Naš raz go v or - o
Sodelovanju s Semperitom
Po podpisu pogodbe o sodelovanju s Semperitom smo v našem glasilu obljubili, da vas bomo kolikor se le da tekoče obveščali o poteku del pri uresničitvi načrtov.
Tokrat smo za razgovor poprosili Draga Smodiša, dipl. inž. Rad je odgovoril na postavljena vprašanja in povedal naslednje:
IKMirienari
LETO VIII. — ŠTEVILKA 9.
Kranj, 18. maj 1968
Tudi letos organiziramo letovanje
na Češkoslovaškem
Izmenjava letovalcev med našim in gumarskim podjetjem Matador iz Bratislave postaja tradicija. Zato je prav, če zapišemo nekaj več o tem sodelovanju, ki že presega običajne poslovne stike. Prvi razgovori so bili vzpostavljeni že leta 1966 na .pobudo sindikalne organizacije Matador, ki je želela organizirati rekreacijo svojih delavcev v Jugoslaviji.
Ko sem nedavno potoval po tej državi in se pogovarjal z različnimi ljudmi, jih povprašal, zakaj so toliko navdušeni za obisk v Jugoslaviji, so mi skoraj enoglasno dejali: »Jugoslovani so naš bratski narod, gostoljuben do vsakogar, ki goji enaka čustva do njega in so uporni proti tistim, ki si ga želi ekonomsko ali politično podrediti.« Naši. uspehi tako na zunanjepolitičnem in na gospodarS’kem področju so za njih dokaz o sposobnostih naših narodov, da neodvisno in mirno živijo.
Pri tem seveda ne pozabijo omeniti naših prirodnih lepot.
Za letos smo se dogovorili, da ponovno izmenjamo letovanje: iz Matadorja bodo prišli k nam, mi pa vas vabimo, da se udeležite letovanja v CSSR. V naslednjem navajam podroben opis:
Večino 'krajev, kjer -bodo bivali naši letovalci, sem obiskal, zato ni bilo težko sestaviti programa, ki je naslednji: odhod iz Kranja je 30. julija zjutraj z avtobusom V Ljubljano, od koder bo peljal ekspresni vlak preko Maribora, Dunaja do Bratislave. Prihod v Bratislavo je predviden ob 23. uri.
Tam bodo letovalci večerjali in prenočili. Drugi dan, to je 31. julija, je odhod z avtobusom v 340 kilometrov oddaljene Tatre, kamor bodo letovalci prispeli popoldne in se nastanili v počitniškem domu Slovenka v dvo- in troposteljnih sobah, v katerih je mrzla in topla voda. Sobe so
skyh Toplicah. Daljši postanek in kosilo 'bo nekako v sredini poti v Povožšky Bystricy.
Potovanje po omenjenih krajih je zelo prijetno, saj so ceste dobre, pokrajina pa zelo slikovita. En del spominja na našo Panonijo, drugi pa na našo slikovito
1.	V zvezi s sodelovanjem s Semperitom je delavski svet podjetja sprejel vrsto ukrepov.
Ali bi nam povedali, kako poteka realizacija le-teh?
Osvajanje novega tehnološkega postopka po Semperitovi tehnologiji smo razdelili v itri glavne faze:
—	pripravljalno,
—	uvajalno,
—	fazo redne proizvodnje po novi tehnologiji.
Po izdelanem programu bo trajala pripravljalna faza vse do 1. septembra; v tej fazi morajo hiti izvršena vsa pripravljalna dela in ustvarjeni pogoji za prehod na novo tehnologijo. V jdrugi, uvajalni fazi, ki bo trajala do 31, oktobra, bo že tekla proizvodnja po novi tehnologiji; ta faza bo nekako poizkusna proizvodnja. Redna proizvodnja po novi tehno-'logiid pa bo po dosedanjih predvidevanjih stekla 1. novembra.
Kot pojasnilo k gornji delitvi po fazah moram povedati še naslednje: Prehod ene faze v drugo je pri današnjem režimu politike uvoza ztilo težko točno opredeliti, pri čemer mislim predvsem na možnosti nabave ustreznih surovin. Nadalje se morda zdijo navedeni roki osvajanja nove tehnologije predolgi, vendar moramo upoštevati dejstvo, da nove tehnologije ne bomo mogli »prefoto-grafirati« od Semperita zaradi različnih strojev in naprav in zaradi določenih nujnih odmikov pri recepturah.
3.	Po vrnitvi praktikantov iz Semperita smo izvedeli, da so bili z našo skupino delavcev zelo zadovoljni. Zanima nas, kako prenašajo delovne izkušnje v našo proizvodnjo?
Res je, da nam je vodstvo Semperita sporočilo, da so bili s 6-mesečnim delom skupine naših delavcev zelo zadovoljni. Danes bi težko ocenil, v kakšni meri ti tovariši že prenašajo svoje delovne izkušnje iz Semperita na svoje sodelavce, kajti mnogo stvari moramo še urediti, predno ise bo naš tehnološki postopek približal S amperi tovemu, ki prav takrat nam bodo njihove praktične izkušnje najbolj potrebne. Vsekakor pa upravičeno pričakujemo od njih, da bodo znali in hoteli svoje znanje nesebično prenašati na svoje delovne tovariše.
4.	V sporazumu med Savo in Semperitom je predvideno, da bomo v letu 1968 det proizvodnje tudi izvozili.
Hočete za naše bralce povedati, kaj od tega smo že dosegli, oziroma, ali bodo predvidevanja uresničena?
Po proizvodni pogodbi se je Semperit obvezal, dati Savi letno najmanj za 6 milijonov avstrijskih šilingov mezdnega dela. To mora biti plačano v konvertibilni valuti. Po tej pogodbi bo Semperit dobavil Savi surovine, ta pa bo iz teh izdelovala plašče.
Redna proizvodnja plaščev za Semperit bo v Savi stekla šele, ko bo Semperit potrdil kvaliteto
opremljene z modernim, novim pohištvom. Dom ima lepo urejeno kuhinjo in restavracijo za 50 do 60 oseb.
Z gostitelji je dogovorjeno, da bo potovanje potekalo takole: Bratislava, Pieštany, Trenčen, Po-vožška Byistrica. Ružanberok, Ta-transka Lomnica, s krajšimi postanki. v Pieštanskyh in Trenčyn-
Gorenjsko, ki je tudi stilno in reliefno podoben našim krajem.
Predvideno je, da bodo letovalci preživeli 6 dni v Tatrah, kjer je možno prirejati razne posamične ali skupinske izlete v zelo slikovite Visoke Tatre, oziroma turistične kraje, kot so: Strbske Ple-
(nadaljev. na 6. strani)
Preveč ali premalo sestankov?
Pri nas je poprečno vsak dan en sestanek, seja ali posvetovanje. Pri šestinšestdesetih organih — samoupravnih, političnih in posvetovalnih — to niti ni čudno.
v teh organih »dela« približno pet sto članov, vsak dan popoldan — seje so praviloma ves popoldan — torej »sedi« sedem Sav-čanov na eni izmed sej?
povedal, ali bodo člani razpravljali in odločali, ali samo — kjerkoli sprejeto — formalno potrjevali ali pa bodo poslušali informacije. Zaradi zadnjega pa sem se pravzaprav namenil pisati ta sestavek: mar ne bi bilo bolje informacije posredovati preko našega glasila, informatorja ali zidnega
časopisa ne samo ožjemu krogu članov organov organizacije, temveč vsem delovcem podjetja. Končno imamo pravico do tega. Idejo za tale zapis mi je dal priznani republiški družbeno politični delavec.
Menim, da je vredna premisleka in dejanj.
J. Štular
Drago Smodiš dipl. inž., na delovnem mestu
Je vse to potrebno? Žal je skoraj nemogoče narediti analizo in ugotoviti, o čem vse se na teh sejah, sestankih ali posvetovanjih pogovarjamo in sklepamo.
