UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva Poverjeniitvo LJubljana. V»e spise, v oceno posiane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30'— Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista. 1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 75 para za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197 Reklamacije so proste poštnine Ekonomija našega stanovskega dela. I)a podrobno delo učiteljstva v korist naroda ni malo. o tem smo si na jasnem. Koliko ie učiteljev in učiteljic, ki de-lttieio na tem ali onem poliu pri narodno-prosvetnem delu: pri Čitalnicah, v knjižnicah, Dri telovadnih društvih itd., itd. Le statistika bi nam mogla podati jasno sliko o tem delu in o velikih količinah energije in časa ki ga žrtvuje učitelistvo za vse vrste narodnega prosvitlivanja. In kljub temu ne pride učitelistvo do pravega upoštevanja z ozirom na to kulturno delo: ne pripozna se tega velikega dela ne učiteljstvu in ne šoli. Korist tega dela izrabijo drugi, povečini jo izrabijo — bolje rečeno »zlorabijo« — politiške stranke in druge korporacije; to se pravi: mi delamo — za druge! Niti narodu ne hasne to delo. ker ga na drugi strani ubiie strast, porojena iz politiškega sovraštva, ki da blagemu namenu sovražno lice. in učitelj ostane v očeh ljudstva osovražena oseba. Slabo smo gospodarili s svojim delom: tratili smo s svojimi energijami! Skraini čas je, da se organizujemo na lastnih nogah tudi v tem pogledu, da ekonomično izrabimo svoie sile. Osamosvojimo se na narodno-prosvetnem polju, za-črtaimo si principe, po katerih hočemo enotno in skupno postopati, da ne bomo le orodie v rokah drugih, in da naše delo ne bo le sredstvo v dosego strankarskih namenov, temveč ima- odstranjeno od niih služiti le oovzdigi kulture naroda. A tudi v drugem oziru ni izraba našega dela ekonomična in t. j. p r i s a -moizbrazbi Koliko energije leži v tem oziru zakopane v naših društvih: koliko neizrabljenih dobrih idei in načrtov, ki so zahtevali obilico dragega časa: koliko energl-ie. dobrih razprav in načrtov leži zakopanih v našem strokovnem časopisju — cesto zlati zakladi, ki bi jim z drugo obliko lahko dali trajno vrednost, v korist naroda —: vse to je bilo le enkrat izrabljeno, potem pa pozabljeno, in zopet se znova pojavliaioče in zopet pozabljeno ... Vrvenje brez konca in kraja ... Slaba ekonomija naših delovnih sil in našega dela ... Koliko dobrih stanovskih in strokovnih razprav ie čul le del učiteljstva. drugim so pa ostale tuje. potem pa so romale doma med prah ali v ogenj: naslednje stanovske generacije so pa sestavljale — zopet isto. Ali ni to očividna potrata naše energiie in samoizobrazbe? Spoznanje je prvi korak k poboljšali ju! Koliko dobrih razprav in idej je obležalo pokopanih v našem strokovnem časopisju! Ali bi se ne dale spraviti v več celot in bi jih podali pozneje m generacijam, da jih realizujejo, če jih nismo mogli realizovati sami. V časopisiu ostanejo pozabljene — ker le redko išče kdo v starih letnikih po njih — dokler jih kdo zopet ne prinese. kot »popolnoma nove«. Dvoje smeri nai nam rodi spoznanje slabega gospodarstva z našim delom: Osamosvojitev pri narodno-prosvetnem delu zahteva uvelljavljenia šole kot širšega narod-no-prosvetnega faktoria, in vršenie na-rodno-prosvetnega dela nai se izvaja Ie potom šole, potom šolske mladine in potem potom šoliodrasle mladine: ustanavljanje šolskih odrov in prireianie predstav s to mladino v korist novih prosvetnih naprav: ustanavljanje pevskih zborov, šolskih orkestrov itd. s to mladino: navajanje šolske mladine k uporabliauiu šolar-ske knjižnice in pozneje šoliodrasle mladine k uoorablianiu šolske ljudske knjižnice. ki io ie ustanoviti v to svrho: prire-ianje zanimivih poučnih ljudskih predavani v šoli za šoloodras.lo mladino in po-zneie za starše itd., itd. Ekonomično postopanje pri samoizobrazbi zahteva: da se vse razprave in predavanja pri naših društvenih zborovanjih, ki imaio trajnejšo vrednost, zberejo v celote, in enako tudi vse važnejše razprave v naših strokovnih časopisih, in se jih izda v cenih priročnih brošurah kot posamezne zvezke naše stalne stanovske in strokovne knjižnice. V tei obliki bodo služile za samoiz-obrazbo vsem in tudi našemu stanovskemu naraščaju, da ne bo tratil energije z že obdelanimi vprašanji ter ne bo. stal neori.ientiran k vprašanjem, ki smo jih že obširno obdelali in napram katerim smo zavzeli že jasno in vsestransko utemeljeno stališče. Nova vprašanja bi bilo potreba pa vsestransko obdelati s pomočjo javnih anket, ki bi nudile vsemu stanovskemu krogu priliko sodelovanja: tako obdelana vprašanja bi tvorila pravo iavno mnenje in stališče učiteljstva k posameznim vprašanjem in izdana v brošurah bi tvorila naš jasen — program. —k. Ovire povoljnih učnih in vzgojnih uspehov v šoli. (Poročal na okr. učiteljski konferenci v Ljubljani dne 24. junija 1922. Fran Skulj.) Prav izdatne in uvaže vanja vredne ovire pouku in vzgoji je prinesla poleg omenjenih, še mnoge druge vojna doba. Slaba in težavna prehrana ljudstva je zapustila težke posledice na telesnem razvoju mladine. Nisem zdravnik, toda smelo trdim., da niso mogle matere, poleg morečih skrbi, raznih težav in nadlog ter poleg tega še pri pomanjkljivi in skoraj neužitni hrani roditi zdravih otrok. In ti otroci, kj so uživali pomanjkanje najpri-mitivnejše hrane — mleka in kruha — se gotovo niso mogli razviti tako telesno. kakor tudi duševno, kakor sicer v dobi miru in blagostanja. Da so veliko trpeli zlasti oni organi, katerih se poslužuje duša, mi mora vsakdo pritrditi. Normalno razviti niso ti otroci, zato tudi ni mogoč normalen napredek v vzgoji in pouku. Te ovire more odstraniti le čas in dobri socijalni odnošaji ljudskih mas; zato je nujna potreba zboljšanje gospodarskega položaja v obče v državi. Osnovni šoli odrasla mladina je uživala v vojni dobi le malo pouka. Saj je vsem znano, kako se je pouk vršil. Mlajši učitelji so stali s puško na fronti, starejši v fronti doma. En učitelj po dva, celo po tri razrede pri minimum tedenskih ur, kaj naj doseže! Sestradan, v tugi in skrbeh, bednež med bednimi, kaj naj stori? Tako je bilo po mestih, tako po deželi. Mnogo so se prizadevale gg. učiteljice, toda težko je brez krepke moške roke zlasti na deželi. Mladina je bila izročena več ali manj ulici, saj tudi ni bilo drugače mogoče, ker je to zalite val živ-ljenski obstoj družin. Ta mladina ni uživala vzgoje ne pravega pouka in to ona mladina, p kateri tožijo srednje šole, da je težko z njo kaj početi. — Očitek je padel radi te mladine ljudskemu šolstvu v LISTEK. t Franc Zopf 6, julija t, 1. smo pdiožili k večnemu Počitku upokojenega uadučitelja g. Franca Zopfa- Roj. ie bil 24. januarja 1865. v Šmarju pri Jelšah, maturiral v Mariboru 1. 1884. Služboval je od 1884—1897 na okoliški šdli v Ptuju, kjer si je tudi izbral 1. 