialno patološkega pojava sta ponujala tako pravo kot medicina (dr. Andrej Studen, mag. Janez Polajnar), posebna pozornost pa je bila namenjena preventivnemu delu z mladino (dr. Mojca Šorn) ter njenemu usmerjanju v Spon, ki pa pred pogubnimi vplivi alkohol tudi ni ostal imun (Bonit Batagelj). Odnos slovenskega človeka so želeli radikalno spremeniti, želeni uspeh pa je pogosto izostal tudi iz povsem ekonomskih razlogov. saj sta proizvodnja in prodaja alkohola vselej predstavljala nezanemarljiv vir dohodkov tako države kot podjetnih posameznikov (Marija Počivavšek, dr. Andrej Pan-čur). Podobno velja za tobak oz. cigarete, katerih najpri-Ijubljenejša domaČa znamka je v dru^ polovici 20. stoletja postala Filter 57. Ravno z zgodovino te cigarete je povezano toliko zgodb in anek-dot, da si je zaslužila pravpo-sebno znanstveno-historično obdelavo (dr.ZdenkoČ^iČj, kije tudi zaključila znanstveni sestanek. Vse i^olj omenjene razprave bodo v širšem in podiob-nejšem obsegu izšle v tematski številka revije Zgodovina za vse. Vljudno vabljeni k zabavnemu , zanimivemu in nadvse aktualnemu branju, ki bo na voljo - glej gazlomka - ravno nekje v Č^u trgatev. Pa na zdravje! Dr. TONE KREGAR Foto: SHERPA Gospod lovec zanje uspehe Poletje v Celju, knežjem mestu, je v soboto pri Vodnem stolpu postreglo z veliko uspešnico zadnjega leta, komedijo Gospod lovec, s katero tmoveljska Zarja žanje velike usp^e. Pred stava, Id je premiera doživela 15. junija lani, je prepotovala že dobršen del slovenskih odrov ter povsod navdušila zbrano občinsrvo. S komedijo Georgesd Feydeauja se je gledališki ansambel KUD Zaria Trnovlje Celje novembra lani uvrstil tudi na Čufar-jeve dneve, od koder se je Gos- pod lovec vrnil z nagrado za rtajboljšo predstavo v celod po oceni strokovne žirij e ter z no-minadjo Živka Beškovnika za najboljšo moško vlogo festivala. Ponoven uspeh je Gospod lovec doživel natančno leto po premieri, 15. junija, v Vitanju na regijskem Uriiarto-vem srečanju odraslih gledaliških skupin, kjer je bila predstava izbrana za državno Un-hanovo srečanje, ki bo konec septembra v Postojni. Še prej, avgusta, bo Gospod lovec odpotoval na gostovanje v Bud- vo. Režiser predstave Miha Alu-jevič razloge za velik uspeh komedije vidi v duhovitem besedilu, komičnih in absurdnih situacijah, aktualizaciji in predvsem v odlični igralski zasedbi. Ta ima za seboj že 14 ponovitev predstave. Da je bilo treba v Študij dve uri trajajoče komedije vloäti veliko truda in napora, je priznal 2iv-ko Beškovnik, a so se vsi napori izplačali, kar je v sobotnem večeru pri Vodnem stolpu ponovno dokazalo navdušeno celjsko občinstvo. BA Večeri z Veroniko Ob c^ilid kulturnih dogodkov letošnjega poletja bo za pravo poslastico s svojimi večeri znova poskrbela Veronika. Pripravila je pet tematsko obarvanih in žanrsko raznovrstnih glasbenih dogodkov, medtem ko bo wče-ru poezije na celjskem Starem gradu že 12. dala poseben čarVeronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko leta. Veronikine večere bo podjetje Fit media v četrtek ob 19.30 zaCeb s koncertom ter- ceta Eroika. Trije izjemni vo-kalisü (Matjaž Robavs, Aljaž Farasin in Metod 2unec) bodo v Ledeni dvorani v Celju nastopili s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Pairika Greb-la. Kot gostja bo z Eroiko zapela Darja švajger. Vffonikini večeri se bodo 17, julija natjaljevali na Starem gradu z nastopom zasedbe Bluegrass hopers z gosü. Teden dni zatem bodo na svoj račun prišli ljubitelji dalmatinskih ritmov - nastopila bo ena najbolj popularnih dalmatinskih kiap, klapa Ragusa. 28. avgusta bo glasbo za vsa srca izvajal Fake orchestra, 4. septembra pa se bodo Veronikini večeri končali s koncertom Pe-ra Lovšina in Španskih borcev, Vrhunec bo poletno dogajanje doživelo s podelitvijo Veroni-kine nagrade na Starem gradu. Žirija je med približno 270 pesnišWmi zbirkami v širši izbor uvrstila 40 üaik, med njimi pa bo izbrala pet nominiran-cev, medtem ko bo lavreat raz-^šen 26. avgusta. Isti dan bo Fit media podelila tudi zlatnik poezije, leios predvidoma pesniku iz zam^stva. BA - it. 51-1 Dež pregnal Pozdrav poletju Dijaki Gimnazije Celje-Center so imeli v petek veliko smolo. Pri Vodnem stolpu 80 namreč pripravljali prireditev Pozdrav poletju» a jih je dež s poletnega prizorišča pregnal v gostoljubno bližnje gostiSče Špi-tal za prjatle. To je bilo žal premajhno za številno občinsrvo» ki je nekoliko okrnjen, a zeio dober program spremljalo tudi pred okni lokala. Večer so dijaki namenili tistim gimnazijcem. ki se dodatno izobražujejo na glasbenem področju in jim glasba ne pomeni le Juli] 2008 - sprostitve in zabave, ampak spogledovanje s pravo umetnostjo. Gimnazijci so v goste povabili še kolege z drugih celjskih gimnazij. Nastopili so Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center, fantovska vokalna zasedba Oktet 9 (tokrat v l2-članski zasedbi) ter skupina Slager's, pihalni kvartet glasbene šole ter Gamma (na sliki)» zasedba, ki je sestavljena iz dijakov celjske I gimnazije, Gimnazije Lava in Gimnazije Celje-Center. BS, foto: GrupA m ^ 18 BRALCI POROCEVALCI NOVI TEDNIK UsUnovitalji društva (manjka Saša Silovsdk. fotograf} Udalnenci izbirnih v&abin Veter v laseh, nasmeh v očeh Pravijo, da če želiš biti v življenju vsaj enkrat re-sdIČqo srečen > poduhaj cvetlico, pobožaj otroka in ... Odpotuj na morje. Učitelji zadnje pravilo večinoma lahko uresničujemo $ele med poletnimi počitnicami, veselimo pa se nasmejanih oči mladih in njihovega zadovoljstva ob doseženih uspehih in premaganih ovirah. Vsega tega pa ne moremo vedno doseči samo med šolskimi klopmi, temveč tudi ob vloženih naporih v različnih Športnih dejavnostih. Na, danes Že nekdanji, Srednji strokovni in poklic- ni Šoli Celje nas je veliko učiteljev, ki nam poleg dela z mladimi ljudmi pomeni ukvarjanje z raznimi oblikami športa že kar način življenja. Zato smo že leta 2004 začeli bolj organizirano in aktivno delovati pod okriljem prej omenjene Sole. Bivši ravnatelj Franc Erjavec je imel za naše ideje, da bi z lastnim zgledom delovanja na področju športa k temu aktivnemu načinu preživljanja prostega Časa privabili Čim več mladih Ij udi, izredno dober posluh. Zato se nas je skupina učiteljev, športnih navdušencev, zbrala 4, julija pred enim letom in ustano\11i smo Športno društvo. Z imenom [e-tega si nismo preveč belili glave in ga preprosto imenovali Aktivni šolniki • šolsko Športno društvo 4. julij. Letos bomo torej praznovali 1. obletnico obstoja in tispešnega uresničevanja pred enim letom zastavljenih ciljev. Mladim in tistim, Id so mladi po srcu, v našem društvu omogočamo, da se skozi vso šolsko leto ukvarjajo s Športom na njim ljub in dostopen način. Dijaki so izjem-no navdušenje pokazali nad jadranjem. Starejši pa se radi udeležujejo raznih rekreacijskih pohodov, smučanja, iger z žogo, igranja tenisa ... Ker smo naše dijake najbolj navdušili nad jadranjem, ki pa jehkrati tudi precej drag šport, smo se v društvu odločili za nakup jadrrü-ce, s katero bomo lahko čim ceneje našim mladim jadralcem omogočili morska potepanja. Trudimo se, da predvsem dijakom omogočimo, da so jim vse te oblike športa dostopne brez prevelikih stroškov. Kot učitelji se zavedamo pomena aktivnega preživljanja prostega časa najstnikov, ki pa ravno zaradi pomanjkanja sredstev velikokrat zanemarijo športne aktivnosti. Zalo smo pri svojem delu velikokrat odvisni tudi od OnanČne podpore drugih. Bivši ravnatelj Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko je imel ravno zaradi svojega pedagoškega čuta tudi velik posluh za naše delo. Naše delovanje pa je laže tudi zaradi razumevanja do-natorjev: Potovalne ^enci-je Guliver (pomoč in denarni prispevki}. Srednje Šole za storitvene dejavnosti in logistiko (brezplačna uporaba telovadnice), Srednje pomorske šole Portorož (Marjan Tončič, ravnatelj Šole, nam je pomagal pri uvozu jadrnice in pri urejanju njenega priveza.) Izpolnjujemo vse pogoje za sprejem v Športno zvezo Slovenije, kamor bomo sprejeti na njeni prvi naslednji skupščini. Volje in navdušenja nam ne primanjkuje, oboje pa se pomnoži, ko vidimo, da smo v oči mladih uspeli pričarali nasmdi tudi takrat, ko je potrebno premagovati napore, ko se je potrebno