KRANJ, torek, 28. 9. 1982 CENA 9 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 74 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO tati treh dežel Sodelovanje na širših osnovah dvodnevnem posvetu v Celovcu so se minuli teden sestali * lavniki sindikalnih organizacij Koroške, Furlanije - Ju-krajine in Slovenije - Beseda je bila o novih žariščih ^daljnjega sodelovanja Celovec - Programi gospodarica sodelovanja v gospodarskem i Alpe Jadran so bili doslej le — vlad Avstrije, Jugoslavije in i, poslej pa se bo sodelovanje tudi na druge nosilce gospo-i razvoja. To je potrdilo ne-srečanie predstavnikov sindi-vseh treh dežel v Celovcu. Sre-so se udeležili predstavniki ko-andikalne organizacije OGB, ' vodil Erwin Frtthbauer, treh sindikalnih organi-CGIL pod vodstvom Giannina ^Jvana, CISL Luigija Molinarija . UIL Gianfranco Trebbija ter slo-Jj«Mkega sindikata, ki ga je vodil ^•fjan Orožen. JJa srečanju so poudarili, da pro-^oi sodelovanja postajajo stvar ki so jim pri srcu dobrososedski v^oa, zato bi veljalo o njih temeljili« obveščati javnost. Za delavce J^fa treh dežel je gospodarsko šolanje zelo pomembno, saj lahko more k uspešnemu prebijanju krizna gospodarska žarišča. V gospodarskem prostoru nameravajo v prihodnje okrepiti zlasti prometne povezave, prek meja pa bi morali videti tudi bogate možnosti sodelovanja na turističnem področju. Slovenska delegacija se je zavzela Eredvsem za razmah industrijske ooperacije, skupnih vlaganj in skupnih nastopov na tretjih tržiščih. Slovensko gospodarstvo je za dosego teh ciljev že storilo odločilne korake. Z italijanskim gospodarstvom so se vezi okrepile po sprejetju osimskih sporazumov, sporazumi o obmejnem gospodarskem sodelovanju in skupnih vlaganjih pa tudi kažejo prve rezultate. Na Koroškem je slovensko gospodarstvo vložilo sredstva v hotel Obir, v obrat Elana in v tovarno celuloze. Vsi sporazumi, ki predvidevajo nadaljnje sodelovanje pa še niso dorečeni, veliko je namreč še neizkoriščenih možnosti. Tudi delegaciji Koroške in Furlanije Julijske Krajine sta se strinjali, da zlasti možnosti, ki bi jih dajala skupna turistična ponudba, še vse premalo družno izkoriščamo. eseniške šole pod jno streho % Jesenicah si prizadevajo, da bi 9e Sok usme^enega „o- ' ,jazdru«le v center usmerjenega zobr^vanja l Glede ženice — Za letošnja šolsk$ leto v jeseniških srednjih -šolah nih 420 vpisnih mest, genera-°snovnošolcev pa je bilo v jese-občini v minulem šolskem letu ie na oba podatka bi lahko da je možnosti za šolanje v i občini dovolj. Število mest v posamezne programe .»nega izobraževanja nareku-potrebe jeseniškega združenega - te to pa terja več zaposlenih C^-ih kot žensk. Sedanja mreža ijako za ženske ni ugodna, paradi zmanjšanega števila pro-iv ^ov usmerjenega izobraževanja ^ naravnanosti na moško popula-* v domači občini šola le okoli K odstotkov populacije, 60 odštetij-' Pa se šola izven jesentške občila Odliv jeseniške mladine na šo-^j« izven Jesenic narašča. J V Na Jesenicah imajo Zdravstaveno Center srednjih šol in Zelezar-izobraževalni center Jesenice in Vstavljajo, da bodo v prihodnje te ^ v okviru programa usmerjenega "aževanja ukinili. Vse to pa za liško mladino pomeni man] V^r.osti šolanja na Jesenicah, saj vendarle vsa jeseniška mladina bo usmerila izključno v železar-usmeritve. Odliv jeseniške mla-V*« v druga izobraževalna središča še večji, gospodarstvo pa bo brez ustreznega kadra, .s. občini menijo, da morajo de-prave potrebe po kadrih je-^ združenega dela nareko- r mrežo šol s potrebnimi usmerit-in programi. Zato bi se moralo delo še bolj vključevati v razreševanje celotne problematike vzgoje in izobraževanja, šole same naslediti trenutnim in razvojnim potrebam združenega dela. Mnenja so, da ni nazadnjaško prizadevanje za vse tisto v občini, kar je vnaprej dano in zagotovljeno večjim regionalnim središčem, ki jim potreb po šolah ni treba niti utemeljevati niti zagovarjati. Zato se zavzemajo za ustanovitev centra usmerjenega izobraževanja, saj bi tako med drugim tudi racionalno izkoristili vse prostorske in tehnološke zmogljivosti, odpadlo bi »podvajanje« posameznih kabinetov, v centru pričakujejo zmanjšanje materialnih stroškov, sredstva za amortizacijo se bodo združevala, zmanjšalo se bo število administrativnega kadra. S centrom bi zagotovili tudi to, da bodo imeli vsi učenci čimbolj enake možnosti izobraževanja, pedagoški režim šole bo enoten, učencem bo dana večja možnost prehajanja iz usmerite v usmeritev, kar bo vplivalo na manjši osip učencev. Združitev strokovnih služb bi poenotila delo. Šole naj bi bile združene pod eno streho tako, da naj bi ob sedanjem objektu Železarsko izobraževalnega centra zgradili dodatni trakt z učilnicami. O družbenoekonomski in pedagoški upravičenosti združitve šol usmerjenega izobraževanja v jeseniški občini v center usmerjenega izobraževanja na Jesenicah je bil soglasen tudi jeseniški izvršni svet. Center usmerjenea izobraževanja na Jesenicah naj bi začel delati 31. avgusta prihodnjega leta. D. S'. Klasov izlet vrvic z vlakom - Naš jesenski izlet naročnikov z vlakom t Kumrovec in Podčetrtek je bil enkraten. Udobna, prijetna vožnja. vetelo razvoloženje vso pot. Veliko lepega in novega smo videli. Le Vehitro je bilo treba domov. Več o izletu berite na zadnji strani. - D. Dolenc __.____ Sicer so se predstavniki sosednjih dežel zavzeli bolj za sodelovanje na področju prometa. Z obnovljenim cestnim omrežjem, ki bi povezovalo vse tri države s srednjo Evropo, bi dosegli »renesanso« Jadranskega morja in si prek teh vrat v svet odprli nova tržišča Afrike in Azije. S tem bi dosegli tudi polno izkoriščenost in večji gospodarski razcvet obeh velikih jadranskih luk — Kopra in TVsta. O Karavanškem predoru je bilo malo govora, saj so se navzoči strinjali, naj bi prednostno razmišljali o gradnji turske in južne avtoceste. Koroška, Furlanija — Julijska krajina in Slovenija kljub obrobni legi v državnem gospodarstvu ne bi smele zaostajati. Svoj delež k večjemu gospodarskemu pomenu jim daje tudi obmejno sodelovanje. A spoznanja o sodelovanju naj ne bi bila omejena le na gospodarstvo. Sindikati so poudarili, da bi veljalo sodelovanje razširiti tudi na izmenjavo strokovnih izkušenj. K temu bi lahko pripomogla tudi tekmovanja delavcev (kovinarjev, gozdarjev, znanstvenikov). Slovenska delegacija predlaga tudi, naj tesnejše stike navežejo delavci med seboj. Za začetek bi se srečali na primer delavci Jesenic, Beljaka in Trbiža. D. Z. Žlebir V Ratečah bodo gradili Jesenice —Skupščina občine Jesenice je lani sprejela odlok o potrditvi zazidalnega načrta stanovanjskega območja Rateče—Planica ter spremembo urbanističnega načrta Kranjska gora—Gozd, po katerem je na območju Kamne, južno od ne kdanje železniške postaje predvidena izgradnja petnajst zasebnih stanovanjskih hiš. Vendar pa to območje posega v vodni rezervat po urbanističnem načrtu in bi bilo treba pred začetkom izgradnje prestaviti sedanje vodnjake na tem območju, ki obenem služijo kot rezerva pitne vode za naselje Rateče. Vendar pa so na minuli seji izvršnega sveta skupščine Jesenice sklenili, da realizacijo zazidalnega načrta stanovanjskega območja Rateče—Planica odložijo do izgradnje zimsko-športnega centra na območju skakalnic v Planici, v okviru katerega bi bila nadomestitev vodnjakov prav tako nujna kot ekonomsko opravičljiva. d. S. Strele netijo požare KRANJ - V tretjem tro-mesečju letos, statistično je zajeto obdobje od junija do avgusta, je bilo na Gorenjskem 30 požarov, v katerih je nastalo za nekaj več kot 3 milijone dinarjev škode. Že nekaj časa prihaja do požarne škode večinoma v zasebnem sektorju, saj je v zadnjih mesecih ogenj upepelil pri zasebnikih za 2,2 milijona din vrednosti, ostala škoda pa je nastala v družbenem sektorju. Za tretjino požarov v zadnjih treh mesevcih vzroki niso znani, drugo tretjino pa je povzročil takoimenovani »človeški faktor,« kot včasih rečemo malomarnemu ravnanju. Posebno veliko pa je bilo v zadnjem obdobju škode zaradi strele, saj je v osmih požarih v zadnjih treh mesecih zaradi strele nastalo na poslopjih za 1,3 milijona din škode. Otroška roka je zanetila ogenj le v enem primeru, prav tako je bil le v enem primeru ogenj podtaknjen namerno. Največkrat je zagorelo v tem obdobju v kranjski občini, kjer je bilo 11 požarov, vendar pa je pri tem nastala manjša škoda, medtem ko škoda v 9 požarih, ki so bili v jeseniški občini, ocenjena dosti višje. Najmanjkrat - le dvakrat - je v zadnjih treh mesecih zagorelo v škofjeloški občini, škoda pa je bila precejšnja. Šobec — Gorenjski brigadirji so se v soboto sestali na drugem shodu Sobcu. Brigade petih gorenjskih občin so pripravile brigadirjev na brigadirski program, zapeli nekaj pesmi in se pogovorili o težavah, ki jih že vrsto let rojeva mladinsko prostovoljno delo. S shoda so predsedstvu zvezne konference socialistične zveze poslali tudi protestno pismo proti izraelskemu nasilju nad palestinskim ljudstvom. — Foto: D. Z. V SREDIŠČU POZORNOSTI 3. seja CK ZKJ Poostrena odgovornost Na podlagi ugotovitev, da uspešno zmanjšujemo zunanjetrgovinski primanjkljaj, da izpolnjujemo obi~- Srečanje interniran^ v Domžalah Domžale - V soboto, ll.sef^ bra, je bilo v restavraciji Jarše pri Domžalah srečanje ia< rank Aichacha, Auschwitza it vvensbriicka. ki ga je organa komisija za intermrance pn ^ skem odboru ZB NO v Kamnik Zbralo se je prek 60 največ iz kaznilnice Aichach. * nu organizatorjaJe zbor poidr-Marica Brejc iz Kamnika, ki * tudi sama zaprta v Aichachu,s»\ pa Se predstavniki skupSdme ^ 4 KamniK in republiške kora»* .■. • v__..nnmilra infomim^ vsakega ia*eK» druži spomin na trpljenje, fa * I ■ ____varoHl nkiHlnA morali prestajati zaradi vega nasilja. Zahvaljujoč cam, kot so Manca Brejc u ka s sodelavkami m Milena 1 Kranja, so ta srečanja zares. Na srečanju v Domžalah » vali bratje Pirnat, ki so okusili trpljenje v nemških tudi gčih" Nastopili so tudi mladi nikarji iz gfasbene šole v D< \ TOREK. 28. SEPTEMBRA 1982 GOSPODARSTVO .3. STRAN O Odločitev čez štirinajst dni Izvr&ni svet občinske skupoščine in predsedstvo občinskega Hkrati je ravnateli PV .3 J« svet občinske skupoščine in predsedstvo občinskega Zveze sindikatov sta sklenila še enkrat preveriti nekatere e na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki in bosta o za ukrep družbenega varstva ponovno razpravljala štirinajst dni dohodek pa je porastel le za 38 odstotkov, medtem ko je bilo dovoljeno izplačilo po resoluciji še znatno nižje. V obrazložitvi so ravnatelj šole Feliks Ježek in drugi Člani kolektiva poudarjali, da se je z uvedbo usmerjenega izobraževanja povečal obseg dela na šoli, saj prehajajo s periodičnega (šestmesečnega) na celoletno šolanje učencev. Tako so imeli v prvem polletju lani 11 oddelkov, sedaj pa jih je že 23. Seveda sc zato morah zaposliti 6 novih delavcev, zakar se je masa osebnih dohodkov-občutno povečala. Če primerjajo maso izplačanih osebnih dohodkov na delavca, je ta večja le za 4,01 odstotka, kar je občutno nižje celo od dovoljene rasti, predvidene z družbenim dogovorom. Po zakonu o usmerjenem izobraževanju mora Srednja lesarska šola, ki izobražuje učence za velik del Slovenije, organizirati tudi izobraževanje ob delu. Letos so od januarja do junija organizirali kar 8 izobraževalnih oddelkov za različne profile v različnih tovarnah. Ker so razen zunanjih sodelavcev pri izvajanju programa sodelovali tudi učitelji šole, se to pozna pri večji masi osebnih dohodkov. 