1894. tovarišlco M. Micheličevo za družico v življenju. V jeseni 1897, ie postal vodia na novo otvorjeni dvorazrednici v Pristavi in tu je neumorno deloval do iipoko'itve 1921. Bil je pravi učitelj v vsakem oziru. Ljubil ie naš stan iskreno. Med tovariši se je počuti'1 najbolje. Šola mn ie bHa vse-2 učenci ie bil ljubezniv; vestno se le »nipravljal na vsako učno uro še potem, ko ie že imel prakse dovolj. Kako so pa ^udi znali niegovi učenci! Pred vojno ie razdelil vsako leto 14"letnim učencem •nnogo sadnih dreves. Bil je iskren domoljub. Kako se .ie veseli Celju, kjer ie jn^el lično hišico, a kruta bolezen se ie razyija'la tiho dalje in 4. julija ii je podlegel. Zapusti'1 ie syg4o zvesto sotrudnico. s katero sta v najlepši harmoniji delovaJa toliko let in mu ni bilo dano, da bi bil z njo užival vsai še nekaj let mir in pokoj. Bodi mu lahka jugoslovanska zemlja, ki io ie tako iskreno ljubil! M. Goričan. obraz. Pa ni bila to prava, niti premišljena beseda; ta greh je padel na učiteljstvo osnovnih šol ali iz lahkomišljene neori-entacije razmer, ali pa zato, ker je osnovno šolstvo tisto jagnje, ki nosi pregrehe vsega sveta. — Pravično je in lepo, da se je te mladine usmilila srednja šola, ter jo sprejela, toda pozabiti se ne sme: Poleg didaktike, vzemite v roke tudi pedagogiko; oboje je tudi srednjim šolam zlasti sedaj aktualna potreba, da se reši človeštvu tudi ta del naraščaja. — Trud sicer, toda zato smo vzgojitelji tu. Lupus in fabula. Pri naštevanju ovir ne smem pozabiti nesrečne stanovanjske bede. Do polovice šoloobisku-joče mladine biva v človeku nevrednih stanovanjih. Kako naj sirotek napreduje, ko nima, kam bi glavico nagnil, kaj li še kam bi sedel, se učil, ali kje bi spisal nalogo! Nikjer ni mirnega kotička, okrog njega ropot, jok, krik, vpitje, kreganje. Pomanjkanje zraka, svetlobe in gorkote ■ gotovo ne more dobro vplivati na učečo se mladino. Poleg tega so taka stanovanja večinoma vlažna in samoobsebi umljivo okužena z raznovrstnimi bacili. Tu so stalna gnezda obolelosti mladine. Da so taka stanovanja pogostokrat ognj'šča moralne propalosti, mi ni treba povdar-jati. — Pri takih razmerah bo težko zaznamovati napredek v vzgoji in pouku kljub podesetoreni pridnosti vzgojiteljev. Tu velja samo eno geslo: »Rešite socijal-no vprašanje stanovani malega in srednjega stanu«! Umevno je samoobsebi. da je bila od prevrata do sedaj stalna ovira zlasti pouku, pomanjkanje in draginja, samoučil obče. Stare učne knjige so do malega nerabne, novih ni dobila mladina še v roke. Mnogo je trpel pouk ravno radi tega na siednji in višji stopnji osnovnih šol. Uvedba zvezkov za posamezne kategorije potrebuje smotrenega didaktično metodičnega načrta. — Vojna furija je uničila po mnogih krajih šolske knjižnice in učila. V sedanjih časih je nabava tega zelo otežkočena in vendar zavisi mnogo napredka v pouku in vzgoji od učil in šo-larskih knjižnic. Pozabiti ne smem, da ovira uspešen pouk zlasti pomanjkljiva oskrba samoučil pri revni deci. V tem slučaju bodo mogli lokalni faktorji po potrebi primerno globoko seči v občinsko blagajno. Tu ne pomagajo nikaki izgovori. V tem oziru prednačijo ljubljanski vse one kmetiške občine vsaj za sto let naprej, ki dajejo svoji šolski mladini popolnoma ves šolski materija! brezplačno! Nerazdeljen dopoldanski pouk je velika in važna pridobitev zlasti na didaktičnem, zdravstvenem, ter socijalnem polju. Pregovor: Rana ura, zlata ura, je vsikdar uvaževanja vreden. Le obžalovati moram, da niso vsi razredi deležni te dobrote. Ljubljansko šolstvo trpi na pomanjkanju šolskih poslopij. V tem primeru prekaša našo prestolico mnogo gorskih občin. Dolga leta ni bilo v tej zadevi pravega umevanja pri merodajnih krogih. Žalostno je dejstvo, da se tlači kar pet šol'v enem poslopju, ki ni zidano šolo. — V teli lokalih bi niti privatna sta-npvania pe nudila bog zna kakih ugodnost j. — Judi na' cjrugih Šolah ni vsp v redu. Vsled prevelikega števila ofrok mora mppgo razredov pohajati menjajoč' k popoldanskemu pouku. V napredku je to vse^a^or yelika ovira in nedostatek. Ljubljana potrebuje danes najmanj še tri poslopja za liudskp šolstvo ¡11 eno alj dye za meščanko šolstvo, če hočemo poslopja namenjena vzgoji in pouku in deloma odpomoči sedanjim nedostatkom. Veni. da bo moj projekt vzbudil vročo kri, toda pomisliti moramo, da bi bila ta število šolskih poslopij ostane majhno, neznatno poleg števila vseh onih javnih lokalov, ki so dostikrat nadvse luksuri-iozno opravljena in niso namenjeni nro-sveti, temveč čaščenju alkohola in njegovih bahantinj. Mesto raste, prebivalstvo se množi, v sedanjih šolskih prostorih nastaja gnječa do zadušitve. Od kod napredek? Druge zelo važne ovire so pedagoško didaktiškega značaja in sicer v šolski upravi, v učiteljstvu in mladini. Oglejmo si jih! Med vojno je zavladal v šolstvu pravi anarhizem. Vse vojke so odnehale. Učiteljstvo se je menialo po mestih. kakor bi ga burja raznašala. Par mesecev tu. par tam, kaj je to zaleglo! Po končani vojni nove selitve križem domovine in ni prišlo do prave stalnosti. Tudi Ljubljana je v tem oziru silno trpela in še danes ni stvar zdravo urejena. Največja napaka se mi zdi to, da ima ljubljansko šolstvo vse preveč provizoričnili in suplentskih mest. K uspešnem in solidnemu delu pri vsaki stvari pripomore največ stalnost in zadovoljnost delavcs. Neizmerne važnosti je to zlasti pri vzgoii in pouku. Učiteljevo delo ie največja umetnost, ker oblikuje človeško dušo. Kip, nad katerim poskušajo trije ali več umetnikov svojo umetnost, se bo končal v spako, ker ni mogoče, da bi imieli vsi umetniki enak nazor, enako tehniko pri ustvarjajoči sili. Ali naj dva ali celo več učiteljev pri enem in istem učencu poizkušajo svoje pedagoške, didaktiško znanje? Vsak ima svoja pota, svoje posebnosti. Komponente vzgojnih sil in učnih metod so nestalne, odkod nai pride stalen cilju določen rezultat! Otrok ostane v rokah več učiteljev nekak poizkusni objekt, ki plača poizkuse z zaostalostjo v vzgoji in pouku. Vzgoja zahteva popolnega poznanja otroške individualnosti po vzgojitelju, da more doseči stavljene si cilje. Konstanten vpliv vzgoiitelja na učenca je pogoj napredku. Pri pouku uporablja po sistematično urejenem načrtu one metode, ki mu vsled izkustev donašajo najboljše uspehe. Ali je možno, da se more pogosto menjajoče se učiteljstvo omenjenih principov dobre vzgoje in uspešnega pouka posluževati? Rečem ne, in še enkrat ne. Neprecenljive važnosti je dalje tudi, da spozna učenec svojega učitelja, da spozna v njem vse one vrline, ki vnamejo v nežnem srcu ljubezen do svojega vzgojitelja. Zaupanje in medsebojna ljubezen je ona tajna sila otroške duše, ki ga pri veže na svojega vzgojitelja s tako močjo in s tolikim uti-som v duši, da ne pozabi do smrti svojega učitelja. Ta ljubezen vse odpušča in zapusti le sled hvaležnosti in udanosti. — Šolske uprave dolžnost je skrbeti, da se učiteljsvo kar možno stabilizira. V posameznih zavodih pa naj spremlja isti učitelj(-ica) svoje učence od najnižjega do najvišjega razreda. — Gojite in pospešujte mladinsko ljubezen do učiteljstva! Najtežja pregreha, ki se očita danes šoli je ona na didaktičnem polju. Po zrušitvi stare Avstrije je odpadla po večiui naših šol nemščina, ki je zavzemala 3 do 5 tedenskih ur. Te ure je dobil miaterni jezik srbohrvaščina in realne. Naravno bi bilo pričakovati zdatnega napredovanja na didaktičnem polju, toda ni ga v isti meri, kakor bi bilo želeti. Kaj je temu vzrok? Velik del tiči v spredaj rečenih ovirah, še večji vzrok nezadostnega napredovanja moramo iskati v sedanjih učnih načrtih, ki so potrebni temeljite revizije, zlasti glede jezika in realij. Da je bil jezik za časa Avstrije zapostavljen, je samo obsebi umljivo; danes pa, ko smo prosti varuštva tlačanov, mora prodreti spoznanje tudi v nas, da je jezikovni po- ! uk