Bežen pregled dnevnih redov organa družbene politične organizacije pa le kaže, da gre skoraj v polovici primerov za informativne sestanke. Za sestanke, kjer člani dobe raznovrstne informacije: o sklepih višjih organov, o namerah vodstva organizacije itd.
Se enkrat: je vse to potrebno?
Precejšnja nezainteresiranost do družbeno političnega dela v tovarni, na terenu idr. marsikomu ni razumljiva. Z gotovostjo lahko trdim, da je vsaj 30 % sestankov slabo pripravljenih, včasih jih vodijo nepripravljeni ljudje, ne poznajo tehnike vodenja sestanka ali sami ne vedo, kakšen je cilj sestanka. In če vzamemo, da je 30% sestankov informativnih, ta-
komisija pri delu
kih, kjer člani lahko »samo poslušajo«, nato pa gredo domov, postaja počasi bolj jasno, zakaj slaba udeležba na sestankih in tolikšna nezainteresiranost.
Na sestanku dostikrat slišim, da so nekateri neresni, da dostikrat manjkajo na sestankih in da se bo treba z njimi pogovoriti.
Zal, premalokrat slišimo, da bi sklicatelj natančno in nedvoumno
Volitve v organe upravljanja so za nami. Udeležba na volitvah je bila povsem zadovoljiva, tudi volilne komisije so svoje naloge uspešno opravile. V tem času, ko naše glasilo tiskajo, se je že sestal novoizvoljeni delavski svet podjetja na svojo prvo sejo. Imenovali so komisije in odbore podjetja, izvolili svojega predsednika in njegovega namestnika
O novoizvoljenih članih in o tem, kako jim pomagati pri njihovem delu, bo razpravljal še v tem mesecu politični aktiv
Vsem čestitamo k izvolitvi in vsem želimo tudi uspešno delo
2.	Pri Semperita so bili na praksi naši strokovni delavci. Izkušnje, ki so si jih pridobili, prav gotovo s pridom uporabljajo pri realizaciji načrtov za osvajanje Semperitove tehnologije.
Menite, da bi si morali naši strokovni delavci še kaj ogledati in v čem izpopolniti, da bi laže realizirali naloge, ki izhajajo iz dogovora o sodelovanju?
Na strokovno izpopolni) evainje smo poslali v Semperit za krajši ali daljši čas domala vse strokovne sodelavce, ki! so kakorkoli soudeleženi pri osvajanju nove tehnologije. Iz strokovnih poročil, ko so ijiih udeleženci prakse napisali po povratku, je očitno, da so bili vsi s prakso zadovoljni; tudi osebni kontakti, ki so jih naši' sodelavci navezali s svojimi kolegi pri Semperitu, bodo prav gotovo še okrepili medsebojno sodelovanje. Doslej smo izkoristili cca 60 °/o celokupnega razpoložljivega fonda praks. Prepričan sem, da bodo morali -posamezni strokovni delavci še obiskati Semperit in tam razčistiti, oziroma -rešiti nekatere naloge. Program nadaljniih obiskov naših strokovnjakov pri Semperitu še ni izdelan, ker predvidevamo, da bodo le-ti najbolj potrebni, ko bomo pričeli s konkretnim delom, to je s proizvodnjo po novi tehnologiji ter bomo zato program naknadno izdelali.
plaščev, ki jih bomo poslali na preizkus. Trenutno so v teku priprave za izdelavo poizkusnih plaščev. Najmanjši skupni znesek mezdnega dela znaša za dobo šestih let, to je do leta 1973 40 milijonov avstrijskih šiilmgiov. Ta vsota se bo gotovo še povečala.
5. Ali imate morda v zvezi s tem sodelovanjem kakšno željo, oziroma predlog?
Želim, da bi proizvodnja pnevmatike po novem tehnološkem postopku čimpreje stekla ter da pri tem ne bi naleteli na prevelike težave.
V NASLEDNJI ŠTEVILKI BERITE:
Za naslednjo številko našega glasila, ki ho izšla 1. junija, pripravljamo naslednje sestavke:
—	poročilo s 1. seje novoizvoljenega delavskega sveta podjetja,
—	nadaljevanje članka o rekonstrukciji naše tovarne,
—	koliko praznikov je v Jugoslaviji in v nekaterih drugih državah; sestavek je bil pripravljen že za to številko, vendar ga zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti,
—	to je nedisciplina!
* IVO * VI * CE *
REKORDNA PRODAJA V APRILU
Prodajna služba je doslej dosegla rekordno prodajo naših izdelkov, aprila smo prodali za 19,918.000 N din izdelkov in tako presegli mesečni plan prodaje za 5,1 %.
Celokupno prodajo v času januar — april pa smo, v primerjavi z istim obdobjem leta 1967, povečali za 17,4 e/e- V istem času smo povečali proizvodnjo za 16,3 %•
Konec letošnjega aprila smo imeli na zalogi gotovih izdelkov za enomesečno proizvodnjo.
SAVA IN SEMPERIT SKUPNO NA SEJMU MOTORJEV IN MOTORNIH VOZIL V BEOGRADU
Iz prodajne službe so nam sporočili, da sta na beograjskem sejmu motorjev in motornih vozil (od 20. do 28. aprila) skupno razstavljala Sava in Semperit. Tov. Hanek je v novici zapisal:
Izvedba paviljona:
Paviljon je izdelal Beograjski sejem, ki pa je pripravil izredno slabo idejno rešitev. Tudi izdelava je bila površna in neokusna.
Aranžma paviljona:
Po pogodbi bi morala paviljon aranžirati uprava sejma, vendar smo zaradi izkušenj iz prejšnjih razstav in v prepričanju, da aranžma do otvoritve sejma sploh ne bo končan aranžirali paviljon za Savo in Semperit z našimi zunanjimi sodelavci. Le tako smo uspeli, da je bil aranžma našega paviljona v primerjavi z Borovim in Tigrovim mnogo boljši.
Fotografije:
Pravico fotografiranja paviljonov si lasti uprava sejma in temu primerna je tudi kvaliteta. Fotografije so izredno slabe.
Skupna površina prostorov:
Sava 70 m 2 Semperit 42 m 2
Posvetovanje
o
informiranju
Na pobudo republiških sindikatov bo sredi maja v Mariboru posvetovanje urednikov in sodelavcev glasil delovnih kolektivov.
Predsedstvo republiškega- sveta Zveze sindikatov je že imenovalo pripravljalni odbor, kil je pripravil gradivo za posvetovanje, ki bo združeno z ustanovno skupščino združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah.
Po podatkih republiškega sveta je v Sloveniji nekaj nad dvesto delovnih organizacij, ki imajo vsaj eno od oblik obveščanja svojih delavcev. Vendar pa je obveščanje — načini in oblike -— več ali manj prepuščeno samim delovnih organizacijam, ponekod pa celo posameznim delavcem.
Pri tem je — razumljivo — vrsta težav in pomanjkljivosti, zato so sindikati sklenili, da temu dajo tudi svoj prispevek. Posebno še zato, ker je skupna naklada glasil, biltenov ali drugih sredstev obveščanja okoli 230.000 izvodov. To pomeni neprecenljive možnosti, da delavci temeljiteje spoznavajo svoje samoupravi j alske pravice in dolžnosti.
Na posvetovanju v Mariboru bodo razpravljali o vlogi in položaju glasil delovnih organizacij v sistemu samoupravljanja (analitični prikaz in kritična ocena), ustanovili bodo tudi združenje urednikov in sodelavcev pri informiranju v delovnih organizacijah.
Združenje naj bi zajelo sodelovanje med informativnimi službami podjetij, njegov delovni odbor bi pripravljal izobraževalne akcije in strokovno pomoč svojim članom, poleg tega pa bi člani na ožjih ali širših posvetovanjih izmenjavali mnenja in izkušnje.
Pozornost tovarniškemu tisku, oziroma informiranju v delovnih organizacijah je hvale vredna, saj le-ta doslej — razen splošnih določil o razširjanju informacij v zvezni zakonodaji in nekaterih statutih po podjetjih — ni imel trdne
da ta pozornost ne bo enkratna, temveč permanentna skrb, bodisi sindikatov, bodisi združenja.