1 Loka — Probleme nikakor reševati z ihto, temveč z upo-itevanjem strokovno preverjenih razlogov, je bilo večkrat poudarjeno v razpravi na četrtkovi seji izvršne-t sveta občinske skupščine in pred-občinskega sveta Zveze sin-j ko so obravnavali predlog, se Srednja lesarska šola opredeli kršiteljica dogovora o družbeni izporejanja in delitve do-1 osebnih dohodkov. Ker ni da bi do konca leta uskladili z dovoljeno višino, k uvede ukrep družbenega varstva. Člani izvršnega sveta in predsedstva občinskega sveta Zveze smdikatov so predlagali, da SDK še sricrat preveri poslovanje šole in fcripravi poročilo, da se bodo laže odločali. Hkrati so tudi sklenili, da ie treba pripraviti celoten pregled v«bine in obsega nalog usmerjenega izobraževanja ter ugotoviti, kako je z delitvijo dohodka in osebnih dohodkov na vseh srednjih šolah, saj so na Nekaterih s prehodom na novi način dela zmanjšali število oddelkov. Srednja lesarska šola naj bi bila krfitelj dogovora o družbeni usmeritvi in delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ker je v prvem polletju letos izplačala za osebne dohodke 64 odstotkov več sredstev kot lani, Hkrati je ravnatelj p- .s Ježek poudaril, da se bo Lesarska srednja šola, če bodo upoštevali le indekse, ne pa tudi vsebine dela, še naprej pojavljala kot kršiteljica dogovora. Letos imata celoletni ponk prvi in drugi razred, prihodnje leto do tak pouk že v tretjih letnikih in v šolskem letu 1984/85 v vseh letnikih. To pomeni, da se bo število oddelkov, zaposlenih in s tem količina opravljenega dela povečevala, da bodo hitreje rasli tudi osebni dohodki in drugi, z večjim obsegom dela povezani stroški. Zato, ie poudaril, je v okviru republike dogovorjeno, da je treba v šolah usmerjenega izobraževanja pri naraščanju števila zaposlenih in rasti osebnih dohodkov upoštevati tudi večji obseg dela. Obrazložitev po mnenju izvršnega svfeta in predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov ne spreminja ugotovitve, da je Srednja lesarska šola kršitelj dogovora. Podatki v obrazložitvi so namreč drugačni, kot v polletnem obračunu. Razen tega izplačevanje osebnih prejemkov v zvezi z opravljanjem dopolnilnega izobraževanja zamegljuje podatke o dejansko izplačanih osebnih dohodkih in delavcem šole omogoča boljši ekonomski položaj, kot ga imajo delavci na sorodnih šolah. Zato kolektiv Srednje lesarske šole nikakor ni zainteresiran za združitev v Center usmerjenega izo- braževanja v Škofji Loki, v katerega lai bi se razen Srednje lesarske šole /ključile tudi Srednja šola prometne Remont gradnje ponovno pod družbenim nadzorom VHpnontgradnje so«e raz že drugič v dveh ^Minske skupščine 'družbenega varstva . Skofia Loka - Ta teden bodo zbora združenega dela ponovno sklepali o uvedbi družbenega w v Remont gradnje Ziri, iv so komaj prea letom dni ukrep družbenega varstva Delovni kolektiv tega žirovskega gradbenega ie namreč v letošnjem -----polletju izplačal za 30,25 od- ^Utotka višje osebne dohodke kot ^»i enakem času, čeprav bi glede J* <*tyarjeni dohodek lahko povi-p/ače le za 12 odstotkov. Po: Jpf^ni osebni dohodki so znašali <€761 dinarjev, kar je višje, kot ^j« poprečje za to panogo. Zato izvršni svet občinske skupščine . predsedstvo občinskega sveta sindikatov sklenila predlagati skupščini, da opredeli Remont gradnje za kršitelja dogovora hkrati sprejme tudi začasni ukrep iJ*ufcenega varstva, omeji pa tudi ^plačevanje osebnih dohodkov v J&nji višini za dobo enega leta ali ^»er presežki nebodo poračunani. w S tem bo podjetje Remont grad-Jje Ziri v dveh letih že drugič pod jfcnalno upravo«. Izvršni svet in vo občinskega sveta ZS sta ocenila, da se je kolektiv r^aaa v približno enakih razmerah, J«* je bil pred dvema letoma, ko so J^vič uvedli ukrep družbenega var-jtva. Deloma je vzrok slabši položaj gradbeništva nasploh. V Remontu tega primanjkuje strokovnih lovcev; zato kolektiv ni sposoben rfv*emati zahtevnejših del. Direk-^r. ki je dolžnost opravljal nepolno leto, je že dal odpoved, kar tudi kaže, da v kolektivu ni vse v redu. Da bi zagotovili delavcem socialno varnost, je najbolj sprejemljiva rešitev, da se Remont gradnje priključijo močnejši gradbeni organizaciji Posebno še, ker ne ostaja noben posebno opravičljiv razlog, da bi Ziri imele svojo posebno gradbeno delovno organizacijo. Res je sicer, da so v krajevni skupnosti marsikatero gradnjo zato opravili ceneje in hitre-fe vendar je to imelo posledice v slabšem materialnem položaju Remont gradenj. Direktor Valentin Lukan je povedal da je do preseganja rasti osebnih'dohodkov prišlo, ker so jih izplačevali na podlagi fakturirane realizacije, kar pomeni, da so opravili več dela, kot je soditi po dohodku. Pove- * avgusta preveč > poračun najbrž opravljen že oktobra. Menil je tudi, da bi pri obravnavi rasti osebnih dohodkov v gradbeništvu morali bolj upoštevati sezonski značaj dela in dogovorjeno organizacijo in preporazdelitev delovnega ^afzvršni svet in predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov sta me-nila, da ne le preveč izplačani osebni dohodki, temveč tudi vprašljiv eko- dal je tudi, da so se že dogovorili za poravnavo ] izplačanih dohodkov in da bo nai bi se razen Srednje lesarske šole vklji in strojne smeri, družboslovna usmeritev, dijaški dom in športna hala na Podnu. Združitev je ekonomsko upravičena, ker se sedaj, ko je vsaka šola samostojna delovna organizacija, zlasti administrativno-tehnična dela podvajajo, pa tudi organizacija dela bi bila pod skupno streho lahko gospodarnejša. Ravnatelju Srednje lesarske šole očitajo, da je prav on tisti, ki je največkrat rušU prizadevanja za združitev srednjih šol. V razpravi je prevladalo mnenje, da je pri oceni, ali je šoli potreben ukrep družbenega varstva, treba izhajati iz strokovne utemeljenih podatkov, zato so predlagali, naj SDK pregleda poslovanje in prouči zlasti sporne podatke. S tem so se strinjali tudi predstavniki šole. To naj bi bilo narejeno v štirinajstih dneh, potem pa bosta izvršni svet in predsedstvo občinskega sveta ponovno obravnavala predlog. Vendar, je poudarilo več razpravljavcev, se je potrebno pogovarjati predvsem o kršitvi družbenega dogovora in v tem smislu tudi predlagati ukrepe. Nikakor pa ne gre z ihto sprejeti ukrepa družbenega varstva, da bi hkrati na hitro rešili problem organiziranosti srednjih šol v Škofji Loki. l. Bogataj Anton Martinjak — inovator leta K nj — V času, ko si vse bolj prizadevamo povečati izvoz in uresničiti gospodarsko samostojno^', dobiva inovacijska dejavnost vse večji pomen. Polagoma se spreminja tudi naša zastarela in z zavistjo obarvana miselnost. Vendar inovatorji s trpkim glasom večkrat opozarjajo, da povsod še ni tako. Inovatorjem smo v naši družbi le dali ustrezno mesto, problemi pa so s posamezniki, ki pogosto ne morejo ali nočejo razumeti, kako zelo pomembna je ustvarjalna dejavnost za naš nadaljnji družbenopolitični razvoj. Zato uspehe in nagrade inovatorjev, pogosto opazujejo dokaj ozko in sebično. Podobno je tudi v kranjski Iskri, vendar pa se inventivna dejavnost kljub temu vztrajno krepi. Predlogi za različne izboljšave v tehnologiji in proizvodnji so vse bolj pogosti, vse več je resničnih inovacij. To dokazujejo tudi vsakoletna priznanja Inovator leta občine Kranj, saj je med dobitniki vedno največ Iskrašev. Že lani so imeli »Inovatorja leta I. stopnje« pa tudi letos. To visoko priznanje je dobil 26-letni Anton Martinjak iz tozda Telefonski elementi in aparati Iskre Telematike. Anton Martinjak bo prejel »Inovator leta občine Kranj« za konstrukcijo nadzorne naprave za kontrolo telefonskih vložkov. Zaposlen je kot samostojni merilec v oddelku za spremljanje kakovosti tozd TEA. Pri delu je ugotovil, da je s povečanjem proizvodnje telefonskih vložkov čedalje več težav zaradi pomanjkanja kontrolnih naprav. Na voljo je bil le en tuj merilni komplet. Da bi se povečala zmogljivost kontrole, se je odločil za lastno konstrukcijo. S postopnim dograjevanjem in izpopolnjevanjem je izdelal napravo, ki omogoča enako kvalitetno kontrolo vložkov kot s tujo. Nova naprava pomeni pomembno pridobitev, saj z majhnimi stroški dosežena novost, prinaša veliko prihranka. Vrednost vložene prijave je 1,3 milijona din. Na tej osnovi je bila" določena nagrada v višini 50.000 din. Na pobudo Martinjaka so bile izvedene tudi tehnične izboljšave na nekaterih telefonskih aparatih. »Če imaš žilico za inventivno dejavnost, potem pravzaprav ni problem, lahko začneš ustvarjati,« pravi Anton Martinjak. »Problem se začne šele ko jo uresničiš." Mislim, da je sistem nagrajevanja v Iskri Telematiki neustrezen. Preveč se gleda na to, koliko ima delovna organizacija dobička od inovacije, premalo pa na to, koliko je vloženega inovatorjevega dela. Slednje bi morali v pravilniku o nagrajevanju inovativne dejavnosti ustrezno uskladiti. Očitno imajo druge delovne organizacije v Kranju to področje bolje urejeno. To sem ugotovil, ko sem za razmeroma nizko nagrajeno inovacijo — v primerjavi z drugimi kandidati — prejel visoko družbeno priznanje.« Anton Martinjak je izboljšal tudi novčični telefonski aparat in telefonski aparat EODI 04. Vseh sprememb in izboljšav niti prijavil ni. »Znano je, da imajo v združenem delu tisti, ki so pri delu prizadevnejši, pogosto probleme z okolico. To občutim tudi sam. Prav zaradi tega je moje prvotno navdušenje do ustvarjalnega dela precej upadlo. Opažam, da so mnogi mladi, ki prihajajo v delovno organizacijo neustvarjalni, brezbrižni do dela. Morda je temu kriva neprimerna šolska vzgoja, še bolj pa verjetno. neurejena stimulacija do dela v širšem smislu sploh. Menim, da je največja vzpodbuda za mladega delavca in inovatorja priznanje sodelavcev, občutek, da te je kolektiv, v katerem delaš, sprejel za svojega, te priznal,« meni Anton Martinjak. »Takšno vzpodbudo pri nas pogrešam. Moram pa povedati, da sem to že večkrat doživel med delavci v neposredni proizvodnji — in prav to me spodbuja k nadaljnjemu ustvarjanju.« Besedilo in slika: Kazimir Mohar Prihodnje leto za 2,8 odstotka več elektrike nomski položaj podjetja narekujejo družbe zato sta predlagala zboru združene- začasen )enega varstva, ukrep ____ predla _ ga dela, aa ga sprejme. Predlog je podprl tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. L. Bogataj SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Osnutek elektroenergetske bilance predvideva prihodnje leto za 2,8 odstotka večjo porabo eleklrike — Vsi plani so zelo napeti, nuklearka naj bi obratovala vse leto verjetno večji in bo verjetno presegal 5 odstotkov. Upoštevati je namreč treba, da so v letošnjih osmih mesecih potrebe za 4 odstotke presegle lanskoletne v enakem času, da pa so kljub temu ostale za 2,6 odstotka pod letošnjo bilančno napovedjo za osem mesecev. V okviru omenjenega 2,8-odstotnega povečanja slovenskih potreb prihodnje leto naj bi se potrebe distribucijskih odjemalcev povečale za 6,5 miljarde kilovatnih ur oziroma za 3,1 odstotka, potrebe neposrednih uporabnikov pa na 2,36 milijarde kilovatnih ur ali 2 odstotka. K skupni količini potrebne energije bi slovenske hidroelektrarne prispevale 2,9 milijarde kilovatnih ur, termoelektrarne iz naše republike 5,7 milijarde kilovatnih ur električne energije, iz zakupa v tuzlanski termoelektrarni oziroma v BiH pa bi prejeli 600 milijonov kilovatnih ur. Prihodnje leto je treba zagotoviti polno izkoriščenost zmogljivosti, je poudarjeno v osnutku elektroenergetske bilance Slovenije za prihodnje leto, ki te dni prihaja v javno razpravo. Slovenija naj bi prihodnje leto potrebovala 9,1 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar je za 2,8 odstotka več od količine po bilanci za letos. Realen porast pa bo vrednost tođce za kadrovske štipendije 5,32 din. Učenci v srednjem usmerjenem izobraževanju bodo dobivali mesečno naslednje zneske: z zadostnim uspehom 2128 din, z dobrim uspehom 2554 din, s prav dobrim 3139 din, odličnjaki pa 3830 din. Študenti s povprečno oceno vseh opravljenih izpitov 6 do 6,5 bodo prejemali 3192 din, s povprečnimi ocenami od 6,6 do 7,2 — 3458 din, od 7,3 do 7,9 - 3830 din, od 8,0 do 8,6 - 4256 din, od 8,7 do 9,3 — 4788 din, najboljši z oceno od 9,4 do 10 pa kar 5746 din. Za učence in študente prvih letnikov se uspeh iz prejšnjega izobraževanja ne upošteva in dobe vsi enako: učenci 2554 din in študenti 3458 din. Š ti pen- Štipendije večje za 15 odstotkov v Kadrovske štipendije so večinoma že razdeljene. Nekateri prosilci so pri tem ostali praznih rok. I akšno tModo so doživeli predvsem tisti, ki so se prijavili za Mke in »dragocene« kadrovske štipendije iz neproizvodnega ali netehniškega področja, kjer je bila gneča Vlika. Po drugi strani pa so ostale nepodeljene štipendije, za katere med mladino še vedno ni dovolj Zanimanja Podrobna slika bo znana čez mesec ali ko bodo štipenditorji sporočili, kako ae je končal Vtofaji razpis, hkrati pa se bo zbistnla podoba frrieljevania štipendij iz združenih sredstev. Kakšne bodoštipendije? Skupščina delegatov ude-Mencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju favni republike je 10. septembra sklenila, da se <^*Cpendije povečajo za 15 odstotkov. Tako je nova distom, ki se izobražujejo za poklice, kjer je kadrovski primanjkljaj največji, bodo OZD lahko j)rima rimaknile še doseže )ZD lahko poseben dodatek za deficitarnost, ki največ 1064 din. Odmera za štipendije iz združenih sredstev je bolj zapletena, ker je odvisna od množice spremenljivk. Višine osnovnih štipendij se bodo gibale pri učencih od 3025 do 6050 din ter za študente od 3629 din do 6654 din. V določenih primerih je treba prišteti še dodatek za vožnjo, za najDolj prizadevne pa dodatek za učni uspeh: prav dobrim se bo štipendija povečala za 605 din, odličnjakom pa za 1210 din. Za novo štipendijsko leto so torej vse karte praktično na mizi. Vendar morajo OZD že sedaj snovati naprej. Oktobra morajo namreč oddati svoje štipendijske načrte za šolsko leto 1983-84. Učenci in študenti morajo biti dovolj zgodaj seznanjeni z razpisi, Icajti le tako lahko štipendije odigrajo svojo usmerjevalno vlogo. Predvideva se, da bodo po vseh usklajevanjih novi štipendijski razpisi javno razgrnjeni že v začetku prihodnjega leta. J Franc Belčič Če posebej razčlenimo proizvodne obveznosti termoelektrarn, bo šo-štanjska prispevala 3 milijarde kilovatnih ur, jedrska 1,7 milijarde, termoelektrarna Trbovlje 585 milijonov, toplarna Ljubljana 437 milijonov in brestaniška 40 milijonv kilovatnih ur električne energije. V krški nuklearki torej pogumno planirajo, da bi vse leto obratovali po 600 ur mesečno s polno močjo, razen med 5. majem in 15. julijem, ko bodo opravili remont in zamenjali jedrsko gorivo. Tudi plan trboveljske termoelektrane je dokaj napet. Ob tem se sestavlja vprašanje, če se ne bi dalo bolj izkoristiti tudi šoštanjsko termoelektrarno. Inštalirane zmogljivosti bi omogočile vsaj pol milijarde kUovatnin ur elektnčne energije več. Toda omejevalni dejavnik je premog, ki ga bo prihodnje leto imela šoštanjska elektrarna na voljo le 4 milijone ton. Tudi plinskim elektrarnam bi lahko zastavili večje oibveznosti, če bi se našel kupec za drage kilovatne ure in bi povrh vsega poskrbel še za naftne derivate. Obrtno podjetje CERKLJE Na podlagi sklepa DS objavljamo JAVNO LICITACIJO ZA TOVORNI AVTO ki bo v petek, 1. 