Hfn* rM*fl
ia prainikof.
Uhued a«iJf »»»P1 SaUrd*y*' Sundajr« Holidays.
PROSVETA
* GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
DrodniAki In upravnliki prostori i <667 tiouth Uwmlal« Ava.
Offlo« of Publiration: 2867 South Uwndala A v*.' Talaphon«, Kockw<?lt 4U04
f^VBA« JCXXIL
Ocaa lista j« |6.00
Katere« M
M
M Um- J«nu*ry lt. INS. M Um » effle« Um ŠM of Om|nh ef Man* S, lllt.
CHICAGO, ILL., PETEK. 8. MARCA (MARCH H), 1940
Subacription 96.00 Yearly
ftTRV.^NUMBEK 49
Accoptance ior mailin« »t »podal rate of posta«« providod for tal attion 1108, Aot of Oct 1, 1917, auihoritod on Juna 14, 1018.
aljnji ita-
UJANSKI PAR | (1 ZASEŽENI
tgleii zasegli 100,000 ton nemškega premoga
tElSKAVA AMERIŠKIH PARNIKOV
sindon. 7. marca. - Velika tanija jc včeraj zadržala na-njlh štirinajst italijanskih „ikov in zasegla 100,000 ton iškega premoga. Osem parov so Angleži odvedli v pristanišče ob južno-odnem obrežju. Premog, ki fa vozili ti parniki, je bil ta-razložen. Nadaljnjih šest i-janskih parnikov, so angleške ne ladje dovedle v luko nekaj pozneje. Avtoritete, so na-nile, da bodo italijanski par j izpuščeni kakor hitro bo to-razložen.
lemčija skuša pomagati Ita-katere industrije vso bile sil-prizadete zaradi poostritve r|eške blokade. V Londonu so informirani, da je Nemčija Ma pošiljati premog Italiji železnici* VeČ tovornih vla-r« premogom odhaja dnevno Nemčije preko Švice v Italijo, fclika Britanija sestavlja od-tor na italijanski protest pro-^aztegnitvi blokade. Blokado v odgovoru opravičila na bazi tfnarodnega prava. Anglija ovirala plovbe italijanskih rnikov, ki so vozili nemški imojf. dokler se je pogajala z |«8olinijevo vlado glede sklede nove trgovinske pogodbe. Ikada je bila oklicana potem »o se pogajanja razbila. Minister ekonomske vojne je loči naznanil, da so poveljni angleških bojnih ladij ustavi inirreiskali devet ameriških rnikov v kontrolnih postajah 24. februarja do 2. marca, da otove, ali vozijo kontrabant-blago. V istem času so prei-ili 17 parnikov drugih nev-ilnih držav. K. A. Butler, zunanji podmi-iter, je včeraj v parlamentu fovarjal pregledovanje ameri-1 p pošte na Bermudi, kjer so ustavljala ameriška veleleta--kt- vzdržujejo potniški in po-ii promet med Združenimi drčami in Evropo. Dejal je, da gleAka vlada mora to pošto pgledovsti, da vidi, če ne vse-jejo |s>štne jiošiljke vojaških Formacij in denarja.
Nemci izpodrivajo Čehe in Slovake
Domačini ae morajo umikati pred tujci
Pariz, 7. marca. — Okrog 50,-000 Nemcev iz baltiških, poljskih in tirolskih pokrajin je že do-speltTv bivšo češkoslovaško republiko, se glasi tu objavljeno poročilo. -Cehi in Slovaki se morajo umikati pred Nemci iz svoje lastne dežele.
Masno priseljevanje Nemcev iz baltiških državic, ki so pod rusko kontrolo, in krajev vzhodne Poljske, katere so zasedle Stalinove čete, se vrši pod nadzorstvom nacijske ' stranke. Nemci in Avstrijci iz tirolskih pokrajin tudi prihajajo na Češko. Naseljujejo se ha čeških kmetijah, katere je "osvojil" nacijski protektorat.
2ivljenski prostor za prihajajoče Nemce je bil napravljen z izgonom Cehov in Poljakov v distrikte, katere so izbrali naciji. Najboljše pokrajine stf bile rezervirane za Nemce. •
Po poročilih iz nacijskih virov na Češkem je bil prostor za Nemce narejen v severnih pokrajinah. Med onimi, ki so se tu naselili, je 10,000 Nemcev, ki so prej živeli v vzhodni Poljski, katera je sedaj pod sovjetsko dominacijo.
Okrog 6000 Nemcev je nedavno dospelo v Liberec. Da jim narede prostor, so naciji "pova bili" več tisoč Cehov v Nemčijo, kjer so jih uposlili na kmetijah in v tovarnah. Vse kaže, da hočejo nacijske avtoritete razpršiti Cehe na vse strani, da preprečijo ali vsaj otežkočijo oživ-ljenje narodne enotnosti in solidarnosti.
Ves pgogram kolonizacije se vrši z vidika, da bodo Neme lahko "dokazali" svetu, ko bo odrejeno štetje prebivalcev pri hodnji mesec, "da živi veliko število Nemcev na Češkem, Moraviji in Slovakiji in da so te dežele v bistvu nemške."
finska dobila sovjetske mirovne pogoje
Stalin zahteva vso kare-lijsko ožino
SVEDSKA VLADA POSREDUJE
ruskega živ
te
fmtagd standarda
Pomanjkanje živil v Moskvi
l/ondon. 7. marca. — "Ruski iljenski standard je padel za l odstotkov v zadnjih šestih p«<i:ih in pomanjkanje Živil v °1<vi je danes večje nego je 'o kdaj prej od lakote 1. 1933."
je izjavil Spencer Wil-»ms. bivši reprezentant Ame-<k»MUhke trgovske zbornice "<«kvi. v svojem govoru po Klin. ki > bil razširjen tudi na Irutene države. Willisms se V v rrt i I v Undon po desetih le-h bivanja v Moskvi. On je v <»jem govoru rekel, ds so cene x'j«n*kim potrebščinam posko-"dstotkov v januarju, to-» "porterji tujih listov viMo-lvi niso smeli poročati tega
»)«t\a.	. .v
Vork. 7. marca. — Urad-'"i Ameriško-ruske trgovske tomice v tem mestu so izjavili, 1 "l|>oklicali Williamsa kot* [P^a-nianta zbornice is Mo-m zaprli tamkajšnji urad. * n« imel pravice govoriti v I-zbornice v Ix>ndoftu. ker ! njen eprezentant. Zbor-* bo im nadalje trudila, da 'nrorlmg med Ameriko
1 Kuri U.
Rusija dobiva ameriški baker
Možnost raztegnitve pomorske blokade
New York, 7. marca. — Obseg vojne trgovine med Ameriko in sovjetsko Rusijo je razviden iz številk, katere je pravkar objavil federalni trgovinski department. Te kažejo, da je Rusija dobila samo v januarju 55,000,000 funtov ameriškega bakra. Vrednost tega znaša $7.247,933.
V Londonu so bili informirani, da dobiva Rusijs bojni material v Ameriki. Tja prihaja preko Pacifika in možnost je, da ga Rusija potem pošilja Nemčiji. * Statistika kaže, da je bilo 38,464 funtov bakra poslanega Rusiji iz New Yorka, o-stala količina pa iz Seattla in Tacome, Wash. Baker, naložen v New Yorku, je bil preložen na ruske parnike v Manzanlllu, Mehika, ki so odrinili proti Vla-divostoku.. Značilno je to, ker je Rusija dobila v novembru 11,381,462 funtov ameriškega bakra v zadnjem novembru, naslednji mesec pa 34,114,732 fun tov. V septembru in oktobru n dobila niti funta.
Velika Britanije je že namig ftila. da bo raztegnila blokado na Pacifik, da ustavi pošiljanje ameriškega bakra v Rusijo Via da bo morda pričela pritiskat na predsednika Roosevelta. naj proglasi raztegnite v vojne cone, da bo uključevala tudi Pacifik.
Stockholm, Švedska, 7. marca. — Poročilo iz zanesljivih virov se glasi, da je Moskva preko Švedske vlade predložila Finski pogoje glede ustavitve sovražnosti in da jih bo slednja proučila. Nekateri krogi celo napovedujejo sklenitev' premirja v bližnji bodočnosti, dočim drugi trdijo, da se bo finsk^ armada uprla, če bo vlada sprejela ruske mirovne pogoje.
Tu pravijo, da Stalin zahteva vso karelijsko zemeljsko ošino, Ladoško jezero, Sortavalo, stra-\egično mesto Viipuri, pomorsko bazo pri Hangu in celo kos finskega teritorija na skrajnem se veru. Poučeni krogi naglašajo, da so ruski pogoji težki in da ogražajo neodvisnost Finske, zaeno pa trdijo, da bi bilo vse drugo razen popolne sovjetske dominacije Finske koncesija s Stalinove strani.
Švedska vlada je u ver jena, da bi Stalin rad sklenil mir na podlagi stavljenih pogojev. Z nadaljevanjem vojne bi lahko izzval intervencijo s strani Ve-ike Britanije in Francije. Ta možnost je bila glavni argument švedske vlade v naporih, da pridobi Moskvo za sklenitev premirja. V Stockholmu sicer trdijo, da je Švedska posegla v konflikt na svojo laatno iniciativo, dočim drugi krogf pravijo, da je imela tudi Nemčija svoje prste zraven. Švedska je bila v strahu, da bosta Anglija in Francija poslali oboroženo silo na pomoč finski republiki preko njenega ozemlja, kar bi pomenilo raztegnitev sovražnosti. Potisnjena bi bila v vojno ne samo kot zaveznica Finske, temveč tudi kot zaveznica Velike Britanije in Francije. Nemčija je že dala razumeti Švedski, da si bo nakopala njeno sovraštvo, če bo dovolila prehod angleškim in francoskim četam preko svojega ozemlja na Finsko. Ako bi dovolila prehod vojaštvu, bi jo morda Nemčija napadla. Da prepreči to možnost, se je odločila za posredovanje med Finsko in Rusijo. Ako bi pogajanja rezultlrala v pogojih, ki bi postavili Finsko pod popolno sovjetsko kontrolo, bi bile vse škandinavske drŽave v nevarnosti. Vse baltiške pokrajine bi prišle pod dominacijo sovjetske Rusije in nacijske Nemčije.
Helsinki, Finaka, 7. marca. — Ruska armada je vrgla na stotine tankov in bojnih letai v o-peracije in napade ns Viipuri, toda finski brambovci Še vedno drže svoje utrjene pozicije, se glasi komunike vrhovnega poveljstva finske oborožene sile. Na stotine Rusov je obležalo na bojiščih pred finskimi pozicijami. 8rdite bitke se vrše naj fronti, ki se razteza od Vllpur-skegs zaliva do reke Vuoksj v: sredini karelijske ožine.