potiti» da dosežeš cilj, in ko naslednji dan zaboBjo noge ali roke... glava pa ostaja zdrava in bistra. O nas lahko izveste več na h ttp: / / www2 .arnes.si/ " ces-port/. Pišete pa nam lahko na: sport-scc^guesi.ames.si DAMJANA HUNDRIČ Ob jubileju nov prapor Krajevna organizacija RK Sedraž v letošnjem letu praznuje 60. obletnico delovanja. Ob tako častitljivem jubileju se je porodila ideja, da bi ob tej priložnosti razvili nov prapor. Ob bogatem kulturnem programu, ki so ga pripravili otroci vrtca in šole Sedraž ter pevci MPZ Sedraž, so se člani KO RK Sedraž za dolgoletno požrtvovalno delo, trud in čas, ki so ga vložili vanjo, zahvalili najbolj zaslužnim Članom, bivšim in zdajšnjim aktivistom ter jim podelili priznanja. Na prireditev so povabili tudi vse krvodajalce v KS Sedraž in se jim prav tako zahvalili z drobno pozornostjo. Osrednji dogodek prireditve je bilo slavnostno razvitje prapora KO RK Sedraž. Na prapor je pripetih 13 spominskih trakov in 190 žebljičkov. Prapor so zaupali praporščaku Juretu Košiču, W je opravil slavnostno zaprisego. Kljub razvitju novega prapora so v KO RK Sedraž poudarili, da bodo še naprej ponosni na svoj prvi prapor, ki je bil razvit že S. julija 1964, ter da ga bodo skrbno shranili v arhiv in hranili v spominu. Predsednik KO RK Sedraž Damjan Knez se je zahvalil vsem donatoriem. darovalcem za spominske trakove in žebljičke, aktivistom, podmladku RK» krvodajalcem in vsem ostalim, ki tako ali drugače pomagajo pomoči potrebnim v kraju in izven njega. V KORK Sedraž so ob tej priložnosti izdali tudi zloženko, ki opisuje bogato zgodovino KO in njihovo delovanje ter program KO RK Sedraž v tem času. Gasilci PGD Sedraž so ob zvokih ansambla Rimljani poskrbeli za hrano, pijačo in dobro voljo še do poznih večernih ur. MAJA LAPORNIK Foto: TEA PRIMON akustični koncert SOBOTA, 5.7.08,21:30 LAPIDARIJ POKRAJINSKEGA MUZEJA CEUE + skupina Alterra s projektom Synopticon www.virieorats.org ■IICIt-|l|MlI i radio --..i [ tednik SbS5] i I www.vi(ieo'«ls.oPfl 03) 32 " 00. PfetJnrrtdaia vBiopnic www.o^nfim »i. wwwvssopnicf com. -— I I_I •'fl"v(ii9 8|Q Bjinjj, Penolcv» «e« KfUank. TiC pflsJov»lrnce, K^intki Slufl«njskt ^e'viti »n «Ttala pr«J«jftft mwt- Evennin it OZU FiUer Cuija &56J8tCMLC. i^tMASVETI h'.iX DRUŽINA IN ODNOSI Žena me je prevarala »Že dlje časa čutiin. da neka) med nama ni v redu. Kol da mi žena ne bi hotela vsega zaupati. Očitala mi je> da sem postal preveč ljubosumen, da sem že bolan ... Vendar mi ni dalo miru in naposled sem ugolovil, da me vara; kljub zelo očitnim dokazom, preverjanju mo-bitela, elektronske poŠte... vse zanika in pravi« da se je z nekom pač malo pogovarjala, ker da tega doma ni imela in da ji tega ne morem očitati, kaj drugega pa ni bilo. Kaj naj storim?« Iz vaših besed je zaznati jezo in bes, zgroženost in 5o-kiranost. kup občutij, ki ne najdejo pravega izhoda. Verjetno je težko t\idj reči, kaj vas bolj boli - to, kar naj bi se godilo aJi to» da noče priznati. Umiriti sebe. Zato je naprej pomembno, da umirite vih^vsebi, Vzpostavite kontrolo nad svojimi besedami in dejanji in ne storite ničesar takega, kar bi sedaj ali čez čas škodovalo vam ali vašim bližnjim. To pomeni, da se odpoveste povračilnim ukrepom v smislu, da se znesete nad ženo, nad sabo, nad avtom ... ali da ji vrnete rnilo za drago. Prav Čutite. Če čutite, da je šlo za prevaro, potem je BLIŽINA družinski inštitut in(o4dbli2ina.si, www.bii2ina.si 03/492-&&S0 bila prevara. Namreč, težko bi vam obnašanje in drža vaše žena prebudila tjubosum-je, nezaupanje, občutje prevare, če le-te ne bi bilo. Edina druga možna razlaga bi bila, da ste patološko Ijubosum-nj, da gre za kakšno psihično motnjo» vendar so to redki primeri. Ne vem, kaj sedaj. Naj prekinete ali naj pozabite, naj se delate, kot da ni nič btlo. naj sestavljate črepinje, če pa se druga stran obnaša, kotda ni bilo sploh nič razbitega, naj izvajate psihični pritisk nad njo in zahtevate vse podrobnosti, na) shujšate, telovadite, se učite pogovarjati in biti ljubezniv, da se ne bo spet ponovilo? Ob tem ste morda obupani, morda se vam zdi ponižujoče, da bi morali tekmovati z nekom za njeno naklonjenost, morda ste besni na njo in bi se ji najraje maščevah, jo prizadeli, da bi vedela, kako vam je, mor- novitednik www.novitednik.com da pa ste jezni nase, zakaj niste prej ukrepali in bi preprečili. da bi do tega sploh prišlo? Ni sle kriv. Morda vam bo kdo ob tem dejal, da su za vsak prepir potrebna dva, vendar vi niste odgovorni, če vas je vaša žena prevarala. Niste in ne morete biti odgovorni za njena dejanja vsmi-slu, če pa bi se njej več posvečali, se to ne bi zgodilo... Ona se je odločila, da bo težavo (da ste bil vi nepozor-ni, premalo ljubeči...) »reševala« na tako boleč in destruktiven način za vajin odnos in zato je izključna odgovornost za prevaro na strani tistega, ki je to storil. Kar vi sedaj čutite, je ona prej. Prevaro je treba razumeti kot način, kako partnerju, ob katerem se je drugi dlje časa počutil odrinjenega, osamljenega, prizadetega. nemočnega, poraženega. dati čutiti, posredovati ali preložiti vsa ta Čutenja. Seveda, na nezavedeiT način. Če bi se tega drugi panner zavedel, mu telo ne bi dalo, da bi lahko varal Najverjetneje je vse to, kar vi sedaj Čutite, vaša žena čutila prej. Verjetno vam ni znala ali pa ni uspela povedad na tak način, da bi jo vi razumeli, ker vas morda ni bilo doma, ker ste morda bil preveč zaposlen ali se vam pogovor z njo ni zdel ne vem kako pomemben. Skratka, pri prevari ne gre zgolj za to, da se je nekje prebudila strast, ki je doma ni več- Dejanja lahko prikrije, čutenja pa ne. Če je vaša Žena pripravljena vztrajati z vami. se skušajte z njo pogovoriti o dveh stvareh: najprej o tem, kar seje zgodilo, čimbolj odkrito. Nato (kasneje, ko stvari umirijo) tudi o tem, kaj si vidva želita drugod drugega na različnih področjih, tudi o telesni bližini. Če se ne želi pogovoriti z vami, ker nič ni, jo povabili k zakonskemu terapevtu, da pride z vami, ker imate vi te^vo, in da vam ona pomaga, da vas pomiri. Ob tem je treba upoštevati dve stvari: prvič - Če nič ni bilo, vas resnično lahko pomiri; in drugč - v praksi je tako, da skoraj noben, ki laže ali zanika prevaro aU zlorabo , ne zdrži več kot dve srečanj i na terapevtskem stolu. Dejstva človek lahko zanika in prikrije, čutenja, ki jih prinese s sabo in jih prebudi v drugem, v terapevtu, pa ne more. Zato je ponavadi tem tjudem sila neprijetno ali se na vse načine izmikajo, da ne bi prišli. Ker jih je sirah, kaj se bo zgodilo, če bodo povedali po resnici. Zato ji zagotovite, da ne bo konec zveze (če to lahko storite), Če pa dlje Časa ni pripravljenosti za komunilücijo. potem pa se morate vi soočiti z dilemo, ali boste vztrajali v odnosu, kjer sta dva čustveno razvezana. DRAGO JEREBIC V septembru 2Q06 bo otfprl svoja vrata dom staisiših občanov DOM LIPA, ki bo opravljal dejavnost instrtuclonalnegd varstva os^ starih nad 65. let in dmgih oseb. ki zaradi starosti, boloml ali druglli razlogov pe mofBjo fiveti doma. DOM LIPA je iz bivalnega In strokovnega vidika zasnovan kot dom ČETRTE GENERACIJE, kar pomeni, ds bo nudil celovito oskrbo stanovalcem po najsodobnajlem konceptu« ki zagotavlja družinsko oblikotivljenja. V domu bodo ponujene, standardna In nadstandardns storitve. g(ede na potrebe in zelje stanovalcev. . Stanovalci bodo imeli možnost izbirati med eno in • dvoposteljnimi sobami v nadstropjih M, kjer bo zagotovljena doma&iost, zasebnost, možnost uveljavljanja potfsb posameznika« v prijaznem vzduSju ob prisotnosti zaposlenih. Na voljo bodo tudi 4 nadstandardni apartmaji« za tiste, ki polrrt ujejo več življenjskega prostora. QMIupa DOM UPA d.D.o., Uva 11« 3000 Celje SEDEŽ DOMA Cesta Kozjanskega odreda 3,3220 Štore www. domlipa4i ROŽICE IN CAJCKI Vse o sprtemu v Dom Lipa ozimma vsa dodatna pojasnila dobite na telefon: 051 664 811-98. Milka Cizelj 051 6B1 690-g.AlešQr7Skovič Kapucinka za mehur Kapucinka (IVopaeoluin majus) ne kra$i le poletnih vrtov, pač pa obogati tudi jedi in premore zdravilne moči. Med drugim zdravi bolezni mehurja in )edvic> krepi slabotne in starejše ljudi, odvaja, zadržuje lase na glavi... Kastlinlca izredno žarečih in živahnih barv