O posvetovanju bomo več pisali, ko bo le-to zaključeno.
Skupni razstavni prostor Semperit — Sava na beograjskem sejmu motorjev in motornih vozil
podlage.
Pričakujemo lahko,
IV. KDAJ, KOLIKO IN KOLIKOKRAT NA DAN JEMO?
a)	Koliko
Človek poje povprečno na dan 1 do 1 1/2 kg različne hrame. Preračunano to na leto znese približno 0,5 torne.
Seveda je -to povprečje. So ljudje, -ki pojedo mnogo več, in talki, ki niti 1 kg ne. Ljudje, ki mnogo jedo (prekomerno), se imenujejo gurmani. Za iyih ne velja izrek: »Jemo, da živimo in živimo, da jemo.« Oni se drže gesla: »Živimo, da jemo.« Prekomerno uživanje hrane ima za posledice debelušnost. Dokler je tak človek mlad, to še nekako gre. S starostjo pa se začno najrazličnejše tegobe debeluha. Ker je ma-čevje ovira za normalno pretakanje -krvi in delo srca, le-to začne pešati, ker je stalno pre-obremenjeno. In lahko se zgodi, da debeluh že ob naporu, ki bi ga normalen človek e lahkoto prenesel, nenadoma umre. Še in še bi lahko naštevali težave, s katerimi se srečuje tak človek. Kadar pa zboli, je zdravljenje daljše in težje, zlasti pa imajo težave kirurgi, ki vedo, da se operacijske rane pri debelušnih teže in dalj časa celijo. Velja si zapomniti., da je skoraj vsaka debelušnost (preko 90 o/o) posledica prekomernega uživanja hrane, ali drugače povedano: če nekdo več jč, kot je to za kritje izgubljene energije potrebno, se prekomerno zredi. Torej jejmo našemu dedu primerno! Jasno je, da rudar, težak na cesti ali kmetovalec potrebuje več hrane kot dijak, uslužbenec itd., ker tudi več energije izgublja.
Sedaj pa poglejmo še, kaj se zgodi, če človek premalo jč. Shujšamo lahko zaradi najrazličnejših vzrokov:
a)	premalo jemo,
b)	jemo dovolj, a neredno in hrano, ki je premajhne kalorične vrednosti,
c)	shujšamo zaradi bolezni,
d)	naglo shujžanje pri starih ljudeh, zlasti pri tistih, ki so bili prej dobro prehranjeni, je sumljivo za nek zločest proces (rak).
Kakšne težkoče in sitnosti pa ima talk človek? Vsako shujšanje je, če se nadaljuje, samo po sebi smrtno nevarno. Jasen dokaz za to so bila koncentracijska taborišča. Drugo, zelo pomembno dejstvo pa je, da je slabo hranjen človek bolj dovzeten za najrazličnejše bolezni (TBC) in da se le-te težje zdravijo in da se večkrat končajo s smrtjo. Lačen človek je nezbran 'in nerazpoložen, to vse pa ima za posledico slabo delovno storilnost in slabšo kvaliteto proizvodov. Zato so bile v šolah, podjetjih in ustanovah uvedene tople malice. Žal pa ugotavljamo, da se tisti, katerim bi to najbolj koristilo in zaradi katerih je bilo to storjeno, teh toplih obrokov ne poslužujejo dovolj. Tu mislim predvsem na našega delavca, ki gre največkrat brez zaijitrka na delo. Tudi otroci v šoli naj redno prejemajo topel obrok. Mleko je za mladino neprecenljivo hranivo. Vsebuje vse snovi, ki jih dora-ščajoči organizem potrebuje.
b)	Kolikokrat na dan naj jemo
Pravilno bi bilo, da bi vsakdo jedel petkrat na dan. Vsi pa vemo, da je to le malokdaj izvedljivo in marsikdo ne čuti potrebe po vmesnem obroku med kosilom in večerjo. Razpored dnevnih obrokov:
1.	Zajtrk: naj bo precej močan vsebuje naj 35 do 40% celotne dnevne hrane. Zajtrku posvečamo premalo pozornosti. Največ
Požarno-
varnostni
ukrepi
Danes objavljamo drugo nadaljevanje vprašanj o požarnovarnostnih ukrepih. Ponovno opozarjamo, da skrb za preprečevanje požarov ni naloga le poklicnega gasilca in ožjega kroga strokovnih delavcev, temveč naloga vsakogar v podjetju.
Dostikrat nastajajo nepravilnosti zaradi naglice, zaradi tega, ker ne moremo misliti na »vse«, včasih pa tudi zaradi malomarnosti. Moja in tvoja naloga je, da te nepravilnosti odstraniva ali opozoriva pristojne na to.
Premislite o naslednjih vprašanjih in če je potrebno, ukrepajte!
14.	Ali so posode polnjene z ne-vnetljivimi tekočinami 90 do 95%?
15.	Ali stroje in opremo redno in pogosto kontrolirate?
16.	Ali obsega kontrola:
.a) čistočo strojev,
b)	pravilno mazanje ležajev,
c)	pravilno napetost pogonskih jermenov?
17.	Ali so stroji postavljeni tako, da se lahko hladijo, ne pa tako, da bi se med njimi ali med njimi in raznimi materiali zgostila vročina?
18.	Ali so na pravih mestih urejena prestrezalna korita ali kake druge naprave, ki preprečujejo onesnaženje tal in sten?
19.	Ali so kurilne naprave dovolj oddaljene od lesenih predmetov in gorljivih delov stavbe?
20.	Ali je poskrbljeno, da na kurilne naprave ni mogoče ničesar odlagati?
21.	Ali so prenosne pečice, kuhalniki in podobne naprave vedno tako postavljene, da se ne morejo prevrniti?
22.	Ali so posode s klejem, ta-lilniki, likalniki, kuhalniki, spaj-kala in podobno orodje opremljeni z varovalnimi napravami in podstavki, da se ne morejo dotikati materiala?
23.	Ali hibe in poškodbe pri električnih napravah takoj popravite?
24.	Ali električno instalacijo vsako leto vsaj enkrat natančno kontrolirate?
25.	Ali so električni vodniki za nizko in visoko napetost ločeni?
26.	Ali obsega taka kontrola:
a)	kontrolo izolacije tokovnih krogov,
b)	kontrolo učinkovitosti ozemljitve,
c)	kontrolo o stanju kontrolnih svetil pri aparatih in strojih?
ljudi gre zjutraj brez zajtrka na delo, ali pa popije le nekaj kave ali mleka, morda poje še košček kruha zraven. To pa ni pravilno. Največkrat je temu vzrok pomanjkanje časa, spet drugič nimamo navsezgodaj zjutraj pravega apetita. Kaj se zgodi, če gremo na tešče v službo in celo dopoldne nič ne zaužijemo? S tem, ko pričnemo delati, se poveča tudi izločanje želodčnega soka, v katerem je precej jedka HO. Če ta sok ne naleti na hrano, s kateri bi se pomešal im jo začel razkrajati, načne lahko želodčno steno in čez čas se bolečinam v želodcu pridruži še rana (čir). Nočem reči, da je to vedno tako, mnogokrat pa to drži. Vsemu temu se bomo izognili, če bomo zjutraj pol ure prej vstali im si pripravili močan zajtrk. Iz kakšnih hranil pa naj bo tak zajtrk pripravljen, je razvidno iz naslednje sheme:
I.	mleko, bela kava, kakao;
II.	maslo, margarina, sir, jajca;
III.	črn kruh;
IV.	sadje.
Iz vsake od teh skupim hranil si vzamemo seveda le eno.
(Dalje prihodnjič)
Zahvali
Iskreno se zahvaljujem za šopek, darilo im denarno pomoč, kakor tudi za obisk predstavnikov sindikalne podružnice v času moje bolezni.
Prav lepa hvala tudi vsem sodelavcem, vodilnemu osebju in upravi podjetja za denarni prispevek, kar mi je bilo v času mojega devetmesečnega bolovanja v veliko moralno in materialno pomoč.