10. ob 12. uri v upravi podjetja. •v Licitacija bo za: — tovorni avto prekucnik TAM 6500, nosilnost 7 t, v voznem stanju, kason 4 m. Izklicna cena 180.000 din. Ogled vozila je možen dne 29. 9.1982 od 10. ure dalje. Kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene plačate na dan licitacije do 12. ure. Prodaja vozila bo po sistemu videno - kupljeno. Kupnino mora kupec plačati ob prevzemu vozila. GLAS4 STRAN flOMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK. 28. SEPTEMBRA 1! KAREL LESKOVEC TRNU L JE 13 Zbal sem se, da se skozi to živo mrgolenje ne bova mogla kar tako prebiti. Zraven gostilne, ki stoji na desni strani, je nekdo zarjovel: »Prekleti mulec, glej, kako voziš!« Jezni glas me je zdramil, ker je le malo manjkalo, da se nisem zaletel vanj. Tega gospodar ni niti videl ne slišal. Verjetno je pozabil, da sem prvič v mestu in da tudi nisem najboljši voznik. No, to resnico je kmalu krepko spoznal. Bila sva čisto blizu tramvaja, ki se je počasi pomikal proti nama. Sam ne vem, kako sem gospodarja prehitel in se znašel pred njim. Na cesti sem zagledal tračnice. V hipu se nisem mogel spomniti, zakaj neki so. Komaj sem dobro speljal na stran, sem tako tresnil ob tla, da se sploh zavedel nisem, kaj me je položilo. Nisem se še dobro pobral, ko je tresnil nekdo name. Prav tisti hip je nekaj strahovito zacvililo. Pred seboj sem morda le za dober korak zagledal tramvaj. Prvi-trenutek sem spoznal strašno resnico, da se je name zvrnil sam gospodar. U Kako se je to zgodilo? Ko sem zijal okoli sebe, samo ne tja, kamor bi moral, sem v zmedenosti prehitel gospodarja. On tega ni opazil, ker so kolesarji neprestano švigali mimo. Ko sem ga prehitel, sem zavozil na tiste nesrečne in zame tako nepotrebne tračnice, se je kolo ujelo v kolesnico in ze sem bil na tleh. Gospodar je vozil tik za menoj, se zaletel vame in se prevrnil. Nesrečni zmešnjavi je dodal svoje še tramvaj, ki je prav takrat pripeljal pred naju. Ce ne bi voznik tako močno zavrl, bi oba povozil. Prvi sem se jaz uspel izvleči iz zagate. Po vsem telesu sem_tre-petal, kaj bo sedaj napravil gospodar z mano. Potem se je tudi njemu posrečilo, da se je dvignil.To se je zgodilo skoraj tik pred cerkvijo in takoj je bilo zraven polno ljudi. Iz tramvaja je skočil voznik in začel vpiti na naju kot nad porednima paglavcema, češ da sva kmečki nerodi in če se ne znava voziti, naj ostaneva doma, temu pa je dodal še nekaj ne preveč lepih besed. Iz množice radovednežev je nekdo po imenu poklical gospodarja. Še več jih je bilo, ki so ga poznali. Gospodar je bil od prahu ves umazan in na kolenih si je precej raztrgal zakmašne hlače. Po njegovem obnašanju sem občutil, da to še zdaleč ni najhuje. Bolj ga je zabolelo, da njega, tako uglednega človeka vidijo, kako se valja po tramvajskih tračnicah in da je malo manjkalo, da ga ni povozilo. Čistil si je obleko, pihal in škripal z zobmi. Od jeze in sramote bi me najraje pregriznil kot nič vrednega črva. Ko se je prva burja nekoliko polegla, sem videl, da mojemu kolesu nič ne manjka, njegovo pa je bilo precej zvito. Zapičil je pogled vame, stisnil ustnice in že je bilo videti, da bo planil. Prav gotovo je ne bi tako poceni odnesel, da se je to pripetilo kje na samem. Zdaj pa že zaradi ljudi ni mogel storiti nič drugega, kakor da mi je pokazal z roko in zagrgral: »Nazaj domov, mulec hribovski!« in stopil proti gostilni, ki je bila tam zraven. Tam so ga očistili in zakrpali, potem pa je to jezo in sramoto poplaknil s frakeljčkom. Vidite, tako tistega dne nisem videl našega glavnega mesta, čeravno sem se dolgo dolgo pripravljal na prvi obisk. Življenje se je poigralo z menoj prav tako, kot pravi ljudski rek: »Ce ti nekaj ni usojeno, čez to pač ne moreš.« . LUČKE NA GROBU V hiši nisem bil sam, vendar je bilo včasih tako tiho, da sem slišal le svoje dihanje in tiktakanje velike stenske ure, ki je visela na zidu zraven krušne peči. Na drugem koncu sta sedela v kotu za veliko javorovo mizo dva moška. Prvi je bil gospodar, starejši možakar sivih las in koščenega obra- za. S komolci se je naslanjal na mizo in si podpiral glavo. Drugi je bil živahen fant. Komaj je vzdržal f?a"hiiru, in še to le zaradi gospodarja. Večkrat je živčno segel z roko v gosto skodrane lase in se za spoznanje premaknil na klopi. Fant je prišel že popoldne. Takrat še nisem natanko vedel, zakaj stc^z očetom ostala tako dolgo zvečer v hiši. Dozdevalo se mi je, da se je fant zagledal v gospodarjevo hčer. Včasih sem iz besed med drugimi otroki mimogrede razbral, da bo dekle še ta predpust zapustilo dom in se primožilo na veliko kmetijo v Žireh. Tisti dan fant ni prišel samo vasovat, da bi jo videl in se kaj pogovoril ali pa da bi odšla kam na ples. Ne vem, kako da sem ostal na topli krušni peči. Saj mi ni nobeden branil, da sem zvečer, ko sem opravil z živino v hlevu, zlezel nanjo in se ogrel, preden sem odšel v hlev spat. Na peči sem kljub živžavu v hiši kmalu zaspal. Medtem so tudi drugi odšli spat, le oče in ženin sta ostala. Imela sta se o marsičem pomeniti in zato sta bila najraje sama, da ne bi komu prišlo po nepotrebnem na ušesa, kakšne pomenke imata. Prebudil sem se, ko je bila hiša že prazna, in opazil, da sta za mizo sama in potihoma govorita. Potuhnil sem se na peči kot maček, da ne bi opazila, da ne spim več. Vmes sem zaslišala gospodarja, ki je zaskrbljeno dejal, da sta na pastirja na peči čisto pozabila in da bi vragcu lahko prišlo kaj na ušesa, ker pri teh mulcih nikdar ne veš, kdaj spijo in kdaj se le potuhnejo. Stegnil je vrat in kar izza mize pogledal proti' peči. Tudi ženin mu je pritrdil, da bi bilo nerodno, če bi kaj slišal in drugi dan raz-trobil med šolskimi otroki. Prav takrat, to sem se prebujal, se mi je zazdelo, da je ženin šepnil: »Poslušajte, oče, bolj potihoma, pastir se je prebudil.« Če bi odkrila, da prisluškujem, bi me spodila s tople peči kot mačka. To ne bi bilo najhuje, ampak tako bi mi ušlo, kar sem na skrivaj vlekel na ušesa. Nobene besede, ki sta jo spregovorila, nisem preslišal, čeprav sta včasih le šepetala. Kako moške in meni nepoznane besede so prihajale sem od mize! Kadar sta spregovorila malo bolj naglas, sem malo zasmrčal, da bi ju prepričal, da spim kot top. Kadar pa sta popustila z glasom, je tudi moje smrčanje utihnilo, drugače ne bi nič slišal. Ko sem tako prestrezal njun pomenek in jima dokazoval, da sta varna in da spim kot ubit, v svojem govorjenju nista bila več tako oprezna. Nad mizo je s stropa visela velika porcelanasta petrolejka. Medla svetloba ni segla do vseh kotov prostrane hiše in na peči je bilo skoraj temno. Kadar sta se nehala obračati proti peči sem celo malo dvignil glavo in pogledoval proti mizi. Fant je večkrat prižgal cigareto in puhal dim proti stropu, da se je okoli luči sukala modrikasta meglica. »To dekle je zlata vredno. Zelo jo bomo pogrešali,« je govoril gospodar o svoji hčerki in pri tem se mu je glas malo zatresel. Globoko je vzdihoval, kakor da si ne more misliti, da bi šla od hiše. Dobro je vedel, da je prilika izredna. Poročila se bo na veliko kmetijo in tudi fant je bil v redu. Kolikokrat sem poprej slišal, ko sta se z materjo pogovarjala, da bo hiša prazna in pusta, ko jo bo ^epca zapustila. Kadar se je oglasilo njeno vesele.petje, je njen glas kot pomladanski dan dahnil v hiso. Kjerkoli je bil oče. zunaj ali v hisi, je zastal irprisluhnil hčerkinemu glasu, ki ga je spravljal v do br°FVa°nfse ni upiral nobeni stvari Glede vsega kar je oče obljubil, je samo Prlkimai^em vedeti, da je tako prav in da ne ugovarja. Natanko sta pretresla, kaj vse bo dobila za balo, da je ne bo sram ko se bo vselila v novi dom. Tako sta bila zaverovana v svoje važne pogovore da sta name čisto pozabila. Vsaj tako je kazalo, zato sem se počasi priplazil skoraj na rob peci. Natanko sem ju opazoval, kako zelo so ju prevzele misli in besede. Oče je govoril malo in počasi, kakor da hoče vse še enkrat premisliti, preden bo do kraja povedal. Fant je nekajkrat celo vstal in se prestopil po hiši sem in tja. Takrat sem se kot miš potegnil nazaj k zidu in spet zasmrčal, da se je slišalo, kako trdno spim. Postajal je nekam živčen. Bil sem še prezelen, da bi vedel, kaj ga tare. Tudi na peč je večkrat pogledal. Le kaj mu je? Da ni morda zasumii, da vlečem na ušesa in je zato postal pozoren? Še bolj sem se potuhnil. Prej je morda spil le kozarec vina, zdaj je pa kar zaporedoma zvrnil dva. Črtomir Zoreč „ POMENKpO GORENJSKI H KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (54. zapis) Mala vas pri Jezici nad Ljubljano, kot je vasica zares prav majcena, le domačinom znana, ima poleg staro-slavne gostilne »Pri ruskem carju« še drugo, skoraj pozabljeno kulturno obeležje. Tu je stal rojstni dom pro-fesorja Luke Robida (1804-1877), enega prvih slovenskih fizikov in pisatelja številnih poljudnoznanstvenih, praktičnih in strokovnih del. Kot profesor je poučeval na gimnaziji v Celovcu vse do leta 1874 matematiko in fiziko. Bil je priljubljen med kolegi in posebno med dijaki Ki so ga čislali, ker je »lepo razlagal in modro vzgajal.« Že leta 1825 se je po-menišil, vstopil je v šentpavelski benediktinski samostan v Labotski dolini na Koroškem. Tamkaj se je utegnil srečevati tudi z drugima znanima slovenskima kulturnima delavcema z Bernardom Smolnikarjem in z Blažem Zimo. Robida sam se je poslej podpisoval le z redovnim imenom Karel. Velja še omeniti, da sta si bila Robida in Slomšek iskrena prijatelja in vztrajna sodelavca pri ustanavljanju Mohorjeve družbe. Pozornost zbudi dejstvo, da je Karel Robida že leta 1846 - torej se v Prešernovem času - napisal in dal natisniti v gajici svojo prvo poljudnoznanstveno delo »Zdravo telo narbolši blago, ali navk zdravje ohraniti«. Leta 1849 je izšlo »Naravoslovje ali fizika«, leta 1854 pa obsežna knjiga »Domači zdravnik v navadnih boleznih Človeka«. Kot liziK - strokovnjak je pisal tudi v raznih revijah in zbornikih predvsem v magnetizmu, elektriki, o svetlobi, atmosferskih pojavih in celo o ato-mistiki (že leta 1860!). SAVLJE IN KLEČE Dve vasici - obe z imenoma, katerih izvor ni skrit: prvi je dala ime bližnja Sava, drugi pa obsavske kleči. Obe ležita vzhodno od Ježice, ob cesti, ki vodi v Viz- marje. . ,__ Savije so večje — saj imajo kar blizu 600 stalnih prebivalcev in dve tovarnici: Tonoso, tovarno nogavic in Tops, tovarno pisalnih strojev. Kruha je za domačine doma dovolj. Posebnost Savelj je bil poizkus, uvesti koroško štehvanje v naše kraje; prvič je bilo tu prirejeno leta 1938, poslej pa še nekajkrat (prvo nedeljo v juliju). Vas sama je zelo stara, listine jo prvič omenjajo že leta 1161. Tudi na revolucionarni boj in na medvojne dogodke spominja v Savijah nekaj obeležij: ploča v Zatlerjevi hiši pove, da so tu že jeseni leta 1931 tiskali Rdeči prapor in da so imeli tu svo.je zatočišče ilegalci in voditelji KPJ. Na hiši št. 37 pa je vzidano obeležje, ki" opozarja sodobnike, da je imela tu bela garda mučilnico. Savije so tudi rojstni kraj znanega (lani umrlega) slovenskega kartografa - samouka Ivana Selana. Sicer smo vajeni reci o njem, da je bil doma v Suhadolah pri Kamniku. Tamkaj je res prežive večino svojih let - toda rojen je bil leta 1902 v Savijah. Prav pred dnevi je i/.šel veliki stenski zemljevid Slovenije. ki ga je pokojni kartograf za- obramba :č> bramba .6'bramba snoval še tik pred smrtjo. LeflL tančen in zelo popoln zemlje«:* samorastniku v časten spomin! Od Savelj do Kleč ni daleč, k kak kilometer proti zahodu. Vas! še precej kmečka, poljščine vajo, tudi živinoreja je Bolj znane pa so Kleče nih črpalnih naprav lju vodovoda. Iz globine 24 m desetih vodnjakov talno 1___, kubičnih metrov na sekundo?) 