_ KUPUJTE VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni 1CT0RY SIS iuR ^NDS ^ XXVIII.--LETO ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI XXVIII. VICTORY KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio * Best Advertising Medium BUY UNITED STATES WAR %ONDS STAMPS CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) APRIL 16, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 88 Ljuta bitka ob Elbi; naciji skušajo ustaviti Amerikance O .* * ^ * * :3Si iSS, * mi udarili blizu Berlina; von Papen in iMackensm zavezniška ujetnika IG. aprila—Nemci so včeraj vrgli proti ito^g j ^®veti armadi izkušene čete, katere so potegnili z ruske HjYjj.' ^ ^stavijo zapadho ofenzivo proti Berlinu. Amerikanci so udarili štirji milje dalje od reke Elbe, toda so iz-preko reke. Velika bitka ob Elbi, 53 milj za-g ° i^emške prestolnice se nadaljuje. »J jjjg ° Poi'ocilo iz nemških virov pravi, da so ameriške opazoval-Itieig do zapadnih obronkih Berlina, da pa so tam na- ^ _ ''^ocan odpor, nakar so se morale umakniti. vira je prišlo poročilo, da so ameriške čelne čete ^ ° predmestja saksonske prestolnice Dresden. južno Nemčijo in ostalo Nemčijo visi na tanki niti. Hoti glavne ceste, ki držijo skozi Nemčijo od severa beži skozi Češko proti gorati Bavarski, kj pripravlja za svoj končni desperatni odpor. er ar *ak beg se manjšajo vsako uro, kajti ameriška ilf ki se nahaja samo 13 milj od češke meje, utegne lit »sak V boj presekati. '®div' - ^ ^^Padni berlinski fronti so Nemci vrgli najmanj tri i® bila potegnjena z ruske fronte, ena pa je ® garnizije v Berlinu. ^ LONDON, ponedeljek, 16. aprila—Nemške radijske oddaje so snoči poročale, da je Rdeča vojska zabila nove zagozde v obrambe na vzhodni strani Berlina, in da ljutost borbe na dotični fronti, v. kateri so v akciji tanki, artilerija in pehota, stopnjema narašča. Berlin pravi, da Rusi sicer še niso udarili z vso silo na 170 milj dolgi fronti, kjer stoje-štiri mogočne sovjetske armade, da pa se to zna zgoditi vsak čas. Moskva še vedno molči o napadu, o katerem se pričakuje, da spoji sovjetske armade z ameriškimi silami, ki prodirajo proti Berlinu od zapada, toda maršal Stalin je naznanil, da sovjetski tanki drvijo dalje preko Avstrije po donavski dolini proti Hitlerjevemu skrivališču v Berchtesgadenu, in da so Rusi včeraj zavzeli strategiščno križišče St. Poelten, ki leži 61 milj od Linza. PARIZ, 14. aprila—Zavezniški gl. stan je danes odkril, da je ameriška deveta armada 11. aprila v Stockhausenu, 25 milj od Hamma v Ruhru, zajela notoričnega nacijskega lisjaka Franza von Papena, ki je bil med prvo svetovno vojno izgnan iz Zed. držav, ker je kot nemški vojaški ataše v Washingtonu vodil špijo-nažo proti Zed. državam. Von Papen, ki je bil kasneje nemški kancelar, potem pa je zastopal Hitlerjev režim kot poslanik v Avstriji in Turčiji, je bil Jugoslavije se obetajo ^ spremembe; važna vloga države Jugoslavija — zajet v svoji lovski koči. Z njim vred sta bila zajeta tudi njegov sin, stotnik Friedrich Franz in njegov zet baron Max von Stock-hausen. "Edino, kar si želim, je to, da bi bilo že vojne enkrat konec," je vzkliknil von Papen ameriškemu saržentu, ki ga je našel v lovski koci. "Tako želi tudi kakih enajst milijonov mojih tovarišev," je odvrnil saržent, ko ga je vedel proč. Von Papen, ki je katoličan, je bil eden izmed voditeljev nemške centristične stranke, dokler je obstojala, je bil oblečen v hlače-dokolenke in na glavi je imel tirolski klobuk. Spočetka je močno protestiral, češ, da ni v okolici nikakih vojakov, potem pa je priznal, kdo je, ter rekel, da ne more razumeti, kaj hočejo Amerikanci z njim 67-letnim starcem. LONDQN, 15. aprila—Ameriška tretja armada je ujela dr. Manfreda Zappa, nacijskega propagandnega šefa. ki je bil leta 1941 izgnan iz Zed. držav, medtem ko evropska radijska oddaja poroča, da sta padla v zavezniške roke kot ujetnika princ August Wilhelm, eden izmed sinov zadnjega nemškega kajzerja, in feld-maršal August von Mackensen, ki je v prvi svetovni vojni poveljeval nemški armadi v Galiciji. Von Mackensen je star 96 let. Princ Wilhelm je postal brigadir general v nacijski armadi in je nekoč izjavil, da je bil Hitler Nemčiji od Boga poslan. državna lastnina. Podjetja, katera so posedovali posamezniki, ki se bodo morali zagovarja-, I ti pred sodišči zaradi kolabora-osvob "j®' pod začasno kontrolo. ' k gibanja, ki Pod to bodo ostala, dokler sodi? obratova-^ ^ Jugoslaviji, ki se ^ vojno, se bo V razmah maršal ^lade je omenil pro- ^ Pi'ed v ^^°^^ovanska vlada je 1^' obratovala želez- telegrafični si- tp"^ rekah in dustri je dejal. i kontrolo na pre- apH^ jeklarsko industri- se bo pro-■ "^tva ^ I %eda'T'''^ razširil." Ne Dn ! vse velike m-"monopol vlade. k! l^tih vojne h "Va k- 'Vlada je edina dobi kredite obratovanje ^%la, ^ ^ ^y^o pomoč ji je organizacija JI""**? (t^NRRA), Oso(jgj| crrh lastniki so k ^ Nemci, so bi-^•^a in bodo ostala šča ne odločijo o usodi teh posameznikov. Privatna podjetja v rokah onih, ki imajo čiste roke, bodo obratovala, če bodo demonstrirala zmožnost. Kako daleč bo vlada šla glede lastništva in obratovanja industrij, zdaj še ni jasno. Tito je dal zagotovilo, da jim bo dana vsa pomoč, dočim je Edvard Kardelj, podpredsednik vlade, v svojem govoru po radiu dejal, da privatna podjetja ne smejo postati ekonomično močnejša kot država. Dvignila bi se reakcija in izgubljene bi bile dosežene pridobitve. Vlada zdaj organizira in financira zadružno gibanje. To izkazuje velik napredek. Partizani so silno hvaležni ruski armadi za pomoč in občudujejo sovjetsko gospodarstvo. Vse kaže, da bo Jugoslavija posnemala sovjetske metode. ®^ARŠALU TITU ZAGOTOVILA, SLAVIJA DOBI TRST IN ISTRO ruskp - •' aprila. — Gla- jI "Krasnaja L/ 2 Objavilo raz- ^^"skim marša-v kak,- V latk ^ da "pre- želijo po-K in da se bo- Ojava pje uresničile." tcL t} Nave v oficijal-h kof vojske se lahko ii, k. ,%6nql-Jugoslavije, \ % je J. hrvatski kra-^1 ®tovh- anektirala po avijj i vojni^ vrnejo Ju- 1 S' ^ttie Times").—Pod- S ? prljatelj- ^Vii ^jetsif- zavezništva H®e ie n i j o in Jugo-*"811 snoči v Krem- V ozta in slav- "laršal Ti-^Og: komisar Molotov, Premier ja Stalina. To je važen korak, ampak se ga je pričakovalo. Da bo pogodba podpisana se je vedelo, čim sta dospela maršal Tito in zunanji minister šubašič, in sporazum glede njegove vsebine je bil hitro dosežen. .Vse je tudi v teku za njeno ratifikacijo brez odlašanja. Po podpisu pogodbe je sledil banket v veliki dvorani v Krem-Iju, kateremu je prisostvovalo nad 50 oseb. Tekom banketa je maršal Tito sedel na desni strani premierja Stalina, predsednik Sovjetske unije Mihajl Kalinin pa na njegovi levi. TEŽKA OPERACIJA Nagloma je zbolel pretekli teden Anthony Zaje, sin Mr. in Mrs. Anton Zaje, 18908 Cherokee Ave. Odpeljan je bil v St. Luke's bolnišnico, kjer se je moral podvreči težki operaciji. Obiski niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnje okrevanje! Bolgari so obračunali s svojimi kvizlingi SOFIJA, 9. aprila (O.N.A.). — Obračun s kvizlingi in drugimi izdajalci na Bolgarskem je končan — narodna sodišča so zdaj v likvidaciji. Po prevratu z dne 9. septembra je