TIČ MILKA
Ob boleči izgubi ljubeče žene in mamice
ANICE JOVANOVIČ roj. MIHOVEC
se toplo zahvaljujemo prijateljem, znancem im sostanovalcem, M so nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali, ter jo spremili v njen zadnji dom. Zahvaljujemo se darovalcem cvetja in vencev, pevskemu zboru Šenčur. Posebna zahvala sindikalni podružnici, razvojni in službi kakovosti in njenim sošolkam.
Milorad, Miram in Beno Jovanovič
Ne samo za topli obrok — tudi za hladna jedila je poskrbljeno v naši restavraciji. Če drugega ne, se delavci radi poslužujejo brezalkoholnih pijač
O rekonstrukciji naše tovarne
Kje smo začeli, kaj smo in kakšni so naši načrti
2.	Zazidalni načrt tovarne Zazidalni načrt mora obsegati osnovne transportne poti ter lego glavnih in stranskih objektov, kar skupaj predstavlja zaključeno tehnološko celoto. Poleg tega mora nakazovati bodočo razširitev tovarne, s čimer so določene industrijske površine za urbanistično ureditev mesta. Vse to smo upoštevali pri izdelavi zazidalnega načrta, ki zajema:
2.	1. Transport
Glavni vhod v tovarno ho po vpadnici vodil s ceste I. reda Ljubljana — Kranj. Za sedaj se nahaja na Skrajnem južnem delu, ko pa se bo tovarna povečala, bo imel središčno lego. Od 10 m široke vpadnice se bodo cepile 7 m široke ceste, ki bodo vodile vzdolž objektov in bo na njih .potekal transport surovin, gotovih izdelkov in medfazni transport, za osebni promet pa so predvideni pločniki. Pred vhodom v tovarno bo parkirni prostor, ki ga bomo lahko še povečali na drugo stran vpadnice.
Ker je sedanji dohod v tovarno premajhen, urejujemo začasen dohod s Škofjeloške ceste, kjer bo tudi manjši parkirni prostor
skimii hišami. Tovarno gradimo postopoma, zato sta v predloženi zazidavi predvidena dva tehnološka kroga. Prvi krog sestavljajo obstoječa valjarna, stara pnevmatikama in hala za tehnično blago. Obstoječa valjarna bo imela za svoje potrebe skladišče surovin, v njej pa bomo mešali zmesi in pripravljali polizdelke samo za prvi tehnološki krog. V stari pnevmatikami bomo proizvajali avtomobilske zračnice, plašče in zračnice za kolesa in transportne trakove. S preselitvijo vseh strojev iz obrata I se bo tudi dosedanja proizvodnja obrata za tehnično blago delno povečala. Konfekcijske stroje in preše za proizvodnjo avtoplaščev bomo preselili v podaljšek nove pnev-matikarne, v izpraznjeni prostor pa postaviti novejše stroje za ve-loplašče im zračnice iz obrata I. ter stroje, ki jih bomo še dokupili.
Drugli tehnološki krog predstavlja nova pnevmatikama, kjer bodo v eni zgradbi združeni: skladišče surovin, valjarna, polizdelki, kon-. fekcija in vulkanizadija. Objekt
odpremo gotovih izdelkov. Tehnično blago bomo dovažali na paletah, končno fazo proizvodnje avtoplaščev in skladišče pa bo povezoval verižni transporter. Pregledovali im popravljali bomo plašče v pnevmatikami, v skladišču pa jih bomo razporejali po dimenzijah. Zahodno stran skladišča bomo prilagodili proizvodnji, ki bo v objektih zahodno od skladišča.
2.	3. Stranski objekti
Oddelek za izdelavo lepil in premazov bo na sedanji zelenici med staro valjamo in. novo pnevmatik amo. V njem bomo proizvajali lepila in premazovali tekstil za trg in za domače potrebe. Tu bomo proizvajali tudi vulko-lan. Tlorisne izmere objekta bodo 48 x 42 m. Pred oddelkom bodo vkopane cisterne za topila.
Postaja za preizkušanje gotovih izdelkov bo v objektu, ki bo meril 48 x 15 m. Lokacija le-tega je predvidena med valjamo im pnev-matikamo. V I. fazi bomo zgradili samo prostor za dinamično preizkušanje avtoplaščev, plaščev za kolesa, cevi im klinastih jermenov. Prostor bo meril 27 x 15 m, po potrebi pa bomo dogradili še ostale prostore. V prostoru bo stalna temperatura 30°, tako da bodo dani enaki pogoji za preizkušanje.
Vzdrževalne delavnice, skladišče pomožnega materiala in garaže bodo zahodno od valjarne, v višini
Sedanjo betonsko ploščad bo treba povečati na velikost cca 40 x 80 m.
Skladišče vnetljivih snovi bo na severozahodnem delu tovarne v zaklonišču.
Upravno poslopje bo stolpnica, M bo pred vhodnimi vrati imela vratarsko ložo. V pritličnem objektu za stolpnico bosta centralna kuhinja im jedilnica, M ju bo moč uporabiti tudi za zborovanje in prireditve. Ker bo tovarna zelo obšama, se bodo v centralni jedilnici hramili samo delavci iz bližnjih objektov, v bolj oddaljenih zgradbah pa so predvidene posebne manjše jedilnice. Okrog upravnega poslopja bo parkirni prostor, pod katerim bomo lahko zgradili zaklonišča.
2.	4. Energija
Trenutno pridobivamo paro v montažnih parnih kotlih, ker računamo, da bomo nekoč prejemali paro iz centralnega omrežja kranjske toplarne in bomo lahko obstoječe montažne kotle odprodali. V toplarni so montirani visokotlačni parni kotli im parne turbine. Toplota visokotlačne pare se v parnih turbinah pretvori v električno energijo, iz turbin pa gre para z določenim tlakom k toplotnim potrošnikom (stiskalnicam, kotlom ipd.). Elektroener-gija, ki jo pridobivamo na ta način, je zelo poceni. V gumarski industriji je razmerje porabe električne in toplotne energije ze-
urediti še filtre za industrijsko vodo, medtem ko so čistilci za odpadno vodo že zgrajeni. Zgraditi bomo morali stolp, v katerem se bo ohlajala segreta industrijska voda, ki jo sedaj spuščamo nazaj v Savo.
Ob poizkusni bo kompresorska postaja, kamor bomo vgradili obstoječe batne kompresorje, za nadailjno povečavo pa smo predvideli turbokompresorj e.
Za opisani obseg zazidave smo zemljišče odkupili, za bodočo širitev pa je v urbanističnem načrtu mesta Kranja rezervirano zemljišče za industrijsko gradnjo.
Do leta 1970 bomo zgradili podaljšek nove pnevmatikame, kjer bodo konfekcija in vtilkamizacija ter oddelek za lepila, poizkusna postaja in objekt za garaže in mizarsko delavnico. Obstoječe objekte bomo širili in gradili nove po potrebi in po finančnih zmogljivostih. Zato nam morata biti vnaprej jasna način gradnje posameznih objektov im zazidava.
Moj članek obsega le grob opis zazidave in zagotovo ne pojasnjuje vseh vprašanj. Na vse pripombe in vprašanja, ki bi se morda s tem v zvezi pojavila, bom skušal odgovoriti po svojih močeh.
Kaj več o novi pnevmatikami bom napisal v eni od naslednjih številk.
Inž. Bruno Skumavc
LEGENDA:
nr-1 OBSTOJEČI OBJEKTI I 3 PBEOVIOENI OBJEKTI
-----OBHAJA - KONČNA FAZA
06RJUA - ZAČASNA MEJA DOKUPLJENEGA ZEMLJIŠČA
Ureditev dohoda s ceste 1. reda bi trenutno predstavljala preveliko investicijo, poleg tega pa bi bil ta dohod za sedanje razmere preveč odmaknjen iz središča tovarne. Dohod, ki ga urejujemo sedaj, bo v bodoče razbremenil glavni dohod.