2i potiskajo v zapleten sistem 3 nih cevi, ki so razpeljane pod___ liko Ljubljano in širšo okolico. V* pa omeniti, da voda iz Kleč sicv-svoji kvalitetni sestavi in bistra saj je v bistvu to prava gorenjska* da, ki priteka v savsko ravan nost s snežnikov! Črpalne m„ zaščitene z borovim gozdičem. A* jejo že od leta 1890. Kmalu bo s=* niča teh velekoristnih naprav t" nikoli niso utrpele kakih več okvar, niti rfiso nikoli poslovate gubo... O slovenskem Smrekarju, ki je črpalne _ Klečah projektiral in vodil dela, bo le treba kdaj spr_o saj je delo njegovega uma in še danes nepogrešljivo. Povedati še velja, da so Kleče — vas med Dolom in Doisi — kjer je bi)a v minulih časih čolnarska postaja. Šele železnici je v prvi polovici prejšnjega stekla ob Savi, je pregnala ' SAVO FLUViO, - ČRNUČE Tako se je imenovala___ poštna postaja na cbrr-* današnjih Črnuč. Kaj t vodil čez Savo star rimski ^ most, ki je slonel na 26 opornih obrambo prometa čez most so ^ na bližnjem hribu Taboru kac-~ utrdbe. Prav tu so tudi Francoz * 1813 postavili svoje topove, ki d* branili prehod čez reko. Iz tega je bržčas ohranjen tudi grob fr^ skega vojaka — nad cesto pro-meljnam stoji spodnji del nag ^ ka. V podaljšku hriba Lačen (nenavadno ledinsko ime — ima svoj izvor?) nad Stražo ( so še vidni ostanki strelskih — pač še iz francoskih vojn. Nad Črnučami pa je stale prazgodovinskih časih tudi čigar ostanke so našli na Taboru (368 m). Črnuče — velik kraj, pravca-sto! Saj ima že krepko čez 2C nih prebivalcev. Kaj pa izvor nega imena? Ponuja se razs_ je Crnušnjica, ki priteče izpod ce, ob velikih vodah kar črna. F-črnega skrilja.prek katerega ravnino. Kdor je kdaj stopal pe5 teh okrog Rašice je povsod as*-na to kamenino, na črni in temc^ vlažni skrilj. tTj^H So pa Črnuče vse bolj indusrc^ delavsko naselje. Poleg šte^* trgovin, gostiln (med njim: slavni Rogovilec) in obrtniški" lavnic, je našla tu svoj prosto* v velika tovarna Elma (elektroni al), ki zaposluje kar nad 800 cev. Tu je še Elektroinvest. oc*^ na, gradbeno podjetje Temelj ^ _obramba^ 34 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT Prva proletarska brigada je pričakala 26 maj na položajih med Sokolcem in Pljev-skimi podi ob izviru reke Plive. Na tem območju od vasi Mlini Ste napadal nemški 13 SS-gorski polk. Boj je začel zgodaj zjutraj, trajal pa je brez prestanka do noči. Junsi so se z obeh strani vrstili drug za drugim; esesovci ^o tega dne imeli približno 3000 mrtvih in ranienih vojakov ter oficirjev. Vsi poskusi teh najboljših nacističnih enot, da se prebijejo proti vasema Potoki m«U vala, so bili zaman, zato so Nemci na temi sektorju noslali v boj še en bataljon vi 14. SS-polka. Pod sovražnikovim okrepljenim pritiskom se ie moralo naše desno krilo umakniti na ugodnejše položaje vzdolž Smrčeve kose. Bjelovine ^lipovca. Toda 27. maja, ko so se proletarci dobro pripravili za boj, je tik pred zoro nepričakovano začelo pokat, za njihovim Nemški komandosi so prešli skoraj^ neprehodne gozdove pri Djula glavi na nadmorski Sf 1500 metrov. Tja jenemudomapnspel tudi komandant nemškega 13. SS-polka polkovnik Deutsch in pripeljal 3. komandoško četo, ki je nato prodrla zahodno od Mliništa in krenila proti vasi Potoki. Najhujše boje sta imela 4. in 6. bataljon 1. proletarske brigade in 2. bataljon 13. prole-tarske brigade »Rade Končar«. Medtem ko so se naši borci ogorčeno borili s številnejšimi nemškimi enotami, so se komandoške enote Čedalje bolj približevale vasi Potoki, ki je bila cilj tudi tovariša Tita in Vrhovnega Štaba. Naslednjega dne, 28. maja, ko se je začel drugi »konjev skok« Renduliceve armade, so komandirji in politični komisarji 1. proletarske brigade povedali borcem, da se morajo žrtvovati do zadnjega moža in ne dopustiti Nemcem prodora proti vasi Potoki. Najstrašnejša pa je bila noč med 28. in 29. majem, ko so se v gozdovih nad Mliništem naši proletarci borili z esesovci prsi ob prsi. Ko ,e n je boj dosegel vrh, se je nemška Četa za »zajet-je« prebila prek planine Dimitorja in v diru ^ s pohitela proti vasi Potoki. Komandosi so se iz smeri Mliništa pretihotapili skozi kanjon pri železniški postaji Ovčar in krenili proti »divjim lovcem«, od katerih so bili nekateri v rajonu vasi Potoki, drugi pa se je bližal skupaj s četo za »zajetje«. Pri Mliništu je Nemcem povsem uspela ukana, kajti v času, ko so se proletarci borili z glavnimi silami SS-polka, so se komandosi pod zaščito goste megle prebijali mimo naSih POlTodaV Vrtovni štab je računal tudi na takšen razplet dogodkov in je zato ukazal, naj eden od bataljonov proletarcev takoi krene v rajon vasi Potoki. V skladu s tem ukazom je štab 1. proletarske brigade tja poslal 3. beograjski bataljon, ki je v diru prispel v vas pred komandosi. Se prej, 23. maja zvečer, pa je v ta rajon prišel poročnik Kirchner s svojimi »divjimi lovci«. KIRCHNER NAPADE BAZO V BLIŽINI VRHOVNEGA ŠTABA Kolona Vrhovnega štaba s tovarišem Titom na čelu je iz Jasikovače krenila proti vzhodu in se po napornem nočnem pohodu vasi Potoki. Noč je bila tako temna, datf^ videti niti prsta pred nosom. Vodnik ^ Materič si je pomagal z majhno batf j svetilko, ki pa jo je_mond pogos* 26. maja zjutraj znašla v Matenča uval. Tako se imenuje dolina v gozdu na Klekovac i, ki se razteza do gozdne železniške proge, katera pelje proti vasi Potoci. Tu je kolona ostala vse do noči. Ker se je pnknla v go/du, je nemška letala niso mogla odkriti, čeprav so oila ves dan v zraku nad tem območjem, ljloti so se večkrat spustili tik nad drevesne vrhove ter opazovali ali fotografirali teren. Zvečer je kolona nadaljevala pot m krenila čez vrh 1140 metrov visokega grebena Presodi in a, nato pa vzdolž proge zavila proti SVeiHKO, ivi H« J" J~ ., .,, * i : . kaiti nemška nočna izvidmška letala so vedno v zraku. Pohod je trajal vso noč. >1 Sevali pa so ga Se naslednjo noč. J Po drugih poteh m stezah so pnspeh Potoki še posamezni deli nacionalnep š-t^a osvoboditve Jugoslavije AVNOJ. £ tere enote Vrhovnega štaba, štab 1 pro^ Sega korpusa in zavezniške voja^ :r> Tako so Potok, sedaj, baza \rho^ S^am^vnJ vojaško in politično ^ n°loJleg"KSona Vrhovnega, Wrchnerjevi vojaU ki - J dvajset Turk^n«^ ^ojSrj-" približat, svffiffiki, Avstrijci B krajev naSe dež»»j tizallske .^f Vsi aotal.i oblete " P komami* TOREK, 28. SEPTEMBRA 1982 KULTURA 5. STRAN Celovita likovna vzgoja likovni center Kranj znova začenja z likovnimi krožki za predšolske in Šolske otroke — Novost so večerni likovni tečaji za dijake srednjega usmerjenega izobraževanja — Nevsiljivo bogatenje likovnega znanja Kranj — Že nekaj let zapored kranjski Likovni center pripravlja dopolnilne likovne tečaje za otroke in odrasle. Minuli teden so začeli vpisovati v letošnje krožke, ki se začenjajo oktobra, saj še niso povsem zaključili z adaptacijo prostorov. Doslej je prijav še malo, le okrog 20 predšolskih in šolskih otrok, medtem ko je prostora v eni skupini za 30 tečajnikov. Lani si je na tovrstnih tečajih prek 60 otrok in odraslih bogatilo svoje likovno znanje, letos bi jih lahko sprejeli 80. Cena vpisa ni pretirana, saj letno znaša le 300 dinarjev. Za otroke so tudi letos pripravili dvoje programov: eden je namenjen šoloobveznim otrokom in je zastavljen tako, da dopolnjuje program, ki ga otroci sprejemajo že v šoli. Šolarji bodo raziskovali pretežno likovne elemente. Ko bodo slednje obvladali, se bodo učili tudi slikanja in likovne izraznosti. Predšolski otroci od 4. leta naprej pa spoznavajo likovno Umetnost bolj skozi igro. Pri njih je poudarek na množici materialov, ki jih lahko oblikujejo. Skozi spekter materialnih možnosti se potem Hkovno izživljajo, kake izraznosti in Vsebine jih namreč še ne učijo, likovne tečaje za otroke vodi slikar Herman Gvardijančič. Nekoliko obširneje spregovorimo o likovni vzgoji starejših, za katere V) letos pripravili pomembno novost. Ker so se tečajem pretekla leta odzivali zlasti srednješolci, so za Mednje usmerjeno izobraževanje Pripravili likovni tečaj, ki sloni na strokovnejših prvinah. Likovno širše razgledani dijaki bodo obogateni tudi z znanjem iz likovne prakse in bodo lahko na kulturnih dneh vodili svoje vrstnike skozi likovne galerije. Kako je zamišljeno njihovo dopolnilno likovno izobraževanje za to leto? Začeli bodo z risbo, sprva mrtvega predmeta v prostoru, nato figure in portreta, v risbi prostega stila pa bodo dobili možnost lastnega abstraktnega razmišljanja in skozenj spoznali bistvo likovne izraznosti. S tem jih bo seznanil akademski slikar Herman Gvardijančič. O slikanju jih bo podučil Marchel. Tu bodo za risarsko perspektivo spoznali novosti iz barvne teorije, kontraste in kompozicije, slikali pa bodo krajino, tihožitje in portret. Kiparstvo, skozi katerega jih bo popeljal Boris Sajovec, bo prvo sreča-nie s tretjo dimenzijo. Tečajniki bodo klesali doprsno plastiko, relief, živalsko figuro. Likovno se bodo lotili tudi prostora. S to umetniško veščino jih bo seznanjal eden od strokovnjakov v prostorskem oblikovanju, Vinko Tušek. Učili se bodo tudi, kako gradi sodobna arhitektura in kakšni so urbanistični posegi v prostor. K vsemu bodo na kraju dodali tudi kanček teorije iz umetnostne zgodovine. Umetnostni zgodovinar Brejc iz Ljubljane naj bi jim predaval o beneškem bienalu in kesselskem trienalu, beseda bo o slovenski likovni umetnosti skozi zgodovino, o sodobnih likovnih gibanjih v svetu, glede na zanimanje pa bodo verjetno predstavili katero od sodobnih osebnosti v likovni umetnosti. Na kraju velja poudariti tudi, da so likovni tečaji daleč od togega šolskega poučevanja in da bogatijo likovno znanje bolj s pogovori, izmenjavo izkušenj in kajpada prakso. D. Z. Zlebir KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge ŠOFERJA TOVORNJAKA Pogoji za sprejem: — šola za voznike tovornih vozil C kategorije, - 1 leto delovnih izkušenj pri vožnji tovornjaka Prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh po objavi na KZ Skofja Loka, Jegorovo predmestje 21. »Karneval v Kiu« __ __________________ ______ pical«, ki ga Evropa pozna od otvoritve Olimpijskih iger v Milnchnu, se bo kranjskemu občinstvu predstavil nocoj od 19.30 uri v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Društvo Modrina s to prireditvijo za-okroža predstavitve folklornih znamenitosti drugih narodov in dežel Doslej je pripravilo že gostovanje folklornih ansamblov iz Mehike Gvineje, Peruja, Havajev m Venezuele. Stiridesetčlanski karnevalski ansambel »Brasil tropical« bo na sceni prikazal izvirni karneval v Riu, brazilske ritme sambe, rumbe, karioke, bossa nove slavije ter igre, pesmi m spretnosti s cirkuškimi točkami v eksotičnih kostumih - Drago Papler Kultura med delavci K lil turne prireditve za delovne kolektive do konca leta v znamenju oktobrskega kongresa Zveze sindikatov Slovenije in novembrskega kongresa jugoslovanskih sindikatov predkongresni aktivnosti sindikata. Ustanovna skupščina DSLU Ljubljana - V četrtek, 30. septembra, bo društvo slovenskih likovnih umetnikov na ustanovni skupščini dobilo tudi svojo uradno potrditev. Na zboru bodo poročali izvršni odbor društva, umetniški svet in galerijski odbor, a*to pa bodo sprejeli normative kulturne politike na likovnem področju in pravila novoustanovlje-yjaega društva.___ Radovljica - Ko so pri komisiji za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu v Radovljici presojali programe kulturnega snovanja so ocenili, da bodo prireditve odvisne od sredstev, ki jih bo zbralo združeno delo. Delovne organizacije so se namreč obvezale s pogodbami o delnem financiranju programa kulturnih akcij, a polovica delovnih kolektivov obveznosti še ni izpolnila. Zaenkrat je iz sklada kulturne skupnosti Radovljica na voljo za kulturne akcije še 170.000 dinarjev, kar bi brez deleža združenega dela ne zadoščalo za načrte do konca leta. Prednostno nameravajo pripraviti kulturne prireditve s socialno in revolucionarno tematiko, ki ustrezajo kladivo, konj in voda s Kranj - V kranjskem Delavskem C^mu se bo konec septembra predstavila celjska akustična skupina fviadivo, konj in voda. Zasedbo sestavljajo pevka Damjana Golavšek $ akustični kitaristi Srečko Lavbič, M. Videčnik in Danijel Bedrač. CVdnji je tudi avtor besedil in glas-v*, > svojo poezijo pa se uveljavlja Sdi v slovenskem literarnem prodoru. v Skupina velja za največjega po-Ndnika ustvarjalne mlade glasbe C* Štajerskem. Letos je tudi po-jUdnik štajerskega festivala mladih Jovenskih glasbenikov. Le-ta bo v Sčetku oktobra, na njem pa bodo Stopili glasbeniki, ki sodijo v sam vrh slovenske mlade glasbe in večina tistih, ki jim bo festival prva predstavitev. Polg Marka Breclja, Janija Kovačiča, Tomaža Pengova, Dušana Uršiča, skupine SAP in drugih bo nastopila tudi skupina Kladivo, konj in voda. V Kranju bomo mlade ustvarjalce poslušali 30. septembra. Izvajali bodo glasbo, s katero so uspešno nastopili na letošnjem mladinskem festivalu popularne glasbe v Suboti-ci. Skupina snema tudi svojo prvo samostojno kaseto z naslovom -Zote-nje, trenutno pa zbirajo tudi gradivo za prvi album, ki bo izšel pri beograjski diskografski hiši RTB. Kazimir Mohar Oktobra predvidevajo dve dramski uprizoritvi Potrčevih Kreflov v izvedbi gledališke sekcije DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega. Do jugoslovanskega sindikalnega kongresa bo radovljiški foto-kino klub v sedmih delovnih organizacijah priredil dokumentarno fotografsko razstavo iz življenja in dela teh kolektivov. 