bilo ustanovljenih 14 sodišč v Sofiji in 60 v različnih pokrajinah v svrho sodbe vseh, ki so bili krivi sodelovanja z Nemci in izvrševanja nacističnih ukazov v deželi. .V Sofiji je bil obsojen na smrt tudi Hitler. Dalje princ Ciril, brat kralja Borisa, dva druga regenta, dva bivša ministrska predsednika, 22 ministrov, 66 bivših parlamentarcev in mnogo članov častniškega zbora, policijskih in državnih uradnikov. Natančnejši podatki glede števila na smrt obsojenih, kaznovanih in oproščenih še niso na razpolago. Minčo Nejčev, minister pravosodja je poudaril, da so imeli vsi obtoženci na razpolago svoje zagovornike in da je vlada stavila zagovornike na razpolago onim, ki jih niso mogli plačati. Omejitve glede zasliševanja prič ni bilo nobenega. Nejčev je omenil enega izmed parlamentarcev, ki je privedel 1100 prič. Vaš dopisnik ima vtis, da javnost močno odobrava delovanje teh sodišč. Ono malo kritike, katero je čuti, obsoja "nedostojno naglost v izvršitvi smrtne obsodbe princa Cirila" in aretacijo nekaterih "demokratičnih prvakov". Vesti FRANCIJA OLAJŠALA DOBITEV RAZPOROKE PARIZ, 15. aprila. — Zakon glede razporoke, ki ga je uveljavil vichyjski režim, določajoč, da je nemogoče vložiti tožbo, ako ne poteče vsaj tri leta od poroke, je sedaj odpravljen. Še nadalje pa ostane v veljavi določba, ki prepoveduje objavo poročil o' razporočenih tožbah. Grand Junction, Colo. — Tukaj je umrl Frank Košak, star 78 let in doma iz vasi Cerevo, fara Št. Rupert pri Grosupljem. Tukaj zapušča ženo *n odrasle otroke ter brata, v starem kraju pa brata in dve sestri. % Umrli - ranjeni - ujeti SGT. JOHN A. STAR Dne 29. marca je družina John in Mary Star, z R. D. 1, Granger Rd., Ashtabula, Ohio, prejela žalostno vest od vojnega depart-menta, da je njen sin Sgt. John A. Star pogrešan izza 9. marca v Nemčiji. Dodeljen je bil kot radijski operator na bombniku B-17 tipa. Preko morja je šel 19. januarja letos. Upanje staršev in prijateljev je, da je še med živimi, ter da bodo v kratkem prejeli vest od njega samega. Družina Star, ki ima mnogo znancev tudi v Clevelandu, ima še enega sina v službi Strica Sama, in sicer T/5 Lawrence H. Star, ki je bil 15. marca letos poslan proti Japonski. (Ker ni dovoljeno poročati v časopisju naslove vojakov, ki preko morja, dobijo Mikolajczyk se je izrekel za jaltski sporazum LONDON, 15. aprila. — Sta-nislaw Mikolajczyk, ki je nedavno resigniral kot premier poljske zamejne vlade, se je danes formalno izrekel za rešitev poljskega vprašanja v okviru načrta, ki ga je sprejela konferenca velikih treh v Jalti. "Jaz smatram tesno in trajno sodelovanje z Rusijo za temelj bodoče poljske politike," je izjavil bivši premier in vodja poljske kmečke stranke. "Da se odstrani vse dvome glede mojega stališča, tem potom izjavljam, da sprejemam krimsko odločitev glede bodočnosti Poljske. Mikolajczyk je resigniral kot premier, ker še pred konferenco v Jalti ni mogel pregovoriti svoje kolege, da bi sprejeli program sodelovanja z Rusijo, katerega je predložil po obisku v Moskvi. VOJAŠKA SLUŽBA PREKO MORJA ZA VSE VOJAKE njegov naslov pri starših). WASHINGTON, D.C. — Voj-se nahajajo ni tajnik Stimson je odredil, da prijatelji bo vsak telesno sposoben vojak. SVARILO NEMŠKEGA NADŠKOFA PROTI KOMUNISTIČNI NEVARNOSTI SANDERHORST, Nemčija — Katoliški nadškof grof Galen iz Muensterja, ki je v preteklosti često nastopil proti Hitlerju, je ameriškim časnikarjem rekel, da bodoči odnošaji med Nemčijo in njenimi sosedi odvisejo od tega, kako bodo zavezniki postopali z Nemci. Trpko se je izrazil glede pomanjkljivosti zaveznišjte kontrole nad bivšimi zasužnjenimi delavci, katere je označil za "Ruse", češ, da se ničesar ne ukrene proti njim, ko "plenijo nemške domove." Nadškof je rekel, da je sicer proti Hitlerju, toda lojalen "Va-terlandu" ter svaril, da bo "komunizem poplavil Nemčijo," ako Angleži in Amerikanci ne bodo ustavili ruskega vpliva ter dopustili, da se v deželi naseli glad. ki še ni služil preko morja, poslan preko morja kot nadomestilo za vračajoče se veterane. Stimson je tudi odkril, da je bilo v februarju v armadi 8,050,000 mož, od katerih jih je preko morja 5,150,000. Mati zemlja sprejela truplo Franklina D. Roosevelta Preprosti obredi na vrtu v Hyde Parku ob navzočnosti družine, predsednika Trumana in sosedov HYDE PARK, N. Y., 15. aprila—Danes ob 10. uri dopoldne so bili zemeljski ostanki Franklina Delano Roosevelta ob navzočnosti članov družine, predsednika Trumana in drugih predstavnikov vlade, vojaštva in sosedov položeni k večnemu počitku na vrtu njegovega in njegovih dedov doma. *———_____ Bil je lep pomladanski dan. Na nebu ni bilo niti oblačka, ko je bilo truplo padlega vo3itelja izročeno materi zemlji. Bilo ni nobenih govorov. Prepi'oste verske obrede je opravil pastor epi-skopalne cerkve, kateri je pripadal pokojni predsednik. ^ Mal oddelek kadetov iz vojaške akademije v West Pointu je ustrelil v zrak trikratno salvo, Nov grob RUDOLPH CHESNIK Kot smo že poročali, je umrl Rudolph Chesnik, star 55 let, stanujoč na 16011 Waterloo Rd. Doma je bil iz fare Palcija pri št. Petru na Krasu, kjer zapušča sorodnike. Tukaj je bival 25 let in je bil član podružnice št. 14 SEJA ZA POSESTNIKE Nocoj ob 8. uri se v Mednarodni knjižnici na E. 55 St. in St. Clair Ave., vrši zelo važna seja odbora korporacije za pozidavo pogorišča, na katero so uljudno vabljeni posestniki zemljišč, ki se nahajajo na kraju pogorišča. Potrebno je, da so lastniki navzoči. PODR. ŠT. 106 SANS Redna mesečna seja podružnice št. 106 SANS v Euclidu, se bo vršila jutri, 17. aprila v Slovenskem društvenem donju na Re-cher Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. Društveni zastopniki in člani v splošnem so prošeni, da se udeležijo. rog, ki je turobno zatrobil k počitku. Vojaki, marini in mornarji, ki so držali nad grobom med spuščanjem krste v zemljo ameriško zastavo, so jo izročili predsednikovi vdovi. Mrs. Roosevelt je zastavo za trenotek stisnila v roki, potem pa jo je izročila sinu Elliottu. za tem pa se je oglasil vojaški SMZ. Zapušča nečakinji Mary Chesnik in Mrs. Jennie Cič, v Barbertonu pa nečaka Franka. Pogreb se bo vršil v torek ob 8:45 uri zjutraj iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. Po končanih obredih se je po-i Ac« grebna skupina razšla. Pred-' sednik Truman in drugi vladni predstavniki so se vrnili v VOJNI DOLG SOVJETSKE RUSIJE ZNAŠA PREKO MILJARD RUBLJEV MOSKVA, 15. aprila. — Tekoča izdaja revije "Boljševik" Washington, kjer bo imel novi poroča, da je bivši francoski le- predsednik jutri prvi govor pred kongresom. TOVARNE V BRATISLAVI NEPOŠKODOVANE talski minister Pierre Cot ocenil vojne stroške Sovjetske unije na 250 milijard zlatih rub-Ijev, da pa je številka dejansko višja. Sovjetski pisec navaja izgube treh vrst: direktno uničenje in izropanje, izguba narodnega bo- LONDON, 15. aprila. Češkoslovaški funkcijonarji v Londonu so bili jako vzradoščeni nad j gastva vsled diverzije človeške poročilom, da je Rdeča vojska, in industrijske produkcije za po zavzetju slovaške prestolni-' vojne namene, in aktualni bud- ce našla večino industrij nepoškodovanih, in slične informacije se je dobilo glede velikih tekstilnih obratov v Rozumber-ku. Poudarja se, da je to velike važnosti v zvezi z načrti za ekonomsko obnovo Češkoslovaške. žetni izdaji za Vojno. Članek pravi, da so ekonomske izgube Zed. držav v primeri s Sovjetsko unijo lahke in da ni noben narod proporčno tako težko prizadet v gospodarskem pogledu kot je Rusija. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 16. aprila, ■ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THC AMERICAN JOGOSLAV PBINTINO AND FUBUSHINO CO. 6231 ST. CLAIR AVENTJE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)_____________J6.50 Por Half Year — (Za pol leta)________:____________3.50 Por 3 Month# — (Za I mesece)_____________________________2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)___ For Half Year — (Za pol leta)_____ Por i Month# — (Za # mesec«)_____ ..$7.50 _ 4.00 _ gjS for Europe. Boutb Amerlc« and Other Foreign Couutrlea: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države): Por One Year — (Za celo leto)_________#8 00 Por Half Year — (Za pol leta) ____________________________________________4^0 Entered ai Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. JASNA IN ODLOČNA BESEDA SLOVENSKE ŽENE I. "Slovenski poročevalec" je objavil 19. januarja naslednji članek; Naši možje in fantje na fronti—naše žene doma v zaledju, ramo ob rami ustvarjajo in grade novo svobodno domovino. ^ Ženska skupščina zaseda. Skupščina mater, žena in deklet, ki so od vseh strani, iz vseh krajev naše osvobojene in še zasužnjene domovine prihitele, peš in na saneh, se vtihotapile mimo sovražnikovih postojank in patrol, skozi sovražnikove zasede. Tudi slovenska žena hoče aktivno sodelovati v osvobodilni borbi, tudi ona bo prispevala svoj delež k osvoboditvi dežele, zlasti v tem zadnjem in odločilnem jurišu, pred končno zmago. V tem znamenju pozivajo pisana gesla na stenah dvorane, ki je skoraj prena-poljnjena aktivistk Osvobodilne Fronte. Tako živo je v tej dvorani in nekam praznično. Važnost in resnobo bereš na stotinah obrazov, ki jih v odmorih razžari partizanska pesem. Možje odhajajo na fronto obračunavat s sovražniki naše zemlje, zdaj so se zbrale žene z Dolenjske, Notranjske, Gorenjske, pa od Trsta in prav od zasužnjene Ljubljane, da se pogovore o delu, ki jih čaka doma, po vaseh, kjer bodo namesto mož in fantov postavile vsaka zase celega moža. V narodno osvobodilnih odborih, v političnih organizacijah, prav povsod in v vseh drobnih in velikih zahtevah in nalogah te naše svete domovinske vojne. V imenu prelite krvi Ali je bilo že kdaj prej tako, daje ljudstvo lahko s svojimi, svobodno izbranimi voditelji svobodno in po svoji volji razpravljalo o vseh vprašanjih svoje dežele in države? Pri nas je tako in bo tako tudi vedno ostalo! To je ena prvih demokratičnih pridobitev triinpolletnega osvobodilnega boja. V dvorani, pred zbranimi predstavniki vojske in ljudske oblasti iznašajo žene vse probleme narodovega življenja, v katerem sodelujejo enakopravne z možmi za ustvaritev nove, svobodne domovine. One budno in skrbno zasledujejo dogodke doma in v svetu. Med govorom tovariša Borisa Kidriča glasno in enodušno protestirajo proti poizkusom izdajalcev in reakcionarjev v tujini, proti nesramni izjavi kralja Petra, ki hoče omalovaževati in okrniti s krvjo pridobljene sadove narodno osvobodilne borbe. Dvorana vzvalovi in klici za Tita in novo Jugoslavijo se nočejo poleči. Dvi^e se ženica v črni ruti in pribije s tresočim glasom: "Tri sinove sem žrtvovala za svobodo. Dala sem vse, kar premorem in zdaj bi nam hoteli ukazovati tisti, ki so vsa leta naše težke borbe sedeli na varnem in toplem! V imenu tolike prelite krvi naših sinov zahtevamo Tita in samo Tita!" Tak je odgovor partizanske matere, ki so ga z glasnim, spontanim pritrjevanjem potrdile vse žene. Pri nas je pa iako . . . Živahno razpravljanje po poročilu tovariša Marjana Breclja je izpričalo, da se naše žene aktivno in iz vsega srca udeležujejo javnega in političnega življenja doma, tako v narodno osvobodilnih odporih kakor v odborih OF. Dvigne se mlado dekle iz barjanskega okraja, ki je danes še prizorišče najhujšega okupatorjevega divjanja. "Kljub vsem težavam in preganjanju žene pri nas vse storimo za naše borce. Pomagamo jim po vseh močeh in z zaupniki po vaseh širimo in pripravljamo našo oblast. Naj počenjajo okupatorji in izdajalci kar hočejo—ne bodo nas uničili. Storile bomo vse, da bodo tudi naše vasi čimprej In vredne dočakale svobodo!" Dvorana ploska. "Tudi me bomo storile vse za čimprejšnjo zmago!" obljubljajo z glasnim vzklika-njem dekleta, žene in matere. * Kupujte vojne bondel * Tone Fajfar in Dušan Petrovič, jugoslovanska delegata na mednarodnem delavskem kongresu v Londonu, se pogovarjata z ameriškimi delegati. Fajfar in Petrovič sta oblečena v partizanske vojaške uniforme. Med njima sedi James Carry, tajnik CIO. POLK. KONSTANTIN SELEZNJEV: KAJ PRIPOVEDUJEJO SLOVENSKI UJETNIKI V RUSIJI -^w Predkratkim mi je slučajna prišlo v roke šest številk političnega mesečnika "Slavjane", katerega izdaja "Vseslovanski Komitet" v Moskvi. Mesečnik je posvečen izključno slovanskim političnim zadevam. V njem so zastopani sotrudniki vseh slovanskih narodov in med njimi tudi Slovenci. Žal ker zna tako malo naših ljudi čitati ciriliko, ker ruski jezik je ravno tako lahko razumljiv, kakor hrvatski. Večkrat sem že tu in tam slišal: E, kaj se Rusi brigajo za peščico Slovencev! Za časa carske Rusije je bilo to res, toda danes je to popolnoma drugače. Ko so mene Rusi ujeli leta 1915. v Karpatih, so me vprašali kaj sem: Germanec ali Mad j ar. In ko sem jim povedal, da sem Slovenec, so se začeli režati in so hoteli vedeti — kakšna žival je to? (!) In to ni bil navaden prostak, pač pa je bil inteligenčni častnik bivše carske armade. Tako nas je poznala carska Rusija! Na lanskem "Vseslovanskem Kongresu" v Moskvi, je slavni ruski pisatelj, Ilija Ehrenburg, izrekel sledeče pomembne besede; "Od danes naprej Rusija ne bo nikdar več dopustila, da , bi še kedaj kakšna neslovanska država dominirala kak del slovanskega ozemlja. Ne samo to, da hočemo obdržati kar je našega, pač pa bomo gledali tudi na to, da dobimo nazaj, kar nam je bilo ukradenega tekom stoletij, v prvi vrsti od Nemcev ..." Slovanski narodi onkraj morja so spoznali, daje njihova rešitev samo v Rusiji. In če pravim narodi, s tem ne mislim tisti del inteligence in prodaničev, kije desetletja mešetarila in prodajala narodne interese zapadni reakciji pod krinko "katoličan-stva" za večji kos kruha. In danes delajo ravno isto, kar so delali pred stoleti. Hodijo se klanjati enkrat Mussoliniju, drugič Hitlerju. Ali upamo, da tokrat jim bo odklenkano za vedno! V junijski številki "Slavjane" iz leta 1944., sem našel zanimiv članek, ki ga je napisal inteligenčni častnik Rdeče armade, polkovnik Konstantin Seleznjev. On se precej razlikuje od svojega predhodnika, carskega inteligenčnega častnika iz leta 1915., kije mene izpraševal. Častnik Rdeče armade ne vprašuje ujetnike—kakšne živali so! Seleznjev popisuje zgodbe, katere so mu pravili naši slovenski ujetniki, katere so Hitlerjevci mobilizirali v svoje roparske kohorte in jih poslali na rusko