izvira iz južnoameriških pragozdov, zato jo včasih imenujejo kar rdeči cvet Peruja. Ker malce spominja na vrtno krešo, ji rečejo tudi mehiška kreSa. Uveljavila se je tudi na na^ih vrtovih, ki jih poživlja s svojimi rdečimi, pa tudi rumenimi in oranžnimi cvetovi. Meščani, ki nimajo svojih vrtov, lahko to zdravilno in okrasno rastlino gojijo tudi na balkonu. Pred 500 leti je prišlo na dan, da kapucinka ni le izjemno estetski vrtni okras, pač pa jo lahko uporabimo za prigrizek in celo - zdravilo. Naberimo prve popke, prve cvetove in prve okrogla-ste liste» drugo pa pustimo za okras. Semena poberemo šele potem, ko se lepo razvijejo. Nekaj semen shranimo za naslednje leto» ker je kapucinka enoletnica, večji del pa jih porabimo takrat, ko nam bo zmanjkalo cvetov za pripravke. S kapuclnko so svoj čas uspešno zdravili skorbut. Ljudska medicina jo je s pridom uporablja pri slabem delovanju ledvic m pri boleznih mehurja. Lajšala naj bi tudi težave z dihali ter blago odvajala in spodbujala prebavo. Velja za dobro krepčilo, zalo naj jo uživajo slabotni ljudje, starostniki in rekonvales-centi. Čaj pripravimo kol po-parek: na liter vode damo sla-bo prgiSČe cvetnih popkov, cvetov ali semen. Pijemo 2-3 skodelice čaja na dan. Po-parek lahko uporabimo tudi za sedežne kopeli za uravnavanje mesečnega perila. Vsebuje veliko žvepla, zato nekateri menijo, da »zadržuje« lase. Iz nje izdelujejo vodico zoper izpadanje las: nasekljajo 2 prgišči cvetov, sve^ listov in cvetov kapu-cinke skupaj z 10 listi kopri- Piše: PAVLA KLINER ve in 3 pušpanovimi lističi. Vse skupaj pustijo, da se dva tedna namaka v enem litru močnega alkohola, nato precedijo in si s to tekočino masirajo lasišče. V kuhinji obožujemo mlade liste in cvetove, ki imajo rahlo pekoč okus. Dodajamo jih zeleni ali paradižnikovi solati - za okras, pa tudi okusen dodatek. Še bolj pikantna so zelena semena kapu-cinke. V tatarski omaki lahko dostojno nadomestijo hren, vložena v kis, pa so nadomestek za kapre. Ob suhem vremenu naberemo zelena semena kapucinke in jih za en dan namočimo v solno raztopino, ki smo jo pripravili iz enega litra vode in 110 gramov soli. Ko vzamemo se-mena iz raztopine, jih osušimo in damo v manjše kozarce za vlaganje. Prelijemo jih z vročim zeliščnim kisom, dobro zapremo in pustimo stati mesec dni. Ko odpremo za uporabo, moramo vsebino kmaluporabiti. Tudi cvetni popki kapucinke, vloženi v kisu, 50 imeli nekdaj močno veljavo, saj so jih čislali celo bolj kot kapre. Nadomestek za kapre pripravimo tako, da natrgamo trde in majhne popke ter jih vložimo z dodatkom koprove zeli, Lahko pridamo še druge začimbe, kol so koriander, kumina, bora ga, pehtran, še-iraj, rožmarin. Tako bomo prišli do »svojih kaper«. • • 12 bo meMMo Dr. PIRNAT J2'/<25'2iJ255,01/51935!5'a 20 ORMACIJE NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Je slovo res potrebno? Vroče, kajne? Upam> da lepo skrbite za svoje ljubljence v tej pasji vročini. Ampak to ni tema» o kateri želim danes govoriti. Danes so na udaru lastniki kuž-kov, ki svoje ljubljenčke brez slabe vesti CMida jo v zavetišče oziroma sploh ne pridejo pon je, Če se živai tz> gubi. Kako lahko nekdo odda dobesedno družinskega čla-na, samo zato, ker gre hčerka študirat, ker se selijo, ker je kuža prestar in podobno ... Če vpraSate mene, miško Zonzi, so to samo in zgolj izgovori, da bi se psa znebili Ja, lepotička, jaz tft čtttD razumem. Tudi msni ne dišijo najbolj mane-kensice vode. Tudi jaz raje tekam, ampak za lepimi putwatni, kotsili. (5680) Kakšna lovska opaiovalnica ne-kilTa tehnika za opazovanje sm je že zastarela. Danes namesto n|e uporabljamo kar ljudi. (5683) Vem, da se na slOutaga ne wdl. ampak tole poziranje na mini je bilo zame zelo naporno. Bolj kot sedeti na mestu mi dtli skakanje m tekanje, pač mopm letom (ups, mesecem) primemo. (5717) na malo bolj human način (bolje oddaja kot pa usmrtitev, kajne?!). Da jim ljudje ne bi očitali, da so grozni in nečloveški. Ja, ja, pa ka) še! Oddati psa je zanj popolnoma enako, kot če bi ga ubili. Kaj mislite, da žival ne čuti, da ne ve, da ste jo za vedno zapustili? Da ne bo nikoli več z vami tekala po travniku, da Qe bo oikoli več deležna vašega božanja in ljubkovanja? Verjemite mi - žival dobro ve. Sem videla že preveč žalostnih obrazov in strtih pasjih src pri nas v zavetišču, da bi me prepričali nasprotno. Poleg tega se kuža v zavetišču lahko spremeni; nekateri tako postanejo agresivni, drugi nezaupljiv, tre^i neutolažljivo žalosini. Ce res ne morete obdržati svojega kuž-ka in ga hočete oddaü. najprej sami poskusite poiskati novega lastnika tn pn tem vztrajate» dokler ga dejansko tudi ne najdete. Ker ko en-krat pride kuža v zavetišče, ni nujno, da bo kdaj tudi odšel. Ne verjamem, da hočete svojemu nekdanjemu ljubljencu Dameniti takšno usodo. Ja, seveda veliko kužkov dobi v zavetišču nove lastnike, nekateri pa žal nimajo takšne sreče. Res hočete, da se to zgodi vašemu kužku? Ce pa bi imeli ob sebi prijaznega in živaimega nadebud-neža, pa hitro v Jarmovec pri Dramljah, kjer vas moji sostanovalci v zavetišču Zonza-ni pričakujejo od ponedeljka do petka, med 12. In 16. uro, ob sobotah pa med SL mJ5. uro. Na intememem naslovu wwvv.go.to/zQn2ani si lahko vse zavetiSČne prebivalce tudi ogledate (no, razen mene}, telefonska številka 03/749-06-00 pa je še vedno na voljo za vsa vaša vprašanja. NINA STARKEL Drultvo Za POMOČ ŽIVAUM V STISK« Slo M pvkt^"' Biba je 2-me$sčna mucica, zdrava, cepljena, bo sterilizirana, prijazna, simpatična. Društvi Mačjelovka in Društvo za pomoč živalim v stiski Slovenije sta s prostovoljnim delom in zbranimi donacijami uspeli v Celju in bližnji okolici od marca do konca junija uloviti 163 mačk. Od tega jih je bilo 92 steriliziranih oziroma kastri-ranih in vrnjenih v okolje, 71 mladičev je bilo oddano v začasno skrbništvo do oddaje v stalni nov dom, nekaj živaic je bilo zdravljenih po poškodbah oziroma boleznih. Od teh je bilo 38 muc že uspešno oddanih v nove domove, ostale pa so še v začasnih domovih, ker jim zdravstveno stanje al) prenizka starost še ne omogočata iskanje novega doma. Vsi mladiči in tudi odrasli mački so bili oddani s posvojitveno pogodbo društva in s pogojem steriliza- Ančije 2,&-m8seina imidca, zdrava. cepljena, bo sterilizirana, aktivna« igriva, navezana na človeka. cije oziroma kastracije ali pa so že bili sterilizirani in kastrirani. Prav tako so bile vse oddane muce pred oddajo cepljene, testirane in zdrave. HELENA J.HACIN Za vse informacije v zve-zi s posvojitvijo muc pokličite na tel: 051 326-877. Miki je 2,5-mese£ni mucek, zdrav, cepljen, bo kastriran, zelo prikupen, igriv in prijazen. Samec, star tri leta, mešanec med nemškim ovčarjem in dobermanom, išče nov dom. Velik, prijazen pes, ki je rad aktiven, potrebuje nekoga, ki bo zanj imel dovolj časa in ljubezru, sporočajo iz Dnjštva za pomoč psom pasme doberman. Kontakt: 031/349-823 ali 041/ 626-448. Baby je 3,5-mes«ena muca daljše dlake, cepljena, zdrava, aterilior»-na. zelo prijazna. Lukec je 3-mesečni mucek, zdrav, cepljen, bo kastriran, mirne narm. prijazen. Podreti? NT&RC.a.o.o. Direktor Sredco opravlja Čdfiopisno-zaiožniSko. radijsko uidgen-cijsko-tr^jio dejavnost N^akTvrPredcmovd 29.3000 Cel/^ terefon(4»}4225190, fax: (03) 5441032,Noviiednik izhaja vsak torekinpetdc, cena lorkcA^ga izwxta je 0^1 EIÄ petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Ted Podpečan Vekr Naroftune: Majda KianSek. Mesečna naroCnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 289,60 EUR. Številka iransakdpüc^ računa: 06000 00267SI320. Nenaročenih rokopisov lo foto grafij ne vTa<:amo. Tisk: Mo. cLd.. Tiskarsko st7dU£e» Dunajska 5. direktor Wo Oman. Novi tednik sodi med proizvtide, za katere se plaču|e 8.5% davek na dodano vrednosL NOV1 TEDNK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim Namestnica odg. ur.: Ivana Staroejčič Računalniški prelom: [gor Šarlah, Andreja Izlakar OblikoNan|e: www.minjadesi^com E*mailiiralnj$tva: Iedn3(0nt-rc.5i E*mail iriiničnega uredništva: tehnika. (ednik€>ni rc.