Rusi so utrpeli velike izgube v sektorju Pollakkalu. kjer je srediiče karelijske ožine. Finci so uničili veliko število ruskih tankov v bitkah v Um sektorju.; Ns vzhodni strsni UdoSkega jezera so bili ruski naskoki na finske postojank« odbiti.
London, 7. marca. — Poročilo' angleške časopisne sgenture Reuter iz Stockholma, Švedska, se glasi, ds je feldmsršal Man-nerheim, vrhovni poveljnik fin-ske oborožene sile. zbolel Poročilo ne omenja drugih detaj-lev. I
Domače vesti
Plin onesveatll rojakinjo Chicago. — Frank Zupančič, ki stanuje na naslovu 2196 So. Drake ave., je 5. t, m, fftšel svo-„ jo 32-letno ženo Mary v nezavesti na tleh kuhinje, ko se je vrnil z dela domov. Kuhinja je bila polna plina. Moft je poklical policijo, katera ja i aparati obudila ženo k zavesti. Dali je bila nesreča ali poskus samomora, ni pojasnjeno. J?;
Jolletaka politika Joliet. — Sledeči - rojaki so priglašeni za rasne kandidate na republikanski listi: Leopold Ve sel, Jos. Rakar, Frank J. Gospo-darič in Pavel U Lukanlč, sledeči pa mt demokratski listi: Jos. VidetiČ, Stanley Zobel, Frank Govednik. P- Stiglič, Fr. Tušek, Charles Nemanič, Jos. Levstik in Jakob Tušek.
nacuskl krogi osvojili novo geslo
Svobodna morja ta vse narode
NEVTRALNE DRŽAVE POSVARJENE
Clevclandčan oproščen
Strabane, Pa. — Andy Božič iz Clevelanda, ki je bil obtožen, da je nehote ubil Franka Ter bižana, tudi iz Clevelanda, kl se je 25. novembra 1930 smrtno ponesrečil, ko se je vozil v Božiče vem avtu v tukajšnji okolici* je bil te dni prad sodiščem v Canonsburgu oproščen, toda plačati mora atroške. Božič in Terbižan sta se pripeljala na obisk v Pennsylvanijo, pripetila se je pa nesreča, ko je BoHčev avto trčil z nekim drugim avtomobilom pri odhodu iz Pennaylvanije. Takrat so v Clevelandu govorili, da je bil Božič pijan, kar pa nI bila resnica, kar je dokazala obravnava.
Vesti Is Pen*sylvanlje Strabane. Pa. — Frank Batl-sta, član društva 138 SNPJ, ki je bil zaradi nesfečnega padca na zamrzlih tleh nekaj dni v bolnišnici, se zdaj zdravi doma. — Mary Ann Soberl in John žlgon, tudi člana omenjenega'društva, se nahajata v bolnišnici v Canonsburgu . Prva se je morala podvreči operaciji. — John La-jovec, tudi član društva 138 S. N. P. J., je bil operiran na vnetem slepiču ln nahaja se v General Hospitalu v Canonsburgu. Clanl žele vaem prizadetim hi-traba okrevanja.
Clevelandske vesti .
Cleveland. — Naglo je umrl Anton Rogel (Ruggles), po domače Slanderc, star 71 let in rojen v Dešečl vasi pri Žužemberku, V Ameriki je bil 53 let In tu zapušča hčer, v WIIUngtonu, 0„ drugo hčer, v Madisonu, O., pa brata. — Dne 5. t. m. je umrl Jos. Vidmar, po domače Laureč, star 60 let in doma iz Vlsejc pr Hinju. V Ameriki je bil 36 let in tu zapušča ženo, pet sinov, hčer ln tri vnuke. Bil Je Član društva 5 SNPJ,
Nov grob v Indianl
Gary, Ind. — Tu jc umrla Ma ry Žagar, stara 46 let. Tu zapušča moia, v Lockportu, III., si na, v Clevelandu pa brata in se stro.
^ (Krit .-.T »-"-T '
Obisk I
Chicago. — Blaž Ssnkovich iz Bessemerjs, Ps., in M. Jurscich | is 8o. Chicsgs sta 7. t. m. obi-sksls gl. ursd SNPJ in uredništvo Prosvet«.
Berlin, 7. marca, — V pričakovanju, da bodo nezavojevane države potegnili n« svojo stran, so nacijski krogi prišli na dan z novim geslom, ki je: "Svobodna morja sa vse narode." Ti naglašajo, da Nemčije ne skuša zdrobiti britske nadvlade morij svojem lastnem interesu, temveč vsled tega, da postanejo morja svobodna za vse narode, "ki morajo sedaj trpeti pod brltsklm tiranstvom."
Nemčija sploh noče (»ostati vladarica morij. Oni, ki to trdi< o, se motijo. Ona hoče, da ima ,o vse države enake pravice na morjih. Predno se , to sgodi mora biti Velika Britanija poražena na vsej črti. Dolžnost ne vtralnih držav je, da podpirajo Nemčijo v naporih, da se strmoglavi britaka nadvlada.
Nemci naglašajo, da se mora vprašanje razorožitve raztegni ti tudi na bojne ladjo. Britska kontrola vodovja ob tujih ter! torij ih mora biti strta. Volika Britanija ae mora odpovedati controli Gibraltarja, Clprusa Malte in Sueškega prekopa, ki ograža vse države ob Sredozemskem morju. Male nevtralne državice, ki nočejo pretrgati svez s Veliko Britanijo, se ne bi sme-le jeziti, ko nemške podmornice potapljajo njih parnike, katere zalote v bližini angleških bojnih ladij in pomorskih bas. Neme imajo popolno pravico uničevan ja nevtralnih parnikov, kadar ji zalote v bližini sovražnih boj nih ladij.
Nacijski tisk posvsčs veliko pokornost razvoju konflikta met Italijo in Veliko Britanijo, zvezi s tem omenja francosko gradnjo utrdb ob Italijanski me ji. Glede fcssege Italijanskih parnikov piše, "da bi morals I talija, Če je res tako odločna ko naglaša ob vsaki priliki, saseč angleški parnik za vsak svoj parnik, ki ga zasežejo Angleži.
bitsku vlada dobila zaupnico
Predlog opozicije poražen
London, 7. marca. — Vlada premier ja Chamlasrlaiua je do-' !>ila zaupnico v prvi preizkušnji j v parlamentu po izbruhu vojne meti Anglijo in Nemčijo. Predlog opozicijo, naj parlament izreče nezaupnico vladi, ker je o-mejila prodajanje arabske zem-e v Palestini Židom, je bil po-raien z 290 proti 129 glasovom. Chamberlaln Je branil restrik-cije in argumentiral, da britska politika ni nikdar bila, da Pale-tina postane židovsk^ država. )pozicijo so tvorili taboriti in liberalci, katerim se je pridružilo nekaj konservativcev, Ti so za-lltevaii, da parlament Izreče nezaupnico Chamberlainovi vladi.
iNovi zakon, ki je bil nedavno Uveljavljen, je izzval velike ži-t ovske demonstracije v Jeruzit-emu, Tel Avivu, Hajfi in drugih palestinskih mestih. Priče-e so se zadnjo soboto in v nekaterih krajih so se spremenile v zgrede. Čez sto Židov je bilo ranjenih v bitkah z angleško policijo. V spopadih s demonstranti in izgredniki je bilo ranjenih tudi več policajev.
Rudarji v A vet r ali ji oklicali stavko
S^ru^rjer^ Unje in -krajšanje delovnih ur. miat ilf» delo in zastavkalo v pon-i Vlada je naznanila, da bo po^-v^r^^kih V štiriJgla v konflikt med rudarji in
provincah. Sli bodo v boj aa «vi- dražbami.
Družba obtoiena kršenja nevtral-
noštnega zakona
Houston, Tez., 7. marca. — Federalna vlada je obtožila R« mington Arme kršenja nev-tralnostnegs zakona, ker Je pošiljala orožje Mehiki brez dovoljenja. Obtožnica ji očita, da je prodala 27,600 nal>oJ<»v dvema mehiške ms častnikoma, ki sta bila aretirana. To sta polkov nik Franclsco de Valle Arispe in major Gregorlo Piieto. Prvi Je kandidat sa poslanca na listi mehiške revolucionarne strank«, katera j« izbrala ia predsedniškega kandidata generala Rodrigs Que-veda Prlesto j« dejal, da je v službi revolucionarne stranke. Oba ae nahajata v ječi v Lare-du. Tex. Federalni sodnik Jemea V, Allred je iaht«vel od kom pa-nije poroštvo v vaotl f10,000,
Angleški parnik preplul Atlantik
Queen Elizabeth •e bliža New Yorku
New York, 7. marce. — Angle ški velepariilk Queeu Klizal/et Im> danes dos|M;l v tukajšnjo Iu ko j*> uspešni plovbi preko A tlantika iz angleškega pristaniš ča. Tako poročajo uradniki pa robrodne družbe Cuitard Line.
Odhod parnika so držali v ts nosti iz bojazni pred napadom -strani nemških podmornic. '/M bo parnik Queen Klizabeth, ki js stal $28,750,000 in je največji ns svetu, dobil varno zavetje v ia-w yorški lukl. Tonaža parnika J« 85,000 ton. V newyorškem \tr stanišču sta tudi angleški parnik
Qeen Mary in francoski Norman-- ...... " - «<
Ojačanje indijske obrambne šile
l>ondoti, 7. marca. — Angleška vlada je naznanila, ds bo dala finančno pomoč Indiji v vsoti $134,000,000 za ojačanje njene obrambne sile. Kna Četrtina te vsote Je poaojjlo. Velika Britanija naglaša, da mors Indija trpeti stroške v zvezi « poaebnimi obrambnimi ukrepi, ki ščitijo njene interes« v *««da. nji vojni, ona pa bo financirala vzdrževanje indijskih č«t, ki te nahajajo zunaj dežele Več tisoč indijskih vojakov je idaj v Kgiptu H t roški vzdrževanja indijske oborožen* ali* ae znašali preteklo Mo $8,000,000.
Dva angleška parni-ka bombardirana
Angleži tepeni v bitki s Nemci
l<ondon, 7. marca. — Nemški bombniki so vferaj napadli dva angleška parnika v bližini Škot-tkega obrežja, se glasi uradtltf poročilo. Tarča bomb sta bila parnika Shelbrlt in Charles Meyer. Dva člana posadke prvega parnika sta bila ranjena.