materinščine na osnovnih šolah baza vsega našega umstvenega delovanja, vzgoje srca in duševnega poleta. — Nekaj hib pa tiči tudi v učiteljstvu samem: Vojna in povojna doba z vsemi svojimi posledicami je oslabila v mnogih slučajih tudi rned učiteljstvom ono tankovestnost in zavest v izpolnjevanju svojih dolžno^ sti. Ne rečem, da se ne dela, da ni pridnosti, toda resnica je, da se je v mnogih slučajih pojavila neka lahkota, ki ne dopušča pri delu one intenzivne poglobitve, ki jo zahteva ravno delo vzgoje in pouka. Tudi tukaj hočem biti objektiven in krivice nikomur! Vse razdirajoča in uničujoča vojna furija ni šla brez posledic tudi mimo učiteljstva. Vojni napori in vse grozote vojne so mogočno vplivale na voljo in energijo, na idealni nazor učiteljstva. Borba za eksistenco, slabo gmotno stanje, skrbi in težave so zapustile onim v zaledju mnogo odprtih ran, ki jih bo le čas zacelil. Ali naj učiteljstvo, v takem položaju doseza iste uspehe, kakor pred vojno?! Na dlani leži, da ni mogoče in treba bo časa. blagohotnega po- trpljenja. Razveseljivo dejstvo je to, da se v tej smeri že vse zboljšuje in ni več daleč čas, ko bo stalo učiteljstvo izmed vseh slojev popolnoma sveže v prvin vrstah v boju za kulturni pokret našega naroda. »Kdor ne napreduje, nazaduje« — velja za vse učiteljstvo, posebno pa za mlajše in zlasti one iz kurzov hrtrega sa-movara. Mlad učitelj brez dobrega tec- ! retičnega znanja in idealnega poleta ni dovzeten za razširjenje svoje strokovne ; vede, — pogreza se v materialistična naziranja, izgubi idealna stremljenja in postane sčasoma prej škodljiv, kakor koristen član v vrstah prosvetnih delavcev. Prav velika ovira v našem poklicu so zlasti oni vzgojitelji, ki so postali v sili prve potrebe brez pedagoških študij pomožni učitelji. Težko jim je vzeti kruh, toda treba bo vsekakor nekaj storiti, da se izčistijo naše vrste v korist vzgoji, ter ugledu učiteljskega stanu. Veliko grehov predvojne dobe se vlači še danes oo didaktiškem polju. Suženjstvo in tlačanstvo predvojne dobe tiči še mnogim v mozgu in kosteh; strah pred oblastjo, ozkosrčnost, okostenelost metod, didaktika brez poleta povzroča mnogo ovir in napak. Opozarjam tu le na slavne formalne stopnje in formulirane stavke. — Formalne stopnje so znanstveni odstavek logike — neobhodna potreba je, da jih učitelj pozna, nikoli pa ne smejo biti učitelju trapilo na didaktiškem polju. Formulirani stavki v absurdnem izvajanju postanejo smešni didaktičen iz-rodek, ki je oče otopelosti mišljenja. Formulirani stavki, kakor so se zahtevali, so dovedli pouk do šablone in so degradirali deco na stališče opic. — In vendar imajo formulirani stavki v jezikovnem oziru velik pomen, od njih je zavisen pravilen govor lepo izraženje, poglobitev misli. Bistvo formalnih stopinj bodi učitelju vzor logičnega postopka na didaktiškem polju — formulirani stavki le primera, kako navajaj mladino izraževati misli. Oboje pa naj služi učitelju pri pouku za poglobitev otroškega mišljenja. Zdi se mi, da je na didaktiškem polju velika ovira tudi to, da se učiteljstvo premalo briga za poglobitev učne snovi ter za temeljito razmišljevanje, ki je podlaga trajni osvojitvi učne snovi in splošnemu napredku. Ne rečem, da se učiteljstvo ne , potrudi, mnogo morebiti celo po nepo- j trebnem preveč, toda ponajvečkrat se | ne seže v globo.kost; tako delo je du- ; ševno pleskanje, navidez lepo, dobro, a po vsebini in globočini — bog se usmili. — Mnogo jih je, ki delajo po učni morali in izkušnjah predvojne dobe — ne za mladino, ne za življenje, temveč za nadzornika. Nadzornik, ime, ob katerim je mnogim zadrgetalo po mozgu — ne sme biti več učiteljstvu strašilo, kakor v predvojni dobi. Imamo nadzornike, ki niso valpeti tiranov, to so jugoslovanski nadzorniki, katerim mora biti skrb za dobro šolstvo in dobrobit učiteljsva »suprema lex«. Ne slepimo več drug drugega, resnici je reba pogledati v obraz. Proč s tistimi paradnimi izdelki, proč z vso šaro, ki bi utegnila olepšati in v boljši luči pokazati to, kar smo dosegli s pridnim in vestnim delom! V spoznanju ; resničnega položaja na didaktiškem polju bomo mogli najti boljša pota in metode za pouk. — In slednjič, ko govorim o novi taktiki in novih metodah, pripomnim takoj, da nikakor ne mislim v tem primeru na ono eksperimentalno didaktiko. ki se je odlikovala v stari Avstriji po svoji opičji glorioli. Danes dobro — jutri zavrženo. Mnogo se je reformiralo, mnogo preizkušalo in mnogo zavrglo, ker se je brez premisleka uvedlo. V 30 letih mojega službovanja sem doživel brezštevila poizkusov, od katerih je le majhen procent obveljal. Tudi to je ovira v napredovanju. Uvedbe novih metod in novih potov morajo bazirati na trdni podlagi — le tedaj bodo blagodejen pospešek na polju didaktike. (Dalje prihodnjič.) Iz Jugoslavije. — Državni izpit na konservatoriju v Liubliani so napravili sledeči tovariši(ce): Emil Adamič in Ado Grobming. oba z odliko, nadalje Ervina Ropasova. Frida Spetzlerjeva in Minka Zacherlova. Vrlim našim tovarišem in tovarišicam iskreno čestitamo! — Imenovanje. V zadnii seji viš. šol. sveta sta bila imenovana tudi Julij Sev-nik, učiteli v Dramljah in učitdljica Adela Zeleznikova oba na Vranskem- — Tovariši (ce) — maturanti (nje) ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1902 se opozarjajo na poziv v Učit. tovarišu z dne 22. iunjija t. 1. glede sestanka o priliki prazno-vania naše dvajsetletnice-. -Prosim, da izreče vsak, kdor izmed tovarišev-sošolcev tega.še ni storil, svode mnenje z ozirom na krai čas in udeležbo: kajti določeni dan t. j. 11. avgust ie pred durmi. Prijave in predlogi naj se vpošliejo na tov. Grum-a Ljubljana — Za'lokarjeva ul. 13. Na svidenje! Zdravo! — Štipendije za učiteljice. »Jugoslavija« poroča: Začetkom prihodnjega šolskega 'leta pošli p ministrstvo za prosveto 16 učiteljic na Cehoslovaško. ki naj tam nadaljujejo svoie nauke. Pravico do natečaja za to nadaljevanje studii imajo vse stalne učiteljice, ki so položile praktični izpit in ki ne službujejo več kot deset let. Prijaviti se morajo najkasneje do 15. avgusta. — Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8.—17. septembra.) Dovoz razstavnih predmetov. V svrho pravočasne opreme razstavnih prostorov ie nujno potrebno, da se dostavijo razstavni predmeti (izvzemš/i vrtnarstvo) najkasneje do 3. septembra na razstavni prostor. Posebei pa še opozarjamo vse razstavljence. da pozneje došli predmeti ne pridejo več v poštev za ocenitev nagrad in diplom. Zato prosimo vse obrtnike v tem pogedu posebne točnost'. Za prenočevanje t u j c e v bo skrbel stanovanjski odsek rastavnega odbora, ki ie te dni začel poslovati. V vseh stanovanjskih zadevah se ie obračati izključno na ta odsek, da se na ta način prepreči odiranje tuicev in ohrani mesto na dobrem glasu-Pri naročilih je natančno navesti dobo. za katero se želi stanovanje, ter število sob oziroma postelj. Za časa razstave bo vršil stanovanjski odsek permanentno službo na kolodvoru in v svoji pisarni Aleksandrova cesta £2- Delo na razstavnem prostoru se ie te dni pričelo in lepo napreduje. Pričela se je zgradba paviljonov za vrtnarski oddelek in za vinsko razstavo. Ograja v Prešernovi in Razlagovi ullici z velikimi reklamnimi ploščami bo te dni izgotovljena. Vsa pojasnila glede razstave daje pisarna razstavnega odbora na Aleksandrovi cesti št. 22. kamor