Višinska lega objektov bo takšna, da bomo lahko zgradili tudi industrijski tir. Ker je priključek na železniško progo možen le pri postaji žabnica, bi zgradili tir šele takrat, ko bi imela (tovarna zelo velik obseg im bi ekonomski račun opravičil gradnjo.
2.	2. Lega glavnih objektov
Zemljišče je z dveh strani že omejeno s cestami im stanovanj-
bo dolg 370 m, širok pa 128 m. 20 m širine bosta zavzemala prizidka, ki bosta na vzhodni in zahodni strani proizvodne hale. Hala sama pa je zaradi postopne gradnje razdeljene na tri dele, od katerih bo vsak širok 36 m. Doslej smo zgradili oddelek za polizdelke, širok 36 'm, im skladišče surovin, široko 72 m, ki ga trenutno uporabljamo za skladiščenje gotovih izdelkov. Letos bomo pričeli z gradnjo oddelkov za konfekcijo in vulkanizacijo.
Na zahodni strani bomo vzdolž pnevmatikame zgradili skladišče gotovih izdelkov, ki bo imelo na vzhodnem delu rampo za dovoz in
sedanjega skladišča za pomožni material. Klančino med skladiščem in stanovanjskim naseljem bomo izravnali, material pa uporabili za zasipamlje pri gradnji podaljška pnevmatikame. Velikost objekta bo 114x54 m in bo zasnovan tako, da ga bomo lahko gradili v več etapah. Najprej bomo zgradili prostor za garaže in mizarsko delavnico. Garaže so predvidene na južnem delu objekta, kjer bo tudi ploščad za avtomobile, na vzhodnem delu objekta pa bo odlagalna rampa za težji material in stroje.
Skladišče odpadne gume bo na severozahodnem delu tovarne.
lo ugodno za gradnjo toplarne predvsem zato, ker rabimo večji del toplote skozi vse leto za tehnologijo in le manjši del, cca 20 % za ogrevanje prostorov v Zimskem času.
Kolikor centralne toplarne v Kranju ne bi zgradili, bomo za svoje potrebe v zahodnem delu tovarne postavili toplarno.
Oskrba z industrijsko vodo je v glavnem rešena, odprto je le vprašanje novega črpališča na Savi. Zgradili ga bomo, ko bo urejen desni breg Save med ISKRO in PLANIKO.
Sava je ob nalivih zelo umazana, zato bomo v tovarni morali
3.000 delavcev in 30.000 ton letne proizvodnje. To je naš cilj in naši načrti so usmerjeni v ito. Po predvidevanjih bo rekonstrukcija zaključena do leta 1980. Kot je videti, se načrti postopno, a zagotovo uresničujejo in dela dobro napredujejo. Ce bo šlo vse po sreči (beri: če bo denar), bodo tudi v roku izvršeni.
Delavski svet je izvolil nove člane komisij in odborov podjetja
na svoji prvi
Frani Rakovec, organizator upravljanja ima nedvomno ob volitvah v organe upravljanja največ dela. Tedaj običajno ne pozna osemurnega delavnika, saj je treba »zrihtati« prav vse, da nato volitve potekajo brez zastojev. Poleg čisto strokovnega dela mora prisostvovati pripravljalnim sestankom, političnim aktivom, navodila daje volilnim odborom /itd]., itd. —• Tudi ob letošnjih volitvah je bilo tako
1.	SEJA
NOVOIZVOLJENEGA DS
PODJETJA
14. maja so se sestali člani novoizvoljenega delavskega sveta podjetja skupno s člani, ki jim je potekel mandat in tistimi, ki še eno leto ostanejo v delavskem svetu podjetja.
Pred razrešnico so »stari« člani poslušali in potrdili poročilo volilne komisije o izdu volitev. Potrdili so tudi mandat novoizvoljenim članom. Po tem so izvolili tudi novega predsednika delavskega sveta podjetja, ki bo v naslednjih dvanajstih mesecih vodil seje in opravljal funkcijo predsednika našega najvišjega organa upravljanja. (O tem berite posebni sestavek!)
Po izvolitvi je novoizvoljeni predsednik predlagal obravnavo poročil odborov in komisij podjetja. Prostor in čas ne dopuščata, da bi več napisal o razpravi, ali konkretneje komentiral delo komisij in odborov podjetja v mandatni dobi 1967/68. O tem boste obveščeni v eni prihodnjih tševilk našega glasila.
Ivan Pintar, član uredniškega odbora
Na torkovi seji so imenovali in izvolili tudi nove (ali še za eno leto predlagali »stare«) člane odborov in komisij podjetja.
Z ozirom na to, da se posamezniki ali skupine na komisije često obračajo — bodisi s prošnjami ali predlogi — v nadaljevanju objav-lamo celotni sestav vseh komisij in odborov podjetja.
Ob tem naj povem še to, da je bilo koristno ko smo v informatorju objavili predloge, saj so člani na seji delavskega sveta predlagali več sprememb, ki so bile tudi upoštevane. To pa kaže, da smo naredili še en korak naprej k večji demokratičnosti in dali še eno možnost vpliva najširšega kroga delavcev na delo organov upravljanja.
seji 14. maja
V komisije in odbore so bili izvoljeni naslednji delavci.
UPRAVNI ODBOR PODJETJA
Člani
1.	NOGRAŠEK Jože
2.	BOŽIČ Tone
3.	BALANČ Franci
4.	ŽENER Viljem
5.	ROTAR Stane
6.	GOLOB Franc
Namestniki članov DOMINIK Ciril ALJANČIČ Štefan ŠOLAR Slavko PRI SLAN Franc TOMPLAK Ivan PETERNEL Janez
Upravni odbor podjetja šteje sedem članov — sedmi je po zakonu glavni direktor.
Janez Peternel, namestnik člana upravnega odbora
KOMISIJA ZA KADRE
1.	DOBREVSKA Desa
2.	KOŠIČ Andrej
3.	MURI Marinka
4.	BAJDE Janko
5.	ROBAR Janez
6.	VESELIČ Lojze
7.	VIDMAR Franc
KOMISIJA ZA TEHNIČNE
IZBOLJŠAVE
IN RACIONALIZACIJE
1.	FURLAN Franc
2.	FRANTAR Primož
3.	LAH Tone
4.	PENEŠ Marjan
5.	VIDMAR Iztok
6.	MAKSIM Cvetka
7.	ZUPAN Aleš
Ivo Petelinšek, »vice« predsednik. Tovariša Petelinška so letos drugič izvolili za namestnika predsednika delavskega sveta podjetja
KOMISIJA ZA OCENJEVANJE ŠKODE
1.	FLANDER Franc
2.	GRUBAR Štefan
3.	MAKSIM Sveto
4.	SKUMAVC Bruno
5.	ZALAR Slavko
KOMISIJA ZA DELITEV SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE
1.	ČEFERIN Marjan
2.	DINIČ Slobodan
3.	MURKO Konrad
4.	KLEMENČIČ Jože
5.	PADJERA Karel
6.	STUDEN Blaž
KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU L BERTONCELJ Edo
2.	KUMP Drago
3.	KUSELJ Frido
4.	NADIŽEVEC Rudi
5.	PONEBŠEK Janez
6.	dr. VADNJAL Jaka
7.	ZAVRL Ciril
UREDNIŠKI ODBOR INFORMIRANJA
1.	BAJUK Tone
2.	CICMIL Vule
3.	MIHELIČ Slavko
4.	PONEBŠEK Janez
5.	PINTAR Ivan
6.	HABE Ciril
7.	ŠTULAR Jože
KOMISIJA ZA RAZVIJANJE SISTEMA DELITVE OSEBNIH DOHODKOV
1.	KOPAČ Jože
2.	KOSIČ Andrej
3.	PRISLAN Franc
4.	ZUPNAN Jerca
5.	ZALAR Slavko
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA
1.	BAJDE Janko
2.	BELEHAR Franc
3.	KLEMENC Mirko
4.	PINTAR Ivan
5.	PLEVNIK Janez
DISCIPLINSKA
KOMISIJA
1.	ČUFAR Viktor
2.	JERUC Jože
3.	RAKOVEC Franc
Jože Jeruc, član disciplinske komisije
KOMISIJA
ZA REHABILITICIJO IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV IN DELA MANJ ZMOŽNIH OSEB
1.	GOGALA Matija
2.	NADIŽEVEC Rudi
3.	PLANINŠEK Alojzija
4.	ŠAVS Julka
5.	Dr. TEKAVEC Edo
UPRAVNI ODBOR DELAVSKE
RESTAVRICIJE
(Člana, ki ju imenuje delavski
svet podjetja)
1.	GRUBAR Štefan
2.	ŠIRC Franc
NOTRANJA ARBITRAŽA
1.	AMBROŽIČ Miro
2.	ANTOLIN Jože
3.	BABNIK Rudi
4.	ČEFARIN Franc
5.	ČEMAŽAR Jože
6.	DOLINŠEK Janez
7.	FLANDER Franc
8.	MIHELIČ Slavko
9.	PIRC Slavko
10.	PRISLAN Franc
11.	RAKOVEC Franc
12.	SELIČ Olga
13.	SUŠNIK Franc
TIME KLEMENČIČ -novi predsednik delavskega sveta podjetja
Na 1. seji novoizvoljenega delavskega sveta podjetja so člani izmed sebe izvolili predsednika.