fronto. Seleznjev omenja več stvari, ki smo jih že slišali in to je važno, važno zato, ker potrjuje vesti, ki smo jih do zdaj že slišali. Drugič je važno tudi zato, ker vidimo, da se Rusi res zanimajo za usodo našega naroda. Ravno radi tega sem se tudi odločil, da njegov članek prestavim v slovenščino. (Iz ruščine prestavil J. Kaučič)f: Hitlerjevci — pravi Seleznjev — si na vse načine prizadevajo, da bi skrili pred svetovno javnostjo resnično stanje v od njih okupiranih deželah. Toda resnica o njihovem "novem redu", o nezaslišanem krvavem terorju nad podjarmljenimi ljudstvi, vedno pogosteje prihaja na dan skozi razne zapreke ter postaja last svetovne javnosti. Pred kratkim smo dobili zanimiva poročila o položnju v Sloveniji, ki so prišla v našo roke po potih, o katerih se Hitler-jevcem hiti sanjalo ni. Nacisti, imajo kolosalne človeške izgube na vzhodnem bojišču in v potrebi za svežim človeškim niateri-jalom, so mobilizirali v svoje kohorte podjarmljene narode in med njimi tudi Slovence. No ne hoteč boriti se in umirati za korist nacističnih razbojnikov, Slovenci ob prvi priložnosti pobegnejo k nam. Prav radi nam pripovedujejo o dogodkih in življenju v podjarmljeni domovini in o strahovladi nacističnih razbojnikov na slovenski zemlji. • Da, dolgo se bodo spominjali Slovenci strašnih dni nacističnega in fašističnega rfapada na Jugoslavijo. Spomladi leta 1943. sem sedel 'ia mizo v neki mali kmečki hiši na Ukrajini. Izpraševal gem novodošle nemške ujetnike, katere so prignali izpod Harkova in med njimi sem našel tudi več Slovencev. Poslušajmo,' kaj ti nesrečneži pripovedujejo. "Maja meseca, lota 1941., so nacisti organizirali v Sloveniji novo organizacijo "Stoierische Heimat Bund"," je pripovedo- organizacijo, so jih zaceli naga-' njati tja s silo. Kdor se ni hotel zapisati v Heirtat Bund, so ga označili za sovražnika Velike Nemčije. Večina tistih, ki so se uprli, je bila segnana v koncentracijska taborišča ali pa na« prisilno delcrv Nemčijo. Veliko pa je bilo tudi ustreljenih. Takoj prve dni po okupaciji so nacisti polovili vso slovensko inteligenco, katero so strogo "sortirali" v tri kategorije. Tistim, ki so uklonili svoj hrbet, so dali službe nazaj; druge, ki so se jim zdeli neškodljivi, ali nezaže-Ijivi, so pognali čez mejo na Hrvatsko in v Srbijo, bolj "nevarne" pa so zaprli ali pa krat-komalo ustrelili. Izgnani so bili v s i državljani in banovinski uradniki, učitelji in večina duhovščine. Duhovnikom z Gorenjskega' in Štajerskega, je laška fašistična vlada, na posredovanje Vatikana (!), dovolila, da smejo ostati v ljubljanski okolici, civilni uradniki in drugi pa so se razpršili po raznih krajih na jugu države. Na njihova mesta so nacisti postavili Nemce iz Reicha, Avstrije, Transilvanije, Besarabije in domače Kočevarje. V uradih in na javnem prostoru je strogo prepovedano govoriti slovenski. Ge-stapovci so sežgali vse slovenske knjige, ki so jim prišle v roke. Slovenske šole so zaprli in odprli nemške. Maja meseca, leta 1941., so objavili ukaz, v katerem je bilo rečeno, da morajo vsi prebivalci do 50 leta po dvakrat na teden obiskovati nemško šolo. Dalje je bilo rečeno v istem ukazu, da kdor se ne bo do leta 1944 naučil nemško, bo izgnan iz Slovenije, premoženje pa zaplenjeno ..." Takšne stvari nam pripovedujejo slovenski ujetniki. Vidi se, da hočejo nacisti za vsako ceno ponemčit.i Slovence, ali pa jih uničiti. Ne samo to, da so nacisti vzeli Slovencem samostojnost in svobodo, v kolikor so jo imeli pod monarhijo, ampak jim poleg tega tudi z vso brutalnostjo vbijajo v glavo, da so neki "Uhr Deutsche", ki so pozabili na svojo narodnost. "Vsa imena most, trgov in vasi v Sloveniji, so nacisti takoj po prihodu ponemčih," jo pravil neki drugi ujetnik. "Sloveni- STRIC SAM BO IZDAL 44,200,050 EXTRA RDEČIH TOČK Največja razdaja extra rdečih točk kot kdaj poprej bo ta mesec in vsak naslednji mese9 ameriškim gospodinjam po celi deželi. 44 milijonov extra rdečih točk približno bodo razdelili mesarji kupcem, ki jim bodo prinesli po-ra^jeno mast v Victory kampanji za to bistveno snov za zdravila, smodnik, umetni gumi j, mila, barve in za več sto drugih potrebščin na bojnem polju in na domači fronti. Za vsak funt porabljene masti, ki jo izroči gospodinja, bo dobila dve rdeči točki. Potreba po porabljenih maščobah je. še vedno nujna. Poživljamo žene, da shranijo vsako kapljo, vsako žlico maščobe in hranite dalje do končne zmage nad Nemčijo in Japonsko. poslaH na prisilno delo nekam v bližini Sarajeva. Delati je moral v duhovniški obleki nacistom v zasmeh. Za vsaki najmanjši prestopek, ali za nezadostno delo, so ga zverinski pretepali z gumijevko. Moliti se sme samo nemško, za kar so poslali nemške duhovnike iz Reicha in iz Avstrije ..." Pobijanje nedolžnih ljudi, uničevanje kulturnih ustanov in preganjanje cerkve — je ena izmed glavnih nalog nacističnega "novega reda". Druga njihova važna naloga je: do najmanjših podrobnosti izdelan načrt za ograbljenje prebivalstva, da nasitijo svoje kohorte doma v Nemčiji. Vse to smo mi sami poskusili. "K nam v Sardin, pri Veliki-Nedelji, so prišli Nemci dne 10. aprila 1941 popoldan," je pripovedoval Ivan Filipič. "Še isti dan so začeli z rekvizicijami. Pobirali so prav vse: maslo, jajca, kokoši, prašiče, govedo i.t.d. Po rekviziciji so vse prebivalce prešteli in jih zapisah. Kmetom so strogo predpisali koliko si smejo obdržati za lastno prehrano, za semena in koliko morajo oddati državi. Vsako medsebojno trgovanje je bilo strogo prepovedano. Naložili so visoke dajatve prav na vse: od pšenice do krompirja in cd slame do drv. V vsako vas sta bila poslana po dva gestapovca kot "nadzornika", ki sta sledila za tem, da so se ukazi 'novega reda' točno izpolnjevali. Moj oče je dobil ukaz, da mora letno oddati državi: 8 kubičnih metrov le-rsa in drv, 320 kg sena, 500 kg pšenice, 250 kg rži in 800 kg krompirja. Vsake tri mesece so prišli gestapovci in so pregledali celo gospodarstvo, zapisajoč vse do najmanjših podrobnosti . . " Zelo pogostoma se vrše pod krinko "nakupovanja" javna grabljenja. Tako na primer so nacisti "kupili" od trgovca Ivana Kranjca, v Spodnji Kaplji nad Kranjem, vse blago v trgovini v vrednosti 150 tisoč dinarjev, za kar so mu plačali borih 300 nemških mark. (Dalje prihodnjič) v Public Hali, tam se bo vsa stvar sortirala, in pakiw'® * boje in odposlalo na vladno stanišče za razdelitev, a . lo potrebujejo mnogo mos žena, in oblasti ^ obrnili tudi na nase žene in moške, da se ' P voljno priglasili za to po® ^ delo se bo vršilo vsak ^ 23. aprila pa do 9- 8:30.jutrajpadom" Čer. Ženske, ki imate vi, se prosi, da se ® jjed pokličete spodaj 8. uro zjutraj in 5. uio ^ ^ _____ . . n. iD '' . 