se ie obračati bodisi pismeno ali ustmeno. Vestnik meščanskih šol. —c Kongres učiteljstva meščanskih šol v Zagrebu. V dneh 5., 6. in 7. julija t. 1. so se zbrali naši tovariši iz vseh pokrajin države, da bi se spoznali, utrdili medsebojne vezi in prvikrat združeno manifestirali za svoje pravice in za razvoj meščanske šole. Vsa zborovanja so potekla v slogi, mirno in samozavestno. Na predzborovanju dne 5. julija je bil določen dnevni red za glavno zborovanje, ki se je pričelo dne 6. julija točno ob 9. uri. Udeležba je bila nepričakovano velika, celotno do 250 delegatov in dele-gatinj. med njimi 50 iz Slovenije. Kongres je otvoril najstarejši društveni predsednik Mita D o r d e v i č iz Novega Sada, ki je po iskrenem pozdravu predlagal izvolitev Josipa Kovačeviča predsednikom kongresa. Nato se je razvijalo delo po načrtu, ki je bil določen v predzborovanju. Mita D o r d e v i č je razpravljal o potrebi čim ožje organizacije. Zborovalci so sprejeli njegove resolucije o ustanovitvi in organizaciji »Sa-veza« vseh društev soglasno, zakaj edini nasprotnik, ki je hotel govoriti v imenu vseh pokrajin, pa ni imel od nikoder pooblastila, je pobegnil s svojim drugom ob navdušenem ploskanju ostalih složnih tovarišev in tovarišic. Prav je pripomnil predsednik, da taka manjšina ni manjšina ampak — ničla. Na drugi točki dnevnega reda je bila razprava o resolucijah, ki zahtevajo takojšnje sprejetje zakona o meščanskih šolah, ureditev našega položaja in ureditev raznih perečih vprašanj, ki se tičejo meščanske šole, nje učiteljev in učencev. S požrtvovalno pridnostjo je zbral poročevalec Kovačevič ogromno gradivo in ustvaril niz resolucij, ki so jih sprejeli zborovalci vse do poslednje. Nato jesle-la razprava o načrtu zakona za meščanske šole in o enotnem učnem načrtu za vso državo. Poročevalec Aleksander Nadjuvinski je predlagal resolucijo, da naj se za vso državo uvede učni načrt, ki bo omogočal posameznim pokrajinam prosto gibanje in razmah po lastnih potrebah. Tudi v tem vprašanju so bila mnenja zborovalcev enotna. Ker je v tem potekel čas in je bilo treba glavno delo kongresa opraviti v zaokroženem, nepretrganem zborovanju, je zadnji poročevalec Drag. Humek znatno-okrajšal svoj referat o listu, ki bi služil interesom meščanske šole in nje učiteljstva. Očrtal je gospodarsko stran lista in navedel pogoje za njega ustanovitev in obstoj. Zborovalci, ki so izvečine vztrajali pri zborovanju vse do konca, so eno-dušno pozdravili izdajo skupnega glasila. Na predlog predsednika je bil sestavljen odbor, ki bo ukrenil vse potrebno za izdajo lista. V tem odboru je med drugim tudi profesor pedagog, vis. šole v Zagrebu dr. Jure T u r i č, ki je bil vse do konca na našem zboru. Tako je potekel kongres ob živem zanimanju in sodelovanju navzočih. Debate so bile sicer tuintam ostre a vseskozi dostojne. Parlamentarni značaj zborovanja je ostal vse do konca neizpremenjen. Kdor pozna kongrese in zborovanja v Zagrebu in sploh doli na jugu, ta ve, kolike vrednosti je to za našo stvar. Popoldne in še pozno v noč so imeli opravila zapisnikarji. Ostali zborovalci so se v posameznih skupinah razšli po Zagrebu, da si ogledajo njega znamenitosti, ki jih ni malo. Meni je ostala v živem spominu deška meščanska šola v Kaptolu, ne radi razstave risb — v tem pogledu smo nekoliko dalje — ampak radi krasne šolske delavnice in razstave deških ročnih del. Do 8. ure zvečer smo se sešli na vrtu Kola, kjer so nas zagrebški tovariši ljubeznivo pogostili. Drugega dne, v petek 7, julija so nekateri tovariši nadaljevali ogledovanje Zagreba, v učiteljišču je pa vse do 2. ure pop. zboroval glavni odbor Saveza in odsek za izdajo stanovskega lista. Večina zborovalcev se je popoldne razšla. Dvajsetorica tovarišev in tovarišic iz Vojvodine pa je krenila v Slovenijo, kjer so si ogledali prihodnjega dne Ljubljano, predvsem Učit. tiskarno, muzej, Tivoli, razgled z Grada in še marsikaj. Naše društvo je pripravilo ljubeznivim tovarišem in tovarišicam skupen obed. Ob tej priliki jih je v toplih besedah pozdravil tovariš Luka Jelene, odgovoril mu je pa naš »očka« Mita D o r d e v i č. Popoldne so se odpeljali vojvodinski tovariši na Jesenice. Njih navdušenje za našo »lepo Slovenijo«, vzorno obdelana polja in sinje gore je bilo nepopisno. Na Jesenicah je bilo še toliko časa, da smo ogledali krasno razstavo v tamošnji meščanski šoli, nato nas je tovariš M a g e r 1 razvrstil po stanovanjih. Pri večerji smo si še povedali mnogo lepega in tudi zapeli smo po stari jugoslovanski navadi. Drugo jutro pa skozi Vintgar na Bled! Ej, lep je bil ta dan za nas vse, le žal, da je bil le zadnji. Že na Bledu smo se deloma razšli. Zadnje slovo od kongresa in od Vojvodincev je bilo pozno ponoči v Ljubljani, kjer sem moral »očki« Miti trdno obljubiti, da pridejo slovenski tovariši in tovarišice ob priliki kongresa v Vojvodino, kjer sicer ni naših planin, so pa prav taka srca jugoslovanska. Pripravimo se, zakaj časa imamo dovolj. Prihodnji kogres je v Ljubljani, potem pa mogoče v Novem Sadu. Vestnik učit. ženskih roč. del. in gospodinjstva. »ŽENSKA ROČNA DELA IN UČITE-LJICE«. (Piše: R. S.) (Dalje.) V ljudski, meščanski šoli, ter na učiteljišču smo se učile učenke mnogo raznovrstnih vezenin. Pričele smo v 3. š. I. z vezenjem v križcih. Temu je sledilo Hardang in Holbein-vezenje, filet, gobelin, tapeserija. Belo vezenje se ie zelo natančno gojilo in seznanili so nas s premnogimi metodami tega dela v platnu, batistu. Izdelovale smo čipke na tulu, oointe-lace čipke, beneške vezenine itd. Tudi šarenovezenja na suknu, svili, usnju in baržunu, relief in gjadko z vsemi mogočimi ubodi in okraski smo se lotile. Pri ziatovezenju smo imele priliko učiti se vseh štirih tehnik tega vezenja. Nazadnje sem izdelala malo sliko v agopituri no nekem pastelu. Dosti dela. in vendar nam ie bilo veselje poleg študiranja. Domačega dela, vezenja mojega naroda, tega pa ni nihče nikdar omenil. Da uči osnovna šola po deželi te razne metode in tehnike vezenja ie nemogoče, a da seznani učenke z metodo, ubodi in tehniko domačega narodnega vezenja, ie njena dolžnost. Tuici so spoznali lepo našo domačo industrijo krasoto motivov na narodnih nošah in umetniških izdelkih. Knjiga: Laj. Ornamente siidslavischer Haus- und Kunstindustrie, izdana v Zagrebu 1878— 83 v 20 zvezkih je vzbudila zanimanje W občudovanje v inozemstvu- ■ A na naših osnovnih šolah po deželi se je začelo le v najnovejši dobi tu Pa' tam izdelovati kako vezenje v narodnem slogu in duhu. Vendar začetek je storjen in to je važno. Z zbiranjem narodnih motivov nas podpira lepa Sič-ova knjiga. Z izdelovanjem narodnih vezenin se pečajo obrtne šole. zasebne šole ž. r. d., ter zadruge. Ko se bo v tem delu združi o ž.enstvo cele države, bomo šele spoznali, koliko lepega, koliko umetnosti živi v našem narodu. Vendar mora osnovna šola precizirati delo katero ii nalaga narodna umetnos - Mi dovolj, ako rečemo: izdelaLse je predpasnik, okrašen z vezenino v narodnem slogu. Treba bo skrbno proučiti katere in kake so tehnike raznih vezenin naše obširne domovne. ter metodično vsporediti to znanie naslanjale se na izdelovanje lahkih, potem vedno težjih uzorcev. Ta uk bi se pridružil drugim panogam r. d. in obsegal razne stopnje osnovne šole ter ko-nečno uvedel učenke do spretnosti izdelovati pa tudi razumevati domače vezenine. (Dalje prihodnjič.) Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. — Na hrastniški šol'i se je Izvršil sklep šolskega leta z razstavo ženskih ročnih del. s telovadbo vseh 7 deških razredov ter s predavanjem g. Bajžlja: »O telesni vzgoji otrok do 17. leta«. Predavanja se je udeležilo toliko odraslih poslušalcev, da je bil razred skoro premajhen in tudi razstava je bila ves dan dobro obiskana ter je prinesla gdč. Laznikovi, učiteljici ž. r. d. obilo priznanja. Telovadba pod vodstvom obeh telov. učiteljev Orožnika in Hofbauerja ie številnemu občinstvu ugajala, bodisi igra prvencev Io-večih »miško«, izvabljajoča salve smeha, kakor lepi nastopi ostalih razredov v prostih vajah do 7. razreda, ki je izvajal svoje proste vaje pevajoč našo vedno lepo v srce segaiočo himno »Naprej«, pri čemur je bilo marsikatero oko solzno. Postavili so se ta dan naši navihani hrastniški šolarji! —po Mladinsko akademijo so prire-rile mariborske ljudske in meščanske šole dne 19. junija v mestnem gledališču. Namen prireditve je bil, vzbujati v najširjih krogih zanimanje za otroško bolnico: pri tem pa je tudi prišlo umetniško stremljenje na svoj izdaten račun. Vzpored je vseboval žive slike, dramatične, telovadne in rajalne nastope s petjem in godbo ter posamezne pevske točke poedinih šol. Misel, združiti pevske razrede v celoskupni nastop, je bila izredno srečna, kajti, podala se je nekaka celotna slika delovanja na polju pevskega pouka. In to je treba posebej podčrtati. V spored je prišla na ta način prijetna menjava in raznovrstnost, ki bi inače bila nemogoča in ki često povzročuje, da postanejo šolske prireditve enolične in brezbarvne. Pevskih točk je bilo okoli 25 in so obsegale eno-, dvo- in troglasne narodne in umetne pesmi, koračnice i. dr., in to s spremljevanjem in brez spremljave. Zastopane so bile tudi hrvatske in srbske pesmi. Želeti pa bi bilo. da bi pri orihodnji stični prireditvi bile zastopane E. Adamičeve otroške pesmi (s spremljevanjem klavirja), ki so za take priložnosti kakor nalašč ustvarjene. Pooevalo se ie vseskozi živahno in z vidnim veseljem; zbori so bili vestno in natančno naštudirani. Vsak pevovodja oz. pevovodkinia se ie potrudil, podajati kar naiboiše. To se je tudi posrečilo in ie bilo celokupni stvari v prid. Nekateri zbori so oooevali nad vse pričakovanje lepo in to glede vsebinske deklamacije in dinamskih ter ritmiških gradacij. Vsa čast tem neimenovanim! Podlaga takim uspehom je pač sistematno delo in ne hipno, mehansko vtepani^. ki je stvari navadno le v kvar in uniči že poprej potrebno veselje. Posebno priznanje zasluži režija, kaiti funkcijonirala ie brezhibno, kar pač nekai pomeni pri nastopu 11 šol. ki so v svojih poedinih zborih štele 25—90 pevcev. (Celokupno okoli 700 pevcev in oevk.) Velikopotezna ideia se ie izvedla z _ združenimi močmi nad vse častno in tvarja velik napredek napram predvojnemu — Mariboru. In to nas veseli, oso-bito, ker poznamo tukajšnie šolske razmere izza daljše dobe. Pojav ie pa tudi v našem. splošnem muzikaihem življenju vreden, da se podčrta. Tvarja nekako podlago za razmah in razvoi narodne Pevske kulture. Pri tem še pridobi umetniška odgoia naroda in nravstveni prerod celega iavnega življenja se posredno Pospešuje. Tukaj je torej delo in ,ne prazna fraza! Obis|c ie bil nad vse časten in doslej brez primere; prireditev se ponavlja. Omogočeno Pa je bilo to obsežno Podjetje.,gotovo drugod nima sličnega Primera, na ta način, da so se v Mariboru za to pripravjali- sistematno pred-Pogoji. Žalibog se ni poročalo svoječasno nikjer o prireditvi II. dekliške meščanske šole (o Božiču 1. 1920) v gledališču ter o •zvaianiu. obširneje spevoigre, s spremljevanjem orkestra, zastfa^ II.;deške šole, (1. 1920) v kkizlnski dvorani-; H koncu naj še omenim kot posebnost. celokupni nastop mariborske šolske . mladine o priliki slavnosti kraljeve poroke (8. junija) v ljudskem vrtu. Nastopilo ie nakrat okoli 1800 otrok, ki so peli: Bože pravde. Lepo našo domovino in Otoh. bleski. Zaradi prostih šolskih dni se ni mogla izvesti prvotna namera, nastopa celokupne šolske mladine, vštevši srednješolske, kar bi bilo dalo okoli 3000 glasov broječi zbor. Nastopi pevskih mas pač vplivajo ravno tako. kakor nastopi telovadnih mas. to so poznali že stari Grki in velike pevske organizacije gojijo to tudi danes. — M. Druzovič. —po Moravče. Tukajšnje učiteljstvo je priredilo tudi v zadnjem šolskem letu 2 predstavi: 1. Mladi Jugosloven, dekla-macija; 2. Zapuščena sirota, prizor s petjem; 3. Vida Jerajeva: Tri Punčke, deklamacija; 4. Jagode, enodejanka; 5. Materim blagoslov, trodejanka s petjem in rajanjem dne 8.-9. aprila z najboljšim uspehom. Tovarišicama Tomčevi in Gradišarjevi vsa čast! — Drugo 25. junija za ljudstvo in 28. junija za šolarje iz Aloravč, Vrhpolja, Ribč in Peč 1. Po-klonitev spominu kralja Petra I. Osvoboditelja. 2. Ivan Štukelj: Vidov dan, deklamacija. 3. Kralj Matjaž, igrokaz s petjem in rajanjem. Strinjam se z dob-skim poročilom o igri »kralj Matjaž«, a prepričal sem se, da nudi delce take domoljubne prizore, ki zahteva celega in požrtvovalnega Jugoslovena. Pri tej predstavi je sodelovalo skoraj vse učiteljstvo, kateremu tudi zato dostojno hvalo! Naj še pristavim, da me za sedaj najbolj zanimajo in razvesele poročila o našem narodnem prosvetnem delu. Tu je vse dobro obetajoča in bujno cvetoča pomlad naše mlade države! — T. J. —po Iz Boštanja ob Savi. Da tudi pri nas ne spimo, to hočemo dokazati z nastopnimi vrsticami. Naša šolska mladina je vprizorila v_ proslavo Vidovega dne 29. junija t. 1. 2 igri: »Ptičji kralj« in »Jagode«. Pred prvo igro in po igri so otroci tudi nekoliko zapeli v občo zado-voljnost navzočega občinstva, ki je napolnilo sokolsko telovadnico do zadnjega kotička. Ravnotako so ugajale prisotnim deklamacije. Najbolj so pa bili ljudje zadovoljni z obema igrama. Z uspehom smo tako v moralnem kakor v gmotnem oziru lahko povsem zadovoljni. Čisti dobiček — nad 1000 K — se porabi za nakup knjig za šolarsko knjižnico. — Da je predstava tako izborno uspela, gre zasluga predvsem nad vse marljivi gospodični učiteljici Anki Celnarjevi, ki porabi tudi del počitnic v izobrazbo mladine in naroda. — Sokolskemu društvu v Boštanju prisrčna hvala za prepustitev gledališkega odra za šolske prireditve! —p V Št. Petru pri Novem mestu smo se letos na tukajšnji šoli prav pridno gibali. V izvenšolskem času smo prirejali protialkoholne sestanke oz. zbore, pri katerih ie predavalo učiteljstvo o zlih posledicah alkohola, o abstinenci in slično. Pri vsakem sestanku so nastopali tudi učenci in učenke z deklamacijami ter prozaičnimi sestavki iste vsebine. Uspeh je bil naravnost siiaien. V teh krajih, kjer smo ob vznožju vinskih goric — Trške gore, Grčevia. smo imel 160 »Mladih junakov«. 