Admiraliteta je sinoči priznala, da je nemška podmornica tor|>edirela in potopila parnik San Florentino zadnji torek. Napaden je bil, ko se Je nahajal v bližini Lands Endg,
Aruba, Trlnldad, 7. marca, — Nemški parnik Heattle, ki je ml-rinil na talprto morje zadnji iioudeljek s tovorom lesa, Je bil včeraj zasežen. Poročilo ne o-menja, ali so parnik zaaegle an-if loške ail francoska Isijne la-Ije, Parnik Je lastnina |>art>-l>ro<lne družin« Hamburg Amer ican Line.
Ilerlln, 7, marca. — V prvem večjem spopadu med angleškimi in nemškimi četami na zapadni fronti so bili Angleži poraženi, xe glasi uradno nacljsko poroči lo. Bitka se je vršila ua vzhodni <tranl reke Mozele. Poročilo pravi, da je bilo v bitki ubitih 20 angleških vojakov iu eden Nemec.
Ženeva, flvlca, 7 marca, — tJ-rad Mednarodnega rdečega križa poroča, ds Je bilo doslej ujetih 300 nemških vojakov, 300 francoskih in 150 angleških He-znam uključuje vs« vojak«, kl so bili ujeti od izbruha vojne |>red šestimi meseci.
AVTNA UNIJA MOBILIZIRALA SVOJE SILE
Volitve V tovarnah avt-ne korporacije
POLITIČNO OZADJE KAMPANJE
Detroit, Mlch. — (WP) — linija združenih avtnih delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih orgunizaclj, je zaposlena v kampanji, da dobi ogromno večino glasov pri volitvah, ki so / bodo vršile med delavci v tovarnah korporacije General Motors pod nadzorstvom federalnega delavskega odbora. John L. Levvis, predsednik €10, iu Philip Murray ter 8idney Hillmait, podpredsednika CIO, so |>odprli kampanjo, kar pomeni, du pripisujejo veliko važnost tem volitvam.
' "Gotovi smo še zdaj, tla bo unija sntagala pri volitvah," je dejal R. J. Thomas, predsednik avtne unije, t "Kar želimo, je, da zmsgsmo s tako večino v vseli tovarnah, da bo korporacija spoznala, da delavci stoje kot skala sa unijo, ko so bo začela IMigajatl glede sklenitve nove Iu lioljše pogodbe." v.	—
Martinova frakcija, kl je do bila blagoslov od Ameriško delavske federacije, nima nobeno-gl vpliva mod uvtnlml delavci. Svojo vlogo je doigrala, ko so ji delavci obrnili hrbet. Vsa znamenja kažejo, da ne bo mogla dolgo držati drobcev te frakcije pt»d svojo kontrolo. Martin je zaključil svojo kariero kot delavski voditelj.
Velika zmaga unije CIO v -tovarnah korporacije General Motors, ki so rastreseiie po vsoj Ameriki, ls> imela tudi političen pomen. To mnenje prevladuje med voditelji. Datum volitev še ni bjj določen, toda vršile se bodo najbrže v aprilu. Kongres-nik i, ki prihajajo is Industrijskih distriktov, bodo odnehali v kampanji glede oskulamja Wag- . nerjevega zakonu In drugih delavskih zakonov, ki so bili sprejeti v zadnjih letih. Zmaga bo vpllvalu tudi ua Izbiro pmlsori-iilškllr kandidatov republikanske iu demokratsko stranke Iu njuui platformi. Volitve mod delavci v-tovarnah avtne korix»-raclje bodo |M>slale nekakšno formalno merilo v narodnem političnem življenju.
Ali so se Iz Udi razlogov l^»wls, I lil Ima 11 ln Murray tal ločili za direktno sodelovanje v kampanji, da avtna unija zma- -ga z ogromno večino v tovarnah General Motors Corp.. nI znano.
Senator urgira pogajanja z Anglijo
Washliigtoii, lt 7. marca, j - Senator Robert lt lt«yiio!da, demokrat Iz severne Katolln*. je predložil resolucijo, ki i*>zlve predsednika Roosevelta, naj se začne pogajati z Veliko Britanijo, da slednja odstopi liermu-do iu otok« v Karlb*jsk«m mor« Ju Ameriki kot delno plalilo ua svoje dolgov«. Velika Britanija dolguje Ameriki čez pet milijard dolarJ«v. M plačevanjem
obveznosti j« pr«i»«hala preti
teč leti. Ite> nold«i J« član a«* uatnega odaeka za zuuanj« zadeve. V svoji reatducljl pravi, da ao ti otoki važnega pomena v obrambi Panamskega prekopa Ker Amerika ž« po*tduje Por toriške otok«* bj ti * »ngMkimi vred tvorili nepremagljiv o-
Unija ADF zmagala pri volitvah
Pro\ 1.1. U««, K 1,7 marca. Unija Ameriške delavske fedt^-racije j« zmagala pri volitvah glede reprezeiitacije delavcev pri kolektivnih |s>gajanjlh, ki so vršile v tukajšnji tovarni United Htates Rubber Co. Unija CIO je bila |M»raž«na. V tovarni tlela okrog 2000 delavcev, k I aa s« pri volitvah izrekli za unijo A. D K	'
Ustoličen je "kitajske
vlade" naznanjeno
ftanghaj, l. marca Po Japoncih ustanovljena centralna kitajska vlada, kateri načeluj« bivši premier Wang Clngvej, uaUiličeua v prvem tednu pri-balnjega meseca, se glasi poročilo l* zanesljivih virov. Pr« grsm v zvezi s ceremonijo u-aUdlt. i	kon
f arene i centralnega jadltičnega sveta v Nanklngu 16. marca
brani bul sistem Reynolds je ttasfuioll, ds Im* pozneje predložil tudi resolucijo, da Francija odstopi svoj« otoke v sev«rnem delu Atlantika Ameriki kot delno plačilo na njen dolg.

PROSVETA
TME KM UC BTEK M EVT u« m umi««
	
tmmrn 9 +1 »iiiinmfm	»ru—r . II, )»ai, H«
	rnmmmrnmmamL
	
Korupcija v Detroitu
Listi i»oročajo, <ie ao bi ^'zadnje dni v De-Iroitu obtožehi okrajni šerif, javni tožilec (pruaekutnr) in cela vratu drugih javnih uradnikov korupcije. Obtotna* ne glasi, da ao pro-"dajali zaičtto laatnlEom denarnih igrulttk, bor* delov itd.
Stara peaern, prav tako Mara kot je aepre-trgana kronika individualnih in gangeških roparskih umorov U-r goljufij In odiranj v pri-businessu. o katerih je ameriški tiak
poln poročil sleherni dan. Vsi U gnusni dni in škandali — fMl odstotkov vsega tega — izvirajo iz gospodarskega siatema, Iz izkonAčeval-skega in rakatirskaga način* pridobivanja privatnega bogastva — in vai U gnusni čini in Škandali — izvzamši onih. ki ao ratuitat ab-oormalnosti ali subnormaluusU j nd i vid i je v — •i bodo ponavljali toliko čaaa^ dokler bo obstal izkoriščevalski in raketi raki goapodarski rad.
Najvačjl naamiaaJ v kapitalistični druibi ja U, da vlada jot i element krčevito brani in zagovarja zločinski goapodaraki rad« izliva pa svoj srd na posamezna zločinca, ki ao le posledica obatojatih goapodaraki razmer , . .
Ameriški imperialisti
Senator Keynolda, burbonski demokrat fif North Caroliue, ja prod lotil v senatu resolucijo, ki zahteva. naj vlada Združenih držav U-koj vzame koraka za dobavo angleških in francoskih otokov ita ameriški atrani Atlantika na račun dolgov Anglija ln Francije. Razume ae, d« ima sanator R*ynolds na svoji atrani precejšnje itevilo ta vrata anakaistov, mad katerimi ao tudi Hear s to v i listi in čikaške Tribun«; do malagi val ti "patriot je** ao zagrizeni izo-lacioniati, ki ao odločno proti temu, da bi ae Amerika vmešavala v evropske zadeve In ki bi privoščili Angliji in Franciji poraz v sedanji vojni. Na tej točki ae U skrajni reakcionarjl strinjajo a atalioovako "novojo linijo," da je obrambna vojna Anglije in Frat^cije "imja-rl-aiiatičfia."
Aneksieti priznavajo, da Zapadnoindijskl otoki nimajo nobenih virov za bogastvo, ao pa za Združene držav« atraUgičn« važnosti v slučaju vojne. Enako aUJišč« zavzemajo pristaši Stalinovega imperializma, ki zagovarjajo H tal i no v napad na Finsko, če* da Rusija potrebuje juino finsko obal iz strategičnih ozirov. Ampak teh "strategičnih ozirov" ni nikdar konec. Ko ai diktator Stalin podjarmi Finako, bo njegova "strstegičoost" zahtevala Ae šved-aka otoke, švedsko obal, norveški aever Itd.; treba bo iti dalje in dalje, kajti "atrategičnl oZiri" bodo zahtevali vedno več in več strate-gičnih postojank.
Prav tako ne bodo zadovoljni ameriAkl im-per tal lati, če bi uap»H z anektarijo Zapadno-indijskega otočja, ko ae enkrat začne krogla valiti, ae ne da uataviti . . . "StreU^glčni odrt" liodo zahtevali tudi anakaijo Kulie. Mehike, Centralne Amerik*4» na severu Kan««!«* . . ,
Imparialiati ao taki. |>a naj ao v Ameriki, Nemčiji, Kuni j i ali kjerkoli. C« |»a imperlali-atom pritrjujejo tudi Ukl, ki pravijo, da jim je za demokracijo, tedaj je nekaj narobe z njihovo — demokracijo, ne t Imperialističnimi simpatijami.
Stalin in kapitalisti
Ko ao ae etneriiki stalinovci čez noč prelevili Is vojnih hujakačev v ameriške pacifiste V interesu imperialista Stalina, ao začeli big-tlti svojega prejšnjega prijatelja Roosevelta, da je zdaj on vojni hujakač in hlapec Wall Atreeta. V resnici je Rooaevelt Ae danes to, kar j« bil lani in predla neki m. le stalinovci sn v 22 letih te tretjič presedlali u
Toda atallnovaki demagogi nočejo videti sil-ne kontradlkcije, v kateri ae motajo. Wall Street, al m bol ameriškega kspiulizma, je kupil Rooeevalt« b r a sloga. da la* lahko zalagal "Imperialistično' Anglijo In Francijo z bojnim materialom! Tako krlčr sUlinovcI. SU-I i nove I pa nič ne rečejo, ko lati Wall Street zalaga Stalina s bojnim materialom! To je v redu. VVall Street je faat fant. k«r zalaga »tali-na. iatočaano je pa falot prve vrste, ker zalaga tudi angleške ln francoake. "Imperlallate" in morda tudi finake "Imperlallate", kl ao dobili posojilo <rtl Str Ira Sama!