18. aprila. Moški, ki ste p Ijeni pomagati par ENdicott 0886; med 5. ^ zvečer pa HEnderson ste pa prošeni, da * 1»^ pri Mr. Tavčarju v o ^ narodnem domu EN vejte kedaj lahko ^ Nekaj članic Slovenk št. 137 SNPJ ^ priglasilo, da pridejo P % vsaka po en dan, o ^ vzgled vsem drugim . se tudi druge priglasU Pomoč ^ straneh in vsi laoi " . ^ in sedaj ko nas klik ^ ^ se bomo gotovo vsi o Za U. N. K. li- A- ^ josie ----- hol^ Koncerl Mladinskega« na Waterloo Rd« j V nedeljo PoP* r^oril"' Mladinskega zbora ^ Slovenskem delavske Waterloo Rd. ^ koncert, pod vo s Ane Vadnal. Če se vpo ^ ^jje, tek čas, ki so ga ^,gg pr"" se mora reči, da 3® gram prav dobro po a^jef ^ Prvi del se je P"«'I ško himno, nakar je ^ vet pesmi, ki so 0»" zapete. V tretji imel solo s zborom ^ vli, a v šesti "Dar u doj: ty Cerjan. Oba sta P^ pela, posebno . prav lep in močan a ^ V prvi točki drug zaigrali naši mla ^ dva komada in sice • p^vl' na harmoniko, Elea" 10 kbvkjuinJenyl^* ro. Prav krepko so gpr« Posebno Doris , « za . in njen nastop sbdm duetih in sicer. gke% Homar sestri, Na gatf Johnny Pav«.. Na'g, M'j f lof^ 1 Ruth Churney i" Sele" Eleanor Pavli, Vilma in Margie Konsut, i jjgd Sever in Ruth Vf mi se je pa pos® ^ Eleanor Pavli, ki 3® j; pim altom Lstve^""^. zvonovi". Pela ,g v ij je kar mokro po= -g Najbolj srčkana pa j „ •" J- __ iri ie val Ivan Jamnfk, iz Tacna nadjja je po.stala "Unter Steier-Ljubljano. "Vsi tisti, ki so pro-jmerk", trg Vuzcnica "Saltenho- stovoljno stopili v Heimat Bund, ■^o dobili i« .setni znak, katerega KO morali nositi na vidnem mestu na prsih. Sprva je bil pristop v Heimat Bund prostovoljen, toda ker se ljudje niso marali "prostovoljno" javljati v fen", vas Petrovče pri Žalcu "Saxenfeldt", Celje nazaj v "Ci-Hi" itd, itd. V Mak.šah (na Štajerskem je župnikoval Franc fiegolja. Neko nedeljo je po maši n)olil slovenski očenaš. Gestapovci so ga zato aretirali in UREDNIKOVA POŠTA UNRRA prosi pomoči United Nations Relief kampanja za pobiranje obleke, čevljev itd. je sedal v teku. Vse, kar se bo nabralo v mesecu aprilu, se I bo razdelilo in odposlalo v Evropo tistim ljudem, ki so že osvobojeni, to pomeni, da bodo tudi Jugoslovani deležni nekaj te pomoči. Za pomoč v tej kampanji | so se priglasile vse relifne, civič-' ne, cerkvene in bratske organizacije, kakor tudi organizaciji boy and girl scouts. Od 22. aprila pa do 30. nprila boste lahko odnesli v vašo najbližjo šolo, cerkev ali pa na ognjegasno postajo, vso obleko, čevlje, itd., ki je še za rabo, in ki hočete, da se bo oddalo za UNRRA.. To se bo potem vse odpeljalb . jg pe Nancy Samsa, *1/ slovenska nam je pa vrgla P jjaii v gram sti zaključi gti f /, ver in Ruth Vi^'% sp' tef ljubko zapeli "^uh Vse pevske toc ^^r}' Ijevala na klavir ver. jO Zbor obstoja žp ga ^ je sedaj bolj 'viti P""' se namerava -" tev večjega .va "»O -fr ■a ob!e0> da se zbor poveca ^ ^ W vilom ijevcev, kai iskusilo napraviti- .diP' WHERE THE AN ARMV burns 33(000 g® a day. ^la, 1945 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 J)ušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunlher ' Poslovenil Boris Rihteršič (Nadaljevanje) Hi, se za nič ne zme- ' S&leriji gre in potrka = stebri. Najprej Wo ra_.J otroka. Ta je bil pa tfpL (^^ran. Hotel je videti : 7^oka mora biti pač e 4 "fovitega. Vsakdo se je ?°.^®seli, saj je tam i ljudje 80 veseli, lepi \ da K ^ papa ne »t, nlirij Dušica poleg, Hcti, d ostane na Brau-lovo^ ° pride papa z občutljivo ^ J® oče ne mara gle- poroki. • JG postal 'fidi, jj. ttiisli na številne So oiai ^^^Gli njegovo le bes J' bodo njene "81 lu k P^^našali od ust do do 1, •?■ sezuvanja čev-., ^ 3,]bolj nemogočih reči "'"'Kiitn glede racir ^ ^ioniranja ^ Biaslo, konzervirane ttdgj; in mleko J'2 do ^^e T-5 do Z-5, in v 10 gZ f ®o veljavne vsaka t-5, n-5, v-5, h ^ potečejo 28. aprila. v Se jedila Avng C-2 do X-2 so . 0-2 ^a 10 pointov. "»iS 'H f.2 ok- ' aprila. 5 "'^Qkofn ' Junija ]e veljavna ®asolin A It . k-veljavna ZaaJIf ^^®olina do 21. &l ^ Veli ® ^-6, B-7, C-6 in gas^® ^Gaka za pet L' Na ij- za nedoločen kupona 2a ° številko. Pri ^Je treK^^"® količino ga-navesti rekord ni zahte-zanrosif,,; _____ L, ko g šest mese- je bp/^^^ozi 5,000 milj, K ^ prvo. r^ke olje , . stev. Ing.. VAH_ ■"' 3, 4 m vsaka 5, za in 3 2 zrako- Danes ima Dušica spet svoje čevlje veselja, venec rož in s srebrom tkano obleko iz tenčice po Harrovem načrtu. Še zmerom ni prava srebrna obleka, toda najbolj blizu ji je. In zckaj stoji na prstih in se smuka okoli Harra . . . "Poglej me! Kako sem ti všeč?" Harro zamišljeno odkimava, bolj kakor kdaj prej je prepričan, da je nesposoben za vzgojitelja princes. "Zelo nenavadno je, Harro," toži gospa Hardensteinova. Obleka je narejena iz tančice, ki jo je nekje iztaknil Harro, ter prepletena z drobno kovanimi srebrnimi trakovi v preprostih vzorcih. In vendar je presenečen nad vtisTiom, ki ga zbuja otrok. Obleka še bolj poudarja skrivnostno, svečano nežnost, ki veje zmerom okoli Dušice. "Harro," šepne gospa Hardensteinova, "ali ni pravi pred-raffaelski angelček? Na vsak oltar bi jo lahko postavili. In saj veste, kako važen je prvi vtisk." "No, potem je kakor nalašč, da bo videla mati otroka najprej v obleki, ki poudarja njegovo posebnost . . . Sicer pa vam svečano obljubljam, da se ne bom nikoli več vtikal med vprašanje obleke." In zdaj se sliši nekje daleč topovski strel . . . Nič več se ne da napraviti. Dušica je kakor bel plamen iz lilij na oltarju, si misli Harro. In kako se srebro lepo prilega k njenim udom, kako je gladko in kako se lesketa kakor kačja koža. Kako se zna Dušica lepo gibati. In rdeči venec kaže, da ni mrtva, da nista na njej sama belina in samo srebro ... Gospodična Klara je sicer napravila pri tretji kitici prigodne pesmi majhen odmor, toda lepe rjave oči mlade knežnje so se tako veselo iskrile, da je hitro našla nit do nadaljevanja. Konji, ki so jih vzklikajoči otroci opozorili na današnje dolžnosti, so postali zdaj nekoliko nemirni. Knez in knežnja sta izstopila in šla počasi čez most, ki drži čez globok jarek. Ob grajskih vratih, kjer vise gobelini, stoji Dušica čisto sama in reče; "Dobrodošla, mama in papa!" kakor je želel oče. Gospodje v frakih stopijo nekoliko nazaj in knežnja de v zadregi: "Ali mi boš dala poljubček?" Mlada, ljubka gospa z rjavimi očmi se skloni k Dušici. Tej pa se zdi, kakor bi morala storiti nekaj nenavadnega, in obljubi ji: "Tako dobra bom, kolikor mogla biti." In knežnja se spet dvigne, vesela, da je konec neprijetnega trenutka, kajti vse oči gledajo vanjo še bolj kakor prej. In zdaj sme Dušica pozdraviti očeta, in njegove oči se zaiskre ob njenem pogledu, pod roke jo vzame in v troje gredo po stopnicah v veliko sprejemnico. Tam se je zbrala gospoda s sosednih gradov, mestni odlič-niki in župniki cerkva, ki so pod grajskim varstvom. Vsakdo za-mrmra nekaj primernih besed. Mlada knežnja mora odgovarjati in se smehljati, in sama izpre-govori še nekaj besed, ki se jim pa pozna, da ne pridejo vselej na pravi naslov. Knez ne izpusti svoje male izpod roke, kakor bi se bal, da mu ne bi ušla ali pa naredila kaj neprimernega. In oči gostov počivajo skoraj prav toliko na njej, kakor na njeni mladi materi. Nikoli še niso videli tako od blizu otroka, o katerem se je toliko govorilo. In debela gospa v kotu je šepnila svoji sosedi: "Nihče si ne bi mislil, da morejo imeti na Braunecku tako lepo bitje. Ali ste poznali princeso Heleno ? Prosim vas! Ah pa poglejte na stene. Da, moški so vsi prav lepi, toda ... !" Dušica se danes vede imenitno, na vsako vprašanje odgovarja celo precej pravilno, in ve, da mora pred starimi damami in gospodom grajskim župnikom