15. oktobra naj bi v Radovljici gostoval orkester »Tamburica in mi« društva jugoslovanskih delavcev v zahodnonemškem Mainzu. Će bo na voljo dovolj denarja, bodo do konca leta zagotovili še nekaj nastopov polpoklicnih gledališč in domačih dramskih skupin. Znova so se zavzeli za sklic kulturnih animatorjev in poverjenikov za kulturo iz vseh sindikalnih organizacij v občini. Na posvetovanju . naj bi poudarili zlasti, kaj lahko stori kulturni animator za večji obisk kulturnih prireditev in kako naj spodbuja delavce pri kulturnem prosvetljevanju. Za kulturo imajo delavci namreč manj posluha kot za druge aktivnosti, na primer šport. JR Bližja kultura Latinske Amerike Kranj — V okviru prve jugoslovanske turneje je za Ljubljano, Portorožem, Rovinjem, Splitom, Beogradom, Nisem in Novim Sadom, Nacionalni folklorni ansambel Venezuele »Danzas Maracalbo« gostoval tudi v Kranju. V sodelovanju z Združenjem estradnih delavcev Srbije je prireditev organiziralo društvo Modrina. V šestnajstih točkah rituala, kjer so se prepletali obredni in vsakodnevni plesi, je pod vodstvom koreo-grafov Emersona Velasqueza in Lu-isa Castilla nastopilo 48 profesionalnih umetnikov, plesalcev, pevcev in glasbenikov. V plesih z nadihom španske folklore, črnskimi in indijanskimi prvinami, so se prelivali lirični sentimentalni plesi z divjimi ritmi tam-tama, vmes pa glasba gan-čosu, mandolin in kitar. Folkloristi Venezuele v čudovitih ljudskih oblačilih. več kot petsto so jih našteli, so poželi viharno občudovanje obiskovalcev. D. Papler Zbir domačih del Uvodni koncert slovenskega filharmoničnega orkestra odprl letošnjo koncertno sezono - S koncertom na novih orglah v Cankarjevem domu krstili tudi Šivičev koncert za orgle -- V bogati glasbeni ponudbi Cankarjevega doma prevladujejo domača dela Ljubljana - Prejšnji teden je v veliki dvorani Cankarjevega doma koncert orkestra Slovenske filharmonije odprl vrata v novo glasbeno sezono. K uvodnemu koncertu so povabili vse, ki so gradili Cankarjev dom in omogočili, da je velika dvorana usposobljena za bogato kulturno ponudbo iz zakladnice slovenske glasbene literature. Orkestru je dirigiral Uroš Lajovic, v izrazito slovenskem programu koncerta pa so filharmoniki izvedli dela slovenskih mojstrov Dolarja, Bravmčarja, Kozine, Ramovša in Š ivica. Posebnost uvodnega koncerta je bila krstna prireditev Sivčevega koncerta za orgle in orkester, v katerem so poslušalci prvikrat slišali tudi nove orgle. Instrument, ki so ga v Cankarjevem domu dobili pred kratkim, je eden največjih v srednji Evropi, saj ima 75 registrov s štirimi manuali na igralni mizi, vključuje tudi »italijanski manual« in garnituro špan-sluh trobent. Na njem je moč izvajati vso orgelsko solistično literaturo, sinočnji koncert pa je dokazal, da se orgelski zvoki skladno stapljajo tudi z orkestralno spremljavo. Na orglah je koncertiral eden največjih umetnikov organistov Hubert Bergant. Sprva so pričakovali, da bodo z otvoritvenim koncertom nove sezone slavili tudi dokončno izgradnjo nove velike dvorane, v kateri so odigrali koncert. Zal dvorana še ni do kraja zgrajena, zato je simfonični koncert potekal še pred spuščeno železno zaveso, ki zakriva nedograjeno zaodrje velike dvorane. Oder je tako pomaknjen nekoliko naprej, kar onemogoča napolniti prvo vrsto parterja. Dokler ne bodo uredili zaodrskega prostora, odra pomaknili za nekaj metrov v notranjost in vgradili akustične školjke, v prvo vrsto ne bodo vabili gledalcev. Akustično školjko bodo postavili v oder le za koncert, ki ga 3. oktobra prireja opera »Boljšoj teatr« iz Moskve, nato pa se bodo dela nadaljevala do zime, ko pričakujejo dokončno ureditev velike koncertne dvorane. Čeprav dvorana še ni dograjena, umetniški užitek, ki ga je nudil otvoritveni koncert, ni bil prav nič manjši. To je pričakovati tudi na koncertih, ki bodo potekali od septembra do junija v okviru štirih abonmajev orkestra Slovenske filharmonije in abonmaja koncertnih večerov sifonikov RTV Ljubljana. Slednji je še vedno v prodaji, medtem ko so filharmoniki svoje že razprodali. Letos so pripravili tudi novost. V srebrnem abonmaju bodo predstavili osebnosti slovenskih in tujih glasbenih poustvarjalcev individualistov, med njimi Igorja Ozima, Ireno Grafenauer, Richarda Goodeja, Vladimira Krajnjeva in druge. Cankarjev dom je v abonmajih prodal 1100 stolov, nadaljnjih 1400 pa jih hkrani za prosto prodajo in skupine, ki jih zanimajo posamezne abonmajske serije. D. Z. Žlebir Milan Bizovičar razstavlja v Šivčevi hiši — Izredno lep kulturni dogodek so v petek zvečer, 24. septembra, doživeli vsi tisti, ki so se v Šivčevi hiši v Radovljici udeležili otvoritve razstave ilustracij akademskega slikarja Milana Bizovičarja iz Ljubljane. Otvoritev razstave, na kateri se je mojster otroške ilustracije predstavil z Milčinskega Butalci, Šmitovim Ježek se ženi, Levstikovim Najdihojco, Kosmačevim Tantadrujem in še nekaterimi, je spremljal izbran kulturni program. Miran Kenda, poznan gorenjski igralec, direktor in umetniški vodja jeseniškega gledališča je prisrčno in doživeto prebral odlomke iz Tan-tadruja in Butalcev, na violino pa je zaigral nekaj sonat slikarjev prijatelj, prav tako slikar Savo Sovre iz Ljubljane. Bil je to resnično lep kulturni večer, kakršnih pogrešamo. Razstava ilustracij Milana Bizovičarja bo odprta do 10. oktobra, ogledate si jo pa lahko vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. — Foto: D. Dolenc ISKRA KIBERNETIKA TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA KRANJ, SAVSKA LOKA 1 DELAVSKI SVET razpisuje dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODJE RAČUNOVODSTVA temeljne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev in pogojev, ki se zahtevajo po zakonu o knjigovodstvu, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima najmanj srednjo šolo ekonomske smeri in 5 let izkušenj na samostojnih nalogah v knjigovodski službi, — sposobnost izdelovanja predlogov planskih dokumentov, analiz, kalkulacij in poročil, — druge pogoje v skladu z družbenimi dogovori o kadrovski politiki občine Kranj. Mandatna doba traja 4 leta. Prijave z dokazili vložite v roku 8 dni na Komisijo za MRD, Iskra Kibernetika TOZD Restavracija, Savska loka 1, Kranj. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 15 dneh zaključenem razpisu. 6. STRAN ŠPORT TOREK, 28. SEPTEMBRA 30 let organiziranega športa v Šenčurju Delovni in tekmovalni uspehi Svetovno in evropsko prvenstvo v dviganju uteži Šenčur — S ponosom so krajani Šenčurja in sosednjih vasi v soboto zvečer v domu Kokrške čete poslušali kroniko športnega društva, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Zametki društva segajo v leta, ko se je pri nas pričelo uveljavljati samoupravljanje. Vse večji razmah športa v občini je vplival tudi na študente in delavsko mladino v Šenčurju in okolici. Želeli so preskusiti svoje športne in fizične sposobnosti v tekmah z drugimi. Za začetek organiziranega športa štejejo v Šenčurju leto 1952, ko se je članska nogometna ekipa prijavila za tekmovanje v gorenjski podzvezi. Nogometna sekcija je domala desetletje vedrila pri kulturnoumetniškem društvu Svoboda. Po osamosvojitvi se je preimenovala v športno društvo. Takrat so v Šenčurju pričeli poleg nogometa igrati še namizni tenis, odbojko, šah in hokej. Število članov se je v tem obdobju povečalo od 35 na 108. Športniki so dosegali rezultate, ki so bili opazni na Gorenjskem in tudi v Sloveniji. Pionirji in člani so postali gorenjski nogometni prvaki. Člani so poleg tega dvakrat zmagali tudi v pokalnem tekmovanju za področje regije. Za zadnje desetletje so značilni veliki delovni uspehi in nekoliko slabši tekmovalni dosežki. Ti so posledica manj načrtnega dela z mladimi. Del krivde pripisujejo tudi preveliki delovni vnemi šenčurskih športnikov, ki so raje kot na trening odšli na gradbišče športnega parka. Več športnih prireditev GODEŠlC — Za praznik, ki ga krajani Godešiča praznujejo 14. oktobra, bo športno društvo Kondor organiziralo več športnih priredi-te v. Že tradicionalni mnogoboj bo 9. oktobra, 11. in 12. bo mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu in 13. oktobra pa prijateljska nogometna tekma Godešič :Reteče. S tem bodo športniki dali svoj prispevek k praznovanju. Vodi Jelovica GODEŠlC — Po treh kolih v občinski nogometni ligi vodi v članski konkurenci Jelovica. Jelovica je še vedno brez poraza pred Poletom in Kondorjem Pri pionirjih sta z enakim številom točk v vodstvu Kondor in Alpina^ Izidi - člani - Alpina : Retece 3 :2, Kondor II: Polet II 5:3 Gorenja vas : Jelovica 0 : 6, Kondor : Polet 2 :1; pionirji - Polet:Gorenja vas 2:2, Kondor : LTH 7 :0. "J s »Gradili smo dolgo, skoraj desetletje, vendar se je trud izplačal,« je v soboto poudaril predsednik športnega društva Martin Balažič. »Ob pomoči družbenopolitične skupnosti in z mnogo prostovoljnega dela ob koncu tedna in ob urah, ko je bil sicer trening, smo dobili športni park, ki je okras kraja in v ponos športnikom,« je dejal. Ze prej se je organizirane rekreacije udeleževalo okoli dvanajst odstotkov vseh krajanov, z novim športnim parkom so možnosti še znatno večje. Veliko si šenčurski športni delavci obetajo predvsem od mlade generacije, ki naj bi spet obnovila tekmovalne dosežke. Del tega upanja sta že izpolnila krajana državna reprezentanta, kolesar Marko Cuderman in košar-karica Olga Baligačeva. Oba sta bila skupaj z našim iz.istnim plavalcem Darjanom Petričem tudi gosta sobotnega praznovanja. Ob 30-letnici športa v Šenčurju so dolgoletnim športnim delavcem in aktivnim športnikom podelili društvena priznanja. Zlato značko za 20-letno delo v društvu so prejeli Vinko Vidmar, Joža Pipan, Franc Rogelj, Mitja Rakar, Tine Prosen, Zlatko Erzin, Ljubo Pegan in Jože Pintar. Dvanajst članov društva je prejelo srebrne značke in štirje priznanja. Že dopoldan so v domu Kokrške čete odprli društveno razstavo, ves teden pa so se v krajevni skupnosti vrstile športne prireditve. V nedeljo je bil tradicionalni pohod na KališČe, v torek nogometno srečanje veteranov, v sredo šahovski turnir, v četrtek nogometna tekma članov in v petek košarkarski turnir. C. Zaplotnik Nepozabni dnevi v Tivoliju LJUBLJANA - Po devetih tekmovalnih dneh se je v nedeljo v hali livoli končalo šestintrideseto svetovno in ena-inštirideseto evropsko prvenstvo v dviganju uteži SPEDU '82. Ze na otvoritvi pred devetimi dnevi je bilo prisrčno in tako je bilo tudi ob zaprtju tega prvenstva, ki je devet dni navduševalo nad 30.000 gledalcev. Rekordi so deževali vsak dan. Na prvenstvo je prišlo dvestodvajset dvigalcev uteži iz oseminmdeset držav Evrope, Amerike in Azije. V hali Tivoli je bila zbrana elita tega zanimivega m bolj malo poznanega športa. . __ Na zaključni slovesnosti se je vsem nakopa jočim iz osemintrideset Hr*»v za* Praznovanje pod Krvavcem Najboljša Gorkičeva in Močan Kranj - Namiznoteniški klub Triglav ie organiziral turnir najboljših slovenskih mladincev in mladink. Udeležilo se ga je šestdeset najboljših mladih igralcev in krfidk iz osemnajstih klubov. Priimkdm-£h je imela največ uspeha Gorkičeva iz Vrtojbe, lep uspeh pa je tudi drugo mesto Baižljeve iz Save, pri mladincih pa je Močan iz Murske Sobote zmagal pred Kovačem zaradi boljše razlike v nizih, Kranjčan Matijaševič pa ^e bil sedmi. Turnir je sodil tudi med izbirna tekmovanja za zvezne turnirje, tekmovalcem pa op ie po besedah znanega namiznoteni-škeia igralca in delavca, na turnirju pa delegata, Janeza Terana, poznala utrujenost po pripravljalni sezoni. V posamez-nih 'sicupinah so pri mladincih zmagali MočanMavri, S mre kar in Lisac, pri mladinkah pa Gorkičeva, Novakova in Sum: ceva Tekmovanje je poteka o v dvorani ni Planini, NTK Triglav pa je bil vzoren organizator. M gubic Cerklje — Prebivalci krajevnih skupnosti Brnik, Cerklje, Po^enik, Šenturška gora in Zalog so izbrali 4. oktober za praznični dan. Tega dne 1944. leta je drugi bataljon Šlandrove brigade v Bolkovi hiši v Zalogu uničil štab črne roke. Preden so partizani minirali poslopje Franca Bolka v Zalogu, se je družina rešila iz prvega nadstropja po rjuhi. Ubitih je bilo devet najpomembnejših organizatorjev črne roke na Gorenjskem. Pri tem napadu je padel tudi komandant drugega bataljona Šlandrove brigade Juda. S tem je bil preprečen' nadaljnji pokol, mučenje in trpljenje naših ljudi ne samo