Z večino glasov je bil izvoljen tov. Tine Klemenčič, organizator poslovanja v ekonomsko organizacijski službi.
Tine Klemenčič je prišel v naše podjetje 1948. leta učit se gumarskega poklica. Tri leta kasneje, to je leta 1951 je končal industrijsko gumarsko šolo in se zaposlil v proizvodnji. Ker je bil pri delu
resten in natančen, je kasneje napredoval v izmenskega dcovodjo, nato pa za analitika za razvoj sistema delitve dohodka.
1958. leta J; je vpisal v srednjo tehniško šolo in jo leta 1961 uspešno končal. — Zdaj dela kot organizator poslovanja.
Tovariš Tine pa se je kmalu po prihodu v Savo vključil tudi v družbeno politično delo. Leta 1951 je bil sprejet v organizacijo ZK, nato so ga izvolili za predsednika delavskega sveta podjetja, bil je član tovarniškega komiteja ZK in član občinskega komiteja ZK, član zbora proizvajalcev skupščine občine, letos pa je eden od naših delegatov — članov občinske konference.
Torej, imamo predsednika našega naj višjega organa upravljanja z bogatimi delovnimi izkušnjami in plodnim političnim delom.
Nedvomno bo vse to pri opravljanju svojih nalog potreboval — kot bo še vedno potreboval predvsem pomoč vseh članov delavskega sveta podjetja, družbeno političnih organizacij in strokovnih delavcev.
K izvolitvi mu iskreno čestitamo!
14.	ŠTIRN Tone
15.	VOGLAR Stane
KOMISIJA ZA
RAZHODOVANJE TER OCENO RAZHODOVANIH OSNOVNIH IN OBRATNIH SREDSTEV
1.	BIDOVEC Viktor
2.	BOŽIC Tone
3.	GRUBAR Štefan
4.	JANŠA Vinko
5.	ČEFERIN Marjan
6.	Komercialist nabave, ki posamezna sredstva nabavlja AUSAR Iztok
ŠMID Barbka
Vsem novoizvoljenim v imenu uredništva čestitamo z željo, da bi kar najbolje opravljali svoje naloge in tako pripomogli k še uspešnejšemu razvoju našega podjetja in k razrešitvi vseh perečih problemov med nami.
Menim pa tudi, da smo dolžni zahvale vsem, ki so delali v delavskem svetu, upravnem odboru in v drugih organih upravljanja doslej, kajti njihovo delo in njihovo prizadevanje je bilo nedvomno uspešno, posebno v zadnjem letu.
ŠTULAR JOŽE
** N O VI C E **
Na prvi seji delavskega sveta podjetja so se dogovorili da bo skupina njihovih članov, ki jim je potekel mandat ter najbolj delovni člani posameznih komisij podjetja, člani upravnega odbora obiskali firmo Semperit v Avstriji in češko gumarsko podjetje Matador v Bratislavi, s katerim vzdržujemo tesnejše stike.
V novoizvoljenih komisijah in odborih podjetja je skupno 90 članov. Od tega /te 28 delavcev s poklinco izobrazbo, 28 s srednjo, 14 pa jih je končalo eno od višjih šol, 20 pa visoke šole.
V pretekli mandatni dobi je imel delavski svet podjetja 15 rednih sej. V tem času je imel upravni odbor podjetja 33 rednih in tri izredne seje.
Seje delavskega sveta:
Skupaj točk dnevnega reda:
rednih sej: 107 izrednih sej: —
Seje upravnega odbora:
Skupaj točk dnevnega reda:
rednih sej: 148 izrednih sej:	3
Karel Padjera, član komisije za delitev sredstev sklada skupne porabe


Z odličnim uspehom SAVA druga na II. gumarskih športnih igrah v BOROVEM
riše: Vid Gazvoda
Po lanskem uspehu na I. gumi-jadi smo se tudi letos odločili, da v Borovo pošljemo številno in močno ekipo. Ko smo se 30. aprila pred 9. uro zbrali na parkirišču za staro pošto, je bila glavna tema razgovorov seveda samo tekmovanje in možnosti za dobro uvrstitev. Skoro vsi smo si bili edini, da bomo sigurno zasedli drugo mesto in da je prvo mesto skoraj zagotovo oddano domačinom, Nekateri pa so bili celo taki optimisti, da so menili, da bomo znova osvojili prvo mesto in prehodni pokal.
Vožnja z mercedesom je bila udobna, kljub temu, da je avtocesta od Zagreba dalje zelo slaba, potna lukenj in pravzaprav ne zasluži svojega imena. Pot do Slavonskega Broda nam je ob razgovoru, reševanju 'križank in ob pesmi hitro minila. Po kosilu smo se odpravili dalje in ob 19.30 končno le dočakali, da se je avtobus ustavil v Borovu.
Po večerji si je seveda marsikdo želel spanja, toda ko smo prišli v našo »spalnico«, smo bili krepko razočarani in na mah ni bil nihče več zaspan. Nobenih postelj in blazin ni bilo, samo posteljni vložki in stare vojaške odeje, polne prahu. Marsikdo se je v mislih povrnil na življenje v JLA in moral priznati, da je bilo tam precej bolje. Spali smo seveda zelo malo in slabo, vendar pa smo postali boljše volje, ko nas je zjutraj prebudilo sonce in že smo bili v mislih na raznih tekmovanjih. Hitro smo pozajtrkovali in pohiteli na prelep stadion NK Borovo, kjer je bila svečana otvoritev II. gumijade.
že takoj po otvoritvi pa so se pričela prva tekmovanja, in to v atletiki.
Pa poglejmo podrobneje, kako so tekmovanja v posameznih panogah potekala in kako smo Sav-čani tekmovali.
II. gumarske športne igre — Gumijada — je odprl generalni direktor kombinata Borovo inž. Pero Kovinčič. — Pred tribuno so mladinci dvignili zastavo, nato pa jc bil mimohod nastopajočih ekip športnikov.
Letos se je v Borovem zbralo nad 400 mladincev in mladink iz osmih gumarskih podjetij Jugoslavije. Brez dvoma je organizatorja pošteno bolela glava, predno je bilo za vse poskrbljeno.
Prihodnje loto bo tretje srečanje pri nas v Kranju — v naši režiji. Priključujem se mnenju, da bi bilo treba s pripravami začeti že sedaj, kajti leto jc hitro naokrog. Vsekakor bomo pri organizaciji III .športnih iger računali na pomoč članov našega kolektiva, saj jc v Kranju nemogoče dobiti 400 ležišč. O tem kdaj drugič.