' Da ameriški kaplUliatl zalagajo Stalina, je (Dalj* v sada ji k«Ual j
Glasovi iz
naselbin
Poročilu z4iKU>j/nik*
Pa. — Ker imamo v Sharouu še vedno slabo vreme, sneg in burja piha od vdfc atrani, aediva z šeoo pri zakurjeni pači. bijevo iogo iu prerisujeva o postnem čaau, ki bo kmalu minit Nagtopila bo velika noč. pa ne bo šunke ne klobaa. Tudi kure ne mprejo letf jajc radi prehude zime. Nir vanje pa tudi ni mogoče, ker ao pota polna ledu.
Ne uganete, kaj ae je zgodilo na 27. februarja. V mojo hišo vstopi eoaed Frank Speck in mi pomoli pod nos Proaveta ia 12 palcev veliko pismo. Ko zagledam aa ptomm Bari*šev naašov. aem ae preetrašll, češ kaj vraga ae je zgodilo, aaj še niao« nikoli prekršil pravil SNPJ, da bi me kdo obtošll pred gl. porotnim odsekom. Pisma ni aem tipal odpreti v navzočnosti moje
flfgf in mojega aoseda. češ daj Na tej zabavi bomo obhajali
tudi god vseh Jožetov in Pepc, torej ne izostanite. Vae zabave gospodinjskega kluba ao bile do aedaj dobro obiskane in upa-mo. da bo tudi prihodnja. Vabljeni ate tudi iz Tolada in Kanade, da ae U večer skupaj razveselimo prav po domače. Kar gre preostanek v koriat SDD. je tudi varil delničarjev dolino*, da ae udeležite. Vstopnina proata Na veaelo svidenje lt. marca!
618.
bo v par urah vedela vaa ščina, čaaa aem obtožen, Sosedi bodo dvignili krik še pradno bi mogel natančno premisli*! kako ae bom zagovarjal. : So, po kratkem premisleku ae ukora j ii m in pravim: Tone ali niai bil v stari domovini vojak, pa ae boš zajčje sence u-atrašil! Tega pa že ne, da bi vrgel puško v koruznih ali v zevnik! Odprem piamo m ga dam ženi, naj ga ona prečita ua glas. med poal ukan jem pa bom premišljeval, kako ae bom zagovarjal pred ženo ia aose-dom. žena mi ga pomoli nazaj, češ da ne vidi dobro na e-čale. Ko prečltam do polovice po tihem, ga začnem Čltati od kraja na giaa, da ata slišala oba poslušalca. Piamo ae glaai: /
"Cenjeni Zindanšek! — Ker al zadnjič tako lepo opisal Až-maooVe klobaae in ker ai ekspert v pok ukan ju klolias. veš, da ao naše prav tako nkuatte kakor one v Waukeganu ali pa v Kha-ronuf Zato je bilo akleno v moji buči, da ti pošljem štiri funta Ažmanovih klobaa a St. Clair ave., Metropola. Ohio. Sedaj aem aiguren, če te bi Ana iz VVaukegana videla, ko jih boš grizel, bi gotovo dejala: *Tonc,. daj mi enmalo metropolskfh klobaa, ker tako lepo dišijo in 'so gotovo okusne'."
Ja, gospa Ana, pagotovim vasr da ao prvovrstne, S^ena jih je še dala kuhati šeat komadov in Uko lepo dišijo, da bo njih duh mogoče segel tudi do Waukega-na, če ne Ui veter pihal v nasprotno smer. Hvala, br. Har-bič, za darilo! Pa mnogo prijateljev ln prijateljic pripelji v Claridge na SO. marca.
On bo Um igral na društveni veselici veaele komade. J« tudi dosti ljudi, ki bi ga radi oaebno spoznali, ker ljubijo njegove do-piae. Ker ao v Clarldgu zelo prijazni ljudje, je tudi od moje strani priporočljivo, da prideU val od blizu in daleč na to~ veselico, kjer laMOe lahko Barbifu atianili desnico. Tudi jaz U>m tam, če bom zdrav ln ae bom Francetu oaHiiio zahvalil za da-nl<* I m jHitrebuJeš kakšno pojaenilo, po kaUrl poti se naj podaš iz 1'ittsliurgha v Claridge, ti ga bom radevolje dal. Samo piši ua sedanji naslov (R D. I Box 2tK3, Sharon, Pa.), ker nam je pošu spremenila številko. Am|*ak pošto vsaeno dobim, ker me pušUr |Mjzna kakor cigan beli kruh.
Torej na svidenje .10 marca v velikem AUvIlu v Clarldgu. Prostora lai dovolj za vae na veaelem gričku. Tudi šelim.
imajo delo. Prav dobro ae min jam Jaeka YerU. ker I skupaj hodila v šolo na Polici Poznal 4-m tudi župnika Avigla v atarem kraju. Ko, je apridil najlepše dekle, jo je »pravil v Ljubljano v akižbo. da je tam porodila. Rad tudi čitam Zidan škove dopiae, ker vae po pravici pove. V tej naaelbmi ae eden čez drugega.
Fraafc Vidk. 122.
IhjmttfAi zmhooa Drtrait. MkŠL — Gospodinjski klub 81ovenakega delavskega doma vas vabi, da ae v velikem številu udeležite domače ca-bave r soboto zvečer dne 11 marca v SDD, 437 S. Uvernois ave. Igrala bo domača godba, v kuhinji pa bomo poskrbele, da vam dobro postrežemo Oddana bo tudi kartna miza, v $20.
z združeno močjo • a. nika
Klub ltK> mi prhati
te zvečer, 17. marca, zabave ar Kaa^vi
West Alftnu Na to cabai
vabljeni vai, ja upam. da
da ae «*k*i U priredbe, ker njih koriati Bas ao ala-j kf delavske razmere, toda prav p|**ovatida#i blagajna malo opomore, da bomo »Maš*o premočili na pomoč, kjer r#<» |Kn rrrino bo- Društva 640 je tudi sprejelo v bližnji bodočno-
t
mu v krogu znancev in -	(
dobro zabavali, ker bomo prazno- gtj paaktnu z organiziranjem vali velik« deiaVako zaoago mladi nakega krožka	dru-
m«fci "■»! b, 747.	Glede tega bo dosti odvis-
no od staršev, kakor tudi od tega, ako bomo mogli dobiti mo-
(Jd boja do zmage Mil»aukee, Wht—Zdi ae mi. da ae razredno zavedno delav-
atvo, zlasti pa čitatelji Proavete zelo zanimajo za naše primarne volitve, ki se vrte 12. marca. Radi tega omenjam eladefts: 8bo-dov in govorov imamo več nego jih potrebujemo.
Ko premišljujem o shodih in govorih naših "nestrankarjev**, ai mislim, da »mo mi bedni delavci zopet prišli do boljše veljave in da še nismo izgubili avo-je cene. Seveda tako ae dogaja pred volitvami, po volitvgb bo pa zopet pela gajžlja, če ne bomo previdni.
Toda naši delavski kandidatje, ki jih vodi iupan Hoan, tudi ne držijo rok v žepih in jezikov za zobmi, ampak govorijo in dokazujejo kvarno delo, kl je bilo storjeno od atrani "nestrankarjev" v našo lastno škodo.
Shodi, ki jih aklkujejo delavski kandidatje, so obiskani, In je zelo priporoči vo, da se volilci, predvsem pa davkoplačevalci udeležujejo teh shodov, da bi vedeli, kam gre
denar* ~	~ •.....
Zupan Hoan noai s seboj po shodih svoj zapisnik in razgalja smrtne grehe, kl ao bili storjeni na račun davkoplačevalcev od atrani nestrankarskih reak-donarjev proti njegovi volji. Zanimiv je U zapisnik in priporočljiv, da bi ga allšal in razumel vsak volilec p red no odda svoj glas.	4
Volilns vraU je sledeča: Imamo osem kandidatov za župana, tri za mestnega kontrolorja, tri za mestnega odvetnika, tri za meatnega blagajnika- Za 27 war» dov potrebujemo 27 aldermanov, imamo pa 22A kandidatov; za 16 lupčrvlsorjcv imamo 94 kandl« datov, In vsi so dobri rasen kandidatov progresivne federacije. Tako čiUmo v časopisju, ki gt izdaja reakcija In blufa nevedno delavsko maso. Toda zavedno delavstvo bo na dan volitev storilo svojo dolžnost in trlaao« val« ravno naapmttio tn izvoli Io v vae uratle ljudi, ki ao naklonjeni delavskemu razredu, t«
Rarbič, da pripelješ a seboj je. da bo oddalo svoje glaaove firbčno Ano it VVaukegana, ker kandidatom Farmer Ijtlair IVo»
hom Imel metropolske in |ienn< aplvanake kloltaae, a-aukegmi-
greaalve federacije. I <Mi,tej priliki bo tudi naš Io-
Ve*U iz Krvd^epmim
je precej pričkanja v Pro-sveti Jjtede Ruaije tn Fin«ke in proti Angliji zraven pa preeej pritiskajo urednika Prosvete. Seveda vae to lahko delamo prvič, ker je v Proaveti svobodna beaeda. drugič pa, ker »-mo v Ameriki in lahko na fencu sedimo in poljubno kritiziramo, ne glede če je stvarno ali ne. Toda, po pravici povedano, vsi skupaj ne znajno drugega o Rusiji ali Hitlerju kot to, i^r čiUmo v listih. Kar ae tiče vojnih novic, jih urednik poenema kakor jih dobi.
Kar ae tiče Finske, vemo. da ae je že več let progresivno razvijala. In zakaj bi potem tega ne smeli povedat! f O Franciji in Angliji vemo, da ju vlada kapital. Ampak zakaj naj bi ae o tem prepirali v Prosveti in delali razdor med nami? Mi nismo krivi, da Stalin diktira, kakor tudi Hitler. Lahko tndi vsakdo vidi, ki hoče pošteno misliti, da med njima ni razlike. Mi sami ne bomo odpravili njune diktature, ali pa uaUvili vojne ali angleški in francoski imperializem. Lahko pa pomagamo s pomočjo mednarodnih delavskih odborov za odpravo vojne in diktature. S tem bi napravili več koristi med nami samimi .kot tudi gibanju pomagali v pravo delavsko smeit; Tako pa je marsikateri dopis cikal zadnje čase v eno ali drugo smer. čeprav ni imel nobene podlage za objektivno razpravo, kakršna bi se lahko o tem vršila. Razprave ao dobre za izobrazbo, toda morajo biti brez oaetmega značaja.