na Gorenjskem, ampak širom Slovenije. V krajevnih skupnostih cerkljanskega območja so za letošnje praznovanje pripravili številne prireditve, osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 3. oktobra na Spodnjem Brniku, ko bodo svojemu namenu izročili obnovljen dom gasilcev in DPO. Jutri, v sredo, 29. septembra bo na igrišču za šolo v Cerkljah zanimiva košarkarska tekma Vzhod : Zahod ob 18 30 uri, v četrtek, 30. septembra pa bo ob 18. uri slavnostna seja petih svetov krajevnih skupnosti v domu gasilcev in DPO na Brniku. V petek, 1 oktobra, bo ob 18. uri rokometna tekma Sporočili ste nam Nov uspeh Janeza Pintarja — Velike dirke motoristov na dirkališču formule 1 v Zeltvvegu v Avstriji se je udeležil tudi kranjski dirkač Janez Pintar. V kategoriji 125 kubičnih centimetrov je na motorju MBA zasedel peto mesto. Tekmovalo je 20 dirkačev iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Švice, Češkoslovaške, Francije in Jugoslavije. Zmagal je znani avstrijski dirkač Avinger, ki posega po najboljših uvrstitvah na številnih največjih svetovnih dirkah, drugi pa je bil Klein. V tako močni konkurenci je peto mesto Pintarja velik uspeh. M. Jenkole Škofjeloška nogometna liga - V drugem kolu škofjeloške občinske nogometne lige so bili dosežem pričakovani rezultati. Pohvaliti velja strelce, saj so le-ti dosegli kopico golov. Pohvaliti velja tudi vzorno delo sodniške organizacije. Tudi pri pionirjih so bili doseženi pričakovani rezultati. Polet je premagal LTH, vendar ni dobil točk, ker je nastopil kaznovani igralec. V tekmovanju članov je Polet premagal Gorenjo vas, Jelovica drugo ekipo Kondorja, Alpina v gosteh drugo ekipo Poleta in prva ekipa Reteč drugo ekipo. Pri pionirjih je Alpina v gosteh kar s 14 0 premagala Gorenjo vas, Kondor v gosteh Rateče in LTH po odločitvi tekmovalne komisije Polet. J. Starman Godešičani v gorah — Člani športnega društva Kondor z Godešiča so bili tudi letos na tradicionalnem planinskem izletu. Obiskali so Bogatin, Krnsko jezero, Krn, Razor planino. Vogel Rodico in Črno prst. K uspešnemu pohodu je prispevalo tudi lepo vJe™e- JLA, Pizzerija in LTH zmagovalci - Končan je prvi del tekmovanja v malem nogometu, ki ga organizira ZTKO Škofja Loka. 28 moštev je razdeljenih v tri skupine. Tekmovanje poteka v po nedeljkih, torkih in četrtkih na igrišču v Šolski ulici. V A skupini so najuspešnejši JLA, Varnost, Tehnik, starešine JLA in Gradiš, v skupini B Pizzerija, Puštal. Grand prix. Termoton in Jelovica, v skupini C pa LTH, Gozdno gospodarstvo, Trata, Termika in občina. M. Kalumar '.OpajOtUU U. uacuiui.....—-- — hvalil predsednik organizacijskega komiteja SPEDU Vlado Gruden, ki je bil zadovoljen za vse tisto kar so pokazali dviga lci Z enakim navdušenjem nad uspehi tekmovalcev kot tudi za izvrstno organizacijo se je od Ljubljane poslovil tudi predsednik mednarodne zveze za dviganje uteži IWF Gottfried Schol, ki je organizatorjem čestital za res prisrčno gosto-liubie. Prvenstvo je nato v imenu pokrovitelja republiškega • izvršnega sveta zaprla članica IS slts Majda Poljanšek V devetih dneh smo vsi uživali nad res vrhunskimi predstavami vseh nastopajočih v vseh kategorijah. Pokazali so, da so na to prvenstvo prišli odlično pripravljeni, da so v devetih tekmovalnih dneh postavili kar trinajst novih svetovnih rekordov. Rekordi so padali kot za stavo. Ne samo svetovni in evropski, temveč tudi državni. Pri tem smo tudi Jugos o-vani imeli svoj delež. Naši reprezentance o na tem prvenstvu postavili kar trinajst novih državnih rekordov v vseh tret sciplinah. Vrhunec SPEDA *82 je bil prav dan prvenstva. Na oder so namreč najmočnejši možje na svetu. M«_ moči v kategoriji nad 110 kilogram J so res pravi silaki s težo več kot II? ** gramov. Med temi atletsko razvit« ki je bilo petnaist tekmovalcev, ki s v nedeljo popoldne v hali Tivoli vso človeško moč. Ročko s stoti-in več so dvigovali kot bi v rokah i uteži, temveč za navadnega dvajsetkilogramske vreče. Se več so nad dvesto kilogramov. Bol(. stev, ki je presenetil v potegu, je < nad glavo z dokajšnjo lahkoto ' Svetovni prvak v potegu, sunku in nu, najmočnejši mož na svetu, re tant SZ Pisarenko, v sunku ima rekord 258 kg, je naskakoval težo SL:*, v drugem dvigu je dvignil 247,5 kf * , tokrat mu to težo ni uspelo dvignit f kategoriji je nastopil tudi JaT3* w van Surbanovič, ki je v potegu i 162,5 kg, v sunku pa se je ari 205 kg poškodoval in konec je bue na še en državni rekord. V moštveni konkurenci so i in^"1 prezentantje SZ, drugi so Bolgari i~ Poljaki, medtem ko je jugo slov* prezentanca na svetu na ena" mestu, medtem ko so naši Evropi. Največ odlični so iz , odnesli tekmovalci iz Bolgarije, boljši od SZ in Poljske. Krvavec : Jelovica na igrišču za šolo v Cerkljah, v soboto ob 19.30 uri pa bo prireditev za krajane vseh krajevnih skupnosti v gasilskem domu in domu DPO na Spodnjem Brniku. Kulturni program bosta izvajala oktet Sava iz Kranja in KUD »Krvavec« iz Sp. Brnika. V nedeljo ob 8. uri bo na strelišču v Poženiku streljanje z vojaško puško za pokal krajevnih skupnosti ter za vse krajane cerkljanskega območja, ob 10. uri pa bo otvoritev asfaltirane ceste Lahovče—Zalog. Kulturni program bodo izvedli pri spomeniku NOB pri Bolkovi hiši v Zalogu, sodeluje pa domače kulturno umetniško društvo »Prežihov Voranc«. Osrednja prireditev bo ob 14. uri na Spodnjem Brniku, ko bo slavnostna otvoritev modernejšega doma gasilcev in DPO. V ponedeljek, 4. oktobra ob 16. uri pa bo še rokometni turnir za šolo v Cerkljah. Zadnjih hekaj let je bilo v marsičem prelomno za krajevne skupnosti pod Krvavcem. Številne težave so v minulih letih že uspešno rešili, saj niso čakali le družbene pomoči, temveč so marsikaj storili z lastnimi rokami. Ob tem je rasla skupna zavzetost za razvoj kraja. Tako so v krajevni skupnosti Cerklje dali največ pozornosti reševanju komunalnih problemov, asfaltiranju cest, razširitvi telefonskega omcežja, dobili so novo trgovino Go-renjka, poskrbeli pa bodo tudi za večjo varnost prometa skozi središče Cer-kelj. V krajevni skupnosti Brnik so modernizirali dom gasilcev in DPO, v katerem bo dvorana s 150 sedeži, prostori za krajevno skupnost in ostale DPO, uredili pa bodo tudi zbiralnico mleka v domu. Z novo dvorano bodo poživili kulturno dejavnost. Urejajo središče vasi ter obrežje potoka Reka na Sp. Brniku s pomočjo območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava. Da se ob skupnih prizadevanjih rodijo uspehi, dokazuje krajevna skupnost Brnik. V krajevni skupnosti Poženik so uredili med drugim javo razsvetljavo, radi pa bi nove družbene prostore ter telefonske priključke. Prebivalci te krajevne skupnosti so zelo složni za skupne akcije. V krajevni skupnosti Šenturška gora so med drugim modernizirali cesto iz Raven do Poljane. Nujna pa sta trgovina in telefon. Vasi v tej krajevni skupnosti leže na nadmorski višini od 550 do 850 metrov, krajani pa so s samoprispevkom in prostovoljnim delom v zadnjih letih uredili vrsto problemov. Zadnjih nekaj let pa je bilo v marsičem prelomno tudi v krajevni skupnosti Zalog. Te dni so asfaltirali cesto od La-hovč do Zaloga, v« načrtu pa imajo dokončati mrliško vežico v Lahovčah, obnoviti kulturno prosvetni dom, razširiti telefonsko omrežje itd., skratka, v vaseh pod Krvavcem si prizadevajo, da bi bile vasi resnično urejene. J. Kuhar Dobra uvrstitev Branka Ahačiča Jastrebarsko - Na veliki mednarodni dirki v motokrosu v Jastrebarskem v kategoriji 250 kubičnih centimetrov je med 50 tekmovalci iz Italije, Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške, Švedske in Jugoslavije vozil tudi tržiSki dirkač Branko Ahačič. V močni konkurenci je zasedel solidno 12. mesto, kar je še posebno razveseljivo, saj ima letos stalne težave s poškodovano nogo. SMOLA MIRANA STUDENA Titove Užice - Na dirki za državno prvenstvo v avtoraliju, ki je bila v okolici Titovih Užic, Kranjčan Miran Studen spet ni imel tekmovalne sreče. S sovoza-čem sta se vestno pripravljala na prireditev, vendar sta na dirki že na začetku zletela s ceste, se 40 metrov prevračala po bregu in močno poškodova a avto. 1 ak-movalca sama nista bila poškodovana. Kranjčan Dejan Markič se je na karting dirki v Novi Gorici med 128 tekmovalci uvrstili na solidno peto mesto. JAKOPIČ IN MAJKIČ SOLIDNA Nova Gorica - Na zadnji dirki za državno prvenstvo v kartingu v No>" Gorici je bil Sandi Jakopič z Bleda v svoj kategorji ponovno soliden, saj je osvojil tretje mesto. Letošnjo najboljšo uvrstitev na je v razredu do 100 ccm dosegel kranjski tekmovalec Dejan Majkič, saj je V soboto, 2. oktobra F! AA/ bo ELAN, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, nastežaj odprla svoja vrata vsem, ki si žele ogledati delo in naprave v proizvodnih obratih smuči, športnega orodja in čolnov. Ogled bo od 10. do 13. ure. VABLJENI! bil peti med 28 tekmovalci. V šem razredu do 125 kubikov na vala člana AMD Bled Vlado Rudi Grzetič. Bila sta 4. in 7. M.J Igralci Murke de Medu lin pri Puli - v Puli se je končalo tekmovanje v ^ Kj liškopokrajinski šahovski ligi -hod. To je druge ime za nekd^ zvezno šahovsko ligo. Med ude.«?* so bili tudi igralci Murke iz Le* vrsti dobrih uvrstitev v prejšnjiš' so bili tokrat deveti, kar je prej * peh kot uspeh. Status drugol^> obdržali le zaradi srečnega raip^ I. zvezni ligi. V društvu se že cck^ da bodo kritično ocenili sedanje tate. Letos je moštvo nastopilo pnK* labljeno. Nekateri igralci so imel; * vičljive razloge za neigranje. nei^ opravičila pa niso na preveč trd' ' gah. Moštvo namreč sestavlja č H* dve članici in dva mladinca del moštva je kljub odsotnost Vojka Mencingerja dobro oprav-go. Dobro so namreč igrali vsi: > man, Železnik, Planine in Cuoe' Tudi mladinci so igrali dobro, na koncu popustil Kokošar. ver^ je uspešno zamenjal Zorko. moštva pa je zatajil, čeprav in«v precej kvalitetnih igralk. Poznal odsotnost Novakove oziroma ft^ jeve. Pongračeva ni bila v ferr-' dinki Erjavčeva in Kasteliče\a > nimata dovolj potrebnih iik«^ Murka je osvojila le štiri točk.? * od četrtouvrščenega Borova, trjuje, da bi bila ob popolni uvrstitev boljša. Za kvalitetno rast Murke bc -vključiti v delo še več mladih in igralk z Gorenjske. Uspehi se jo namreč nadaljevati. Klub ima ^ dva izredno perspektivna igralca 1 cingerja in Novak-Borštarje\c k letos na članskem republišker. stvu že krepko mešala štrene generaciji borštar, mrvar IN ŠKRJANC Tržič — Šahovsko društvo tudi za september pripravilo rec" % sečni hitropotezni turnir. Tok-a: ; stopilo kar 22 šahistov, kar je ifi*' dobra udeležba. Največ znanja je ^ zal Dušan Borštar. ki je zbral l'*4 ke drugi je bil Srečo Mrvar s IS av mi', tretji pa Franc Skrjanc s 14? ke Andrej Loc je zbral 14 tock-f" Uzar na petem mestu pa je rK» točk. ** ijffi torek. 28. septembra i 982 KRONIKA 9. STRAN GLAS Ponovno najstrožja kazen Metod Trobec je bil konec prejšnjega tedna ponovno^spoznan za Igrivega petih umorov, zato mu je veliki senat Temeljnega so-<*išča y Kranju izrekel enotno kazen — smrtno obsodbo. Kranj — Veliki senat Temeljnega ^diMa v Kranju je v petek izrekel lovni sodni obravnavi Metodu obtoženemu za umor petih najhujšo kazen, ki jo pozna *jenski zakonik pri nas, smrtno *zen. V obrazložitvi sodbe je pred-fcdoik senata pred prepolno sodno Zorano poudaril, da tako huda ^sen, ki jo je izrekel Trobcu, nikakor ne pomeni nekakšnega maščevala družbe za storjena dejanja, pač je v skladu z določili kazenskega Slovenije, ki za tako huda ,zna tudi hude sankcije, m sodišče je na ponovni iravnavi, ki je trajala kar tri t, ie posebej osvetlilo nekatera Sanja, za katera je Vrhovno so-SJovenije menilo, da so bila na - obravnavi med dvema letoma Jemalo razčiščena in je zato 7*"votno sodbo razveljavilo. Zato se .