KEGLJANJE — MOŠKI
Računali smo na prvo, osvojili pa drugo mesto za domačim Borovim. Naša ekipa je bila oslabljena, manjkal je najbdlj&i igralec Muro Ambrožič, pa tudi steza in krogle so bile zelo slabe, zato so domačini, ki so bili navajeni na kegljišče, poželi zasluženo zmago.
Omenim naj še neprijeten izpad dveh naših kegljačev med prvim prenočevanjem nad vodjem ekip Cicmilom in Vidmarjem, češ da sta glavna krivca za tako slaba prenočišča. Priporočam jim, kakor tudi vsem ostalim, iki so malo potarnali nad prenočiščem, da naj si za vzgled vzamejo naša najstarejša udeleženca, prava skromna športnika Avgusta Potuška in Staneta Košnika, ki sta se brez najmanjšega izraza nezadovoljstva vlegla na svoja trda ležišča.
ATLETIKA — MOŠKI
Tekmovali so samo v tekih na 100, 400 in 1500 m. To je bilo prvič, da smo imeli Savčani svoje zastopstvo v tej panogi, zato je tudi tretje mesto za Borovim in Risom za nas zadovoljivo. Od naših se je najbolje izkazal predvsem Krišelj v teku na 1500 m, kjer je zasedel drugo mesto.
ATLETIKA — ŽENSKE
Tudi v ženski atletiki smo tekmovali prvič in po končanih tekih na 60 in 400 m smo bili prav prijetno prasenenečeni, saj so naša dekleta priborila drugo mesto. Pohvalo zaslužijo vse štiri: Oman Sonja, Polajnar Jožica, Pečnik Nejka in Leskovec Stanka.
NOGOMET
Otvoritveno tekmo v nogometu na II. gumijadi smo igrali proti Risu iz Zagreba. Pričeli smo dobro. Z golom Kitiča smo povedli z 1:0, nato pa je naša obramba naredila nekaj napak im rezultat se je obrnil na 1:2 v korist Risa. Z igro naših smo bili lahko zadovoljni, samo sreča nam je obrnila hrbet, in tako smo se v tej panogi morali posloviti od nadaljnjega tekmovanja. Od naših so se še posebno izkazali vratar Tone Zorman, centerhalf Dinič in Kitič v napadu. Naj povem še nekaj o ostalih tekmah v nogometu.
Zastopanih je bilo osem udeležencev. Še posebno pa je nas razživela Knaina tekma med ekipama Tigar 'iz Pirota in domačim Borovim. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da bi, če bi v tej tekmi zmagal Tigar, zopet osvojili prvo mesto v skupnem plasmaju. Zato se je vse savsko zastopstvo zbralo na tribuni nogometnega igrišča in tako bučno navijalo za moštvo Tigar, da smo nekateri ostali sko-
ro brez glasu. Po velikih možnostih pred golom Borova so igralci Tigra res izkoristili eno in to je bil tudi končni rezultat te finalne tekme. Savčani smo bili nemara še bolj veseli kot Piročahci. Toda na žalost še vseeno ni bilo dovolj za osvojitev prvaka II. gumijade.
KEGLJANJE — ZENSKE
Te panoge -na prvi gumijadi ni bilo. Nismo ji posvečali nobene posebne pozornosti, vendar so nas simpatične kegljačice prijetno presenetile s prvim mestom in se tako nekako oddolžile za svoje kolege, Gd v tem niso uspeli.
STRELJANJE
Strelci Save: Peternelj, Kem in Toplišek so streljali tako dobro, da se niti najmanj niso bali, da bi jih kdo. prehitel. Prvo mesto so osvojili z veliko prednostjo pred drugouvrščenim Risom itd.
NAMIZNI TENIS — MOŠKI
Pričakovali in tudi zasedli smo pivo mesto. Že v prvem kolu smo naleteli na ekipo Borova, vendar to za naše borbene fante ni bila posebna težava, saj so zmagali s 5:2. V polfinalu je bil naš naspro-

mm m
tnik ekipa Gazele iz Skopja ter v didati za prvaka. To so tudi v ve-finalu zagrebški Ris. Obe ekipi so likem slogu in zares lepi in kva-naši igralci Bec, Štefanec in No- litetnii odbojki dokazali, posebno vak gladko -premagaM.	še v tekmi z zelo dobrim naspro-
NAMIZNI TENIS — ŽENSKE trnkom, domačim Borovim. Po-Tudi tu so naša mlada dekleta hvalo zasluži vsa ekipa, posebno
prepričljivo premagale svoje na- pa Jože Mohar, Stane Markun in sprotnice in zasedle prvo mesto. Miha Mulej.
Drugo mesto so zasedle igralke Vulkana iz Niša, Ud' so bile v odločilnem boju z ekipo Save premagane s 5:3.
ODBOJKA — MOŠKI
Odbojkarji so bili, tako. kot na
I.	gumijadi v Zagrebu, glavni kan-
ODBOJKA — ZENSKE Marljivi treningi in resnost naših igralk so se dobro poznali na letošnji gumijadi v Borovu. Z enim porazom proti domačinkam so zasedle drugo mesto. Ostala dva nasprotnika Ris in Rekord pa so gladko premagale z 2:0.
SAH	nirali drugo mesto. Ko pa pogle-
Ugotovutev, da smo tretji od damo sestav posameznih ekip, osmih ekip za Rekordom in Boro- npr. Borova, ki je bila 2 točki vim, ni razveseljiva, saj smo pla- (nadaljev. na 6. strani)
SAVA druga v BOROVEM
VRSTNI RED PO POSAMEZNIH PANOGAH
(Nadaljevanje s 5. strani)
pred nami in je nastopila kar s je bila v glaivnem enaka, od sed-tremi igralci, ki so igrali na med- mih kol je vsak samo dvakrat pri-narodnem turnirju, smo lahko s znal zmago nasprotniku. Igrali so pridobljenim tretjim mestom kar Bertoncelj, Gazvoda, Ivanovič in zadovoljni. Forma igralcev Save Dordevič.
ROKOMET — ZENSKE	terih tekmah igrale do onemoglo-
Za to panogo nismo pripeljali st‘' posebne ekipe, ampak so tekmova- ROKOMET — MOŠKI le igralke odbojke. S porazom Edino tekmo smo igrali proti proti Borova in Vulkanu ter ne- kasnejšemu zmagovalcu ekipi Ti-odločenim rezultatom proti Risu gra iz Pirota in bili poraženi s so osvojile tretje mesto. Vse igral- 27:18. Moštvo Tigra je bilo za rake zaslužijo posebno pohvalo za zred boljše od ostalih ekip, zato svojo borbenost, saj so na neka- je rezultat Save časten.
Razstavljeni pokali v Borovem so pritegnili marsikatere oči. Nekaj od teh je prišlo tudi v Kranj in v sindikalni pisarni je že kar lepa zbirka.
Marsikdo se bo vprašal, kako da nismo zasedli prvega mesta in ponovno osvojili prehodni pokal ter da sem v poročilu posameznih panog govoril v glavnem v superlativih. Povedati moram, da se je kvaliteta od lanskega leta zelo dvignila, število tekmovalnih panog se je od lanskih 9 dvignilo na 13, nastopilo pa je osem kolektivov (lani 6). Borba za prvo mesto je vseskozi tekla le med ekipama Borova in Save. Velika presenečenje bi bilo, če bi naša ekipa osvojila prvo mesto pred domačo ekipo, ki je predstavljala 10.000 članska kolektiv na domačih igriščih. Kot lahko vidite, so vse ostale ekipe ostale daleč za prvoplasiranima.
Na zaključni svečanosti pa je ekipa Save le dobila veliko priznanje pokal »fair play«, to je pokal za najbolj disciplinirano in šport-
no ekipo. Podelili so nam ga ob soglasnosti organizatorja in sodnikov. Za ito gre priznanje vsekakor našima vodjema, tov. Cic-milu Vuletu in tov. Frenku Vidmarju, ki sta tekmovalce pred vsakim dvobojem opozarjala, naj se vedejo športno in ne reagirajo na morebitne sodnikove napake.