$i MUNO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Ur^nica informativnega programa: Janja Intihar E mail: radioS^nt'rc.si. E-mail v diudlu: inforadiocelje.com UREDMliTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kurall, Rozmari Petek. Uržka SeliSnlk, Branko Stamejčič, Simona SoliniC, Dean Susler, SaSka Teržan Ocvirk A6ENCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agendje: Vesna Lsjli Propa^da: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor KJenovlek. Alenka Zapuiek, Rok Založnik Ti^sSoK (03)42 25 190 fdxi (03)54 41 032, (03)54 43 511 Spregan o^asov po elekL pošti: agenrija@*it-rasi HOVI TEDNIK ffijfni ■ ftfil n*»! iHfnniMinngr 21 MDtednik Naroo$f« laMo naročnlSlce ki9oclno9ti - 4 mole bgHvše v Novim ti^rrilni cSo 10 . tesed!lri:£estlMo rki R^^ < k2l0rMKlzl(tfuCiw9SVQioiwroUi VIDIM preselila na novo lokacijo, in sicer na naslov Mariborska 88 v Celju, v II. nadsffopje poslovne stavbe EK (ob QTYCENTRU). Začetek delovanja ambulante v novih prostorih je 9. julij 2008. Telefonska številka za naročanjeje O592 20960. Pokličete iahko od torka do Četrtka med 13. in 14. uro. Pričakuje* m o vas. Boiijan Drev, dr. med., spec, oftalmolog PRODAM VNEKtSRSMtin 4.QsKM»»k D«d» vo nosdje, predem o^wijenostoruvo-njejlm^ Telefon 0417^1-166, po 16. Uli 324d ODDAM V BAD Kleinkird^heimu v Avshiji oddom oportmo za 4 osebe, ki u nohojo v nepcyedni bližin? golfiQ^. Ugodno. T^on{)41 799-660. 3087 APAJOMA, Izoh. storo )edro, 150 m od morjo (2 odr. ^ 2 otr.), SO EUft/i^n, oddamo.Telefofl03l37lMS6. d HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, tanimhro branje o ihrijenju in deiu na območju 33 občin na Cei|skem. PoStDa dostava na dom. V prosti prodaji slane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. EJiWil;» tudi letnik2008 4 ^ ^^ ^^^ s prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petek 41 bama* sbamteleteNwi sporeda hI r^^ Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Imeiftprainelc Datum rojstvi: \}\m:_____ Neprftkbeoo Airoeim Novi tednik 28 ftajm«q 8 mesecev podpis: NT&fU^ ioj). bo podatke uporabljal samo n poinbe naročnilkcilužbe Novcp ledoika BUNGALOVv Puli J50 mdo pkiže, oddmn. Telefon D4149»>46. 3257 S PRODAM HLAEHLNIK, znrnnmbioonKro, hlodilnik {zomnovolfto skrinjo, kotno seddno tn televizor prodam. TMr 040 869481 3204 i RADBENI lATERIAL I AGM Nemec Maj^ stnc^nike gradbene in Kontakr 041-625-doffloJelefor 041619^72. 3393 ČIVAV\ IriboM», krotkodloka, oslokivno psicko, br9z {^dovniko, lelo pdkupno, bo rvoproo«(h poznanstev je Dilo v preteklem letu sWenlenih z nedo pomočjo. Letos kaze, da jih bo de več. Ženltna poered> v«]nica za wee genefedie. Zeupanje« Dolen^ V33 65. PreboM. 03/S7 2$ 319, 031 505 496, 031 636 376 ZENmu posre^lnio Zai^ponfe, ki je uponee v ljubezen povrnilo te več kol 10.000 osebam, povezuje zg vso slo-ro^tnc obdol^, brezplooio zo mlajše len^. Telefon f03) 5726-319,031 50S495. ieopold Orraiks. p., Dolenjo IfiKrmi fantje Idčejo prej>fOsta, sta dekleta. Mr>oso jih je. zato purv ce. oozabite m razočaranistvrfih brez ^roekov spoznajte. TeM 03/57 26 98m: 031/636 376. li^ OrM M. OM VM e. PibM KE Plesfefljok,! p., P^mo 144, Pkuiina. Adoptoctje, bormnje stonovonl, oken, vmt, his, Fosod, nopuüev, zidor^ko de* k},vCer|uinoko&dTel8fon04181^717. n KAKOVOSTNO in po zelo u^odnift cenah izdelujemo dentil fosode, M3gnKi, d. o. 0., Go^svetsko 3, Celje, telefon 041 771-104. 329^ za vodenje iry^oviue Cfjnrad Efei'irauU' r Celju Pontufbe pošijite na: info @edicom.si ali Edicom, (Lo.o. Prijateljeva 22, 3230Šen^r ISGM vestno deMo zfl ponoc pri «skrbi bolnifBvCelju.Telefoft (03) 5417-377. 32Q2 mjiH ■ paatj»» iT Zeil Mfti V «MifiM« tMt Potn pokS od ponedeliti do pe*' 1aodB.de 15. gra. mon JekOM ie«. Marihenk» c. 44.3000 cail GlÄXffi Obrtr^ cesta 1. Ce})e Te).: 03/S415-199, fax: 03/490-1199 www.8C-giavan.si zaposli dva d^avca za delovno mesto TRGOVEC/TRGOVKA za r>edolo6en čas s poskusno dobo 3 rr^esecev. Pogoji: IV./V. st. tr9ovsko-4(omercia^ne smeri, B-izpit. znanje ang. ali r«m. Jezika, obvladanje dela z računalnikom, če ste pripravljeni na poslovne izzive, dinamično delo in ste komunikativni, odgovorni, zanesljivi, pošljite pisne ponudbe v 14 dneh na nas naslov, www.novitediiik.com Prefiosi, oddojo Ponedeljkovo Športno KUPIM STiWII sekno dmennonko, stan knjige, foz-glednke, fotofinfiie, bo)onel m me^o-^obpim.Teyon031 809^3.326^ > it.51 *1.jidii2008 m . 22 DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavliamo po podatkih Zavoda RS za zapo^ovanje. Zaradi pomanjkania prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določan Čas. zahtevana delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi nav^eni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda: • na domači strani Zavoda PS za zaposlovanje: http://www, ess.flov. si; • pri delodajalcih. 8ralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. Ut CILJE osnovnošolska izobrazba mfiisäß DHAVEII. • m/l' OPMVUA m VZMtEVAME POKOPAUŠCA (KOIUA. P06I> RAIU SMETI, t&tm m. IZKOn IN zasp! JAM) OOUJfU CAS. 3 UESEO. Z.7iN8: VEKNS nŽEKUNG U POUffAUSxC IN P05IIFWD DEJAVNOST. TflGOVINA M GOSTINSTVU 0.0Ü. TÜ1AHSKA cestah 3000 ctue delavec bfib pokuca mmiAfmasikmmAm-ujl VKFTAOJE NA JAVNIH IN ZASEBNIH POVRŠNA» ra F^PUSUKI SUlVENUI. OGLGCEN ČAS. 8 hfscev. 3.72008: sozoxoh. STVD m miNAlA. 0 Ji.a, 2B£ZARSKA cesta 3,3220 ^E UPRAVUAiE ST1imNICE'M/2;S1BU&IULflEZ. KAMÜ m^Pül ÖStoUE strojev; DOLOČEN tu. 1 H5EC, 13.7iOD8: STROJUO KUUfiAVNk ČAASTVO IVAN ffiAOL OBlHNi^KA CESTA t 32Q2UUeEČNA POMOŽNI 0£LAVEC VDZNIKM/2: PflEVOZ ^AfiA. NABAVA MATCRli^ LA. RAZVOZ MATB1IALA PO POOJTJJH. ZBAAIUE NARO6I OOUJfFN £AS. a MESECE. 17.7iOflB: eOMIK SeMS. PHKMJA OO.a. KLEPDVA ULJCA 39.22S0PnU monter ocftevalnih naprav MOKTEfI q6revalnw NAPRAV • M/t MOKIER orfffvalnih NAPRAV. nedou)&n 7.7.2«e: roea metje za elboro • obrtne srat TVl kotna UUCAI. aecocajE monter vodovodnih naprav VOOOVOOAR • M/t VOOOVO0. NUKUČ» ČAS. 7.72008: röbel pqojeue ZA aiKISO OBRTNE snnrm. ooji.. kstka ikjca 1.3000 cbje strojni mehanik st11qjwk »nu in PARNE TlffiBWE • AVt izva-JAfUE NAOZORA OBRATOVANJA in fOSLUŽEV^ kla TURBO AGREfiATA m pomo^mh NAPHAV V SKLUUI s TER^BIPISI. MASTAVUAWE OBFtA< TOVALNK PARAMETROV. VOOEIUE ONEVNIKA OaOVAXiA TURBO ASfiEfiATA. iZVAJAfU& vzDfdrvAun OB: DOLIIČEN ČAS. 12 MESECEV. 2.7m mmVA CBÄ JAVNO POOJnJE D.aOH SMRSCAaiEVA UUCA I.SOOOCEUE avtoličar ucar . H/t; opravuaue qeu povr^nskf zaščne opravuau movta^ih dq flarva-lue k0ntlm5uev, priprava kontdnerjev na barvanje neootočen (as. 20.720q9: container proizvoono podjetje. aoj). be& eaaiska cesta b. 3000 caje OeOCLOVAUC KOVIN 06klovalec ksvtn. m/t opravuaiue vseh oel na strojih in napravam opravuaiue oa površinske jßstm in kmčne montaže ^»euau brbibi }n ofloki okvmi vzdrževanje strojev N naprav ^ nekučdi čas. z0.7.2b09; container pfloizvoono podjetje. m, beäfilalska cesta 6.3000 ceue PRmUKOVAUCINSPAJAUC KOVIM varuc • m/t' opravljanje vseh varilskih ta vaftaue poosklopov. varjenje konstrukcij. opravuafu vseh 0(l na strtuih in napravah nedoločen čas. jojioflb; container ffloizvodno pdojetje, d.0.0. grusxa cesta 6.3000 ceue KUUČAVNIČAR kl)uCAVWČAH • M/t OfflAVUAlUE vseh kuo-čavmčarsnh db. opo^saiui na stroj«. rezanje nastrojih. dud z ročnim orodjem. PfCHE^ČANJE br»en Z dvigalom ^ NSlO' ld&n čas. CONtAMß proizvodno poojeue. oao. beäsrajska cesta i 3000 ceue VOZNIK vozndc tdvornoa vozu • m/t pf^ to' vorneba vozu m opravubis z ovisaiom. mol^ost phučnve; molsixh čas. 2.7^; inda inžbarms prosvodnia. trg9vina. storitve dojltovtmauuca 7.3000 que EUKTROIN§TALATER elekiriču^ • elettroinstalaaiska ooa v deiavmo in na tbienu. nedoločen dioob: ErruomNs. rkizvodma. tmdvwa in storitvi 0j3.6. dobrna 7.3?04 0d8rna SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA H0NTA2ER • m/t zaključna oaa v sradbolt !lvu suha 6ra&k1a. molftaža knauf: ned& ločen čas. 6.7id08: G0UUN6, gradbem^tvo. trženje in storitve. 0.0.0. cesta xiv. mm s2.3220 store PRODAJALE • oao V CEUU IGUVNI TRG t«, CELJE) • U/l PRODAJA. DED S STRANKAMI. mm ČAS, 12 MESECEV. 