In kot govore zadnja poročila. ae o naprednem finskem ljudstvu nam ne bo treba več dolgo prerekati v Proaveti, ker, kar jih ne bo Stalinova armada uničiUl bodo pa pobegnili. Potem bomo lahko proator v Proaveti porabili za poveličevanje male 8Ulinove armade, ki je uničila ogromno imperUliatič-no Finsko. Za mojo oeebo tega želim, ker simpatiziram z imi finskimi manami; pa bo tiatlm, ki ao potniki in oboševal-i teh pravijo, da ni-ne komuniatf. Kaj ič! U na fencu čepe, da bi ae poglobili v vprašanje, ali so v pravem ali ne in ali je njih atališče koristno delovnemu ljudstvu ali ne. Ampak amo v Ameriki, kjer si take stvari še lahko privoščimo, pod dikUturami pa bi al jih ne mogli. Tam bi morali misliti, kakor bi nam ukazali.
Ampak časi ae spreminjajo in tudi tukaj je črna bodočnost. Ako masa ne bo na atražl. ae tudi tukaj ne ve. kaj nam prine-ae bodočnost. Zato naj bi bilo vaaj članstvo SNPJ enotno, kar se tiče progresivnih principov in bi moraff biti bolj mogoče skupaj strnjeni, ne pa rokatl urednika predno vemo, ali amo v pravem ali ne. Gotovo tudi on ni brez napak, kot ni nihče izmed naa. 8 avojimi komenUr-ji at verno obdela in navaja dokaze, ki pa pri nekaterih očivld-no nič ne zaležejo.
Dne 23. febr. sem slišal debato za in proti |Miaojilu Finski. Proti je bil Uko zvani Stalinov sopotnik, na drugi strani pa je
H, ki bi vodile krožek
Omenjeno je že bilo, da ae vrši prihodnja aeja naše okrajne delavske progresivne zvez« v nedeljo, tl. marca, ob 2. popoldne v dvorani društva £*S na Blaimt Ker pa odbor ne more dobiti govornika zp U dan, ae bo seja vršila na kak drug datum, ki bo objavljen v bližnji bodočnosti. Mi hočemo delavskega govornika, v čemer ae je zedinll vea odbor. In govornik bo W. Sharman, premogar iz Shadjr-sida. O., eden pa bo govoril o socialnem zavarovanju. Torej pazite na datum, ker takega go-„ vornika tukaj še niste slišali v osebi preprostega premogarja.
V lokalnem listu sem čital u-redniški članek, kjer urednik zelo hvali rov Lorain Coal Co., v katerega instalirajo nove stroje. Rov bo menda opremljen z najbolj moderno pralnico premoga. Urednik svetuje kompa-niji, naj instalira velike žarnice in napise, da bodo ljudjeJahko občudovali to napravo tudi ponoči, ker bo blizu ceste ITS. 40, ki drži od Atlantika do Pacifika in ima velik turiatični promet. Ampak liat nič ne omenja, kaj ae bo zgodilo a premogarji, ki bodo vrženi na cesto. Za to se gospoda ne briga! Kaj je treba Uke malenkosti pa čaaopiaih vlačiti! Prvi stroj za nakladanje premoga so dali v rev ie pred par tedni, za njim pa pridejo drugi. Premogar je pa na relif, ker jih pri WPA ne marajo.
Nekdo ae je izrazil, ako ne bodo predolgo odlašali in čakali, da bi ae premogarji preveč posušili, da je najbolj, da jih za milo smehljejo. Taka je usoda naa vseh pod sedanjim sistemom.
Pred nekaj leti se je precej piaalo o tehnokraciji, ki bo vao to mizerijo odpravila. Ker aem firbčen in imam povsod prste zraven, kjer mislim, da bi ae moglo kaj pomagati, da bi prišla delavska masa do svojih pravic, bi rad izvedel kaj več o tej organizaciji. Mogoče bi urednik lahko pojaanil principe, metode in cilje tehnokracije, to je kako s pomočjo tehnokracije priti do preureditve gospodarskega sistema v prid delovnim masam. Ali je program produkcije za splošno uporabo . in ne za profit, katerega zastopa socialistična stranka, bolj dostopen do pravega cilja, ki bi odpravil damtfnji mizerni družabni red? 0 tem bi lahko imeli dobre in podučne razprave
Na zadnji aeji aociallstičnega kluba smo imeli dobro diskuzl-jo. Posegli smo tudi v vojni metež in bili različnih mnenj, toda razšli smo ae v dobrem razpoloženju kot sodrugi. To je edini socialistični klub v teh krajih. Na zadnji seji je klub sklenil, da se	prihodnje
zborovanje Prosvetne matice v nedeljo, 26. maja, ob 10. dopol dne na Skoffovi farmi. 0 tem bom še pozneje poročal. Vendar se priporoča, da društva, kf so včlanjena v Prosvetni matici, gotovo pošljejo zastopnike. Ker se vrši prihodnji zbor JSZ 4., ft in 6. julija v Clevelandu. bo konferenca gotovo poalala delegata. Klub ae tudi dobro pripravlja za prvomajsko proala-
fnako-
vo, ki ae bo vršila 27. apriU In bil bivši vodja premogarjev W , n» kateri bo gostoval aoc. pev-Sherman, ki je bil tudi aopot^ *ki ^ Zarju is CleveUnda. nik komunizma, kar pa nI ve*.| kakor tudi Slmončičev orkester
ske naj ona prinese, ohijske pa kalnl listič Jugoslovanski Pozof Pavla Glogovšek is Rlaiua. pa j*M p«r dni preje kakor naved-bomo vae skupaj j pok ual H in no in nam prinesel na oglnd pošUno razsodili pr| dobri kap- krasne slike "nestrankarskih"
I j Url. zraven t>a veselo zapeli. Tako bomo xakljucili boj o klo-basah. da ae ne lai ve* p mulo o Njih.
Antoa /indaAek. sa*topnik.
Sltini ;saa4« \llquippa. Pa. — Is naše
na-
kandidatov, da bomo nekateri lahko videli, kateri ima IrpAe in hujnejše brke.
Prihodnjo nedeljo popoldne, 10 marca, ae bomo po kratkem odmoru sopet zabavali v dvorani SST. Zabavo prireja klub .17 JSZ in je v zvezi a shodom, go*
selbine ae uutnje čase prav ma vorl in kartno tekmo za lepi da
Io sliši, kar menda vsakdo raje
Iiere kot piše. Tukaj sa dela |»> pet dni na te«!rn, Io j« tisti, ki
rib. Začne se ob 2. uri popoldne. Vabljeni ste vsi. Ob tej prili|l seznam nudi ugoden čas, da se
Jasepk Sney. 13..
On j« bil vodja rudarjev v Ka- od istoUm
nudi. Olis sU dobra govorni-'
ka. ampak ftherman je v petih
minutah nasprotnika Uko po- si rak* » aiaršm Icraju
kopal t argument, In dokazi, da shama, Pn. - Pri nas v Pe-
?! mo*1 ^	«»*>vor. cah. po domače pri Blrtu, je bi-
Shermanje Kanadčan, s, m je ta prwJ v<,|||u| drulj u ^
mora pred več k* izseliti ker - in mati, dva braU in je bil povsod črttolIsUn. Tako m^m teater prepričevalnega govornika že
dolgo nisem allšal.
Društvi 1.1 in 6441 SNPJ se pridno prinravljaU na ' proda-janje^nstopnlc za skupno priredbo. ki ae vrši v soboto zvečer dne 10. marca v društveni dvorani na Hoydsvillu. Član« stvo dtieh društev se opozarja.
Domačija je bila bolj majhna in pridelka nI bilo toliko, da se preživimo. Vsled tega je navadno ve^no služIla e-na al| tudi dve sestri pri kakem kmetu sa malo letno plačo, ki pa se je navadno skoti leto isvlekla in je o božiču sestri dobila le par krort.
(Dalja aa i. straai.)
*marta
Kakšna je Rusija?
Normam Tkomaš im Joel 8eid*»„ „
ŽENSKE PUAVICE—1$ Sovjetska Rusija je doa<*l* velik MundA
v ssrsilif^^ v
aanaueae Kuaije. posebfio pa na vzhodu, > ^ la žena kreatura manj vrednih pravic in DJ kšm svojemu možu. Vm to se je spremi* io in ženska je zdaj emancipirana v smislu Ur ima Isgalen status, ki je enak rZ škemu Pred sodišči in v političnem žuljem!!* v tovarnah in v unijah m ženske nasUie «na' kopravne z moškimi. Prav tako w tll ravne tudi v pogledu poroke in razporoie!!
Kljnb Umu pa ima življenje sovjetski fe,,, tudi temnejšo stran. Mnogo iana je n*™ mer uposienih pri težkih in nevarnih d^h Neki francoski rudar je bil p^m^u, ke t videl, da ao ženske opravljale v rudnikih v£ delo z edino izjemo, da niao spddrezavaie ; r, moga. Izmed 45 oseb v nekem rovu j« bilo 22 žensk. Lozovsky piše, "da se je v zadnjirpe tih letih zniialo število obolenj med u. L , . v strojnih tovarnah za 59%, kot poslediu ).au ca nalezljivih bolezni med njimi, in 37v premogovni industriji.** Ženske so bile upttslene tudi pri gradnji moskovske podzemske železnice- Lnzovsky vsekakor pravi, da so restrik-cije glede tega. koliko teže smejo delavke dvig. niti. Ampak prepoved nočnega dela se tiče le nosečih žensk in mater z dojenčki. Resnica je da so ženske vedno težko garale v Rusiji, toda Littiepage pravi, da niao bile pred prvo petletko nikdar uposlene v premogorovih in rudo-kopih.
Ena izmed večjih pravic, katero je prinesla revolucija ruski ženi, je bila pravica, da Je lahko odklonila roditi nezaželjene otroke Na čudo pa U pravica ni bila v tem, da je driava dala večjo priliko do nabave sredstev za obvarovanje pred nosečnostjo, marveč je obstojala v legaliziranju splava. Meseca junija leta 1936 je pa vlada izdala dekret, s katerim je prepovedala splavitev in podvrgla dveletni kazni vsako osebo, ki bi nagovoriU ženo. da ne podvrže splavni operaciji; splavitev je dovoljena le še iz zdravstvenih ozirov. Oseba, ki i z-vrši ilegalno splavitev, dobi tri leU zapora. Ženska sama je kaznovana a "socialnim ukorom", nato pa na 300 rubljev globe, ako po-novi splavitev. Kot posledica tega je vlada z zadovoljstvom naznanila, da se je meseca februarja 1937 podvojilo število rojstev v Moskvi v primeri s februarjem 1936. V mestih se dobe kontraceptivna sredstva, toda so slabe kvalitete, vlada pa skoraj ne vodi nobene vzgoje o tem predmetu.