1. junija smo se peljali s šolsko mladino na okrašenih vozovih v Prečno na izlet. Tam nas ie oovedel požrtvovalni tov. nadučitelj Zupančič k razvalini »Luknje«, elektrarni: ogledali smo si znameniti, jez. apnenico in izdelovanje lončenine. kar so otroci z velikim zanimaniem opazovali. Nazadnje smo si ogledali še novo župno cerkev s krasnimi umetninami, ki ie gotovo do danes najlepša cerkev na Dolenjskem. Šolsko leto smo zaključili s šolsko razstavo in predstavo. Razstava je nudila pestro sliko: ženska ročna dela. izmed katerih so naiboli zanimale vezenine na domače platno: deška ročna dela: razno orodie v miniaturi, koški, košare pehari, ročne stope, krtače, metle itd. Stene pa so bile okrašene z nad 300 risbami. Razstavo so si ogledali razun staršev tudi inteligenca. iz naših gradov in iz okoliških krajev. Vsi so bili presenečeni nad umotvori naše kmečke mladine. Starši so se ginljivo zahvaljevali učiteljstvu za trud. ki ga ie imelo z njihovo deco. 29. junija popoldne pa so stopili naši učenci na šolski oder. Množici ie zelo ugajal »Ciciban« naših najmlajših. Ant. Medvedova »Ali vino, ali vodo« nastop mladih vojakov ter igrici »Darežljivi otroci« in-»Lažnjiva Milena«. Učiteljstvu natei šoli je čestitati, da je umelo z neumornim in vztrajnim delom pridobiti si ljudstvo za šolo. —p Šolsko vodstvo v DobKčah pri Črnomlju ie priredilo 29. junija razstavo risarskih del, rokotvornega pouka in ženskih ročnih del. Kombinacija raznih rast-: lin ie bila skrbno izpeljana. Tudi drugi ornamenti so bili snažni. Deklice so uporabile ornamente na prtih, brisačah itd. Platno ie bilo domače, belokranjsko. Na mizi in omari so bili razpostavljeni lično izrezani, leseni predmeti. Največ ie bilo takih, ki iih vidijo doma. Razstave so kakor v mestih, potrebne tudi na deželi. Starši vidijo dela učenca, jih primerjajo z drugimi, kritikujejo in ocenjujejo. Čut za lepoto imajo tudi deželam. akoprav ne tako razvitega. Pri razstavah ima tudi učiteljstvo svoje zadoščenje za trud. —p Razstava na meščanski šoli v Ribnici., Ribniška meščanska šola je priredila koncem tretjega leta svojega obstoja razstavo risb in ženskih ročnih del, ki je pokazala, da ima ta zavod vkljub dosedai skrajno neugodnim razmeram zelo mnogo življenske sile v sebi. V dneh 28. 29. junija in 2. julija so vrvele množice ljudi vseh slojev po stopnicah deške osnovne šole v I. nadstropje kjer je nastanjena začasno ta šola in vstopale v sobo III. razreda, kjer so bile razstavljene po stenah risbe, urejene pO razredih in skupinah, kažoč občinstvu napredek učencev in učenk v risanju po naravi ornamentiko. oerspektivično in projekcijsko (geometrično) risanje. Na mizah sredi sobe so bila ženska ročna dela — ob prednji steni pa je bila raztrešena »suha roba« — dar kočevskega okraja Nj. Veličanstvu. Prilika ie bila — pokazati ljudstvu, kaj premore njih domača obrt —, ako io vodi vešča roka in pa zbuditi zanimanje za mnogokrat omalovaževane izdelke, ki bodo v svoii okusni sestavi krasili dom našega ljubljeneea vladarja. Ali nai hvalim ali nai navajam posameznosti? Nikakor ni to potrebno! Kdor ie videl risbe, ta si lahko ustvari vsaj malo sliko o trudu in delu g. strokov, učitelja Trošta o marljivosti g. Fricove, ki ie v enem letu dosesrla oresenetljive uspehe s svojim vztrajnim delom. Tik deške osnovne šole se nabira gradbeni materiial, gase apno. v najkrajšem času bo postavljen temeli novi ponosni zgradbi. Razstava ie zaključujoč dobo bojev in težkoč posvetila trud faktorjev. ki so omogočili, da dobi šola lastno streho. Vsa čast trgu in vrli posojilnici mecenom pa vroča hvala! Razstavo so obiskali gg. okrajni glavar. g. ravnatelj kočevske gimnazije, okraj. šol. nadzornika Novak J. in Hočevar M„ profesorji in učiteljstvo iz Kočevja in okoliških ter trških šol. Prišli so odlični zastopniki obrti in trgovine okraja, prijatelji in dobrotniki. Književnost in umetnost. —k Izveštaj više (gradjanske) i više obospolne te opetovne pučke škole v Kutini. Koncem škol. god. 1921—1922. Uredil Franio Piha. upravitelj viš. puč. škole. Sadržaj: Značaj orosviete i višja pučka škola: Dan mučenika Zrinskog i Frankopana: Stanje škole: Naučna osnova za viš. puč. školu real. smjera: Pismene zadače e 1921./22.; Uzgoi i disciplina; Sjednice nastav. zb.: Tečaj za nepismene (analfabete): Produkcija školske nrladeži u javnosti:. Imenik: Važnije na-redbe i dopisi škol. vlasti: Prazniti; Ti •se bojiš; Školski ljetopis itd. itd. —k Navaden človek. Spisal Brani- i slav Nušič. Prevel Fr. Govekar. Izdala Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Naši pokrajinski odri so dobili zopet lepo domačo igro, ki jo bodo povsod z uspehom uprizarjali. »Navaden človek« se je igral v Ljubljani v dramskem gledališču in v »Ljudskem domu« z popolnim uspehom. Dejanje se godi blizu Bel-grada ob času političnega preganjanja in Branislav Nušič je znal s svojim humorjem podati v treh slikah priproste tipe vsakdanjega življenja, ki vzbujajo med gledalci mnogo smeha. Igra je prav lahko uprizorljiva, ker je ves čas isto prizorišče (vinograd pred hišo) in nastopa le malo oseb, za katere bo povsod mogoče najti primernih igralcev. Naša gospodarska organizacija. —g Zanimiv in poučen pregled oda- rovih za Neratov temeljni kamen »Učit. domu« v M a r i b o ru se ie podal na občnem zboru 16. 7. 1922. Do takrat se ie odzvalo od kakih 350 šol mariborske oblasti pozivu in vposlalo prispevke 87 šol v skupnem znesku 3000 Din. Ako se odzovejo še ostaile % v tem razmerju. bode znašala ta zbirka okroglo, 50.000 K, kar bi delalo čast spominu velikega pokojnika in zavednosti učiteljstva. kateremu bode donašala naprava veiliko korist. Do sedaj se ie odzvalo največ šol v okraju Št. Lenart. Maribor mesto in Maribor okollica- So. oa še žal nekatep okraii iz katerih ni dospel do takrat še noben prispevek n. pr. Brežice. Gornji grad. Gornja Radgona, Konjice in Sevnica Od celjskega okraja z mestom vred se ie odzvala samo 1 šola. Ta pregled ne potrebuje komentarja in dovolj jasno govori. Ker upamo, da se s 1. avgustom odzovejo še zaostale šole, zato počakamo s priobčevaniem darov še 14 dni. Če je kaka šola zsrubila pdložnico. naj se zglasi po dopisnici. Rezervni sklad. Prostovoljni orga-mizačni davek — 1922. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) 12. izkaz. 25 Din: Učiteljstvo. dekliške šole — Slov. Bistrica. 25 Din: Ivan Michler — Vrhnika. 20 Din: Šolsko vodstvo — Št. Janž, Dolenjsko. 20 Din: Marica in Ludvik Koželj — Št. Peter pri Novem mestu. 20 Din: Rudolf Šimon — Ojstrica pri Dravogradu. 15 Din: Fran Zopf, nadučitelj v p. — Celje. Blagi tovariš ie poslal svoj obolus malo pred svo-io smrtjo v preoričanju. da le v združenju in organizaciji lahko kaj dosežemo. Počivai v miru. blaga in zlata duša! Lahka Ti bodi svobodna zemlja slovenska! 10 Din: Marija Zopfova. učiteljica v p. in soproga pokojnega tov. Frana Zopfa - Celje. Naše sožalje! 10 Din: Ludo-vik Pirkovič — Škocijan pri Mokronogu. 10 Din: Jadvlga Malovrhova — Ježica. 10 Din; Gjuro Ivan Lesica — Ljubljana. 10 Din: Anton Porekar — Hum p. Ormož ob Dravi. — Današnji izkaz 175 Din. Prej izkazanih 7737 Din. Skupaj 7912 D'n. — Ivan Petrič. Ljubljana, VIL, Gasilska cesta 172. Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!" Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. — Članom radovljiškega okrajnega učit. društva. Naše društvo mora izvoliti po enega delegata za pokrajinsko in' glavno skupščino. Ker zborovania ni mogoče sklicati, ie društveni odbor sklenil predlagati za delegata pri ookraiinski skupščini na Bledu tov-co. Katarino Drol, namestnica tov-ca. L. Baebler; pri glavni skupščini v Sarajevu pa tov- Drago Hude, namestnik tov. Egidij Schiffrer. Društvenega predsednika namestnik za Sarajevo ie tov. Leopold Baebler. Člani, ki so drugačnih misli, naj pošljejo eventualne predloge društvenemu odboru. — Odbor. + LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 5. avgusta t. 1. ob y210. uri v Temenici pri Št. Vidu ob dolenjski progi v prostorih g. Fajdige s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo predsednika: 2. poročilo tajnika: 3. poročilo blagajnika: 4. volitev delegatov za pokrajinsko skupščino na Bledu in glavno skupščino v Sarajevu; 5. prosti predlogi in nasveti; 6. slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi pozivlje — odbor. + POROČILO O ZBOROVANJU PTUJ- UČIT. DRUŠTVA, KI JE OBJAVLJENO v št. 29. moramo popraviti oziroma dopolniti. — O prirodopisnem pouku v osnovni šoli _ ie predaval tov-Ivanišič. nadučitelj iz Št. Jurja ob Ščav-nici. — Tov. predsednik se ie spomnil poroke Nj. Vel. kralia Aleksandra z rumun-sko princeso Marijo. Povdarja. da je velikega pomena ta dogodek tudi radi tega. ker bo doprinesel mnogo h konsolidaciji naše države. Navzoči, zakličejo trikratni »Živijo« in zapoio »Bože pravde«. V imenu .d.ruštva čestita predsednik^ neumorno delavnemu tov. nadzorniku Fleretu na odlikovanju z redom Sv. Save. Moški zbor oa ie proslavil to čestitko š pesmico »Pozdravljen«. + SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 22. VI. 1922 v šmartnem pri Slovenjgradcu ob navzočnosti 27 društvenih članov. Otvoritev: Tov. predsednik otvarja zborovanje s pozdravom na zborovalce in izraža veselje nad skoraj polnoštevilno udeležbo. Spominja se radostnega dogodka. pordke Nj. Vel. kralja Aleksandra s kraljično. Marijo. Referat: »Naše podrobno delo za šolo na podlagi raziskavanja domače grude« ie bil podan na podlagi praktičnih izkušenj na prav spreten način. Referent je dokazal. kako bodi domača gruda podlaga in izhodišče vsemu pouku. Le takšen pouk prinaša življenje v šolske sobe, ker navaja učence k duševni samopridobiitnosti. Za dobro premišljeni referat se predsednik predavatelju iskreno zahvali. Poročilo o seji širjega sosveta UJU poda tovariš predsednik. Pri posameznih točkah se razvile živahna debata. Zbo-rovalci se striniaio v vseh točkah, so tudi za oovišanie članarine s pripombo, na.i bodo zato članki v »Popotniku« bolj praktične vsebine »iz šole za šolo«. Volitev. Kot delegatka za pokr. skupščino na Bledu ie bila izvoljena tov. Vau-potova, za namestnico tov. Šmidova. — Na svidenje dne 19. julija v Dravogradu! + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ je zborovalo dne 22. junija t. l.Nori Sv. Miklavžu ob prav po-voljni udeležbi. Zastopani nista bili le dve šoli. Iz Medžimurja ie prišel na zborovanje tov. Latkovič. nadueitelj v Štrigovii, navdušeno pozdravljen od naše strani. Vdanostna čestitka kralju in kraljici. Društveni predsednik tov. Josip Rajšp se spominja v vznešenih besedah poroke Ni. Vel. kralja Aleksandra I. in N. V. kraljice Marije: društvo ie poslalo vdanostno voščilo dne 8. junija potom okrajnega glavarstva. Predavanje. Jugoslovenska Matica in slovensko učiteljstvo: predaval tov. Jos. Rajšp ter ie na koncu svoi-e razprave izrekel želijo: Vsak učitelj in vsaka učiteljica, član Jugoislovenske Matice! Isti poročevalec ie tudi izčrpno poročal o zadnji seji širiega sosveta UJU. Delegatom za II. pokrajinsko skupščino v Ljubljani dne 2. in 3. septembra t. 1. ie izvoljen k društvenemu predsedniku še tov. Anton Kosi, namestnikom pa tov. Ljudevit Musek in tov. Angela Pore-karjeva. Prihodnje zborovanje bo 5. oktobra v Ormožu. Pevska vaja (prva) za moški zbor se ie vršila pred zborovanjem; drugo bo sklical tov. Dom. Serajnik meseca avgusta v Ormož, tretja bo o priliki prihodnjega zborovanja. Izlet. 18. maja t. 1. je napravilo društvo poučni izlet v zgodovinsko znano mesto Čakovec. Na kolodvoru sta nas pozdravila tov. Stjepan Gorupič v imenu Medžimurskega učiteljskega društva in Božo Šaranič za udruženo medžimursko učiteljstvo; odzdravil jima je naš predsednik. Najprej smo šli k Zrinjskemu gradu, kjer nam ie predaval učiteljiščni profesor dr. Mahorič o zgodovini čakovskega mesta. o zriniskem gradu in njegovih gospodarjih. Ogledali smo si nato čakovsko tiskarno in veliko barvarno, meščansko šolo, kjer nas je pozdravil ravnatelj Kraut, in si ogledal: razstavljena ženska ročna dela učiteljice gospe Dernulc. V osnovni šoli, kjer nas ie čakalo zborujoče učiteljstvo udruženega medžimurskega učiteljskega društva, nas ie iskreno pozdravil društveni predsednik tov. Stjepan Simun-čič, učitelistvo pa je zapelo pesem »Uje-dinstvo«. V preoarandiji nas ie nagovoril ravnatdj Lesiak. učiteljiščniki in uči-teljiščnice pa so zapeli v dobro izurjenem zboru učiteljsko himno in nežno medžimursko narodno pesem »Vehni. vehnl vijolica! « čas ie hitro potekel; šli smo k obedu, ki je bil pripravljen v Buzovcu. Tukaj so se nam pridružili prijazni hrvatski tovariši in tovarišice s svojim okrajnim šolskim nadzornikom Franjem Galičem. tako. da so bili vrtni prostori pri Gabercu popolnoma zasedeni. Vršili so se pozdravi in odzdravi, v katerih se ie naglašalo potrebno edipstvo Hrvatov s Slovenci in Srbi. Kotorski pristav g. Glogovec nam ie prinesel pozdrav od g. glavarja, ki radi uradne zaposlenosti ni mogel sam priti. Učitelji in učiteljice ormoškega okra-ia tega sestanka ne bomo pozabili. Bilo je lepo. Hrvatsko učiteljstvo nas ie slovesno sprejelo. šlo nam je pri celem izletu z vso ljubeznjivostjo na roko. priskrbelo nam ie pristop k že navedenim podjetjem in zavodom, priskrbelo nam izvrstnega predavate4!ra. pripravilp prijeten in potreben oddih ter nas slednjič spremilo na kolodvor in zapelo par domorodhih pesmi v slovo. Prisrčna hvala in na svidenje v Ormožu! + UČIT. DRUŠTVO KRANJSKEGA OKRAJA je zboravalo 22. juri." 1922. ob' navzočfiosti 73 članov. V otvoritvenem govoru omenja tov. preds.; da je okr. šol. svet imenoval vse kraj. šol. nadzornike, ki jih ie predlagalo učiteljstvo. Pred začetkom driev. reda opozarja tajnik članstvo, da so drušivena zborovanja naš parlament, kjer se izmenjavajo mislih izčisčajo razna mnenja in dajejo smernice delovanju posameznim učnim osebam. Obžalovanja vredno je, če se predavatelje moti z medsebojnim razgovarjatijem,' še mučnejši pa so vprašujoči pogledi nepazljivcev pri glasovanjih. Da še predavateljem ne odvzema veselja do dela, naj vsak posameznik točno sledi njihovim (izvajanjem, nasprot- no pa je želeti, da se tov. predavatelji ne boje debat, ki so včasih plodnejše od referata samega. Treba seveda le stvarnosti. Tov. Rudolf Horvat poda nato res izborilo poročilo o »alkoholizmu \':n otroku«, ki se zaključi v občem pritrjevanju s sledečo resolucijo: »Zavedajoč se poguoo-nosnega vpliva alkohola na mladino, zahtevamo. da se sklene zakon, ki naj prepove prodajanje alkohola mladini do 18. ieta. Vsakega, ki bi se pregrešil proti temu - - ter vse tiste, ki silijo otroke k pitju naj se kaznuje najstrožje. — isto bi želeli glede tobaka!