7.72966; AHRBUA TRGOVINA IN STORITVI DOX. KLEMENČIČEVA ULJCASJOOOUOBLIANA KNJIGOVEZ OOOaOVALH: L • M/l' PmVA SAMOSTOJNIH DODaDVAUHH STHOJEV IN NADZOR DOOEU^S IN VOOEHIE EVIDENC. NAQZOR KAKOVOSTI IZOE^ lAVE. SO(XLOVAKiE Pfll PREVZEMU IN MONTAŽI NOVIH STROJEV: OOLDČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.7iOGG: (TTIS UUFIČNE IN DOKUMDfTACUSKE STDRm/E. DO, ČOPOVA iaJCA24.30D0 CEUE MATAKAR NATAKAR • M/t STREŽE HRANO M PUAČO, iHAVLIA RAČUNE. KASIRA ODLOČEN ČAS. 3 MESR:£. VM BIGRCTUS Dil; NWUNG. HAReOR»ACESTAm.3000CaiE STREŽBA PUAČM/tS^CŽBAPUAČINNAp{T' KOV. ODLOČEN ČAS. 3 ME^ Um: BAROK 1R.8. KLUS. GOSTINSTVO ZORAN ČEK S.?. OAV NITR67.3BOOCQA FRIZER mZER • NVt DELO FRIZERJA. D0U£EN ČAS. ^2 MESECEV, 24.7.2000: KOZMD DJI.O; SALON SIM- OPCKARNISKA CESTA 9.3DOO CEUE FRZERSKA DEU • M/t RVZERSKE STDRITV& POOAUiUU LAS. HANIKURA. ilČBU; NEDIV L0(^ ČAS. R7.2IS8:LFOTNICENnB BARBARA BAfSARA ČAN&K Sf^ UDAftNä(A UUCA 10. 3220 ^OBE GRAFIČNI TEHNIK FIIXO TISKAR • M/t TISK NA ALUMINUEVO FOLUa NEDOLOČEN ČAS. 6.7iD08: FOTOLiX IB-GOVINJ^ GRARČIK H FOTOBRtfSKE STDRIIVI D.O.O.TEHARSKA CESTA 4.3DOO CEUE STROJNI TEHÜIX STROJNI TQWK - M/t PRODAJA RfSIVNIH Da ZA TOVORNA VOZILAIN AVT080SE NA DELOVNEM MESnVfflJUVNAäPOSlOVAlNIQIN NATE* RENU. SKLAIH^ČEtUE lAATEfMLA; DOlOtiN ČAS 3 MESECE. 1Z.7JQDS: GOMIK SEAVIS. PROttAJA 0.10^ Ki£P0VAULjCA39.22« PTUJ NASTAVUALEC CNC STROJEV N^t NASTAVLJA-LK CNC STROJEV. ODLOČBI ČAS. 3 MESE(£ 13.7J008: STROJNO KUOUVNIČARSTVO IVAN VRABISP. OBRTWäUCESTAZ. 3202 UUBEČNA HISMK* M/t V2IRŽEVAHJE DOAVä&JLN NJEM OKOLia DOLOČEN ČAS. 12 hRSECEV. VJm OSNOVNA ŠOLA HUDIKJA. MARIBORSKA CESTA 12S. 3000 CEUE EliKTROTENNIK VZDfÖEVALE ElIKTRO NAPRAV M/t'VDOEWE IN SODELOVANJE PRI REDNIH VZDRŽEVALNIH IN REMONTMH 0& V TOPLARNI IN ELAVNIQ V SOJOI Z OBRATOVALNIMI IN VZDRŽEVALJMI NAVDDIU W PREDPISI NAROČANJE MATERIALA VDDÜUE OOKilMB(TACUE SOOELOVAKIE Z ZD-NAHJWI IZVAJALO: OOlOäl ČA& 12 MESECEV. 17^008; ENER^KA JAVNO PODJETJI OAD, SMRSOUUEVA ULKA1.3000 CEUE INŽENIR ElEKTROCNERGETIKE (VSŠ| RAZVOJNI H SISTEMSn INŽENA* NVt' SOfiWK TEH. HFORMACUSKH SISTBIOV ZA OAUWSKI NASZOfl. UPRAVliAHJElN KDMUNIimE:lia» UiäN ČAS. 17iS08; SlERBEnKA CBJE JAVNO PQDJEUE. 0.0.0. SMROMRJEVA UUCA 1.3000 CEUE DIPtOMIRANI EKONOMIST (VS} REFEFSm ZA KAKOVOST IN OR&AMZACUO m CESOV M/t UVAJANJE STANDARDOV IN DRUGW SISTIMOV V POSIDVANJE. OBVUDOVAKJE SIS1! HA KAKOVOSU. UVAJANJE NOVIH PROJEKTOV NA nOniČJU OBVLADOVANJA CaOVm *Jit mm oc^očsi ČAS, 12 MESBB. vm»-. SPID^A BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA UUCA 6.3000 CEUE univerzirnw diplomirani iftženirsradbenlštva VOOJA niOJDCTOV NVt SAMOSTOJNO VDOOÜE PROJEKTOV GRAfilUE, NEDDUIČEN ČAS. 4.7i008; MIK MEDNARODNO TR80VSXD IN PMUZVOONO PODJETJI aDO. CEUSKA CESTA % 3212 VOJ-MK U1 LAŠKO DEUVEC BREZ POKUCA VOZNIK TRAKTORJA • M/t UPRAVUAKJi TRAKTORJA IN MANJŠA VZDf^AJiA DOA NA TRAK* TOMJ. DOUlČEN ČAS, 8 MESECEV, um SWT PftOIZVOONlA KMETIJSKE MEHAN12ACUE D.aD POVČENO 1. RIMSKE TUPUCE. PDVČENO ). 3272 RIMSKE T[^CE VOZNIK VOZNIK iN STROJNK BRAD^E MEHANIZACIJE NVŽ'VOZ?flK IN STRDJUK GRADBENE NEHANIZA CUE. VOZNIK V CESTNEM PROMEIU: NHJOLDČEN ČAS. 117 J0IJ6:MSV20HAR. STDRfTVEINTR60V^ NA. DJLO. TR0BK100134,3271 ŠSflTIUPERT AVTOMEKANIK AVTOMEKANIK iN VULXAN1ZER V OELAVNIP TIR PO POTREBI NA TERENU • Wt AVTOMEHANidlA (N VUUUUIIZERSKADELA. HEHtAVAIN CENTRMA-NJE GUM; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 1D7i008,' BR^ fOSRaiNIŠTVO IN STORITVE m. Afl-M£ä(041.&2fiOBR£STANIU BOINIČAR BOLNIČAR M/t NEGA BOINIKA. DOlOČEN ČAS, 6 MESKEV. t2.7J008; THERMANA DJl. DRUŽBA OOBflEGA POČUTJA. ZDRAVHJSKA CESTA 4.327D lA^ PROMETNI TEHNIK OfSUTiVNI [ffiGANIZATOR IKISTIKE M TRANSPORTA - M/t VCffiENJE. RAZPOREJANJE IN ORSANURANJE VtIZKGA PARKA PODJFUA. IZKOPE m nUDOBlVANJU EKSTERNIH VD ŽSi^ V ENO SMER S QUEM ZAfilTDVITVE VidlE UČMKDVTTDSTI VOZNEGA PARKA POOIETJA ZA LASINEPOTRBE: NEDOLOČEN ČAS. 3.73U; B« afiORIKA. HLADILNlSTVa OGREVANJE &OJI, BREZNO 7 A. 327g LAŠKO ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK serv6erte2k{grao8Enem81ani2acue oao VLAto hVtSSVGKlAlUETEŽKE GRADBENE MBLAMZAOEE. NEDOLDČBI ČAS. 8.7^008; ^ M0TDRTR6OV»A IN ZASTOPSTVO DDJI. $MAR-TINSKACESIAU^BOOUUBUANA DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VDOJA PE WELINESS SPA • M/t'VOOEIÜE. ORGANIZIRANJE. USOAJtVANX IN NADZOR NAD OEUIVNUilPROCESOMVPEWailRSSSPA.'NS)a LOČEN ČAS. 9.7.2008: TlOMANA D.D. ORUŽBA D06RE5A PDČUTJik ZDRA^IUSKA CESTAR 3270 LAä(0 DIPtOMIRANI FIZIQTIRM>EVT (VS) DIPLOMIRANI RZIDTERAPEVT • l^t IZVAJANJE TOAPUt NEDOLOČEN ČAS. 9.7^008,'T>OMANA DJI. ORUŽBA OOBREGA POČUTJA. ZDRAV1U$KA CESTA4.3Z70LAd(D UEMOZIIUB PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČHRJICA RAZREDNEGA POUKA • M/t POUČEVA» NJE NA BOČNA, KOMBINIRAM OODSEK 3. IN 4. RAZREDA; DOLOt» ČAS. 2.7^ OSNOVNA ^ FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD. KOCBEKOVA CESTA21.3342 GORNJI SRAO PROFESOR ŠPORTNE VaOJE iJ&TEU V ODOELKU PDOAU^A BfVMJA • Wt 0£LD 2 UČENO V ODOEUU) POOAUŠANEGA BIVANJA.' DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 17iOOB: GSNOVNA MOZIRJE älLSKA UUCA 73 MO-OUE. ŠOLSKA ÜUCA 23. S3fl MDZIUE PROFESOR SLOVEMČINE UČTTBJ PREDMETNEGA POUKA • POUČEVAKIE aOVENSXEGA IN ANGliŠKEfiA JESKA -M/t POUČEVEVANJE SU»ENSKEGA M AMUEŠKEGA JEZIKA: NEOOLOČEN ČAS. 5.7.2008; OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE ŠOLSKA UUCA 23 MOZIRJE ŠOLSKA ULiCA 23.3339 MOZIRJE PROnSOR RAZREDNEGA POUKA DI^GI STROKOVNI DELAVEC V1. RAZREDU • NVt DRUGA STROKOVNA DEIA V1. IN IAUREDO NA BOČN^ SPREMJAKIE GIBALJiO OVIRAME» UČENCA TER INDMDUAUA PMOČ UČENCA: DOLJfiN ČAS. 12 MESECEV. 8.7i608; OSNOVNA äUfflANAKDCDEKASORNJIGRAO. KOCBEKOVA tlSlA21.3M2CMKIIG8AD MAGISTER FARMAOJE EARMACEVT-RH^AR M/t IZDAMZIMAVILA. OmOfiDSKE IN DRUGE TEHHČNE PRIPOMOČKE. OOEIUJE KCffTl PRtPRAVUA MAfilSTRiUlE PfaPRAVI£.VODISTROKOVNEEVIO0ICE. NAROČA ZDRAVILA. KEMUlALiJE IN DU60 BIAGO; OOlDČa ČAS. 12 MESECEV, lUm. LiKARNA MDZIIUE. HRtBERNIKOVA UUCA 4.3330 MOZ^E UE SiOVPiSKE KOMJItt OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMDŽNAOEU Hi DaANATHAČNIlNKRONt ŽA9. NNHrTAŽA PAIH IN ZlA&iUUl OOU)ČEN ČAS.12MBB:eV.l2.7.200B;PUROPO(UETJEZA PROIZVDOUO LESA !N TRGOVINO D.aD ŠKAiCE VC SLOVENSKE KDN.Sa ŠKALCE1 C. 3210 SLD' VENSKE KONJKE OBUKOVAlfC KOVIN OBÜXOVALAEC KOVIN • M/t OELONASIBUŽN». NEDOLOČEN ČAS. \U7m GARANT SHOP POD> JETJEZATRGOVINONAOEBEiDMDBOBNO DiXD. SVETI JBN&I 40.321StDČE VARILEC. M/t VARJENJE SESTAVUANJE ElE* MENTDV. NEDOLOČEN ČAS. 10.72088; GARANT SHOP PODJETJE ZA TRGOVINA NA DEBELO IN OROBNC, DOJI. SVETI JERNÜ 4a 321BIOČE SREDNJA POKUCNA COfiRAZBA MEHANSKA OBDBAVA PRttZVDOOV • l^t PO SNEMAKIE PftOlZVOOOV, tZOEUVA NAVOJEV NA STIBLj^ KONČNKOV H DRUGE PROEZWOE iZOaAVA IZVRTIN V GUVE IN V STSU K0N( MKOV N NA OSTALE PR«ZV00l PnnTAVAN£ IZVRTIN. REZKANJE PROIZVODOV. RAZIBUČOUE PROIZVODOV. R(JTA£USKD KAUSflIRAUE PROt ZVDDOV. DZNAČEViUUE PROIZVODOV. BRL&UE PROCVOOOV. ROBKAHJE PROUVffiMV. KRAJŠANJE PROIZVODOV. SUŠEHJE PROIZVODOV. PRIPRAVA NAVOJNIH ČEUUSa SVEDROV. CEN> TRIRNIH SVEDROV. POVRTAl POSNEMALNIH IGa IN DELDVMH PRIPRAV. SAMOKOimA MER PROIZVODOV, VNOS MERfTEV V PC. SORTIRANJE PROIZVODOV S PtMAGAÜ / KAL£RL NjUiENSKE PRm^^ iN NAPRAVE/. VODENJE E^^DENC IN ZA PISOV. TIKDČE VZDRŽEVAklE DQDVNn STROJEV INPRIPRA^DDIOČEN ČAS.6 MESECEV. 1772098; MAROVT PROIZVDMO IZVOZNO UVQ»0 POOJE* !£. 0.0.1. STRANKE SEL 3206 STRAMCE VAf9KtSTND(- M/t' FIZKND VAROVAIUE PREMO &UA. KIDČEN 3.7J00a'HWA RANG VAIWSTNI INŽENIRING M VAROVANJE OaO. CESTAMA RD6101) J. 3ZH2UČE NATAKARM/t STREŽBAPUAČ. NEDOJIČHI ČAS. 7.7iM; GOSTIŠČE UUPI VLADO UIPI Si. ZEČE 36.3210 SLOVENSKE KOfUCE SREDNJA STHCH(OVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA OBČINSKI REOAR ZA OOO V SLOV. KONJICAH IN OPUnNICl PO PDTRBI PO VSEH OBČMAH • M/t NAD2(n NAD IZVAJANJEM POSAMEZNIH ODLOČB PD ZAKONU D VAfttSDTI V CESTNEM PROMEIU. U6DTAVUUUE ITtŠrTEV PREDPISOV ffiČM. VD OCNJE ENOSTAVNIH UPRAVNIK PDSIMOV NA PRVI STOPNJL DPOZAIUANJE RZ1ČMH M PRAV NIH OSEB O USOTDVUNSj NEPRAVRNOSm. mklk PtAČUNM NALOGOV; NEOOLOČEN ČAS. 7.7i008; MEDOBČINSKI «ŠPEKTORAT OOBRNA. OPUmilCA. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. VRANJE. VOJNIK IN ZREČE. KERŠOVA UUCA 9. 3212V0JNIK KLIHAR KUHAR • Hjh PRIPRAVAH PO NAROČaU. I^DO> LOČBI ČAS. 7.7iQ08: GOSTäEUUPI VIADOUL« Sf. ZEČE 35.321D SUJVaSKE KDIUICE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST SAMOSTOJNI R6=ERENT PROOAX • N^ SAMO STOJNO IZVRŠEVANJE ZELO ZAHTEVNIH Oa S POOflOČJA KOHEKSAUHH ZADEV. (UMIRANJE ZAIDG; NEDOLOČEN ČAS. 2.7iDIU.