Koliko je U ukrep podoben sličnim prizadeven jam fašističnih držav za zvišale rojstev? Oficielno to zanikajo, ampak plodonosne ruske žene, kakor njih sestre v Italiji in Nemčiji, prejemajo nagrado za veliko število rojstev. Lozovsky piše, da je biU U postava dekreti-rana na prošnjo žensk. Kar se je v resnici zgodilo, je bilo to, da Je sovjetsko časopisje pred izdan jem in po izdanju te posUve vodilo veliko kampanjo s pomočjo ženskih dopisnic in zdravnikov proti splavom. Toda Ukc kampanje je lahko inscenirati v toUliUrni državi, v kateri ae mora sleherni urednik držati strankine linije. Resnica je, da je bilo objavljenih tudi nekaj dopisov projti novi postavi, vendar pa je bilo priobčenih veliko več dopisov za to posUvo. "Na podlagi dveletnih izkušenj." piše Pravda, "se mora protiaborcijski zakon smatrati kot zakon srečnega materinstva. Bili pa bi še boljši rezulUti, ako bi sovražniki ljudstva in fašistični provokatorji ne vodili saboUŽe tudi na tem polju.'*
Toda pustimo srečne ruske žene, naj giedo k fašističnim provokatorjem, kadar ses4^1|r izogniti nosečnosti, in vprašajmo z Dorothv >Duriba r Bromleyevo vred, koliko klinik za porodno kontrolo je usUnovila država kot zaželjeno alternativo proti aborcijam?
(Dalje prihodnjič)
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
iaSaja asraje pebUkadJe la ia »■ iikai Ma PraeveU ss kaeiati, tee plcahea agHadja avajlk šraštev la atva la as peapagsada svejik Me). NlUker sa sr «s srapaiasšs dragik piipsisii «rssaiasd|. Vsaka fsalaaelja laia aMiaiaa sve|e glasBa. Taeai atRatertf• al dsplsl la aazaaaila dragih psdpsndh etgsaiaarii ta aRi drašUv aal ss as saifljaie Usta PrasveU.
Prod dvajaetimi leti
(Iz Proavete. 8. marca 1920)
Domače vesti. V Salt Uke Cltyju, Utsh. jt za poškodbami v rovu umrl Anton Kosec iz Sta re Bučke ns Dolenjskem.
Delavske vesti. Rudarsks unija v Ohiu j* sklenila, da vsi njeni čUni morajo poslej biti ameriški državljani.
I« Ineeematva. V lUliji se ratvija veliks spodarska kriza, katera kaže na splošen ekonomski bankrot.
SevJeUka Rusija. Cičerin, zunanji komi^r sovjetske vlade, je poslal mirovno noto vladi Združenih držav. NoU je bila Ukoj objavil*
mnmmmmmM
(Dalja Is prve kalaae.)
resnica. V zadnjem septembru in oktobr i m Rusi j* dobila nobenega bakra iz Amet l>e. ■ novembru je p« dobila U milijonov funtov, f decembru 34 milijonov in v januarju W rn jonAv funtov. Baker je važna kovina za r» nate! le bi sovjeti imeli dovolj bakra, gs mi ne bi kupovali v Ameriki. Stalinovci ao pa » tisnili desno oke la škilijo le aa levega!
a. MARCA
PROSVETA
Novice
lo ptic. Niti tistih ptic ni, ki v hudih zimah prihajajo k nam a severa. Kje so črne poljske vrane, kje so pegami, ki smo jih smatrali za oznanjevalce hudih zim in slabih let? Izmed severnih selivk so priletele v jatah šele v zadnjem času divje race in nekaj gosi. Manj je letos tudi naših stalnih domačih krilat-cev. Zdaj, V tretjem dejanju zime, ao se pojavili po naših cestah čopasti škrjančki.
Ko se je proti koncu januarja začelo nekoliko prebujati od-juga, so se že odtajali drobni kljunčki sinic. Prejšnji dan, ko je brila trpka burka, so sinice zmrzovaje čepele po drevescih inj^rosile hrane okoli hiš. Komaj je narahlo dihftil jug, je bilo že slišati, posebno okoli poldneva, veselo pomladno siničjo pesem. Le-ta pesem je odprla tudi marsikatero človeško srce. Saj so mnogi pričakovali, da se bo ob polni luni spremenilo vreme. Mislili so, da drobne ptice že oznanjujejo pomlad. Saj ni več daleč sv. Valentin, ki ima ključ do korenin!
Pa se je spet hitro obrnilo. Znova sta zakraljevala burja in sever. Burja je zavrtela celo nekaj snežink tako, da se je snežna odeja, ki jo je bil jug nekoliko stisnil, spet zdebelila za nekaj centimetrov. Utihnila je za nekaj časa ljubka si nič j a pesem in ž njo mide na toplejše vreme, ki sm6 ga lani v tem času že tako zelo uživuli.
Huje kakor krilatci pa občuti zdajšnji zasneženi del zime srnjad. Ko je okoli mrzlih svetnikov močno snežilo, je pri bežalo v dolino mnogo srnjadi, ki se je bila »adrževala med hudim mrazom na prisojnih pobočjih. V Kropi so ujeli med snežnim me-težem sredi trga onemoglo srno. Mrtvo srno je vzel TovUcT čuvaj nekemu vozniku, RT~j<f je bil u-jel in mu je poginila v hlevu. Več srn se je zadrževalo ob potoku, kjer so jih hoteli, neki ne-poklicanci nagnati v snežne plazove in jih poloviti. Bili pa so pravočasno pregnani. Neka druga srna se je onemogla ločila od v dolino pribeglih srn blizu Kranjske gore, Dosegla je železniško progo, kjer jo je železniški paznik odnesel v čuvajnico, a je kmalu poginila. Pa tudi iz drugih krajev poročajo, kako trpi srnjad, ki v mnogih primerih obtiči v plazovih.
Kako zelo plazovit je letošnji sneg, pa priča primer, ki se je zgodil malo pred-rahlo odjugo, blizu Dobrave pri Otočah. Neki mesarski pomočnik je opazoval z razhojene poti na zamede-no bližnico odhajojočega starejšega moža. Ko je bil mož v strmini na stezi, pa se je trenutno odtrgal plaz, pograbil moža in ga prevrgel na glavo v jarek pod potjo. Mož je bil čisto zakopan in bi se bil prav gotovo zadušil, če ne bi bilo v bližini mladega krepkega mladeniča, ki mu je pomagal izmotati se iz mrzlega mrtvaškega prta.
Svečnica je, o kateri so si toliko obetali ljudje, da se bo morda vendar ob njej zasukalo vreme. Toda že spet sneži. Vse razen enega se boji zime. Prijateljem prirode pada baš zdaj v o-či naš ljubki, belo opasani, tem-norjavi pevec vodni "kos. Medtem ko ae stiftkajo drugi krilat-ci in ginevajo od glada in mra-
..m P*rwt AH.. uktttomm. f«. ■aa a«, mt at,	wu.
.........a.« aa?. bo*** r».
aaiT w. Mik si..	om«
i»m»in ai.. ovt«^r. m. •aa w.rta mi., w«iMNtar«. 1*1*
MM «<*•*. »r^MSulk
rra»fc SarfcM ..........
AnU« Blmlarf-rrr.Tf*?.. Vrm*k V r« Uric h........
J*k» TrtatJ.............
•*l a U»n4*l. Attn CM««*. IIMm*i .....W«a».io At*. »w is<«.i.
....»•m a mu a**, ri.*«iaM. oh*
ti BED fYTHC SECRETARV OFAftftlCULTUftC _
Kopij® nakaznice, katere ral»! federalne Kurplu* < ommoditie« i ttrp. v Ijm Angele«« pri delitvi živil med reveže, ki so etfvisai od podpore.
■ • • ■ ■ • «AtJ mm
Marija nekega dne ni vstala. Prišla je njena mati in par sosed. Po tajnem posvetovanju so prišle do skiepa, da je potrebna Ukojšnja zdravniška pomoč. Tomaž se je naglo odpravil v mesto po zdravnika, ki je prišel popoldne in izjavil, da on ne more ničesar pomagati. Peljati jo morajo v bolnišnico.
"Sedaj, v tem mrazu!" je rekel Tomaž.
"Ni druge pomoči", je ugotovil zdravnik.
Tomaž je pripravil voz, na katerem so Marijo odpeljali v bližnje mesto. Počasi se je voz pomikal naprej po zmrzli cesti, že je mrak objel mesto, ko so se ustavili pred bolnišnico. O-bupno zbegan je bil Marijin pogled, ko se je o-zirala po mali bolniški sobi. Prosila je Tomaža, naj ostane pri njej, kar je obljubil. Odšel je h konjem, da jim dobi hiev. Na hodniku je srečal zdravnika, kateri mu je pojasnil, da je potrebna operacija, materi in otroku pa ni mogoče rešiti življenja. Tohiaž se je razburil, zahteval od zdravnika, naj oba ohrani pri življenju, zato je zdravnik, da to stori. On hoče o-ba; ženo, ki je še tako mlada in otroka, ki se še ni rodil. Zdravnik mu je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči.
Strežnik je naznanil zdravniku, da je že vse pripravljeno. * Tomaž je hotel za zdravnikom v sobo, ali strežnik mu je zastavil pot. Tomaž je ostal na hodniku sam, ker so mu svetovali, da je bolje zanjo in zanj, da ni zdraven. Ne sme biti zraven, ne sme biti pri njej v tem kritičnem momentu, ko se odloča za življenje In smrt žene ali otroka* Pred vrati stoji, sam sebi se zdi tako majhen in slab, zdaj ko drugi odločujejo o usodi njegove družine. Kakšna iz-prememba. Pred par dnevi zadovoljen in srečen, sedaj pa čaka na zdravnika, da mil sporoči vest o izidu. Nemirno hodi po hodniku. Tomaž čaka, di se mu cela večnost; ugiba in misli; vse je tiho ...	• -
Vrata se odpro, iz operacijske sobe pripeljejo Marijo pokaito z rjuho. Tomaž hitro pristopi, da bi ppgled^l, a mu zabranijo, zdravnik ga ne puatl-v-eebe,---------------- ------------—__________________ -
"Kako je . . . Kje je otrok T
"Vaša žena je srečno prestala operacijo, a je še slaba, otrok pa je kljub vsem našim naporom umrl. Ona bo kmalu popolnoma okrevala, toda--"
Zdravnik je umolknil, počakal, da dobi Tomaž novo moč, da prenese še drugi udarec.
"Toda nikdar več ne bo mati . . ."