ukloniti koleno. Knez žari. Pravkar je opazil nedaleč od svojih sosedov in stanovskih vrstnikov grofa Thorsteina. "Ljuba Šarlota, zdaj ti moram predstaviti še našega najbližjega soseda, grofa Thorsteina. — Kaj dela plemenita umetnost? Ali cvete in us{)eva? — Grof Thorstein bo velik slikar in bo dal našemu kotičku zemlje les]« slave." Mlada knežnja gleda z očitnim ugodjem visoko sosedovo postavo, še celo majhno šalo si dovoli: "Že zdaj nas prekaša", reče in ga pogleda kvišku. "Zdaj ne, visokost," reče Thorstein in se ukloni, da bi poljubil mlado roko. "Vaše visokosti najponižnejši in najhva-ležnejši sosed. Grad Brauneck mi je dal že marsikaj, za kar mu ne morem biti dovoli hvale-%n/' "To zveni prav prijazno", odvrne mlada knežnja. "Saj prebivate vse leto tu, ali ne? Dobri sosedje bomo ostali in dostikrat se bomo videli." Njene oči se neprestano vračajo k velikemu možu. Drugi gospodje so po večini starejši. Mlad princ in sorodnik je tu, ki se mu višnjev trak prav lepo podaja k odkritemu, svežemu, mladeniškemu obrazu. Vneto se pogovarja z malo, in si misli, da bo to prijetna soseščina . . . . Zdaj se vsi poslove, — nekaj gostov se bo spet pokazTalo pri večerji. Knežnja je prestala svoj sprejem. Z vzdihom olajšanja omahne ttno pohištvo za na prostem T imamo kompletno zalogo nepobarvanega pohištva za na pro-velike stole z lesenim hrbtom ali platnom. Te stole se lahko lesjj razne pozicije, kakor je komu bolj udobno. Delani so iz trdega ^ tako trdno napravljeni, da jih lahko rabite leta in leta. si želeli imeti set z mizo in klopmi za vaš vrt, kjer imate lahko iji ?' je naš specie!ni pikniški set prav idealen za vas. Velika mi- klopi, na katerih lahko udobno sedi G oseb. A. Grdina in Sinovi TliGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Rd. Odprlo zvečer razen oh sredah TliGOVINA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA OD LETA iy03. ria divan . . . Knez se nasmehne in sede zraven nje. "Dopolnjeno je. In kaj praviš k mati? Kako je ljubka, in niti majhne nerodnosti ni naredila. In kako rdeča lica ima:! Ta gospa Hardensteinova je pravi biser. Ljuba Šarlota, nikakor ji ne pozabi reči nekaj prijaznih besed. Da si vesela, ji reci . , . vem, da komaj čaka Lega ... — Da, uboga moja mala, kakšna pa si danes?" "Lepa, papa." "Kdo te je pa naredil tako lepo?" "Nihče mi ni rekel, toda brala sem v Harrovih očeh." "Kdo je ta Harro?" vpraša mama. "Kakšgn tvoj sorodnik?" "Ne, Thorstein, — prav poseben prijatelj moje male." "Tako, on? Ali je res slikar?" "Res je slikar, in njegova slika moje male je tako lepa, da si jo moraš še pred pojedino ogledati. Tudi njemu morava reči ša kakšno prijazno besedo zaradi te slike." "Ali je še kaj dolžnosti?" reče mlada gospa. "Samo ta, da se še enkrat lepo napraviš, in upam, da te bodo gledali prav s takšnim občudovanjem kakor prej malo. No, mala, ali bova pokazala mami njeno sobo? — Upam, da je to tudi tvoja želja. Želim, da bi ji bila všeč. Sicer je res stara zgradba ..." "Tako kakor v labirintu se mi zdi, Frid, — hodniki, stopnice in, oh, vhod! Ali si prepričan, da ne straši kakšna prababica po hodnikih? Utegnila bi biti z menoj nezadovoljna," "O, ne," vzklikne Dušica, "prav zanesljivo ne." Toda oče ji hitro seže v besedo: "Pojdi v svojo sobico in me počakaj, mala — " Ko je mala odšla, se je ozrl in vprašal zmagoslavno; "No, kakšna se ti zdi?" Mala gospa m.isli, da je bilo že preveč besed o otroku, in reče nekoliko modrijansko: "Ni dobro, če govorimo pred otroki preveč o njih. Preprostost jim vzame to." "Pri moji mali je ni mogoče vzeti, saj je preprosta za šest drugih." Svoji mladi ženi ponudi roko in jo povede v njeno novo kraljestvo. "O, kako lepo si to naredil, Frid! Kako.ljubeznivo! In prav nič prednikov! Kako hvaležna sem ti. Helena je rekla, da se pri tebi človek ne mor-e obrniti, ne da bi videl kopico stricev in tet iz raznih stoletij ... In zato v mračnih dneh ali pozimi nikoli ni mogla strpeti pri tebi." "Helena je pač takšna. Najrajši bi priredila streljanje na tarče in za tarče bi bile stare tete. Prav nič spoštovanja do prednikov ne pozna. Moj oče je imel zmerom težave z njo." "Samo pokrajinske slike obeša na stene ... in svojo zbirko plemenskih konj ima." "Strašno!" Oba sta se smejala . . . "In vendar se dajejo ljudje še zmerom slikati", je rekla mlada gospa. "Ali je morda ta Thorstein kakšen novotarski slikar, ki gleda samo na izraz in razsvetljavo. Nekateri so takšni, da slikajo zelene lase in višnjeve nosove. Takega spomina ne bi rada pustila poznejšim rodovom." • Njen smeh zveni po visokih sobanah in knez ovije svoje roke okoli nje. — V poletni sobici je morala Dušica zelo dolgo čakati svojega očeta. Ker je potrpežljiv o-trok, ji to nič ne de, in toliko reči lahko med tem premišljuje. V "Kako je zamišljena!" Papa se smeje,. njegove lepe oči se iskre in otrok vidi, da se je nekaj v njem izpremenilo. Kakor bi bil iznenada postal čisto mlad, čeprav tudi prej ni bil star. Hodi po sobi sem in tja, gode predse in si celo pozabi prižgati cigareto. "Zdaj pa nisva več sama, mala. Mama! Živahno bo tu postalo!" . Gode predse in gleda skozi okno po večernem nebu, ki se že ten.ni. In potem se obrne in re če presenečeno: "Da, ali si še zmerom tu, mala? Čisto sem te pozabil." Tedaj se spomni, da je nekaj hotel reči, — kaj je že bilo? Oh, saj res, slika. "Mala, kje pa je tista tvoja slika?" "Tamle stoji in zakrita je. Harro je rekel, da je ne smerno obesiti, ker še ne ve, ali ti bo všeč." Otrok odgrne zaveso in v pričakovanju gleda. Toda oče ne reče ničesar. Strmi v sliko, kakor ne bi poznal deklice na njej. "To je naslikal grof Thorstein? In to si ti mala! Kje sem vendar imel svoje oči!" Otrok si privleče stol k sliki, strga venec rož z glave, ovije roke okoli kolena in obrne glavico k njemu. Tako natanko, kakor je na shki. Do izraza na obrazu zna vse posneti. In papa gleda njo in sliko, toda ne reče niti besedice. Tedaj se oglasi zvonec. Knez se hitro dvigne. "Zdaj ti moramo poiskati še pravo ime med vsemi, ki jih imaš." "Saj ga že imam. Dušica mi je vendar ime." "To je samo za ljudi, ki te imajo radi. Ti pa moraš dobiti ime, ki ga lahko napišemo na pismo. Pojdiva k mami in jo vprašajva za nasvet." "Toda, papa, ali me ne poznaš ti dosti bolj kakor mama?" Spet je stopil pred sliko. "Če bi te imenovali Marijo, ali pa po tvoji materi Rožo ... ali pa obe imeni . . . Kaj misliš ? Ali ti je prav? ... ali pa obe imeni . . . Kaj misliš? Ali ti je prav? . . . Rožamarija, moja ljuba Rožamarija." — (Dalje prihodnjič) ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Naznanilo! Naznanilo! % Cenjeni javnosti -sporočamo, da smc-otvorili Leona's Dress, Suits & Coat Shoppe Fine obleke, suknje, ročne torbice, in druge potrebščine. L. GIZIEWICZ, lastnik 7010 BROADWAY ♦ ♦ .♦ t ♦ ♦ ♦ Malz Electric Service 6902 ST. CLAIR AVE. Popravimo radio aparate, pralne stroje, čistilce * sploh vse. kar polomile, lahko zvarimo skupaj, n. pr. avtNe fenderje, otroške igrače, itd. t-1 ♦ ♦ ♦ ♦ X ,♦ .♦ t ♦ ♦ Vse delo je jamčeno.