- ECDPACK Pf^ OELAVA BIOPIASTIKE D.aO. TOVARNIŠKA CSTA S. 3214 ZREČE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) LDSISRKA-M/t'OaO VOlSPONEKTSa PlSAfflL IŠČEMO KOMUNIKATIVNO. AMBIDOZNC OSEBO Z ZNANJSI AN8UŠKE&A.NEM$ISfiAIN KRVAŠtO* GA JEŽKA; NED0U)ČENČAS.3.7m MEDNAft^ ONI PfffVDZI IN POSREDOVAAtE ANTON GRM SJ*. POUJNA 4.3206 STRANICE UNIVERZTTHNI DtPlOM IRANI EKDHOMIST KDfeRClAUSTNVt SAMOSTOJNO {ZVRŠEVAKJE ZELO ZAHTEVNIH DEL S PODROČJA KlKROALi NEDOLOČEN ČAS. 2.72008; ECDPACK PRSIELAVA BIOPLASTKE D.aO, TOVARNIŠKA CESTA 5.3214 ZREČE DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBaZDMVNK M/t DED VZD8M AteULANTI. NEDOLOčai ČAS. NO PODJETJE, m. KOVAŠKA CESTA 2S b. 3214 UltofTJURPtUdtjir DELAVEC BREZ POKUCA PRmvUAlEC. BARVAR ZA SiHO PflAälO BARVANJE • M/t PRIPRAVA, nVEVZEM SORIHANJE. OBEŠA&K. PAKKWUE. KAŠNO BARVANJE Ki^ VINSKIH EIEMENTDV; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.?^; STRDJEPIASTIKA TRGOVINA. PDSRE OKtŠTVDINPflOlZVOOtUA MARK) KUKOVIČ SP. CESTA KOZJANSSGA ODREDA 8.3230 ŠdITJUR FRIZER FRl2fl. FTRZIRANJE. ODLOČEN ČAS. 6 ME-SECEV. 7.7JD08: FRIZERSTVO MTTJA BARBARA VEBER S.P. JAKOB PRI ŠENTJURJU 21 B. 3230 ^JÜR STROJNI TEHNIK OPERATER NA CNC STROJI/• NVt DEIO NA CNC RBALNIMIZL KDMBUAJSJEPtAZMAIN PLAHEN-SKO: NEDOLOČEN ČAS. S.720B8; 2UVAR- IZDELAVA SmiEV, TlAČN« POSOD TRANSPORTNIH NM>RAV M KDNSTRUKCU SR^KD ZUPANC SP. BOlfTUA 28 A. 3232 PONIKVA EKONOMSKI TEHNIK Ri^NCVOOSKI DEUVK -M/t DOD V RAČUNOVODSTVU VOKWRU PROJEKTA. DDIDČEH tk 2 MESECA. 2.7ifi68;Š0lSKiCSnB}Š8nJUaa< STA NA KMERJSKO ŠftO S. 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE HAAVNIK SPLOŠNE MEDiüNE AU ORUŽHSKE MONDNE Z ZAKUUČBUM SEKlMDARiai V ZORAVSTVDRPDSTAJPtAMNAPRISEGO M/ t ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANIh NEDOLOČEN ČAS. 14.7.2006, ZDRAVSTVENI DW ŠENTJUR. CESTA LEINA DOBROT1NŠKA 3 B. 323S ŠENUIR UE ŠiNAfUl pm JELŠAjT ŽIVILSKI DEUtVEC V PEKARSTVU POMOŽNA OaAVPSURNI-IVtPONGŽNADaA V P8(ARNL NEDOLOČEN ČAS. 6.7.2008; SOTU KMETUSTVD IN TRGOVINA. 0J).0. POOCTTEK IMÜIO a IMM 713254 PODČETRTEK NATAKAR NATAKAR • M/t STREŽBA PUAt NEDOLOČEN ČAS. 4.7.2008; BAR AM^ NEVENKA BARIČ Si^. KIUUCEVA UUCA 3a 3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC PRDOUAIK. M/t PRODAJA ŽML NEOOLDČEN ČAS. 4.7.2008,' MILAN 8ARIČ SP: MESNICA IN AM AM. KIDRIČEVA UUCA 38 3250 ROGAŠKA SURNA ZOBOTEHNIK ZOBDTBflK M/t IZDBAVA POfKELANSKIH PREVLEK. PDLMKDIAHIČNIH PKVLEK. HOAYEV. MOSnČKOV: NEOOLOČEN ČAS. 6.7i008; OENTAl ŠRIM^ M DfUlGL ZOBNA ORDUIACLJA IN DRUGE STORITVE. DJLO, SONČNA UUU7,32S0 ROGA* ŠKASlATtNA ZDRAVSTVENI TEHNIK 20MI ASlSTEI^T-M/t AStSTENCAZOSDSIRAVM-a).DOUlČENČAS. 1ZUESECEVJQ.7iDN;JA»Č ZAIM . ZASEBNA ZOBNA DROINACUA, CHJSKA CESTA 7.ROGAŠKA SUT1NA KOZMETIČNI HHNIK KOZMEnČAR. MASER • M/t DOD V KDZMfnt f&i SALONU. OBD S STHANKAMl' OOU)ČEN ČAS. 3 MESECE. II.TiOOB; KDZMETM AfflOOnA PODJETJE ZA PROIZVDOMJO IN PROMETS KOZ-MET1&ID KEMIČNIMI IN KOVINSKO KASTIČNMf IZDELKI. DO.Dv ROGAŠKA SUT1IA, ISlffiČEVA UUCA 54.32^ ROGAŠKA ^TINA KEMIJSKI HHNJK IZDODVALEC POUZDEU0V. M^'OEU) V PR» IZVOOKJL IZDOAVA KD2MET1CN» mm. DOIDČBI ČAS. 3 MESES. ^.7.2988; KOZMETIKA AFRODRA PODJETJE ZA PROIZVODUM IN PROMET SKDZMETIČNO KEMIČNIMI IN KDV1NSKD PljISit NIM IZDEUa Di] JL ROGAŠKA SIATINA. UOR^ VA UUCA M. 32SD ROGAŠKA SLARNA KOMERCIAUST TERENSn ZASTI^IK ZA ZHJŠČNONESOVALNE IZIEXE • DBD V ŠMARJiU PRI JEL^ • N^t TERaSKA nODAJA ZEUŠČNONEGOVALNIK IZDHKOV. OaO POT^ NA TEROftI PO GOSPa 0HSTV1H. lUER S VRŠI PROSTAVREV IN SVE> TOVANJE PRI OPDRABI SAMIH IZDEKOV: LDtiN ČAS. a7J008:MlNOTRAK TRGOVINA« ZASTOPSTVO. DJ) J3.Ui;6UANA. TRŽAŠKA CESTA AlIDOOUUBUUfA GRAFIČNI D8UK0VALEC POMOČNIK 6RARČNEGA D8ÜX0VALCA Ufi: OeUKOVANJE Tismi IN PRIPRAVA ZA RSK OOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 26.7i60^ KOZMERKA AFRODTA PODJETJE ZA PROIZVDOIUO IN PROMET SKDZMm^KEHČHMI IN MMNSXD Pli^ NIMI iZDEUa. DJ)J3. R06AŠKASIAT1NA, KlORlä-VAIIUCA 54.32S0R08AŠKASUT1NA INŽENIR GRADBENIŠTVA VO(UAGRU«IŠČA-N^VOOEfUOEL NAGRAD BfŠČU. DOtOČEN ČAS. 6 MESECEV. 24.7iOD8: JAJ^ TR80VMA. PR0J7VD0MJA W STDRRVE. D.ajLlAŠE IB. 3241 PODPLAT PROFESOR KUVVIRJA UČTTEUKUVnJA POUČEVANJE OAVIRJA IN KOREPETTRANJE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 47iOOB: JAVK VZ60,NIIM2D8RAŽEVALNr2AVOO GLASBENA ŠDU ROGAŠKA SLATINA. KIVSČEVA UUCA 28 A. 331 ROGAŠKA SLARNA PROFESOR GLASBENE VZGOJE PREDKETM UČTTEU GLASBENE VZSOJE • M/t POUČEVAUE OASSENE VZBOA V DSNOVM ŠOJ TER V00ENJE0P2 IN MPl NEDOLDČ» ČAS. 4.7J068; JAVNI VZGOJMMZOBRAäVALIII ZAVOD 8. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLARNA. UUCA KOZ-JAN»EGAODREDA 4.32» ROGAŠKASLARNA PROFESOR GOSPODINJSTVA učnai 8DSP(KKMJS7VA • li^' POUČEVANJE GDSPODUUSTVA. OQID^ ČAS. ^2 MESECEV. Z.7iOB8.'OSNOVNA ŠOIA ŠMAfiJE PRI JEliAH. VEGOVA UUCA 26.3240 ŠMARJE PRI JaŠAH PROFESOR MATEMATIKE UČREU MATEMATIKE IN KEMUE • M/t POUČ& VAN^ MATEMATIKE IN KEliHJE. DOLOČEN ČAS, t2 MESECEV, 2.7iOOS: OSNOVNA ŠOU ŠMARJE PRI JEliA». VEGOVA UUCA 28.3240 ŠMARJE PRI JBŠAH DIPLOMIRANI IKŽENIR STROJNIŠTVA (VS) RAČUNALNIČAR • ORGANIZATOR • M/t ORGANi-ZATOR II^ORMAOISKE D&JAVNOSR HA ŠOU DOLOCSI ČAS. 12 MESECEV. 4.7^ MVM VZGOJNO^ZDflRA^ALNI ZAVOD 1 OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SUTINA. UUCA KOZJMSKEGA OOREOA 4.3250 ROGAŠKA SIATHA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST OHtEKTORMAUmOAJE M/t VODEUE MALOPRODAJE. DOLOÖN ČfiS. 6 MESECEV. 24.7.2808; JAGfffiS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. aOJLlAŠE 18.3241 PODPLAT MiVELEMJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK 8 IN C KAT IN POMOŽM GRADBENI OE* LAVEC • M/t VOZNW 8 !N C KAl n POMOŽNI ORAOBENI KLAVEC.' DtlDČEN ČAS. 13.7iOQ8; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH. Si. aOUAN 168.332BŠOŠTAA1 DELAVEC BREZ POKUCA NATAKAR • M/t POMOČ PRI ST1KŽBL DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 24.7iOn: BAR 'BROGEV GITA RAMŠAK S.P. GABERKE lOl. 332S ŠOŠTANJ ČISRUU-OEU2VNO MESTU VELENJE-N^^bŠČE. NJE. OOLOČEN ČAS. 10 MESELIV. 2.72008: m ECO CENTS) POOiETJE ZA BMIDŠIS SRffifTVE. MEDNAROOWMimT%.TBGDV1HO HOSTALE SnWfTVl 0.0.0. STE SIE 26. ^BOO LIUBLIANA POMOŽNI DEUVEC ÖSTHXA-M/t 0ŠČEHJE RESTAVRACUSKifi m SRMV IN DKOUCt NEDOLOŠN ČAS. 7.7i008: ANTON ZVDNE ŠTOSttAN SJt 60SnUI& HOTEU ŠTOflMAN. RIMSKA CESTA ia 3311 Š»PETER V SAVUUSKIODUNI NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO z\n) ViUilLEC • M/t VARJEUE ŽELHNIH KONSmJK-CU. OOUtČEN ČAS. 1 MESEC, 13.7.2008; KD TD» KOVMAfiSTVO NOE OJEROJIIP. ŽAROVA ^TA 21.3320 VELENJE TISKARSKI DELAVEC TISKAR. M/t PRIPRAVA ZA nSK fN POSTAVITEV RSKA. CDEUVA Sn.TTSK NA TKSTH. Smr nSH TAMPO TISK. TlSKSnESUKAČIDOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 1072888; RISALM BIRO lAGLE'. KSENUAi£SJAKSP.EFENK0VAl^A3A 3328 VELENJE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA POMOČ IN OSKRBA STAREJŠI» NA DOMU. M/t mmK FREDI TAJNSEK S.P. PREŠERNOVA ttstkiKm^mii VOQJA IZMENE M/l' VOOiA mm DNEVND RAZPOREJA OeiAVCE V IZMEJii NA KLOVNA STA. NA NOVO UPOSIM D^VCE V PROITV:^ m POSTOPOMA UVAJA V DaO PA STROJIK ODGOVOREN Jč ZA SIRUCOVW PflIPflAVO HA' TPIAU DOLOČEN ČAS. 3 MESUt 4.7.2008.' ism. poqjet^ za mm izkuov iz KOVINC IN ?lASnKE O.aO. Pflao^ €E$TA 1. 3320VEIEIUE OEIAVEC V PBODVOOHJI • M/2: DELAVIC OPRA-VDA MANJ ZAifTEVNA IN POMOŽNA OEIA PRI STR^H 2A PROfZVDONJO EMSTAVNIfI W1B: KOV IZ PIASDCNIM MAS. 80T0VE IZDEIX£ ClSTI W PRIPBAVUA ZA EMOAURAKiE, VIZUAINO KCKTROLiflA iBHXl M IZIOCA NEUSTRESIE V PRSIE) VODJI IZMENE ^ DOlDiOl ČAS. 3 MESE ca l.Um LEPIAST, PODJH^JE ZA IZDELAVO (Z* OELiOlV 12 KOVWE IN PLASHKE D.D.O. PRELOŠKA C£STA1.33Z0Va£HJ£ VDZMK rOVDRKfiA VOZILA M/l VOZNIK m VQRNE5A VOZILA. NESOtDČBI tk. 2.7(2086; SKAZA THANS. AVUHVEVOZNI^ • OKRt^-VALNCA TReO\GNS(£ STWrTVl PHB SKAZA Sf.GABUXE 309.3325 ^AU VOZNR TOVORNEGA VOZIIA • M/t' VOZNIK TU* V0RN!6A VQZIIA. NEODLOČEN ČAS. 2.7.2003: SKAZA TRANS. AV^Pi^EVOZNiŠTVO • DKflEPČE VALNICA. T1tG0VIN»E STOROVE. POER SKAZA Sf^ GABORE 309,3325 äl^AMJ VfflüAL£CQROOU MO^ MENJAVE OROOU NA AnOMATIH ZA IZDELAVO STIROPORNE CMBA1A2E iN MANJ^ VZDRŽEVALNA OfLA NAOflOOJIH.' OG LOftN CAS. 3 MESECE, l7iQH: 6DRCWE I.PX. INVAUOSKD POOJETMSKICEVTK. O.D.D. fm ZjWKA CESTA 12.3S03 ßORErüEm^ KUHAR POMOČNIK KUHARJA M/Ž: POMOČ V KUHUUl PRIPRAVA SOIAT IN SLADIC. NEOOLi3ČCN ČAS. 7.?iHie: ANTtN ZVONE ^DRMAN S.P. • GOSTU-NE WTEU §TORMAN. RIMSKA C£STA 10. 