Tomaž je stal kot onemel, sedel na klop, si podprl glavo z rokami, nato pa proseče vprašal zdravnika, dali res ni pomoči. Zdravnik je potrdil prejšnjo izjavo in ga tolažil. Ves onemogel je Tomaž sedel na klopi, zapustile so ga vse moči; zaman Je vsako upanje . . , Mirno sedi, zaspal bi, do jutra bi apal, nepremično sedel na klopi, da ga ni opozorila strežnica, da gre lahko (»ogledat k ženi. Tomaž je hitro vstal in sledil strežnici v sobo.
"Kako je. Marija," se je nalahko sklonil k ženi.
"Saj veš, Tomaž . . . najin otrok je umrl," je tiho šepetala.'
Tomaž je sedel pri nji do jutra. Poslovil *se je, ker mora domov, pošlje pa k ženi njeno sestro. Ko je svoji materi povedal, kaj se je zgodilo, je tarnala, kako lepe misli je imela: kmalu se bo v naši hiši slišal jok in smeh otrok, vse s« bo spremenilo . . ; ostalo pa bo vedno tiho, mirno brez otroškega veselja — —*
Polagoma se je Mariji vračalo zdravje in kmalu je popolnoma okrevala. Lep zimski dan je bil. ko jo je Tomaž pripeljal domov. V družini se je pričelo novo življenje. &e ni preteklo eno leto, odkar sta se poročila, pa že tako velika izprememba. Tomaž je postal tih, zamišljen. Marija je vedela, da njena krivda ni, ker se je pripetila nesreča. Nič ni rekel Mariji; njegov obraz in hladnost sta več povedala. Mati je hitro opazila to hladnost med zakoncema, pa je skušala vreči krivdo na "božjo voljo." Navidezno se je zdelo, kot da se ji je posrečilo, ona sta prišla do prepričanja, da zakaj bi nase opozorila ljudi, ker vse to nič ne pomaga.
Spet se je vrnila prijazna pomlad in z njo delo, novo življenje, nove skrbi, ki pomagajo, da človek pozabi na težke misli, ki so ga spremljale vso zimo. In zgodilo se je, da je nekega gorkega pomladnega dne Tomaž zapregel konje in se odpeljal v mesto. Konji so se po dolgi zimi kmalu utrudili in so vlekli počasi proti mestu. Tomaž je zamišljen vase sedel na vozu, niti zapazil ni, kdo ga je zaklical po imenu zadaj za vozom. Ustavil je konje in se ozrl. K vozu se je počasi približala ženska, ki ga je poklicala po imenu. Ni je spoznal, ker je imela ruto na glavi in dokaj čez obraz, na rokah je nosila v obleko skrbno zavito dete. Stopila je tik k vozu.
_ "Tomaž, ali me ne poznaš?"
"Iva, ali si res ti!" Ni mogel verjeti, da je ona. Prej Uko vesela, zdrava in rdečelična, sedaj suha, bleda, očj globoko udrte, motne brez vsakega bleska, podoba na smrt izmučene ženske.	" t—?t
"Jaz sem, Tomaž!" je dejala, odvila obleko na rokah-in pokazala mu otrolu^ter dostuvila: "To je tvoj sinček Andrej!"
"Andrej!" je ponovil Tomaž in strmel v dete. Njegov sin je umrl še predno je bil rojen, njegova smrt je bila življenje materi — tukaj pa umira mati, da bo sin živel.
"Iva, kako se si spremenila. Kaj se je zgodilo?" ,	v	7
"Bilo je proti koncu poletja. Vroč in sproščen je bil dan, ko je tvoj sin nastopil pot živ-Ijerija. Z materjo sva bili sami v gozdu, nisva zapazili, da se bliža nevihU. Ko je bil otrok na pol poti v svet, je pričelo deževati. Mati ga je zavila v odejo in odšli smo proti vasi. Predno smo dospeli tja, nas je dež dodobra premočil. Potem sem zbolela, vso jesen in zimo sem ležala v samotni koči. Moja mati je skrbela za otroka. Ona ve kdo je njegov oče, povedala sem ji. Ko je videla, da sem malo okrevala in da me lahko pusti samo, je odšla, da poizve kako je s teboj. V sosedni vasi je previdno poizvedovala In povedali so Ji o vajini nesreči. ^	(Unije prihodnjič)
Zgodba šemastega Jurčka
l /.apUana v Al. Jerneju |m» etarem pudgorftkrm |trl|»«oedo* an)u)
Po Mihovem in po vsem Pri-gorju je hušknilo: ognjišče bodo popisali! Tako da Je naročila gosposka in nekdo Je slišal, da Je bilo pri fari svetega Jerneja oklice no.
Možje ao stopili s rodi vasi v krog, da bi novico preudarili in uganili, kaj za njo tiči. Ženske so se bolj od daleč obesile po plotovih. ker niso nikdar Imele v vaškem posvetu pravice svojega glasu in so poslušale Saj Je na-zadnje res imenitno, da se cesarski naenkrat zanimajo za mihov-ške peči.
Od strani Je stal tudi šemasti Jurček. V svoji preprosti glavi Je s težavo mlel jiogovor moža kov in mu Je to dalo toliko na-pornega dela. da ni utegnil Se sam kake svoje ftisli skupaj zlo-žiti. Ta počaanost njegovih mož-gan Je bila kriva, da ni Jurček v vaških posvetih nikoli izkori stil svoje moške pravice, ampak rajši molčal, ko so drugi jemali v vednost ali pa ometali zapovedi višje gosposka. Ce je vaški posvet višje povelje kdaj ovrgel *« je reklo, da ga je sprejel ka k«»r sprejme uporni vol svoj jarem, n kljubovalno mislijo v sv«t-jem «rru in z nogo, pripravljeno za biro.	*-
Tisto popoldne ao MihovVsni oUoriili tudi cesarsko naročilo o poj»1 au Ognjišč. Seveda z izje-mo Sem*-i.vi, Jurčka. ki je delal samo Slev »In, v sroji glavi pa nI
naredil nikoli Jiiti take niti dru-gačne sodbe. \
V gruči je srednje mesto bolj odlično kakor so mesta pri kraju. Ker so |ia naši Podgorci po svojem srcu demokratični in hočejo biti med seboj enaki, narede pri vaškem posvetovanju vedno krog. Ce zaide kdo po nevedo-ma v sredino, vzkliknejo namah vsi: "Ti si pa za župana!" in ga svoji nenapisani postavi po-pl ju je jo.
Kakor rečeno, so Mlhovčani tisto opoldne stopili v krog?/ _
"Novo štibro nam bodo naložili," je povedal stari CunUr s Uko vednostjo, kakor da bi gle-dsl mlademu cesarju naravnost v srce, "Kaj naj bi sicer brigala gosposko naša ognjišča? Kaže, ds IhkIo nas zopet maki ožell."
"Ko so jemali graščini moč in smo se rešili tlake in desetine, so nam obetali nebesa na zemlji. V resnici so nam pa le nastavili zanko," je \ edel povmlati Sijkač. "< esar živi potrošno in potrebuje več kakor Je potrebovala naša Krajska gospoda. V šmrkavo reč »mo zagazili. tako vam rečem "
"Poderimo rajši svoje |>eči," Je uganil Matek. stric ali kali tistega Matka. ki Je v "klodtru" tako imenitno prisegal in nekoč tvojega župnika tako prekajeno opeharil za pečeno Martinovo gon, če se tako morda bolje spomnite. "Ali |»a poženimo biriče, kadar izidejo, da Itodo Sli doli proti fari. kakor pes a ohceti." je Se diMtavil.
šemasti Jurček Je <tdprtih ust pttslo*«|. da bi doumel. kaklna nevarnost preti njihovim (tečem
Ko -ta priiti na zimo (totem
uradnik in birič z velikim papirjem v Mihovo, da bi popisala pri vsaki hiši ognjišča, nisVa tekla kakor pes z ohceti, ampak sta v miru popisala svoj papfiv
"Pogletje, v vsej hiši samo tukaj enkrat na dan zakurimo." so tiščali Mlhovčani v pisarja in mu kazali krušno peč, v kateri so kuhali za ljudi in za svinje. "Pa še to ni podobno kaki peči. Naj no ne zapišejo te podrtije, saj ni vredno! Rajši naj malo kljunljo tele alivovke, če se Jim poljubi. Je prav dobra lotos."
V božjem imenu so potem vendar le zapisali "tisto podrtijo." V drugi konec hiše |>a skoraj nikjer ni bilo mogoče priti, ker Je bila veža založena s staro ropotijo
Patrick Walsh izmenjava prvi ček, ki ga je dobil od federalnega odbora socialne zaščite, v neki newyorški banki.
vici in resnici. Da ima dve peči, v vsak konec hiše po eno, ker ga rado zebe in ima rad toplo.
Ko sta pa prijazna gospoda že odhajala po vasi, ju je Jurček brez sape dohitel in stisnil iz sebe:	*
"Vejo, ker so tako prijazni, naj zapišejo še sušilnico, na kateri v jeseni orehe in tepke sušim. Stoji od rok v vrtu, pa sem jo pozabil. Za štiri navadne pe-či je velika In celi hlodi gorijo njej."
BiriČ se je zasmejal na vse gr o, da se je Jurček ustrašil. Plašili so ga tudi široki obrazi va-ščanov, ki so se mu režali izza plotov.
"Sema pustna, poglej no na podstrešje in drugod, morda bol našel še kaj peči podobnega al; ui bomo pa mi kaj takega posodil). Se fajfo daj zapisati!" je vrgel za Jurčkom Sukač, jata paglavcev pa je preganjala svo-o žrtev.
. e . %
Razburjenje zavoljo peči je ilihovo že zdavnaj pozabilo, ko e na vasi nekega dne zatrobi birič, da je |>od Svetim Miklavžem še srna pobegnila divjemu lovcu Mihcu izpred puške. Z bi-ričem je bil zemljemerec in nekaj delavcev, ki so nosili na dolgih latah pribite bele deske in pa butare rdečih in belih kolov. Birič je vaščanom oznanil, da se je gosposka odločila razdeliti graščinske gozdove v Gorjancih med bivše tlačane in da je odločila vsakemu toliko gozda, da bo za zimo založen z drvmi za svoje peči, ki jih je dala gosposka po prej popisati. Vaščani pa bodo morali pomagati zemljemercu pri delitvi. Vsak dan naj pride na vrsto druga hiša.
Z Javorovice so potegnili preko Nove gore proti Tolstemu vr hu čez hribe in doline črto, od nje so pa naredili do Volčjih jam in Hude peči sedem gozdnih zasek. Sedem velikih mejnikov stoji za pričo še danes.