^diiče tokrat ni podrobneje ustav-pri prvih treh žrtvan, ki so g^rle v hiši št. 22 v Dolenji vasi, pri ;<-ktni Mariani Cankar, 42-letni Revnik in 32-letni Zorki Niko-saj je bila njihova identifikacija v prvem postopku povsem zanes-Dvomi, da drugi dve žrtvi, Vida Markovčič in 20-letna Brečko ne bi končali ravno kot prejšnje tri žrtve, pa po ' senata kranjskega temeljne-" nimajo osnove. Sodišče se je prepričalo na podlagi ponovnega zaslišanja številnih prič, tako matere Vide Markovčič kot delavk iz Doma M. Beličeve in materialnih dokazov, da je bilo dekle, ki jo je Trobec v preiskavi opisal kot eno svojih žrtev, še preden je bila znana med pogrešanimi, prav Vida. Podobno je bilo z Urško Brečko, za katero se je sodišče prepričalo, da je lahko ujela vlak in okoli 20. ure prispela v Ljubljano, kjer se je v gostilni Istra prvič in zadnjič srečala z Metodom Trobcem. Med ključi, ki so jih kasneje našli pri njem, so bili tudi ključi gostilne na Črnivcu. Sora prestopila bregove Žiri — V četrtkovem močnem deževju je začela poplavljati Sora v Poljanski dolini. Zalila je regionalno cesto med Zirmi in Logatcem in v dolžini kakih 30 metrov poškodovala neutrjene bankine. Ker je že čez kako uro gladina upadla, ceste niso zapirali. Nekaj škode je voda naredila v žirovskih kleteh. Krajani so takoj aktivirali enoto civilne zaščite, na pomoč pa so priskočili tudi gasilci, da so izčrpali kleti. vodo iz poplavljenih prekrškov zoper javni red ruskih občinah so v prvem polletju porasli prekrški ' javni red in mir - Večina prekrškov se zgodi v gostin-alih in pod vplivom alkohola - Največ je pretepov, in kričanja na javnih mestih - Medtem ko so pri Upra-nje zadeve Kranj lani v tju v gorenjskih občinah i okoli 1200 prekrškov zoper 1 in mir, je bil bilo tega letos polletju za okoli 19 odstot-več. Pretepanja, prepiranja in na javnem mestu je bilo aj za polovico več kot lani. rški zopet javni red in mir, ~ izstopajo, so tudi drzno —točenje alkohola mladolet-oeebam, pa tudi klatenje in ha-nje. Zanimivo pa je, da je o padlo število kršitev v zvezi omalovaževanjem pooblaščenih ^dnih og^) pečina kršitev je bila storjena po-, vendar so morali miličniki letos »teje posredovati tudi v dnev: času. Tako kot vedno doslej "je večini kršitev javnega reda miru alkohol, zato jih je tudi Sna storjena prav v gostinskih Ti, kot kaže, ostajajo naj: hrupni javni prostori, kjer si Aot- predvsem vinjene osebe. Letos so klicali miličnike v gostinske lokale 772-krat, da bi umirili razgrajače. Tolikšno število kršitev v gostinskih lokalih kaže seveda na to, da gostinci vse premalo upoštevajo določilo, da ne smejo točiti alkohola vinjenim osebam. Pri UNZ Kranj tudi ugotavljajo, da ie kar četrtina kršilecev javnega reda in miru že nekajkrat zagrešila podobne prekrške, kot so pretepi, prepiri, pijančevanje, tudi hazardira-nje Kršilci javnega reda in miru so pogosteje kot lani vinjeni, tako da je letos v prostoru za pridržanje dočakalo iztreznjenje več vročekrvnežev kot lani. Miličniki so za kršilce seveda napisali tudi predloge sodniku za prekrške. Največ predlogov so napisali miličniki v kranjski občim, 238, kar je sicer nekaj mani kot lani, medtem ko so v ostalih občinah, posebno v Škofji Loki, imeli dosti več predlogov sodniku za prekrške kot lani v prvem polletju. Ni vračal sposojenega denarja *>ve leti in devet mesecev zapora za Alojza Žusta zaradi iestih kaznivih dejanj goljufije Badovljica - Na dve lef n devet mesecev zapora je bil prejšnji Uden pred temeljnim sodiščem Kranj, enota v Radovljici obsojen kletni Alojz 2ust z Bleda, po poklicu gradbeni tehnik. Sodišče ga je ^poznalo za krivega šestih kaznivih dejanj goljuiije. y 2ust si je začel izposojati večje zneske že pred kakimi štirimi leti. Herae je medtem prekomerno zadolžil, ni mogel vračati denarja, zato H dolžnikom lagal ali si izmišljal, da bo vrnil takoj Nekateri so se ^ločili za civilno tožbo, da bi vendarle dobili nazaj svoj denar. w Največ dolguje dvema krajanoma z Bleda Septembra 19/8 je ^rancu S. natvezil, da ima lepo priložnost da bi kupil avto znamke Vivo. Kasneje bi ga lahko za dosti več prodal vendar pa potrebuje še din. Znanec je res mislil, da takšne pnložnosti ne gre zamuditi m * dvigni vse svoje prihranke - 90.000 din - ter jih izročil Zustu. Seveda denarja ni dobil povrnjenega vse do danes, čeprav je Zusta **kjkrat opozoril na dolg, povedal, da denar zdaj potrebuje sam za &°Pravilo hiše. Kak mesec kasneje se je Žuf prav tako na Bledu dogovoril s P. K., ^ mu bo opravil nekatera gradbena dela na hiši, vendar je zahteval Uredujem za nakup gradbenega materiala. Naročnik mu je izročil 7000 ^mških mark in 4000 din, vendar pa z Z ustom računov še nista Ravnala Tudi naslednje leto v avgustu si je od znanca sposodil 1000 Nemških mark, vendar jih ni vrnil v enem mesecu, kot sta se domenila. , Denar je Žust znal dobiti tudi na drup načnie Pred dvema ^ma, koje bilo težko dobiti cement, je v Boh. Beli obljubil V. R., da ^ bo preskrbel 10 ton cementa in to takoj drugi dan, le 38 . Zaupajte kvaliteti ^OreHLje^ H #1 ; A ■•ti š* kupujte v ZARJI. KOMPASOVA SMUČARIIA PREDPROGRAM Smu^nJe.skiJ(lnJe 82-83 KRANJSKA GORA Hotel Kompas Motel Kompas Alpina BOHINJ Kompas Jezero Bellevue Dom Savica Dom Ukane Ski hotel Vogel BLED Kompas UUBEU-ZELENICA Kompas BOVEC - KANIN Kanin odhodi vsako soboto polasci svake subote Alp JEZERSKO Planinka KOPE- SL GRADEC Kompas hotel Pohorje Grmovškov dom ROGLA Planja Dobrava SAR PLANINA Popova šapka Slavija JAHORINA Panorama BOHINJ Kompas bungalovi BOVEC - KANIN Apartmaji / apartmani Kaninska vas vsako soboto / svake sub. ROGLA Brinje - apartm. Bungalovi 2., 9., 30.1., 6. 2. od 16.1. do 26.1 9., 30.1., 6.2. od 16.1. do 26. 1 9., 30.1., 6. 2. od 16.1. do 26.1 8., 15., 22., 29.1., 5. 2. 8., 15., 22., 29. 1. 5. 2. 8., 15., 22., 29.1. 5. 2. 8., 15., 22., 29.1. 5. 2. 8.. 15.. 22., 29. 1. 5. 2. 8.. 15.. 22.. 29. 1. 5. 2. 3.. 10., 17., 24., 31.1., 7. 2. 8.. 15.. 22., 29.1., 5 2. 18.12. 82 ® 26.12. 82 T) od 8.1. do 12. 3. od 12. 3. do 23. 4. 26.12. 82 © 8., 15., 22., 29.1. 5. 2._ 8., 15., 22., 29. 1., 5. 2. 8., 15., 22., 29.1., 5. 2. 8.. 15.. 22., 29.1., 5., 12. 2 8., 15., 22., 29.1. 5.. 12., 19. 2. KOM PAS JUGOSLAVIJA PAMPEAGO r....................■ — Sporthotel Pampeago 8., 15., 22., 29. 1. 12. 3. Rododendro 2.. 8., 15., 22., 29. 1. 5. 2. 5., 12., 19., 26. 3. 3. 4. Scoiattolo 8., 15., 22. 1. Erika 15., 22., 29.1. ALLEGHE Coidai 8., 15. 1. 5. 3. Central 22.1. 29.1., 5. 2. Garni 22. 1. 29. 5. 2. NEVEGAL .Olivier 8., 15., 22., 29. 1. 5.2. Olimpo 8., 15., 22., 29.1. 5. 2. PASSO PORDOI Pordoi 14., 22.1. FALCADE Belvedere 15., 22., 29.1. BRUNICO Martinerhof 8., 15., 22., 29. 1. NEVEGAL Le torri 8., 15., 22., 29. 1. 5. 2. ALLEGHE Residence 8., 15., 22.1. 29.1., 5. 2. Renato 8., 15., 22.1. 29.1.. 5. 2. FALCADE A Molino / Al Sas 15., 22., 29.1. BRUNICO S. Martino 8., 15., 22., 29. 1. PAMPEAGO Ciresa - Tesero 8., 15., 22., 29.1. 5.. 12. 3. Pichler - Egen 8., 15., 22., 29.1. 5.. 12.. 19. 2. 8.1. - 25. 4. vsako soboto svake subote 8., 15., 22.1. LOČE-LATS^HACr Pirker 19.12.82 26.12.82® 8., 15., 22., 29.1. 5.2. KORALPE Berger 15., 22.1. E. Jager 8., 15., 22., 29.1. H. Jager 8.,15.,22.1. SCHLADMING Neuwirt 15., 22., 29.1. 12.3. Trinker 8., 15., 22., 29.1 12.3. BAD KLEINKIRCHH. Malinovvski 8.. 15.. 22.. 29 1 : J 8.,15., 22., 29.1. pKORALPE- Waldrast-Gastehaus 8., 15., 22. 1. TAUPLITZ Berghotel 15., 22., 29. 1. 12., 19. 3. SCHLADMING Mitterhofer 8., 15., 22., 29. 1. 12. 3. OBERTAUERN Winter 15., 22.1. AVORIAZ Snow 7., 14., 21.. 28. 1 4., 11., 18. 3. I AVORIAZ (D Snow Portes du Soleil Les Alpagea 7.f 14., 21.. 28^ 4:: 11.. 18.3 — 7., 14., 21.. 28. T 4.. 11.. 18.. a 7.. 14., 21.. 28 1 4., 11.. 18. 3. JASNA -N. TATRE By str i na 8..15..22.,29.1.,5.2. Kosodrevina 8.,1B.,22.,29.1.,5.2. TIGNES © VAL D'ISERE ® Lavachet / Val Claret 7., 14., 21., 28.1. 'A »v -g 4., 11., 18. 3. LES MENUIRES ti porodnišnice uprava 28-463 komerciala IDAM nov FOTOAPARAT polaro-v oglasnem oddelku. 9740 eno leto stare KOKOŠI za v 'nično 19, Tržič 9806 ILNIK za etažno centralno sch, 12.000 kcal, prodam. Pa-likova 11, Škofja Loka 9807 , 150 kosov BETONSKIH (veliki), 150 kg ŽELEZA, pre-'6 mm ter PUNTE in BANKINE hišo. Čemažar, Češnjica 7, Ze-9808 različne sorte JABOLK po Marija Šušteršič, Šenčur, Mla-75 (Planjava) 9809 m prvovrstne domače CE-J PRIDELKE: med, cvetlični propolis in melbrozin po primer-—ih. Konc, Poljšica pri Podnartu ■122 9810 io prodam rabljeno SEDEŽNO RO ŠTEDILNIK (2 pfin, 2 , in nekaj ELEMENTOV ku-»Maries — Petunija«. Informa-tel.23-979 9811 i prodam zelo lepo ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Sv. Duh 55 pri gradu 9812 SONY OJAČEVALEC z dokumentacijo. Kljajič, a 3, Kranj _ 9813 prodam tajnozareco PLC sch, malo rabljeno. Sp. 9814 — SLAMOREZNICO s puhal-Podreča 26, Mavčiče 9815 nm ljudem damo PSA — dobrega - mešanca. Jože Horvat, Tomšičeva 25 "dam fantovsko OBLEKO ZA JU-Naslov v oglasnem oddelku. 9817 Jpdno prodam GLASBENI CEN-""enje kurting, za 2,5 SM. Stane Kropa 3/B, tel. 79-589 9818 kjgodno prodam barvni TELEVIZOR t?sje.Telefon 77-040 9819 k fjodno prodam črnobela TELEVI-^vJA: ambasador in venera. Tanko -č,Šorlijeva 14, Kranj, tel. 23-912 v 9820 V>odam rabljen PRALNI STROJ go-N^H, z vgrajenim novim motorjem, v i^macije po tel. 27-117 9821 ;^>odam več cvetočih OLEANDROV. J^fon 064-26-150 9822 ^>-/!am 7 let star PRALNI STROJ \ ter 130 kg težkega PRAŠIČA. K^mik 66, Cerklje 9823 %>odam TELIČKA za rejo. Vešter 12, Loka, tel. 62-854 9824 ^viam kvalitetna JABOLKA: jona-kanadke, voščenke itd ..po 12 " kg. Franc Križaj, Godešič 42, Loka 9825 svdno prodam dobro ohranjen 8-BOJLER tiki in kombinirano »v kopalnico. Jože Golog, Kranj, *tažkgarja 23, tel. 064-23-29^ N^odam PERLIT za fasado. Kušar, 0>uh 158, Škofja Loka 9827 ' odam termoakumulacijsko PkC i 3,5 kW. Telefon 79-764 9828 •odam KAVČ, dve OBLEKI in št. 42-44 za nosečnice. Kranj, lončka Dežmana 2, stan. št. 3 9829 ^iStfam 100 kv. m smrekovega »PO-ŠIRINE 9 cm. Žemva, Zg. 9830 _ rabljeno STREŠNO OPE-franc Jerič, Dvorje 13, Cerklje 9831 visoko brejo KRAVO Do-Zasip-Reber 24, Bled ^ 0832 ■ i novo ELEKTRIČNO STI-URO Andreuzzi, Potoki 26, 9833 PUNTE in ZASTAVO 101, _ 1972, cena po dogovoru. Bohinjs-^ela52 9834 ■■I Ugodno prodam novo nerabljeno KABINO ZA TUŠ iz pleksi stekla. Jaka Podbevšek, Grajska ul. 7, Bohinjska Bistrica 9835 Prodam večjo količinb suhih BUTAR Peter Škrjanc, Sp. Duplje 24 9855 Prodam komplet DNEVNO SOBO. Možnost kredita. Ogled vsak dan po 15. uri na naslovu: Sodnik, Ul. Mladinskih brigad 14, Kranj, tel. 21-707 9856 Prodam hrastova PLOHE, II. kvalitete. Telefon 40-100 9857 Prodam obrana neškropljena zimska JABOLKA. Lahko jih obere vsak sam. Lužar, Hlebce 11, Lesce 9858 KUPIM Kupim rabljeno DIRKALNO KOLO in GRAMOFON. Preželj, Zabreznica 48, Žirovnica 9836 Kupim dve termoakumulacijski PEČI- 2 kW in 3 kW. Benedik, tel. 22-818 9837 Kupim 10 do 15 dni starega TELETA simentalca. Telefon 77-624 9838 VOZILA Avto LADA, letnik 1972, zelo dobro ohranjeno ugodno prodam. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Slavko Kna-felj, Brezje št. 81 Prodam MAZDO, letnik 1972, 82.000 km. Kljajič, Gradnikova 3, Kprodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do septembra 1983. Slavko Sitar, Visoko 70, Šenčur 9871 Prodam ZASTAVO 128 CL, letnik 1980. Ogled vsak dan po 14. uri. Zdrav-ko Konjar, Smlednik 3 9607 ZASTAVO 101 confort, letnik 1979, prodam. Informacije po tel. 28-030 — Gostilna »Benedik« Kranj 9612 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. C Talcev 2, Kranj (Klanec) 9618 MERCEDES 200, letnik 1967, potreben popravila, prodam. Telefon 50-047^ Prodam ČZ 250 CROSS, malo rab-lien Dolenc, Srednja vas 19„ Poljane nad Škof j o Loko 9661 Prodam dobro ohranjen NSU 1200 C, registriran do 20. 8. 1983, z raznimi re-7prvnimi deli. Logar, Puštal 73, Škofja Loka, tel. 62-353 9839 Prodam RENAULT 10, vozen, registriran do konca leta. Kožar, Zalog 76, Cerklje 9840 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 letnik 1975. Rafko Murovec, Sorli-ieva 16, Kranj 9841 GOLF JL. letnik XII/79, 37.000 km, dodatna oprema, garažiran, kot nov, orodam, cena 29 SM. Informacije po tel 064-23-731 9842 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Mufid Redžič, Gradnikova 9, Kranj 1 9843 Prodam razbit FIAT 850 sport, stroj dober. Jana Krapše, tel. 22-281 9844 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Informacije po tel. 26-604 9845 Zaradi gradnje prodam športno ŠKODO R-110, letnik december 1978, registrirano do 8. 3. 