3311 ^PÜBVSAVmiSKlOOLlNI MIHAR Wl KUHANA MAUC. A LA tm. PRIPRAVA HLAOND TOPUH BIfEJ». NEDOL!^ ČAS 7.7iOOB; ANKIN ZVONE NORMAN S.P. • Gfr SmM HOTUJ SiDRtkAN. RNSXA CESTA 1(1.3311 äHmBiVSAVIlüSkiDDLJNI NATAKAR NATAKAR • STRäBA JEDJ W PUAČ. leOia tin ČAS. 7.7J008; AlfTON ZVONE ^RMAN S.P. • COSTILNE- MOTBJ §TGRMAN. RIMSKA CESTA TO. 3$)t^PeTERVSAVINJSU00UNI FRIZER FRIZER M/l FRIZERSKA IN OSTALA OEIA DO LDČOI ČAS. 12 MESECEV. 27.7in8: FRIZERSKI mw PEIER smjNß. PETER P0PR2EN. Si. K10HIČEVACEnAZB.332D VELENJE KMHERGULJST lEREKSß ZASTOPNIK ZA ZHJ^ÖIONESOVAlJfE IZDELKE • M/l TERENSKA PROOAJA 2U$ČNDNE' GOVALNIHIZDOKOV. DELO POTEKA NATIRENU PO SDSPODMSTVIK. KJER SE VRä PREDSTAVITEV \H SVETOVANJE Pß UPORABI SAMIH (ZDEiKUV: NE DOLOČEN ČAS. 23.7.2008: MlNOTltAOE TR^NA IN ZASTOPSTW. 0J!J3. UUBUANA. THŽAk« CESTA 411000 UUBLJMA PftODAJALfC ZASTOPNIK- M/l' aiRANJE NMniČIl Pfll ZNANIH nmi ZA OBJAVE iN OGLASE V mSUKTU PD& JETJA: PIRŠ, POTROSM^ VODNIK. DELO JE TE* RENSKO NA DOMt^COJA. MOZUUA. VQENJA: DOLOČEN ČAS, 3 MESECI 6.7J008; SIO^^NSKA KNJIGA 0J7.0. PODJETJE ZA PftOOAJD iN DIS TRIBJCUO OLÜG, SVETOVANJE LN ZALi^^NlilTVO, STE6NE3. lOQQUUBUANA ELIKTROTEJINIK ENERGETIK MDNTIfl HlAOIimH NAPRAV . BEKTRO • K/l' DPRAVUAILI MONTAŽNIH IN SERVSERSKIH ELEKTRO DEL NA HAOILN« NAPRAVAH IN m PLDTNIK ČRPALKAH: NEDOLOČEN ČA& 177J088: TEHNONLAO DRUŽBA ZA PROCVOONJa TR6ÜW NO IN STORITVE O.aO. R^ OB PAKI1 3327 ŠMARTNO DBPMI RAČUNALMIŠKI TEHNIK TEHNIKI ASISTENT NA roOROČJU PODPORE UP& RABNiKOM ifVl TESTIRANJE LASTNE PROGRAMSKE OPREME. IZDQAVA TESTOSE'-OV. PISARJE NAVODIL ZA üPtffiABD. POMOČ LIPORAONIKOM. IPD; NEDOLOČEN ČAS. i.7JOQ0; PIA fNFORMA. CUSXI SISTEMI IN STDflITVE. aOJI. EFENKOVA CESTA 61,3320 VELiNJE PROBRAMER • BAZVIJA LN (ZOEUiJE m GRiUKKD mm PROGRAMIRA OROOJA ZA POOPOftfi RAZVOJU PROGRAMSKE OPREME IZVAJA PRlERAMOtSKA OEIA PO POGODBAH IN NAROČILIH Z UPORABO STRUKTURNA m GRAKSkEGA MVA. RA^JNAIMŠKIK AlGORa-MOV IN PODATKOVNIH BAZ. IPO; mtOi ČAS. 6 MESECEV. PIA INFORMACUSKI SISTEMI IN STORITVE, m. EFSIKOVA CESTA BI. 3320 VELENJE TEHNIČNI mm NA PODROČJU PODPORE UPORABNIKOM • M/l IZBRANI XANDIOAT SE BO NA TEM OaOVKH MESTU SREČAL S TESTVARJEM LA5TNE PROGRAMSKE OFR^ IZKLAVO TEP CASE'43V. ftSAfUm NAW)OIL ZA 0PORA80. POMOČJO UPORABNIKOM. IPD.: DOiDČ» ČAS, 6 MESECEV. 4.7iOOa; PIA INR)RMACUSU SISTEMI IN STOffTVE. O.OJL EFENKOVA CESTA 61.3320 vaituE ZDRAVSTVENI TiKNlK POMf^lK V VETERINARSKI BOUlIO M/l POMOČ V AMBUlUm STERlUZAOil KIRURŠKI SOBI. SraEJM PAQENTDV. POMOČ Pfll OSKRBI PAOENTDV: DXDČ(N ČAS. 12 MESECEV. a.7iOOB: TOPLICA CENTER ZASlRAVUENjEŽIVAUHLAN MATKO, SAMOSTOJNI M.VTT.MEO. TOPOI^ICA 1E.3325TV0dlCA EKONOMSKI TIKNIK PftOOAJALE V JBKtK TRGOVINI - M/l PRODAJALE V TEHNIČNI TRGOVHL fEDDLDČEN ČAS, 9.7J008: TERMO SHOP DM. TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TlffLOTNO IN HLASONO TIMDUL CESTA TAL£EV i 3320 VELEKiE IN^Nin jbVILSKE TEHWÜ1061 JE VODJA PROIZVDOKIE- M/l USKLAJUJE PROCV& ONE KAPAOTETEIN PIANE PflDtZVDDUE Z NARa ČIU. ZAGOTOVI PLANSKO IZVEDBO NALOa NAO ZORUJE POTEK IN IZVAJANJE OEL KAKOVOSTNO INKOUČLNSKa PO POTREBI ÖS^ ZELENJAVO ZA PREDELAVO IN PAK1RAIÜE. ZAGOTAVUA DNEVNO NABAVO ZElflUAVE; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 7.7JQ6I: VEGEFM. PREKUVA IN PAMRANJf SVEŽE ZELENJAVE Oiia. KOSTKA CESTA 66 a 3320 VELENJE inženir račukainjštva SISTEMSKI INŽENIR fiVl MOSE AU VSAJ NAPRE* DHtEŠI MSCP. PREONOSn IMAJO KANOTATIZ KUSNJAMI IZ POOROCJA SISTEMS»3 MTEGRAOn NA MS PLATTORMt DOLDttN ČAS. 12 MESECEV, lUm TBENDNET 0.0X. RAČUNALNIŠKI H^ MRW&. SLANDROVA CESTA B A 3320 VEifU univerzitetna izobrazba UČTTEU niSA - M/l POUČEVANJE PLESA. OIXI^ ČEN ČAS, 4.7.2006: GLASBENA ŠOLA F^AN KORUN KOŽnJSKI VELENJE. JENKOVA CESTA 4. 3320 VELENJE diplomirani ekonomist (v3) OftGANlZATDR POSLDVMUNFORMAOISKIH m KOV • LlUAJAfU STRANK. OEU) S PANTHE ONOM ^ DOLOČEN ČAS, 12 MKKEV. &.7JB0fl: TRENDNET DJ3D. RAČUNALMSKI INŽfMRING. ŠLANDROVA CESTA B A. 332Q VELENJE profesor sldveničihe UCmJ SLOVENŠČINE m M&i^NE M/l UÖ-TEU SLWENSÖNE IN ANGLEŽ DOlOČnČAS. 11 lASECEV. nmk OSNOVNA SOiA BRATtIV LfItNJA. ŠMARTNO 08 m 117.33?7 SlIARTM 08 PAK) profesorangliščine U&TEU ANGLEŠČINE IN nem&ni • m/l UČV THi ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 4.7.201»: OSNOVNA SOU 8RATDV LHONJA. ŠMARTNO 06 PAK1117.3327 ŠMARTNO OBPUI profesor matematik£ UČnaJ MATEMATIKE IN RAČUNALNIKAR OBGA^ NIZATOR INRMMACUSHH DELAVNOSTI M/l UČmu MATIMATIKE IN flAČUNALXB(AR ORG^ NIZATDR INFDRttAQJSMH DEJAVNOSTI ODLOČEN ČA2. 12 MESECEV, 4.7iOI3B: OSNOVNA SOIA BRATOV LFONJA. imm OB PAK1 117.3327 Šmartno ob ^ profuch^ glasbene vzgoje UČnEUGLASOENE VZGO^M/lUČnOl GUS^ NE VZGOJE D010ÖN ČAS. 12 MESECEV. 4.7J008.' OSNOVNA ^ BRATOV LfTUJA. ŠMARTNO OB PAK1117.3327 ŠMARTNO DR PAKI profesor razrednega poljka UČrmJ RAZRESNEGA POUKA AVl Lf&TlUFLA» ZREDNEGA POLKA. DOLOČEN ČAi U MESECEV. 4.7iD08: OSNOVNA ŠOLA 8RAT0V lETOKlA. ŠMMTTNO 08 PAK1117.3327 ŠMARTNOOBPAKI umverzrrrrni diplomirani pravnik Vl^l SVETOVALEC ZA PRAVNE ZADEVE • M/l VODBUE IN ODLOČANJE V ZAHTEVNIH UPRAVMH POSTDPttH. VODENJE NAiZAHTEVNElŠlH UPRAV- nih POSTOPKOV. SODELOVANJE PRI OBUKOVAKIU SISTEMSKIH RE^TEV: NOOLOČEN ČA^ 7.72086: OBČINA ŠOŠTANJ. 7R8 SVOBODE IZ 3325 Ša ŠTANJ AKADEMSKI GLASBENIK V10L0ČEL15T UČfTEU VIOLONČELA - AVl POUČEVARK VKION-ČELA. DOLOČBI ČAS. 47^008: GLASBENA ŠttA FRAN KOIMI KOŽEUSKIVELERIE JENKOVA CE> STA4.3320VEIBUE AKADEMSKI GLASBENIK KONTRA» BASIST UČfTEU KONTRABASA • M/l POUČEVANJE KOJ^ TRABASA. DOLOČEN ČAS. 4.7iOQB: GLASBENA ŠOLA PRM KORUN KOŽELfSKI VElENJE. JENKOVA a5TA4,3320mBU£ AKADEMSKI GUSB£NIK PIAVTTST UČfTEU AAVTE M/l* POUČEVARIE RAVTE DOLOCEN ČAS. i7i008: GLA9ENA ŠOU FRAN K08UN KOŽEUSn VELENJE JENKOVA CESU 4. 3320VEUNJE AKADEMSKI GUSBENIK ORGLAVEC ucreu orbel • Wl poličevakle ORGa. doliv čen čas.4.7ihe: glasbena šola rian kdrun Kohuaa vmiE. jokova csta 4.3320 velerje učnoj ORSa • M/l POUČEVANJE ORGa. DOLOČEN ČAS,4.7.2B0B: GLASENA ŠOU BMi HSRUN KOŽELJSKl VELENJA JENKOVA CESTA 4, 3320 VELERJE AKADEMSKI GLASBENIK PIANIST UČfTEU KLAVIRJA • U/h POUČEVANJE lOAVIRJA. ODLOČEN ČAS. GLASBENA ŠOU fflAN KORUN KGŽELJSKI VIWLR. JOIKOVA CESTA 4. 3320 VELERJE AKADEMSKI 6LASBEWK TOLKALEC UCmi TOU(AL • M/l POUČEVAfU WAL, DOLOČEN ČAS, iUm GLASBENA ŠOU RIAN KORUN KOŽEUSKI VELERJE JENKOVA CESTA 4. 3320VEURIE AKADEMSKI GUSBENIK ZA PETJE UČfTEU PETJA M/l'POUČEVARIE PETJA. DOia ČEN ČAS. UiSBB: GLASBENA ŠOU FRAN KORLM KO&jSXI VOEMJl JENKOVA CESTA 4. m VQERJE AKADEMSKI GlASUNIK SAKSOFONIST UČmU SAKSOFONA • A^l POUČEVANJE SAKSOFONA. DOUlČEN ČAS. 4.7J008: GUSBENA ŠOLA FRAN KKUIN KOŽEUSKI VEUNJE. ^KKOVA CESTA 4.3326 VELERIE AKADEMSKI GULSBENLK KITARIST UČfTEU l?TARE M/l PDJČEVAttJE KITARE. DOLOČEN ČAS. 4.7i00a; GLASBENA ŠOU FRAN KORUN KJ&LISKI VaEUE. JDIKOVA CESTA 4. 3320 ^^LBUE AKADEMSKI GUSBENIK V10UNIST UCHEU WUNE • H/l POUČEVARIE SUUIE. DOLOČBI ČAS. i.Um GIASBBIA šou FRAN KMUN KOŽEUSn VELERIE. JENKOVA CESTA 4. 3320VFIERI!_ UE ŽALEC 0$w3\mosoim izobrazba POMOČNIK PRI DOU • liVl' POMOČ PRI Kft& VSKO KLEPARSKIH STOflfTVAH. OOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 27.7JDOB: STAVBNO KLfPjUiSTVO IN KROVSTVO, JANKO DEŽELAK SP.. RAKOVUE 33. 33L4BRASU)VČE MONT^ UISTALUU OGREVAJliE Dl VDOOVOO-kV 1 MONTAŽA »STALACU (OGREVANJE. VOOOVOa PREZHAČEVAIU) PO TERENU, NEDOLDÜSI ČAS. IB.9100S: 60ZWKAR MONTAŽA. TRGOVINA IN INŽENIRING OM. NOVI DOM 26.142S TRBOVUE DELAVEC BREZ POKLICA STREŽBA IN PRODAJA PUAČ M/l STKEŽ8A PUAČ. OOLOČEN ČAS. 3 MESKE. 1L7i008: DNEVNI BAR HAU CNACSOfälSJ^.. VR8JE4S.331D ŽALE STREŽBA M/lSTBÖHAPUAä IN HRANE. DQUV ČEN ČAS. 3 MESECI 4.72008; PtZS^UA ZANZIBAR. U7ERIN6. UDUA REPAS. S.P. KALE 2.3311 ŠEMPETER VSAVINJSaOOUNI KROVEC* M/l POMOŽNA DELA m 08N0VISTR& IN OSTREŠU, DOLOČEN ČAS. i MESECEV. VWi: TESAM TESARSTVO. KftOVSTVO, STAVBNO Kli-PARSTVa ZAKUUOA DEU V GRADBEMŠTVU. TT»IV1NA D.D.D. POfffiOR t K 3304 tittw NATMAR H/i: TOČERIE PUAt ČIŠČENJE P& SLOVMH IN POMOŽNM PROSTIHIOV. NEDOLOČEN ČAS, 1I17JOOS; DNEVNI BUl M TR6fiVtNA SEBI TAVČAR SREDA S.P. ZGDflRIE SRUŠOVUE 18. 3311 ŠEMPETER V SAVIIUSXIDOLJNI POMOČMK V Mn!AŽ). M/l POMOČ Pfll MONTAŽI STROJUH UtSTALACU NA RAZUČNlHOBJEKna NEOOLiSČEN ČAS. 17.2008; GOZNKAR MONTAŽA. TflGOVUA IN INŽENIRMG DJIJ]. NCM DOM 26. 