—Odprto od 11. zj. do 11. zv. '4 EN. 4808 HE. 0575 8ac^ Me [Fuymorethanbefsr^ Young Inventor Shows Officers '2'' "WWI -> < Q O 0 N M H I—I Q HH (ti 01 Razvedrite se en večer v Iropični sobi C. I. A. C. KLUBA 19003 ST. CLAIR AVE. — IV. 9635 "Jimmie" Carlozzi, Mgr. Na uslugo smo za privatne partije in zabave, svatbe, obede in bankete. ŽGANJE — VINO — PIVO Okusni obedi pripravljeni po ^tuhu Ivey» "ki je najboljši v mestu." Vsakovrstna zabava VSAK VEČER Pridite zgodaj in se dobro zabavajte V W H M N O O O > PRIDITE ZGODAJ! PRIDITE ZGODAJ! Hans Weinberger of Altoona, ,Pa., 16-year-old schoolboy, finalist in science scholarship contest, demonstrates bis automatic inflator for life-saving vests, to army and navy officers. C fcft OWl ' M-227 "pretend you're a marine, georgie, and dig a lot of little fox holes so daddy can plant corn." mmm General Ralph G. DeVoe, head of Halloran General Hospital, Staten Island, New York, uses his saber to cut the ■ first slice of the six-foot, five-tiered,..600-pound birthday cake presented by Russian War Relief to the Red Army on its 27th anniversary.-On behalf of the Soviet armed forces, the cake vyas given 1^ Major-Konstantin Sergiev, Hero of Leningrad, to American soldier patients recovering at the hospital. $TRAN 4 ENAKOPRSVNOST JB. aprili; 0 4. Dama s pajčolanom Hermynia zur Muehlen Iv. Vuk Ko jo je gospod Gumbler spoznal, je bila najbolj nedostopna in najbolj razvajena d a m a v vsem zdravilišču. Ves moški svet je drvel za njo, vsi so ji dvorili. Liriki, mladi in tisti, ki bi bili radi mladi, so pisali o nji pesmi, slikarji so jo slikali, kiparji modelirali. V njej je bilo nekaj, kar je nianjkalo drugim lepim ženskam: skrivnost. Ena stran njenega obraza je namreč imela pravilne, lepe poteze, druga stran pa je bila vedno zakrita z nepredirnim pajčolanom, čigar barva je bila vedno v skladu z barvo njene vsakokratne obleke. Nikdo je še ni videl brez pajčolana, niti njena spletična ne. Nikdo ni vedel, kaj se skriva za tistim pajčolanom. Nekateri so trdili, da je tam strašna brazgotina, ki jo je dobila pri neki avtomobilski nesreči. Drugi zopet so bili mnenja, da kazi tisto polovico njenega lepega obraza neprijeten madež. Tiha groza je obdajala damo, ki je bila za vse nerazumljiva privlačnost. Vsakdo, ki jo je poznal, bi rad bil tisti edini človek, ki bi vedel za skrivnost, katera se skriva za pajčolanom. Dama sama ni nikdar o tem govorila. In tudi vprašati se je ni nikdo osmelil. Kdo ve, kakšna strašna tragedija se skriva za modrim, zelenim ali oranžnim pajčolanom, in bilo bi nelepo, če bi jo kdo žalil s takim vprašanjem. Gospod Gumbler ni bil lirik, ni bil slikar, ni bil kipar. Bil je pač človek vsakdanjosti, pro-zaist, ki se je bavil s samimi prozaičnimi posli in vprašanji: s svinjami, kravami, ovcami, krompirjem in žitom. Njegova prva žena, hči nekega trgovca, je umrla, ne da bi bila njena smrt zapustila v njem kakšno posebno žalost. V splošnem se tudi ni kdovekaj in kdovekako zanimal za ženske. Njegovi sosedje so pripovedovali, da je s svojo ženo postopal precej slabo in da je bil zelo skop. Srčna napaka ga je prisilila, da se je zatekel v zdravilišče, v katerem je preživljala dama s pajčolanom svoje počitnice. Stanovala je v najrevnejšem hotelu in govorilo se je, da je obubožana aristokratka. Gospod Gumbler jo je videl prvič na promenadi v zdraviliškem parku. Oblečena je bila v Bvetlomodro obleko. Ena stran obrazai je bila zakrita z nepro-dirnim svetlomodrim pajčolanom. Za druge dame se gospod Gumbler, ki je bil ves zaposlen s svojim zdravljenjem, ni prav nič zanimal. Da, izogibal se jih je, kjer je le mogel. Vedel je, da sta danes smehljaj in njena ljubeznivost prav draga, in je tako r^zen njegovega posestva, ki ga je opravljalo že pet generacij njegovega imena in rodu, ljubil še eno: denar. Na damo s pajčolanom pa je postal pozoren, šel je nekoliko-krat mimo klopi, na kateri je s svojimi častilci sedela, zvečer pa, ko je sedel sam pri steklenici rdečega vina, ni mislil, kakor vedno in po navadi, na svoje svinje, ovce in krave ter na drenažo večjega kompleksa barja, nego na damo s pajčolanom. Po dveh dneh si je dal damo predstaviti. In zgodilo se je v njegovih petdesetih letih nekaj, o čemer ni imel niti pojma: romantičnost. Da je bila dama s pajčolanom umna in duhovita, da je znala pametno govoriti, da so bile njene navade očarljive, da je bil njen glas mehak, ga ni zanimalo. Ni gledal, ko je bil z njo, in z njo je bil kaj pogosto, njene brezhibne postave, njenih plavih, svilnatih las in ne dela njenega obraza, katerega je kazala svetu. Ne, njega je zanimala edino tistg, skrivnost, ki se je krila za pajčolanom. In to zanimanje je z vsakim dnem naraščalo. Kot razumen človek je to zanimanje razlagal za ljubezen. Ko je prišel v zdravilišče, je štel takorekoč dneve, ko bo lahko zopet nazaj na svoje ljubo posestvo. Sedaj pa je ta odhod odlašal vedno dalje, dasi je bilo njegovo zdravljenje že davno končano. In ko to že več ni bilo mogoče, je spoznal, da brez dame s pajčolanom ne bo mogel živeti. In jo je zasnubil: Obotavljala se je. Ni se mogla odločiti — med tem je pa na skrivnem poizvedovala o njem ter izvedela, kako nevese-lo je živela z njim njegova prva žena — vendar je naposled rekla: "Ti veš, da sem bila strašno nesrečna. Drugega dela svojega obraza ne smem pokazati nikomur. Ti si krepak moški, lahko bi s silo odkril. Ali če to storiš, boš tudi ti od groze onemel. Prisezi, da mi ne bo treba tudi kot tvoji ženi niti enkrat, niti za trenotek odložiti pajčolana." Prisegel je in postala je njegova žena. ¥ * * Dama s pajčolanom je prišla na posestvo gospoda Gumbler-ja in bil je blažen. Staro hišo je prenovil, staro pohištvo, ki ženi ni ugajalo, odstranil. Svinje, krave in ovce so se spremenile v drago kamenje in bisere ter so bile nanizane na prstih in na vratu dame s pajčolanom. Ubo-žica, tako strašno je trpela v življenju, je mislil mož, zato jo je treba v vsem razumeti in razvadi ti. Bil je srečen zakon. Nikdar mu ni bila dolgočasna. Vedno se mu je zdela nova in skrivnostna. Čudna skrivnost, skrita za pajčolanom, je sedela pri njegovi mizi, ko je obedoval, jezdila je ta skrivnost za njim po poljih, z JI jim je ta skrivnost po noči legala v postelji. Bil pa je tudi mož, ki je znal svojo obljubo držati. Niti z eno besedo se ni dotaknil tega, kar mu je žena tako skrbno zakrivala. Vendar ni minil dan, da bi ne razbijal svojih možganov o skrivnostni polovici lepega obraza. In tako večno mučena radovednost je svežila njegovo ljubezen in njegovo oboževanje. Dama s pajčolanom je imela lepo življenje. Vse njene želje so se izpolnjevale. Pozimi sta odpotovala na jug, poleti sta se peljala v Švico. In povsod, kamorkoli sta prišla, je bila njegova žena, dama s pajčolanom, središče zanimanja in občudovanja. Dvorili so ji bolj nego najlepšim ženam in gospod Gumbler je v ponosu užival to vsestransko občudovanje. Oprostil bi ženi celo zakonsko nezvestobo, tako neznaten in majhen se je zdel napram njej. Ali dama s pajčolanom mu je ostala zvesta in to je v njegovih očeh še povečalo uganko, v katero je bila odeta. Pf) štiriletnem srečnem zakonu je dama s pajčolanom zbolela za vnetjem pljuč. Niti sedaj je njen mož ni videl brez E^jčo-lana. Da, niti tega ni vedel, če poznata zdravnik in strežnica njeno skrivnost. Čez