1983. Marjana Cvetek Srednja vas v Bohinju 9. Iniorma-ciie po tel. 77-661 od 6. do 14. ure 9846 Prodam AUDI 100, letnik 1974. Flor-ian Česen, Sr. Bitnje 107, Žabnica 9847 »FIČOTA«, prodam za 30.000 din. Ogled popoldan. Pire, Seljakovo naselje 46, Kranj 9848 Prodam ZASTAVO 101, po delih. In-foramcije po tel. 75-894 9849 Prodam dobro ohranjen R-4. Zemva, 7 p Corie 48 9850 Karamboliran KADETT ASCONA shevette ali drug manjši uvožen avto, kupim. Telefon 77-319 od 14. do 22. ure p 9851 Prodam GARAŽI RANO ZASTAVO 101 konfort, letnik september 1980, 23 000 km, dinitrol zaščita, elektronski vžig, cena 20 SM. Telefon 25-860 zvečer 9852 ZASTAVO 101, letnik december 1976 prevoženih 55.000 km, prodam. Srečo Železnikar, Poljče 34. Ogled vsak dan od 16. ure dalje 9853 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Zupan, Breg 74, Žirovnica 9854 Motorno kolo MZ250TS/LUX, letnik 1981 avgust, prevoženih 600 km, prodam zaradi odhoda v JLA. Cena 5,5 M-. Informacije na tel. 21-439, Draga Brezarja 20, Kranj Prodam MASKO za Wartburg-turist. Sedej, tel.:83-115 ; STANOVANJA Kupim trosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem, v nižjem nadstropju. Pod: Tržiška občina 9859 Oddam popolnoma opremljeno GARSONJERO, s predplačilom za dobo enega leta, v Kranju. Šifra: Navedite ceno 9860 Uslužbenec išče opremljeno SOBO s souporabo kopalnice na Bledu, oziroma kjerkoli na območju radovljiške občine, kjer obstajajo ugodne avtobusne veze z Bledom. Ponudbe po tel. 76-101 po 15. uri 9861 Nudim STANOVANJE v Predosljah, urejeni ženski. Ponudbe oddajte pod: Ugodni pogoji 9872 POSESTI Prodam gradbeno PARCELO (500 kv. m), komunalno urejeno, v Zg. Dupljah. Otoničar, Križe 94/A, Tržič 9862 Kupim starejšo HIŠO, potrebno adaptacije, na relaciji Kranj —Medvode. Ponudbe po tel. 27-589 9863 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KV ROČNEGA ORODJARJA, z 10-letno prakso. OD 25.000 din. Šifra: Delaven 9787 RESTAVRACIJA »SEJEM«, išče samostojno KUHARICO ali KUHARJA. Nastop službe takoj. Telefon 21-890 9864 Takoj zaposlim KV strojnega KLJUČAVNIČARJA. Alojz Bobnar, Breg ob Kokri 21, Preddvor, tel.45-387 9865 OBVESTILA OPRAVLJAMO vsa zidarska dela (vse vrste gradenj do podstrehe, fasade — grobe in fine) solidno in kvalitetno. Ručigajeva 10, Kranj 9866 AMD CERKLJE, organizira tečaj cestno-prometnih predpisov A, B kategorije in traktoristov. Interesenti se lahko prijavijo v domu AMD vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure do vključno 4. oktobra 1982. Tečaj se bo začel v prvi polovici oktobra 9867 OSTALO Iščem VARSTVO za dve leti starega otroka (Planina). Drakslar, Janeza Pu-harja 6, Kranj 9868 Iščem žensko za pomoč v hiši v Kranju, enkrat-tedensko. Šifra: Sama 9869 M IZDELAVA VSEH VRST OCAL OČESNA na receP* brez O PTIK A Bogata izbira okvirjev in sončnih očal MARIBDR----------------- PREGLED VIDA v ponedeljek, torek, sredo, petek od 13. do 15. ure, v četrtek od 8. do 10. ure v ordinaciji v servisu OPTIČNI SERVIS - KRANJ, Cesta JLA 18 (nasproti porodnišnice) Delovni čas: od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR ZAHVALA V 55. letu starosti je za vedno zaprl oči RAJKO VRHOVNIK iz Praš št. 38 Ob prerani izgubi se iskreno zahvaljujem sosedom in prijateljem, ki so v najtežjih trenutkih stali ob strani in bili v pomoč. Zahvaljujem se tudi organizaciji ZB, pevcem, govornikom in predstavniku TT zveze. Hvala tudi vsem, ki so na kakršenkoli način izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČA ŽENA IVANKA A danje črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko je bilo se ločiti, a solze vse, ves jok zaman (Gregorčič) Vsem. ki ste nam stali ob strani in nam nesebično pomagali, ko smo se poslavljali od našega moža in očeta JAKOBA KUMERJA in mu poklonili cvetje, se poslovili od njega, se toplo zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom m prijateljem, delovnim kolektivom Jelovica in Termopol Sovodenj ter Eta Cerkno, govorniku za zadnji nagovor ter duhovniku in pevcem za lepo zadnje slovo. VSEM IN VSAKOMUR, ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Slavica, sinova Ivan in Franci z družinama, sin Bojan in drugo sorodstvo. Podjelovo brdo, Žiri, 20. septembra 1982 ZAHVALA Ob boleči in težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VINKA KONCA krojača v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh hudih dneh, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob, mu darovali toliko cvetja in vencev, nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju, KS Čirče, Engi-neeringu Kranj, Steklu Kranj, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, ata, brata in strica FRANCA KUNCA ac iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, sodelavcem pokojnika, sodelavcem žalujočih ter bratov in sester in delovnim organizacijam Alpina, Etiketa, Kladivar, Elektro -Ljubljana - okolica, gasilcem, zdravniku, vsem prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se praporščakom, govornikom, zvonarjem, g. kaplanu za obred ter pevcem za žalostinke. Zahvaljujemo se vsem za spremstvo na zadnji poti! ISKRENA ZAHVALA! ŽENA, SIN DRAGO IN HČERKA IRENA Žirovski vrh 14. septembra 1982 se GLASOVA ANKETA Ne le Titova rojstna hiša, tudi vsa okolica je vredna ogleda. Počasi bo tu zrasel pravi stari Kumrovec. Če že ne gremo v bazen, pa vsaj malo noge zmočimo v tej atomski vodi. Dom na Ledinah zaprt KRANJ — Planinsko društvo Kranj, ki ima na sknbi Kranjski dom na Ledinah, obvešča ljubitelje planinstva, da so dom zaprli. Dom Kokrškega odreda na Kališču bo od 1. oktobra naprej oskrbovan samo ob sobotah in nedeljah, medtem ko je planinski dom na Krvavcu odprt vse leto. KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja je pripravljen na letošnji dvajseti mednarodni atletski miting Kranj '82. Ta miting »odi v okvir športnih prireditev ob občinskem prazniku Kranj, 1. avgust. Letos so se atletski delavci kranjskega Triglava odločili za poznejši datum, saj je bil Kirbec pa tak ... — Kaj menite, kaj so ugledali tlie ^jnogieaaipi v nlanvuTegošče da tako r eno mero zijajo tja gor? Kozoroge ali -fe? Vedeliali ne, bila je kikla. pa čeprav se je kaksndi trideset kozorogov tisti čas zares paslo tam za zadnjimi smrekam, - Foto: D. Dolenc _______ doslej ta miting po kakovosti slabše zaseden. Danes ob 15. uri se na stadionu Stanka Mlakarja obeta atletski praznik. V moški in ženski konkurenci bo nastopilo rekordno število tekmovalcev, ki bodo pokazali, da je atletika res kraljica športa. Atletskim delavcem Triglava je uspelo, da so za današnji miting dobili res kvalitetne atletinje in atlete iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Tako bomo na 1500 metrov videii našega najboljšega srednjepro-gaša Zdravkoviča, ki mu bo pri tem teku k dobremu rezultatu pomagal še Perica. Spasojevič bo skušal doseči kar najboljši rezultat v daljavi, medtem ko bosta gosta v metu diska Marčeta in Okleščen. Odlična zasedba bo tudi v metu kopja, saj bosta metala oba državna reprezen-tanta Cujnik in Zalar. Poles teh izvrstnih naših atletov bodo iz Avstrije prišli najboljši. Tudi Italijani so najavili dobro zastopstvo. Poleg teh naših vrhunskih atletov bodo na tem tekmovanju nastopili tudi domačini. Se posebno bo zanimiv med krogle, saj bosta nastopila Ivančič in Milič. Na tem mitingu bodo nastopili tudi mladinci in pionirji, tako da bo današnji atletski spored res pisan in še kvaliteten. Danes od 15. ure naprej se na stadionu Stanka Mlakarja obeta res pravi mednarodni atletski praznik, ki bo pogoj še z dobrimi atletskimi predstavami v vseh disciplinah. -dh Od železniške postaje do Titove rojstne hiše v Kumrov- Pred Titovo rojstno hišo se je naredila vrsta, kajti vsak cu ie bilo treba peš Smo si vsaj od blizu ogledali okoli- si je hotel od blizu ogledati Jozkovo zibko, mamine co in slišali prijetno zagorsko govorico. burkle in številne dokumente, ki govore o življenju in delu našega Tita. prijetno z zelenim vlakom na Glasovem / • izletu v zeleno Zagorje Danes, ko je vse za nami, lahko priznamo, da nas je skrbelo, kako bo vse skupaj potekalo. Peljati na izlet toliko ljudi, kar štirikrat več kot običajno, res ni majhna stvar. In po vrhu vsega še z vlakom, s katerim nismo imeli izkušenj. Pa smo bili navdušeni mi in, upamo vsaj, tudi vsi naši izletniki. Tako »komod« izleta pa res še ne. Saj nič ne rečemo, avtobus je okret-nejši, zavije kamor pač hočeš in si morda tudi več ogledaš na takile poti, kot smo jo imeli mi, toda vlak ima spet druge prednosti. Udobno sediš, vstaneš, kadar hočeš, se sprehodiš, greš, kamor te je volja, v bife, v sanitarije, obiščeš znanca ... In postrežen si kot v avionu. Namestd ste-wardes smo imeli ste^ warde, dva postavna fanta, ki sta nas oskr- bovala z vsem, kar smo želeli: kavico, pivom, sokovi, vincem, belim, črnim ... Zeleni vlak pa je mirno drsel dalje in komaj smo dovolj hitro razdelili malico od k2k in Živil, pa značke in svinčnike, ki so nam jih za naše naročnike podarili pri Merkurju, v Ljubljanski banki, Zavarovalnici Triglav in Fuži-narju, že je bil tu Kumrovec. Dolg sprevod se ^e vil od postaje do Titove rojstne hiše. Nak, nihče ni hotel ostati na postaji, pa če ga je še Dolj bolela noga ali dajala sapa. Če ni šlo drugače, je pa palica pomagala. Prav vsi smo bili v Titovi rojstni hiši, v osnovni šoli, ki jo je obiskoval tudi Jožek in je danes muzej. Sploh pa bo nekoč j ves ta predel okrog ! Titove rojstne hiše i i spominski. Prav v bli- j žini Titove rojstne hiše obnavljajo stare zagorske hišice, s slamo krite in značilno svetlo modro pobarvane, tlakujejo zaobljeni mosti č, da bo tako kot nekoč. Večina nas je obiskala tudi mladinski Spominski dom na hribčku nad Kumrov-cem, kjer se šolajo naši mladi politični kadri. Lepo je ZAgorje. Zeleno. Tudi tu se pripravljajo na trgatev, ki se bo razmahnila te dni. Kar prehitro smo se morali posloviti od Kumrovca. Kajti vlak nas je čakal... Od Kumrovca do Podčetrtka ni daleč. Dobrih deset minut z vlakom in že smo v zeleni dolini pod starodavnim podčetrtkov-skim gradom, med samimi zelenimi grički. Vsak od njih se ponaša s cerkvico: sv. Rok, sv. Ema ... Z vseh se oglaša pesem obiračev. Vreme nam je bilo naklonjeno. O dežju, ki {e močil še v petek, ni rilo ne duha ne sluha. Le meglice so se razmaknile tam v Posav-ju, pa smo imeli sonce skoraj ves dan. Dobro smo pokosili v restavraciji na samem kopališču v Podčetrtku in kdor je hotel, se je lahko šel takoj namakat, vsem ostalim so pa kar trije godci igrali vesele viže. Veliko se jih je odločilo za vodo, kajti bila je topla in čista in tako vabljivo modro zelena ... Le prehitro je bilo treba oditi. Vlak se ni obotavljal. Kmalu po četrti uri popoldne je zažvižgal od novega hotela Atomske toplice i sem. Nazaj grede je bilo šele veselo! Zagorsko vince je naredilo svoje. Ste že slišali, da bi pel cel vlak hkrati? | No, pri nas je bilo tako veselo! D. Dolenc Brigadirske tegobe Šobec - Na Šobcu so se tudi letos zbrali gorenjski brigadirji, ki so sodelovali na letošnjih republiških, zveznih in mednarodnih delovnih akcijah. Ob tej priložnosti, ki je bila resda bolj namenjena družabnosti in šaljivim brigadirskim domislicam, so se mladi znova dotaknili tudi težav, ki jih kljub nenehnemu razmišljanju vse do danes niso uspeli razrešiti. Letos so bile mnoge brigade nepopolne, v njih pa pretežno mladi iz proizvodnje in pionirji, medtem ko bi bilo treba Študente in srednješolce iskati z lučjo. Naše tri sogovornike smo povprašali, kje bi veljalo zgraditi, da se stare težave ne bi ponavljale tudi v prihodnjih letih. skladu z današnjim č, hodnost pripada spec brigadam, v katerih b _ ljudje delali tisto, za kar usposablja. Tako bi akcije več srednješolske Več mladih bi dobili t kalnimi delovnimi ak< a, če bi akcije nekoliko repričan sem, da brigadah več šolarjev, trajale le 14 dni, saj nna v počitnicah še mnoge veznosti.« F Abid Omanovič z Jesenic: »V brigadah je še vedno preveč mladih iz združenega dela, česar si danes v gospodarstvu ne moremo več privoščiti. Mislim, da bi veljalo večjo pozornost posvetiti srednješolcem. Na Jesenicah smo skušali pedagoge pridobiti za to, da bi mlade spodbudili za delovne akcije, vendar ni bilo odziva ne pri dijakih ne pri pedagogih, be večji problem kot učitelji, ki povsod nimajo pravega odnosa do mladinskega prostovoljnega dela, so starši, ki ne morejo razumeti, da so akcije danes vse kaj drugega kot 1948. leta. Studente kot brigadirje smo tako ali tako že odpisali. Vsa leta nas tarejo isti problemi. Težava je tudi v tem, ker se jih ne lotevajo pravi ljudje. Njihova teža leži na mladih. Morda bi se z njimi spopadla tudi zavod za zaposlovanje in zavod za šolstvo. Udeležba v brigadah bi se lahko upoštevala pri dodeljevanju štipendij in iskaniu zaposlitve.« Jože Faganel Iz Radovljice »Letos smo imeli nepopolno brigado, a smo jo na srečo zapolnili z brigadirji iz pobratenega Svilajnca. Mladi se ne odzivajo zgolj zaradi spremenjene miselnosti, ker se borijo le za zaslužek. Tudi drugje moramo iskati vzroke. Morda akcije niso v Marjana Rihtaršič iz Loke mlade »Da bi letos dobili srednjih šol, smo šli s ki večeri in brigadirskimi vami po vseh šolah, a bilo sila malo. Mladi danes bolj pridobitniški, počitnicah raje služijo Tudi mladinske organizacije naloge ne vzamejo dovolj ker pa so brigade prostor jih z ostrejšo odgovornost moremo prislitl Ni res, da' delovne akcije preživele. M da bi prihodnje leto mlade privabili z lokalnimi % * akcijami, le vprašanje rj___ financiranja moramo še uredit.' d. z.: ljudje > ostjo Sodelovanje pošte in vojakov veristbv ^nJ^^nT^f^ cnnt ?n ie bila v oeteh v vojašnici btaneta cagarja t An..,* vojaL vefistov in o ZffiSSS^b C5 nos ti. Enota za zveze je ob prazniRu prejvg v r n,( dan ta lju bljanskegaarma delavskega sveta ^^^^j^Ridov^ica čatini plači * IJTno sodetavanje^pri izgraje vanju ^^^^ nem področju Gorenjske. Poštar,^m vojaki ^^^^^ * trov kabelske kanalizacije /nhhhbjuu V Jfo * kilometra * armiranih ' podzemnih kabloV',Jl^\'S0Zkih linij Zaradi tJf* obnovili blizu 88 kilometrov nadzemnih n kem \ PodIju^ nega sodelovanja je zabrnel telefon na jez - Lomu in Jelendolu, zdaj vključujejo v omrežje š^a v petek dopoldne je bilo v vojašnici f vezistov NOV Gorenjske in sedanjega rodu pripaan — C ^Zaplotnik