Mnogi so dobili tisti čas tako majhne krpice gozda, da so kmalu pozabili nanje in je dobiti dandanes v Gorjancih sveta, za katerega ljudje ne vedo, kdo mu je v bukvah zapisan za lastnika.
Najmočnejšo leho je dobil še masti Jurček. Nad Minutnikom Pendirjevki ao mu jo zamejni
čili. Njegovi sosedje so dobili čisto ozke jeidke, ki se nad Jur čkovo leho steaajo proti Svetemu Miklavžu, kjer nekoliko pod cer kvico ližejo vai en sam skupen mejnik. Menda Jih Je sedem Sej je danea tukaj še vle pri starem, kakor Je pred devetdese-leti naredila cesarska go-
"8ai tam itak nihče ne stanuje in zato tudi |teči ni notri," so
hiteli zatrjevati domači. ,__
Uradniks nista nič sitnarila.______
ampak sta storila vse tako kakor j tirni so Mihovčanl želeli.	sposka
Semastl Jurček je NI ves ve- Pravijo, da niso imeli Mihov-sel, ker niso z njim tako osorno čani pri delitvi gozda okroglih govorili kakor je bil vajen v gra- obrazov kakortedaj. ko so šema-**inl.	„	»tega Jurčka posmehovati, am-
"Jurček, tvoje peči bomo po|»i- pak podolgovtU.	p*
šali," so mu veselo zaklicali ko *	4» -
so stopili v v ežo.	Ms* flttt
Sodn,k: "<"te, da ste jo Jr potrdil Jurček zaupljivo pod tujimi imeni izvršili več pre.
V graSčmi so vedno vsi na- var. Zakaj?" vzkriž gledali, kadar je prej cHuozen«	sodnik
kdaj prinesel desetino ali *el slu- saj vendar nisem mogel kaj taki žit tlako Pa bal se je tistih lju* žnega počet, »asi svojim ntšte-di m / hI.,v „ Posebno še, odkar n.m imenom " sit pozabili v ječi na nekega Vrh-'	•
poljčana da je od vsrga hudega Sodnik: "Petejle, priča zakaj
konec vzel Pa tudi za neko čed-	niste (tonegli	ko ao ^ va
no dekle an pripovedovali, da s«	ši pijani tovariši začeli oMeht-
nekoč ni več it gradu vmtyo. Se	vati t vrčki**\
"tt|M^Jfcl4lo nobenega ne ljudi. Povedal je vse po pr- I vrčka več pri tvki? * I
Čakanji
Prihitel je par minut pred dogovorjeno uro. Zdaj mora Čakati. 0, mučni trenutki! Hodi gori jn doli po pločniku, ves nestrpen in čudno vznemirjen. Vsak čas se zazre v megleno temino, odkoder bo prišla. Ulične svetilke v dolgem pikčastem ni zu izginjajo v daljavo. Iz nje se pojavljajo majhne črne posUve, razraščajo se v svetlobnem siju ter se spet izgubljajo na desno, na levo, mimo njega. Jgtane površno opazuje ljudi: ta je sam, mraz ga sili, da se skriva v plašč; oni živahno koraka ob vitki deklici, ki izpod Čepice kuka v zasneženi svet. Nekdo, z ak tovko pod pazduho, stopa trudno in zamišljeno, drugemu se pa mudi, zelo mudi.
r
Minute so neskončno dolge, £tane je tako, tako neučakan. Otepati se mora neljubih misli, ki se vrivajo v zadrževano neprijetno koprnjenje po njej. Kako da je še ni ? Ali čakam na pravem kraju? Seveda, to je o-bičajno mesto sestanka. "Staro mesto," kakor pravi Zlata. Da, staro . . . 2e sedem mesecev in devetnajst dni traja njuna ljubezen. Stane to dobro ve, kajti zapomnil si je tmto uro, ko ji je zašepetal, da jo ima rad in je prejel prvi rahli poljub. Od takrat sta se skoraj vedno sesU-jala na tem mestu. V tej prijazni uličici ... Se kadar Stane podnevi čisto slučajno hodi tod mu Kri nekako hitreje kroži po žilah. Čeprav je takrat vse drugače: dan je, navaden dan; svetilke prazno, hladno strrne na ceste. Šele zvečer, ko ima sesta nek, razlijejo svojo skrivnostno svetlobo.
Stane je ves vznemirjen. Vlažnega mraza, ki prodira skozi čevlje, niti ne čuti. Hitreje sto-pa sem in tja.
Pa zakaj je še ui? Ali je prišel ob pravem času? "Ob pol o-smih," mu je dejala. No, bil je že maio prej tu. In zdaj že tako dolgo čaka. Doslej je prihajal vedno prvi na sestanek. A tudi ZlaU ni zamujala. Ko je drugi krat šel parkrat gori In doli po ulici, jo je naenkrat zagledal kako stopica lahno in prožno proti njemu. 2e od daleč je dvignil klobuk v pozdrav. "Dober večer!" Nato ji je krepko stisnil roko in jo pridržal v svoji.
"Kam greva nocoj?" — Ce je bilo vreme prikladno, sU pohitela v park ali Še naprej v manj obljudeni gozdiček. Poleti sU si Um poiskala klop v zatišju. Tudi ta klop je bila njuno "sUro mesto" SUne jo je objel In jf zagrebel roke v lase. gosU, mehke. voljne la*e. Pozimi pa sU se sprehajala. Tesno stisnjena drug k drugemu, da Je njuna ljubezen kot vroč dih plula čez zamrznjeno snežno raven.
Ampak, kaj to pomeni? Mar je sploh ne bo? SUne rte vzdrži več. Skozi glavo mu vrve misli, najbolj nemogoče in najbolj neverjetne. Od nekod se prikrade strah in napolni srce. Ljubosumen je. Ce se Je kaj spremenilo? Ve, ne. to je biaznoat! Zlata tega ni zmožna. A vendar! Kako se je zadnjič v gledališču nasmi-hala Mirku/ ko ste se med odmo-rom hladila na hodnikuj Na njegovo nervocno \ prasaaje. je ai-cer odgovorila, de je Mirko še dolgo njen prijatelj, a nič več. kaneta te to takrat (Mirilo in zdel se je sam sebi smešen, toda,
zdaj že sluti, čemu Zlatini nasmehi. Ne, dolgega nosu pa noče imeti! Ne bo je več čakal. A pisal ji bo, kar ji gre. In nato je ne bo nikoli več pogledal. Ta-*o.
Stane je ravno nameravarza-pustiti "staro mesto", ko se je Um iz teme odluščila nevelika postava! Zlata! Topel občutek se mu je vzbudil in vročično ji je »topil naproti. A tudi ogorčenje nad samim seboj ga je prevzelo: Uk nezaupnež si, da te ni sram! Zlata, ti moje vse, oprosti, da sem te Uko grdo sumničil! Saj je vsega bilo krivo le predolgo čakanje.
Cez par trenutkov ji je ves srečen božal male prstke in govoril: "Zakaj si se zamudila? Mar je doma bilo narobe? Težko je čakati, veš ..." — ŽlaU pa mu je pojasnila, da je prišla čisto točno ob pol osmih. Le zdi
se mu, da je prepozna. Sicer J sta zdaj skupaj in vae dru ' *t važno. Nato se ga je oklenS S
tesneje.	*
•
Dokaj pozno je Stane Zlato domov. A ko se je je premišljeval, zakaj nap^S hrepenenje minute čakanja uu i nerazumljivo dolge jn vlival človeka toliko nestrpnosti v*i pot se je kesal, da je tako hZ podvomil v Zlatino zvestobo qH ta ljubosumnost!	^
Du&an Drolc.
Njeno pinnto	,
'To je pa strahovito dolgo m. smo, ki ti ga je piaala tvoja Z na*"
"Da, osem strani."
"Kaj vse ti pa piie?"
"Samo to, da mi ima mnon tega povedati, ko se vrne."

TISKARNA S.N.P.J,
SPREJEMA VSA
<• _-j
v tiskarsko obrt spadajoči deli
Tiska vabila za veselice in ahode, vizitnice, časnike, knjig* koledarje, ieUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA JNA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
I ■ ■ m,9	.........
Vaa pojasnila daje vodstvo tlakam«.—Cene smerne, u nI jako delo prve »rila Pišite po Informacije na naalov:
SNPJ PRINTERY
2657-5» SO. LAWNDALE AVENUE
TaL Backwr|| 4004
CHICAGO. ILLINOIS
naroČite si dnevnik prosveto
Po aklspa 11. redne konvencije ae lahko naroči ns H*t Profvrt« in pr lite Je eden. 4vs, tri. »tiri ali pet članov ta ene druiine k eaf nanrf alai. Ust Proeveta aUne Sa vae enako, aa člane ali nečlane $«m en« letno aarofalae. Ker pa Člani le plačajo pri asesmenta $12«" tednik, oo jim t* pritteje k naročnini. Torej sedaj ni varoka, re«. <ia io liat predrag aa liane 8NPI. Mat Proeveta Je vala laalnina la gotovo Jo v vsaki družini nekdo, ki M rad čital list vaak dan. Ceaa lista Preeveta Je:	|
Za ZdrnL države in Kaaade.Za Clcero ia CSicage Je....l7.M
I	tednik In.............4.10
S	tednika In.......................S.M
I	tednike ln...f,.......2.40
4	tednike ia........................1.20
5	tednikov la......................»U
1	tednik In.............
2	tednika in............&11
2	tednike ia.............
4	tednik* la............ *7*
I	tednikov in........... I-50
Za Evropo )e....%.......$9.00
I spolni te spodnji kapon. priložite potrebno vsoto deaarjs sli M©e*> Order v pianu ia al aaročite Prosveto. liat. ki Je vala lastaias.
1'ojaaaile: — Vnelej kakor kitro kateri teh članov preneha biti *Ja« 8NPJ, ali če ae preaell proč od druiine in bo zahteval »am «voj liat tednik, bode moral tisti član ia dotične druiine, ki Je tako akupn« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprevniitvu IUU, in obenem doplačati dotično vaoto Hita PrmvoU. Ako tega n« •tori. tedaj mora apravniitvo aniiati datum sa to vaoto naročniku.
PROSVETA. SNPJ, 2017 So. Lawadale Ave^ CMrago. Iti Prllolen«, poiHJam naročnino aa Met Prosveto vaelo !..».»..'••
o "I..........................Ct droltva št.
Naatee
Ustavit« tednik ia ga pripiiit« k moji aaročaiai od aledečMi liane« mo|o dreiiae:
..................................ČL drvMva It........
.......................................Ct drnltvs k,..-.-
4)........,................................Ct droMvs M.....f
§>........f........................jf,-......Ct droltvs H. ...."
................................Drla ve....................
Met mmvMS. ........