PRISPEVEK NAŠEGA OBČANA CIRILA STANIČA
Razvoj cestne mreže
občine Ljubljana Vič-Rudnik
v planu 1981-1985
V Naši komuni sem v okviru lastne presoje objavil dva prispevka, ki obravnavata predlog za tlakovanje občinske cestne mreže v obdobju 1981-1985 - oziroma do leta 2000.
Žal nisem zasledil v Naši komuni nikakega komentarja ali predloga, ki bi smiselno nadaljeval obravnavano gradivo, čeprav je za našo občino cestno vprašanje eno od najvažnej-ših in najbolj perečih.
Čudi me, da se na oba članka ni odzvala nobena komisija za plan, ki so že osnovane pri vseh krajevnih skupnostih, čeprav sem v svojih predlogih zajel vse krajevne skupno-sti v občini. Oglasil se ni tudi nobe-den neposredni uporabnik ali dele-gat ali vodja posamezne delegacije.
Ali bomo uporabniki znova po-stavljeni pred predloge, ki jih bodo sestavili razni forumi brez neposre-dnega sodelovanja uporabnikov? Prav zato pozivam vse predstavnike uporabnikov, da proučijo objavljene predloge, da jih dopolnijo in sestavi-jo lastne predloge, ki bodo več ali manj odgovarjali neposrednim po-trebam posamezne krajevne skupno-sti. Le tako bomo vplivali na do-končne odločitve občine in njenih organov, predvsem pa samoupravnih interesnih skupnosti, ki le vse preveč odločajo in vse premalo upoštevajo bazo, se pravi uporabnike.
Znova zato opozarjam, da bomo mi sami krivi, če bo naša pristojna
SIS sestavila predlog le na podlagi lastne presoje.
Istočasno pozivam vse organe in vse delegate in delegacije naše obči-ne, da znova in znova prikazujejo tako v merilu mesta kot v merilu republike, v kakšnem nemogočem stanju je cestna mreža naše največje in najvažnejše mestne občine.
Razkorak glede asfaltirane cestne mreže med našo občino in ostalimi mestnimi občinami je vedno večji, ker se je razselitev centra mesta pre-težno usmerila na naše popolnoma neopremljene površine.
Ponovno svetujem občanom naše občine, da moramo zastaviti vse sile, da bomo vsaj v novem srednjeroč-nem planu asfaltirali najvažnejše no-tranje občinske, medobčinske in mestne komunikacije. Zato moramo zainteresirati tudi mestne in republi-ške organe. Kajti del naših cest, ki jih moramo asfaltirati, so tudi mest-nega in republiškega pomena.
Naša občina mora povezati Večno pot z Brdom in preko Brda do Trža-ške ceste. Novo cesto moramo uredi-ti do Podutika mimo tovarne (ope-karne) »Indop« in preko opuščenih opekarn do Tržaške ceste pri Dol-gem mostu. Sedaj, ko je občina že zgradila nov most preko Malega grabna in gradi povsem nov most preko Ljubljanice na Livadi, ne mo-re več odlašati z gradnjo Ceste v Mestni log, tako proti Tržaški cesti na zahodu kot proti Jurčkovi poti na vzhodu. Tu se nimamo kaj več pogo-varjati. Bogate investicije v dva nova mostova moramo začeti izkoriščati še preden začnemo z gradnjo obvoz-nic in avtoceste ob Čurnovcu, preko sredine Ljubljanskega barja.
Nova centralna odlagališča mest-nih smeti južno od Čurnovca zahte-vajo asfaltiranje Ceste dveh cesarjev vse od Tržaške ceste na zahodu do Ljubljanice in dalje po Jurčkovi poti do Dolenjske ceste na vzhodu. Gradnjo novih stanovanjskih naselij južno od Galjevice ne moremo zače-ti, če ne zgradimo Jurčkove poti, Pe-ruzzijeve poti in če ne razširimo Ižanske ceste ter Orlove ulice.
Opozarjam, da moramo urediti tu-
di podaljšek Crnovaške ceste, del ce-ste v Vnanje gorice, vsaj vzdolž no-vih naselij za graditelje avtoceste, da nas še vedno čaka ureditev podaljška Titove ceste od mesta in dalje do avtoceste ob Čurnovcu. Naša občina bo morala sodelovati tudi pri delih za gradnjo nove Tržaške ceste vse od avtoceste pa do nemogoče lokacije sedanje občinske in slabega križišča na Trgu mladinskih delovnih brigad. Opisane ceste in ulice so hrbtenice našega občinskega mestnega območ-ja. Brez njihovih ureditev si ne mo-remo zamisliti nadaljnjega komunal-nega in kasneje stanovanjskega in gospodarskega razvoja južnega dela našega mesta. Vsako nadaljnje odla-ganje teh dolžnosti nas bo postavilo v kasnejših letih v še večjo tako fi-nančno kot tudi razvojno stisko.
Računati moramo, da se bo treba odpovedati vseh drobnih del, če bo-mo hoteli zgraditi vsaj del opisanega programa.
Tu ne smemo vač čakati, ker so prilike na terenu vsak dan slabše. Avtomobilov je na cestah vedno več, tako, da ni mogoče redno vzdrževati tolikšno dolžino cestne mreže. Vsa-ko vozišče v gramozu, preko katere-ga gre dnevno nad 50 avtomobilov se ne splača vzdrževati v gramoznem stanju, ker je to najdražja rešitev.
Občina bo prisiljena misliti na ne-ka dodatna redna ali izredna sred-stva, da se sedanja stagnacija asfalti-ranja naših cest na en ali drug način premosti.
Prebivalstvu smo dolžni znova in znova pojasnjevati, da bomo morali uporabniki zbirati dodatna sredstva za ceste, če bomo hoteli slediti ne-motenemu razvoju naše občine.
Misliti bo treba na novo posojilo ali na zasebni prispevek, ker tako ne gre več dalje. Za zgoraj naštete ceste in ulice bi rabila naša občina v petih letih ca. 100,000.000 ND.
Vsem je znano, da zaradi podraži-tev nismo izpolnili iz presežka prve-ga posojila vse tisto, kar smo načrto-vali, saj z nekaterimi deli leto za letom zaostajamo. Zato moramo na-šo cestno mrežo še toliko resneje obravnavati.