Naj povem še nekaj besed o organizaciji:
Če izvzamemo naše nesrečno prenočišče, je bilo vse ostalo zares odlično izpeljano in posnemanja vredno. Prihodnje leto smo organizatorji tretje gumijade mi. Pokažimo, da nismo samo dobri športniki, ampak da znamo biti tudi dobri organizatorji.
Menim, da ne bi bilo napak, če bi že sedaj izvolili organizacijski odbor za tretjo gumi j ado in začeli z delom.
NOGOMET
1.	Tigar Pirot — 20 točk
2.	Borovo — 15 točk
3.	Dimitrovgrad — 10 točk
4.	Ris Zagreb — 5 točk
5.	— 8. Vulkan Niš, Sava Kranj, Rekord Beograd, Gazela Skopje po 2 točki.
Rezultat Sava : Ris 1:2.
ROKOMET — MOŠKI
1.	Tigar Pirot — 20 točk
2.	Ris Zagreb — 15 točk
3.	Borovo — 10 točk
4.	Gazela Skopje — 5 točk
5.	— 7. Sava Kranj —
ROKOMET — ZENSKE
1.	Borovo — 20 točk
2.	Vulkan Niš — 15 točk
3.	Sava Kranj — 10 točk
4.	Ris Zagreb — 5 točk Rezultati Sava : Borovo 0:5, Sava : Ris 6:6.
ODBOJKA — MOŠKI
1.	Sava Kranj — 20 točk
2.	Ris Zagreb — 15 točk
3.	Borovo — 10 točk
4.	Rekord Beograd — 5 točk Rezultati
Sava : Borovo 2:0, Sava : Ris 2:0, Sava : Rekord 2:0.
ODBOJKA — ZENSKE
1.	Borovo — 20 točk
2.	Sava — 15 točk
3.	Vulkan Niš — 10 točk
4.	Ris Zagreb — 5 točk Rezultati
Sava : Vulkan 2:0, Sava : Borovo : 0:2, Sava : Riis 2:0.
SAH
1.	Rekord Beograd — 20 točk
2.	Borovo — 15 točk
3.	Sava Kranj — 10 točk
4.	Vulkan Niš — 5 točk
5.	— 8. Tigar Pirot, Gazela Skopje, Ris Zagreb, Dimitrovgrad po 2 točki.
Rezultati
Sava : Borovo 1 1/2:1 1/2, Sava: Dimitrovgrad 4:0, Sava : Vulkan 2 1/2:1 1/2, Sava : Rekord 0:4, Sava : Tigar 2 1/2:1 1/2, Sava : Gazela 4:0, Sava : Ris 4:0.
NAMIZNI TENIS — MOŠKI
1.	Sava Kranj — 20 točk
2.	Ris — 15 točk
3.	Rekord — 10 točk
4.	Vulkan — 5 točk itd.
Rezultati
Sava : Borovo 5:2, Sava : Rekord 5:0, Sava : Vulkan 5:0.
NAMIZNI TENIS — ZENSKE
1.	Sava — 20 točk
2.	Borovo — 15 točk
3.	Vulkan — 10 točk
4.	Ris — 5 točk itd.
Rezultati
Sava : Borovo 5:2, Sava : Vulkan 5:3 itd.
STRELJANJE
1.	Sava — 20 točk
2.	Ris — 15 točk
3.	Vulkan — 10 točk
KEGLJANJE — MOŠKI
1.	Borovo — 20 točk
2.	Sava — 15 točk
3.	Ris — 10 točk
4.	Vulkan — 5 točk
KEGLJANJE — ZENSKE
1.	Sava — 20 točk
2.	Borovo — 15 točk
3.	Ris — 10 točk
4.	Vulkan — 5 točk ATLETIKA — MOŠKI
1.	Borovo — 20 točk
2.	Ris — 15 točk
3.	Sava — 10 točk
ATLETIKA — ZENSKE
1.	Borovo — 20 točk
2.	Ris — 15 točk
3.	Sava — 10 točk
4.	Rekord — 5 točk
KONČNI VRSTNI RED
1.	Borovo 184 točk
2.	Sava 179 točk
3.	Ris 119 točk
4.	Vulkan 75 točk
5.	Rekord 58 točk
6.	Tigar 54 točk
7.	Gazela 20 točk
8.	Dimitrovgrad 17 točk
PERSONALNE VESTI V času od 15. marca do 15. aprila so se zaposlili:
Ladislav CELESTINA — obla-galec gornje plošče na cevi; Milan LIKAR — pomoč pri konfekciji in brizganju bandaž; Ana LUSKOVEC — pregled in čiščenje tesnil; Martin RENKO — pomoč pri konfekciji in brizganju bandaž; Vladimir Škerjanc — pomoč pri brizganju velozračnic; Franc ŽIGON — pomožni vulkanizer; Olga JUVAN — administrator; Janko PODOBNIK — transportni delavec; Pavla PEČNIK — stažist; Branka SOLAR — statistik-pri-pravnik; Dušan FELDIN — komercialist domače prodaje II; Ferdinand SMOGAVC — skladiščni delavec za saje; Trajan SERA-FIMOVSKI — komercialni predstavnik za Makedonijo in AP Kosmet in Metohijo; Milan KORBAR — terminer II — stažist; Valentin POVH — skladiščni delavec.
V tem času so podjetje zapustili:
D juro HUDOLETNJAK in Ivan DROL — samovoljna prekinitev dela; Vojko CARL, Vinko POTOČNIK, Anton VESELIC, Jernej ZUPAN, Edi GRUDEN, Dušan KOZLIN, Janez MARKO, Jože PETRIČ, Pavel HOMAR — odšli na odslužitev vojaškega roka; Malča STANJKO in Peter ROGELJ — sporazumno; Apolonija ŠIRC — predčasna upokojitev; Franc KERN — invalidska upokojitev; Anton LUKoNClC — prenehalo delo po zakonu.
• MISLI e
Radi imate resnico, a jo nikarte dušiti v svojem objemu.
Tiste velike osebnosti, ki menijo, da bo za njimi ostala praznina, ne mislijo najboljše o sebi.
On je tako vzdignil svojo kolektivno zavest, da ni imel več lastnega stališča.
On je nakopičil ves svoj kapital s tem, da je hranil resnico zase.
Tiste, ki zaostajajo, tepejo — to je znano. Ni pa odpuščeno tudi tistim, ki prehitevajo prve vrste.
Življenje je edina zanka, iz katere ne moreš živ.
Preživite dopust na Češkoslovaškem
(nadaljevanje s 1. strani)
so, Stary Smokovec, Tatranska Lomica, Spyška Bela itd.
Naj omenim, da bo v Tatrah, oziroma v okolici Starega Smo-kovca leta 1970 svetovno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah. Omenjeni 'kraji tvorijo edinstveno turistično področje, ki je zelo podobno italijanskemu športnemu središču Gortina d’Am-pezzo.
Da se v CSSR vneto pripravljajo na ta dogodek, pričajo številna gradbišča, kjer bodo zrasli novi hoteli in moderne komunikacije.
6.	avgusta zjutraj je predviden odhod z avtobusom proti Pragi,
kamor 'bi prispeli 7. avgusta dopoldne, nato je predvideno eno in poldnevno bivanje v Pragi, združeno z ogledom mesta. Povratek in ogled Bratislave je določen za 9. avgust, od tod pa odhod z vlakom čez Dunaj v Maribor in Ljubljano v Kranj.
Celotni stroški — .prevoz in popolna oskrba — znašajo 708,00 ND.
Za osebne in priložnostne nakupe lahko letovalci zamenjajo 300 ND za 600 KCS v razmerju 1 ND : 2 KCS.
Prijavite se do 1. junija pri referentu za družbeni standard — upravna zgradba, tel. 220.
Znamenito planinsko jezero pod Tatrami. Tudi k temu jezeru bodo organizirali izlete.
Stary Smokavec — zimsko športno središče, kjer bo leta 1970 svetovno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah.
Hoteli v Starem Smokavcu so zelo razkošni in arhitektonsko dovršeni.