1429 TRBOVUE STAVBNI KUPAR STAV8NI KLEPAR KROVEC-M/l KLiPiU!STVO » KROVSTVD. NED0LDČ8I ČAS. 27.7iOOB: STAVBNO KlEPARSTVO IN KROVSTVa JANKO DEŽELAK $.P. RAKOVUE 33,3314 BHASlOVft MESAR-S£KAČ MESAR M/l PRODAJA MESA. KDOUlČBI ČAS. 13.72001' MESARSTVO ČAS. ERV1N ČAS. S.P. SA* VWSKA CESTA 77.3310ŽALEC sukoplfskar SUKOPLESKAR . M/l SUKSHESKARSCA OEIA. DOU)ČEN ČAS. 5 ME^. 24.7.2008: DAjl-ZAM. STORITVE M TRSOVm. D.OJ). MATKf 73.33^2 PREBOLD sred4ua poklicna izobrazba VZDR^iUE VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV ^ DOLD&N ČAS. MESESV. lUm LAMEX S.R.D.. P0113ČNA 1$. 93S21TIMAČE. Rt PUBUKA SU)VASKA PCSRUiNICA ZA W2ENIRW& IN'ffiGOVlND STARŠI IffiŠRJA A 2205 STARŠE STRO^MIItHNIK NASTA\UALEC IN OPEHATER NA CNC STROJIH • NASIAVUANJE LN POSLUŽEVARJE CNC STROJEV. KEDOLOČn ČAS. I9.7i008: 8ASTL-ßSUKTDfl PROUvroW TTKOVSKO PODJETJE DJ)i). LOČCAOO SAV3RJI38 A 3313 P0UEU KOMERQAUST NA TERENU - M/l UM^OAUST na terenu in v pisarni prooaja m kontak-tiraiu s kupci gotočen čas. 6 ifisecev. 4.72001; krois in smovl zastopstva, tr-gffi^na in servis, 0j3.o. arja vas 102.3301 petrovCe SmSi U/l SERVISIRANJI M(WTAŽAS7H> JEV ZA htESN&PflEDEiOVALM MDUSTRUO, OOU^ ča ČAS. fi HES8:EV. i7iODS: KROIS M SINOVI, ZASTOPSTVA. TRGOVINA IN SERVIS. D JI.O. AfUA VAS 102.3301PEIBOVČE KONTKOLOfl NATFiNIČNIH PREGLEDIH - M/l TE^ NIČNI PJIEGLEDI MOTORNIH VOZIL NEOftOČEN ČAS. 4.72006; AVTDKONTROL TEHNIČNI PREäi-OL TRGOVINA TRANSPOffT IN STORITVE. O.OiL I^AMAUV01.3310 ŽALEC RAČUNALNIŠKI TEHNIK RAZVUALKERP ISŠfTEV. M/l PROBRAMSARJE MICROSOFT NAVISIORA AU DRUGIH POSLOVNIH REŠOEV. NEDtADČEN t^ 11,72008.* EUROCDM RA^JNALNIŠKI INŽENIRIN6. 0.0.0. IfVEC 56. 3301PETROVČE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) PfltffiAJM SVnOVALE • M/l MCTIVIIO tSKANJE Dl PRIOOBIVARIE NOVnSTRMK. PfltPRAVA NUD8 ZARE^ »LffAHJE POOOOB. SVETOVA RJE STHANKAM. VZIffiŽFVARIE RAZVUARJE N PO^buakje DONOSOV Z OBSTOJEČIMI STKA» KAM!. IPD.: DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 11.72006: EUROCDM RAČUNjUNISH INŽENIRING, D.OJL. lEVEC 56.3301 PETROVČE UNrVERZTTHlill DIPLOMIRANI EKONOMIST SVETOVALEC Ef^ flESflEV S>eOVARIE NA PODROČJU ERP RE$ffEV ZA PROIZVODNI OB: ANALIZA DOKUMENTACUl PflO^ iN ZAHTEV ZA UČINKOVfTO VPEUAVO nove I^LOVNE TVl IZDEUUA PREOL060VZA miSAHJE PR& CESOV TER USKLADITEV LE TEH Z NAROČNtKDM. IZVEDBA DELAVNIC S PRIKAZttl PflEOlJttANW S STANDARDNIMI FUNKCSONALMSTMI MS DYNAMICS NAV Z NAROČNIKOVIMI POOATKI IN DOKUMENTI TESTIRARft NASTAVITEV IN RAZSUTIH REŠITEV. IZVEtSA USPOSABUARUKUUČ* NIH UPQRUNIKQV. PODPORA UPORABNIKOM NA LOKACUl 08 ZAČETKU oeu V ŽIVO. VZOflŽEVA NJE. razvuiuue A POeiABUARJE DONOSOV Z OBSTOJEČIMI STRANKAM, SOOELOVAKfE S PREDLOGI PRI OOPOUUEVANJLf PONUDBE PODJETJA GLSIEMA POTREBESTRANK.. (VSE NAVEDENO ZA PODROČJE PflOIZVOORIEI. IPO, NEDOLDČER ČAS. 11.7.20«: EUROCOM RA&NAUläKI MŽDMING. o.aa.L£VECse.3S0i PETROVČE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST PEMATTUJE ZmAVM« Sf^EGAUST PEDIATER AU SPECUUST ŠOLSKE MEDIQK AU SPEOAUST OftUŽlRSKE MEDflaNE M/lZDRAWUKVPREVENTIVMINn^ RATIVNIAMBUUNH. NBIOLOČEN ČAS. DISPANZER ZA ZDRAVSTVENO VMSTVO OTROK IN MlAOOSTNIKOV DO.O.. PRE^RNOVA UUCA 6, 3310 ŽALEC Ob SO-letnici osnovne šole Učenci, ki smo pred 50 leti obiskovali Osnovno Solo Pranja Malgaja Smtjur, ki bo prihodnje leto praznovala lOO-ietnico, smo se odJo^, da se srečamo in obudimo spomine. Kar v veiikfim Številu smo se zbrali in obiskali nekaj zanimivih točk. ki s jih v šentjuiju z zanimanjem predajo tudi tujci, predvsem muzej Klfriik in hi§o skladateljev ipavcev v Z^rajem trgu. Še posebej smo biil veseli sprejema ravnatelja Marjana Gradišnika in njegovega pomoöuka Iva Bro-dB}ä v kili, $ta nam jo tudi ra^cazala. Marsikaj se je spremenilo v teh letihr predvsem so zda) uälnlce sodobno oprem« Ijene, imajo pa tudi lepo urejeno šolsko knjižnico. Šola ima tudi zdeno ekozastavo, saj jim ni vseeno« kaj se d<^ja z naSim planetom. Po klepetu z ravnat^jem smo obujali spomine in strogost na^h že preminulih učiteljev. A smo jim hvaležni, da so nam pokazali pravo pot in smo vsi uspeü in dosegli zastavljene cüje. V večnamenskem pmstoru smo se za spomin tui^ fotogiWirali, zatem pa se posedli v gosd^ Bohort, kjCT sca se nam pridružila dva Se živeča uätdja Oto Pungartnik in Miha Iskra, s katerima smo nato obujali ^mine na stare šolske dol Obujali smo jih tudi ob domlsU-d ene od naSih sošolk, lo se je pripeljala s starim kolesom, oblečena nekdanjim časom primemo in s torbo čez ramo pred šolo in nas od srca nasmejala. MARUA AUŽNER Zlctoporoima Psvte in Mftt^ s prKtma, vmikoo» UoDom in Masažam Njuna zlata skupna leta Pred nedavnim sta fi po 50 letih skupnega življenja ponovno izmenjala poročna prstana in si obljubila zvestobo v domači tami cerkvi Matija in Pavla Kelenc iz Braslovč. Lep sončen dan, njuni najbližji, sorodniki in prijatelji so se veselili s siavljencema, ki kar nista mogla verjeti, da sta po letih garan|a, skrbi za dom» družino ... dočakala zavidanja vreden jubilej. »NaSla« sta se na Zovneku, kjer je imela zadruga svo* ja pol^ Pavla je prišla za boljSim kosom kruha iz na-zarskih Dobn?v^, Matija je iz prekmurske ravnice »pripeljalo« v Savinjsko dolino postavljanje hmeljskih žičnic. Ustvahla sta si družino, v kateri sta se rodili Tat^-na in Sonja. Skib zanju in ždja> da bi st ustvarila svojo streho nad glavo, sta ju je večkrat opomnili, da zna biti ävljenje vse pr^ kot pesem. Cft» obujanju spominov na leca> ko }u je ura opominjala, da ju čakajo delovne obveznosti, se jima kar miio stožL Pavla je dočakala zasluženo pok<^nino kot delavka v Ibvami nogavic Polzela. Matija pa kot traktorist v zadrug. Še danes ne mirujeta in tako kot mnogi upokojenci pravita, da za kakšne »priboljSke«. kot so i^eti aH potepanja, nimata Časa. ^Iravje jima za zdaj še kolikor toliko služi. Želita si, da bi vsaj tako ostalo $e dolgo. Hčeri in vnuka Matjaž ter Leon si želijo, da bi si ata in mama vzela veliko več Časa »a^ in u^ala £vljenje z v^o žlico, To si zaslužila, kar med dru^ dokazujejo zgarane roke in predvsem sadovi njunega dela. PT Učenci in učitelji po 50 letih Srečali so se nekateri učenci, ki so zaključili osnovno Solo v Grižah pred SO leti. Na srečanje so povabili tudi svoje nekdanje učitelje. Organizator je bii Jože JanČiČ, ki je sicer nepogrešljiv v vrstah Godbe Uboje in med zabukovšklmi planinci, kjer je tudi že več let predsednik druStva. Povedal je, da je bilo v njihovem razredu le 14 učencev in da so osmi razred zaradi pomanjkanja prostora obiskovali v prostorih župniŠČa. Posebni pa so bili tudi zaradi prevlade dekJel, saj sta bila v razredu le dva fanta. Od učencev so se srečanja, poleg Jožeta Jančiča, udeležili še Amalija Kotnik, Kunigunda Kos, Romana Bormann, Anica Zupane in Anita Zupane. Od učiteljev pa so na srečanje prišli vedno mladosten in nadvse aktiven Janez Meglič. Ema KremenSek. Ida Komik • Ocvirk in fvan Centrih. Za spomin na tokratno srečanje so vsi prejeli spominsko darilo • keramični lonček z sliko razreda. DN Jože Zupane je vfotoiitrinku u Rima domisolno povezal sodobnost s preteklostjo. Foto natečaj TRAVEL roiogrvr««! m FOTO Ph2^3ijerno popooMSKB nm)gT7n|e IZ f^sKTwi am raznolikost običajev in naval Ocei^li bomo tehnično dovršenost ftitografije m izvirnost vendar ne nu^ vteoiz^KKBdju. Fotografije v digrtalni ot^ naj U bile velike vsaj 2544x 1696 piksbv. fct3gra1^.posl8nepopošti,morajabitive8kflvs3i13xY8cin. Vsak teden bomo šbrali dve nejbotjši po vceni komisije, M bosta objavliefii na zadnji strani in spletnih straneh Novega tednika. Natečaj bo trajal od juniia do avgusta 2008. Vseptembnj bonu med vsemi objavljenimi fotografijami podelile tri 1. nagrada - bon v vrednosti 300 EUR 2. nagrada - bon v vrednosti 100 EUR 3. nagrada - bon vvredndsti 50 EUR Za bone lahko v pmdvrednosti material abfoto oprenv n^ FoGsZiXHna Vse ot^av^ fijtogralBe bocki na koncu tudi razstav Fotografija z izjavo pošiljajte na naslov: Novitednik, Prešernova 19, 3000 Celia. s pripisom za FOTO NATEČAJ, ali na ^ekminski naslov lednik@nt4iLsi. Podrobna pravila so na spletni strani www.novrtadnik.com Ime'sipnlinek Naslov Podpisani potrjujem, da sa strini«n s pogoji foto natečaje. m Sc.51 -1.fiiliJ2008