nekaj dni je umrla. Gospod Gumbler je malone znorel od žalosti. Sedel je v svoji sobici in si predbacival, zakaj ni tej ubogi, tako težko preizkušeni ženi nudil še lepšega življenja. Nešteto malenkosti mu je prihajalo na misel, ki bi jih bil lahko njej na ljubo naredil. Ali sedaj je bilo že prepozno. Stopil je v mrliško sobo. Le- žala je na postelji vsa v cvetju. Ena stran obraza je bila zakrita z belim pajčolanom. Poslednja njena želja je bila to. Sedel je k postelji. Najkru-tejši boj je bil v svojem življenju. štiri leta je trpel v hrepenenju, da bi odgrnil pajčolan in videl skrivnost. In sedaj — sedaj to vendar lahko naredi. Ali obljuba? Žena, ki jo je ljubil, kljub vsemu vendar ni bila popolnoma njegova. Del nje je ostal njena skrivnost. K a j je mar sedaj, po njeni smrti ne sme videti vse? Kaj mar sedaj, ko je nehala trpeti, ne sme izvedeti za skrivnost trpljenja, kaj je mar sedaj ne sme videti vse, take, kakršna je bila v resnici? Gospod Gumbler je vstal in zaklenil vrata. Nato je stopil, ves omahujoč, k postelji. Rahlo, nežno, oprezno, da ni mrtve ne bolelo, ji je potegnil z obraza pajčolan. Zastrmel je v nepregibne poteze. Zdelo se mu je, da nič ne vidi. Potegnil je z roko preko oči. In res, nič ni videl, prav nič. Nobene brazgotine, nobenega madeža, nič strašnega. Tudi druga polovica obraza je bila prav tako pravilna, lepa, kakor tista, katero je vedno gledal. Mlado dekle iz predmestja, ki je dobro poznalo lakoto in bedo, je bilo dobra poznavalka ljudi. Njena lepota sama ni bila trden kapital, dobra dota; lepe znajo biti neštete ženske. Ona pa je hotela nekaj drugega, nekaj takega, kar bi jo zavarovalo pred bedo in gladom, pred dedščino iz otroških let. Potrebovala je skrivnost, uganko. Pajčolan ji je dal vse to, kar je bilo potrebno. Pajčolan so opevali pesniki, slikarji, klesali kiparji, s pajčolanom se je poročil prozaičen človek in ga razvajal. B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE, 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East ISZnd St Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah. Smerda's Furniture & Music Co. v poslugo v Clevelandu 32 let 5800 BROADWAY ZA PRIHRANKE, PRIMERJAJTE NAŠE CENE ZA INVESTICIJO Hiša za 3 družine, od E. 185 St., garaže in cementiran "driveway." Cena $7800. FIT2J0HN REAL ESTATE 778 EAST 185 ST. IV. 6988 — KE. 2164 Hiša za 2 družini, 4 sobe zgoraj, 4 spodaj: na E. 200 St. V zelo dobrem stanju. Cena $8500. VAM, PLAČAMO dvakrat toliko za vam rabljen pralni stroj, kot kdo drugi. — Popravljamo pralne stroje in prodajamo dele za > popravila. FACTORY REBUILT WASHING MACHINE 2888 Woodhill Rd.. Ob večerih; YE. 6579 SEZNAM s KOM MORETE POMAGATI K ZMAGI ★ MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI Prodajte vašemu mesarju ★ KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaši mestni dvorani ★ SHRANITE STARE ČASOPISE Pokličite PR. 6100 za odpremo ★ KOSITRNE SKATLJICE — Operite jih — Strlte jih — Shranite jih — Oddajte jih na pristojna mesta za pobiranje ★ Pobiranje v Clevelandu: na vzhodni strani: prvo nedeljo v mesecu; na zapadnl strani: tretjo nedeljo v mesecu Gospod Gumbler je stal pred postdjo. Začel se je smejati. S prva tiho, nato vedno glasneje, glasneje. Pred njim je ležala na mrtvaški postelji neka tuja ženska, katere ni poznal, katere ni ljubil in katere smrt ga ni žalo-stila. Še le ko je z močnimi rokami raztrgal beli pajčolan v cunje, je vnovič začutil,' da je nekaj izgubil, da mu je nekaj umrlo, tisto, kar je bilo njegovo življenje in sreča: skrivnost. Pobral je cunjice raztrganega pajčolana in jih položil zraven na divan. Z mrtvaške postelje, z mrliča, je potegnil vse cvetlice in rože ter jih skrbno polagal na divan. Kopičil jih je vedno več in vedno več, dokler ni pajčolan popolnoma izginil pod cvetlicami. c Konec ) WHERE THE FUEl^GOES A PLANT. manufacturing air* planes in New England burns 800,000 gallons 1 of fuel ^ a month.^ Za delavce Za delavce DELAVCI (IZURJENI IN NEIZURJENI) Nujno vojno delo pri RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO. MOŠKI Izurjeni in neizurjeni MACHINE SHOP INSPECTION DEPT. (MECHANICAL) TOOL ROOM WELDING DEPT. SHIPPING DEPT. KLERKI RECEIVING DEPT. KLERKI PUNCH PRESS DEPT. SHEET METAL STOCK DEPT. • PACKERS & CRATERS (Export Shipment) ŽENSKE izkušnja ni potrebna FINAL TESTERS ON MOTORS COIL TAPERS STATOR WINDERS LATHE OPERATORICE PACKERS (EXPORT SHIPMENT) Dnevni ali nočni šifti Plača od ure in bonus Prilika za zaslužek, ko se učite REUANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO. IVANHOE DIVISION 1091 IVANHOE ROAD MARINE DIVISION 1190 EAST 152nd ST. Za delavce Za dela# THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE služabnice ZA POSLOPJA V DOWNTOWN Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do ^ Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva— Employment Office, 700 Prospect Ave., soba od 8. zi. do 5. dod. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell TelepfiageC; ISČE SE MOŠKE DRILL PRESS PUNCH PBESS ENGINE & TURRET LATHES MILLING MACHINE GEAR CUTTEB PRECISION GRINDERS operatorje (jukc'J®' se nujno potrebuje za "priority" vojno pro Plača od ure poleg izvrstnega produkcijs in šift bonusa gj Dolgo obstoječa tovarna na Euclid in E. / poulični.. Prinesite vaš "Availability StateWi v naš Employment urad 19300 EUCLID AVE. THE OLIVER ČORP' Nasledniki CLEVELAND TRAC# HOTEL STATLER Mi imamo stalno delo za ŽENSKE ZA KUHINJO KUHE IN KUHARICE DELAVCE V PERILNICI MOŠKE IN ŽENSKE POMIVALCE POSODE MOŠKE IN ŽENSKE ŽENSKE ZA PECIVO HIŠNIKA Zglasite se v Hotel Statler E. 12th & EUCLID Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPGO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS POMIVALE* ^ 6. f Tedenska plača P 6 večerov v 6 večerov v Damo uniform Zglasite The Osborn J 5401 Bench ^1» teža^LVCI livarski d Moderna 6 dni v tednii T^obra Nujno vojno Plača od ure—gjgjjfif Westinghouse Mfg. C®*« . 1216 I 1216 SNAžB-KE^ Cleveland "I"««"'"., Dobra pla^B (5 dni V tednu -- city CLEVELAND ^ CITY 2953 Mali oglasi EAST END RADIO 791 East 152nd St. Popravljamo vsakovrstne električne predmete Earl B. Cherry Wm. "Bill" Herman HRBTOBOL? Rabite toploto Toplota olajša bolečine v miSlcah—hitro, efelitlvno. Da Imate dobrodošlo, stalno olajšavo toplote za več dni baš na bolečem mestu, denite velik Johnson's RED CROSS PLASTER—all pa težjega, toplejšega Johnson's Back Plaster . . . Lahka, aktivna medikacija prijetno segreje hrbet, oživi krvno cirkulacijo, odvrne podplutje, olajša bolečine . . . Gorko pokrivalo z blaga obdrži toploto života, protežira proti prepihu, nudi stalno podporo . . . Poskusite ta čist. lahak, zanesljiv način z "toploto zdraviti" navaden hrbtobol in druge bolečine v mišičevju—DANES. (V slučaju kroničnega hrbtoboW. obiščite vašega zdravnika.) . . . Vedno zahtevajte PRISTNEGA, izdelanega po Johnson & Johnson. RED CROSS PUSTEB BACK PIASTER KUPUJTE VOJNE BONDE šop okrog 8, se j® E. 66 St. m St. ..^ je" / Bliss Ave. Kdor J ur»^ -Jih vrne ^ y Bliss Ave. p prošen, da jih ^ kopravnosth^^^— Dorothy's 16378 kJV,, COSTUME ZLATN POPRAVLJAMO y~ir ^ »j to »I in »i >0 »i fii k % 17 "We've b««" fgt T u, ,r#inin*