« — Tov. Piškova si je izbrala za predavanje zgodovinsko, j narodopisno in zemljepisno snov Jugoslavije, ki naj v koncentrični obliki skuša pomiriti plemenske mržnje naših soroja-jakov. Iz predavanja je bilo razvideti, da tovarišica sledi toku časa in da se pouk vravnava po sodobnih potrebah. Čuditi se je le. da mora kot 151etna koroška učiteljica in begunka pojašnjevati, kje tn kako si je zbrala učno gradivo. Predavanje tov. -ravn. Lajovica je naperilo ost zveriženemu znamenju § 79. d. š. i. u. r. proti uradnim osebam, organiziranim v kteremkoli učiteljskem uoru-ženju in proti postopanju šolskih oblasti v disciplinarnih zadevah. Prva resolucija glede ukinjenja § 79. ni bila sprejeta, ker je tozadevni izpre-minjevalni predlog že v razpravi pri viš. šol. svetu, poleg tega pa projekt šolskega zakona vsebuje zahteve po šolskih odrih. Tudi drugi resoluciji učitljstvo rii moglo pritrditi, ker bi analogno takemu sklepu morali izstopiti tudi iz političnih organizacij vsi javni funkcionarji, ki so jih politične stranke dvignile na javna uradna mesta. Sadov našega dolgoletnega trpljenja ne bomo sami uničevali, tudi kot organizirana celota nikakega strahu pred uradnimi osebam: drugačnega mišljenja. Odločno pa se je učiteljstvo zavzelo za tretjo resolucijo, ki zahteva, da sc šolske oblasti ne zavzemajo za anonimne časopisne napade, še manj pa, da se na podlagi teh izdajajo striktni ukazi ali odredbe, ne da se je preje o stvari zaslišalo prizadeto šolsko oblastvo oli osebo. Ga. Janja Miklavčičeva pojasnjuje naziranie predsednika viš. šol. sveta, ki trdi. da je učiteljstvo lahko hvaležno, če se mu z uradnimi pozvedovanji poda častno zadoščenje za neopravičene napade. Na tajnikovo pojasnilo o časih izza Lampetove dobe, ko je deželni odbor podpisoval ovadbe junaških strahopetcev, zbor odločno vztraja na stališču, da si hoče sleherni učitelj pogledati oči v oči s pravimi napadalci, na edino pristojnem mestu, t. j. pred sodnijo, kjer se priče zaslišujejo pod prisego. Obžalujem obenem, da najgrše nizkotnosti v napadih učitelj-stva in šole krije s svojo akademsko častjo in poslansko imuniteto oseba, ki izhaja iz vrst srednješolskih učiteljev. Za jesensko zborovanje (v oktobru) se priglase kot referenti tov- Kramar (zgodovina Škofje Loke), tov. Brtoncep (šolski odri) in tov. Rožmanova. + UČITELJKO DRUŠTVO ZA LOGAŠKI OKRAJ je zborovalo dne 24. junija v Dolenjem Logatcu ob navzočnosti 44 članov. Otvoritev. Predsednik tov. L. Pun-čuh ie podal v kratkih besedah svoje poročilo omenjajoč, da ie odbor poslal o priliki poroke Nj. Vel. brzojavno čestitko, kar so navzoči s trikratnim »Živio« vzeli na znanje. Dalje ie poročal o akciji za Izenačenje draginiskih doklad, ki je pa do-zdaj žalibog ostala brezuspešna. Nato ie tov. tajnik na kratko poročal o dosedanjem delovanju društva in obeh krožkov. Samostojni predlogi tov. Kosina. Prvi se je tikal izenačenja draginjskin'cloklad ter se je tozadevna resolucija soglasno sprejela in ualozjlo se je tov. tajniku, naj sestavi resolucijo z utemeljevanjem, kar prečitaio naši delegati pri pokrajinski skupščini. — Drugi predlog se ie tikal iz-oremembe društvenih pravil v toliko, da se vrši glavno zborovanje društva le enkrat letno — lnespca maja a^ junija. Tudi število krožkovili sestankov nai se omeii z ozirom na naš nepovoljni gmotni iKuložaj. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Ravnotako dodatni predlog tov. predsednika, naj se člani, ki redno izosta-iajo, kaznujejo vsakikrat z globo 20 Din; če pa ne plačajo, se črtajo iz imenika druištvenikov. — Tretji predlog je vseboval protest proti neobdržavan.iu • okrajnih učiteljskih konferenc in nedelavnosti okrajnega šolskega sveta. V znak protesta nai bi odpadlo nadaorniako poročilo. V debato je poseglo več tovarišev ter ie bil konečno spreiet tajnikov predlog, naj velja ta protest kot direktiva našim zastopnikom v okrajnem šolskem svetu. Skrbe naj, da se za prihodnje leto vstavi v proračun primeren znesek ter izposluje privolitev nadrejenih oblasti. Za sedai pa nai se zborovanje vrši po določenem dnevnem redu. Nadzornikovo poročilo je podal nato tov. predsednik. Izrekel ie vsemu učitclj-stvu priznanje ter dal nekaj metod, navodil za posamezne predmete. Šolski red. poročilo o niem ie odpadlo ter se ie naložilo stalnemu odboru, nai ga sestavi. Poročilo knjižničnega odbora ie podal tov. Punčuh ter se ie na njegov pred-log sklenilo, naj si odbor nabavi hekto-graf. V stalni odbor so bili nato izvoljeni tov. Česnik, Stegovec. Skubic, Kalmuso-va in Zvvolfova. Za delegatinjo k pokrajinski skupščini ie bila izvoljena tov. Mo-dičeva iz Cerknice. Razstava. Ogledali smo si nato krasno urejeno razstavo, kjer so največjo pozornost vzbujali poleg risarskih, izdelki deških in dekliških ročnih del. Pri tem nam ie tov. Hvala poročal o gojitvi deških ročnih del. S himno »Bože pravde« se je zaključilo to krasno uspelo zborovanje. Nato smo imeli skupen obed. pri katerem nas ie zabaval orkester tov. Hladnika iz Ži-rov. Ves čas ie vladalo zelo animirano razpoloženje — na predlog tov. Punčuha se ie poslala brzojavna čestitka našim tov. Ganglu. Jelencu in Dimniku, ki so baš te dni preieli visoka odlikovanja. + UČITELJSKA DRUŠTVA ZA OKRA IE MARENBERG. MEŽIŠKO DOLINO IN SLOVENJGRADEC so zborovala dne 19. juliia t. 1. v Dravogradu. Otvoritev: Predsednik mežiškega društva tov. Močnik otvori zborovanje (in pozdravi vse udeležence, posebno tov. Humka iz Maribora. Volitev: Za predsednika skupnega zborovanja se izvoli senjior Slo ven Iračanov tov. Vrečko Fran. podpredsednikom zapisnikarjem tov. Arnuševa M- in tov. Šerbec Josip. Predavanja: Sledilo je predavanje tov. ravnatelja D. Humeka iz Maribora o temi: R i s a n i e kot svetovni jezik, ki ga naj vsak učitelj zna in uporablja. Predavateli ie v temeljitem predavanju priporočal ma'io govorjenja in veliko risanja skoro pri vseh predmetih — razven slovnici. Podal nam ie tudi navodila, kako nai se te shematične risbe izvršuieio. V II. delu svojega predavanja o r o k o t v o r n e m pouku nam ie navedel iz svojih izkušeni, kako nai se izdeluje in popravlja razno gospodarsko orodje etc. — Tov. predsednik Fr. Vrečko se mu za izborno in premišljeno predavanje iskreno zahvali- Sledil ie referat tov. Mencina o temi: Delo obmejnega učiteljstva. V svojem obširnem idealno zasnovanem govoru, ki ie kazal v predmetu izvrstnega. trudoliubnega veščaka. ie referent predlagal ustanovitev odbora, ki'bi na.i pospeševal oz. nadziral delovanje kulturnih društev v obmejnih krajih. Pozneje nai bi se niega delovanje razširilo tudi po drugih okrajih. Želi se. da bi tov. predavatelj podal svoie predavanje v celoti v posebni brošuri, ker ie eminentno vzgojnega pomena. V pripravljalni odbor za obe obmejni društvi so se izvolili iz marenberškega društva tovariši Gollob, Lešnik in Womer, iz mežiškega pa tovariši Dobersek. Feinig in Košir. Tov. Mencinu pa se ie predsednik in ves zboj toplo zahvalil. Nato .ie govoril tov. Moderndorfer o domovinskem principu in o vzgoi,i z ozirom na domačo grudo- Predložil ie tudi več tabel iz svoiega šol. okoliša. Slednjič je priporočali oživiti mladinski list »Mlada Jugoslavija«. O važnosti naše mornarice je govoril tov. Krai-n ik. Tov. Moderndorfer je predlagal sestavo resolucij,e glede izboljšanja našega gmotnega položaja. Resolucijo nai prouči-io vsa na zborovanju navzoča društva posamično in io potem predlože UJU. O ustanovitvi »Uč i t. d o m a« v Mariboru je poročal tov. Hren iz Maribora. Njegovo poročilo ie bilo zelo razveseljivo, kaiti naše žellje se bodo kmalu uresničile-Ne bo se namreč postavilo impozantne stavbe, marveč zidati se bo pričelo po paviljonih. Sklep: Tov. predsednik zaključi zborovanje ob 17. uri zahvaljuje se vsem. posebno pa onim, ki so vztrajali do konca zborovanja in želi vsem vesele počitnice. + DRUŠTVO UČITELJIC MEŠČ. IN OSN. ŠOL. UČITELJIC ŽEN. ROČ. DEL IN OTROŠKIH VRTNARIC ie zborovalo 2. julija t. 1. v Mariboru ob lepi udeležbi. Prišle so celo učiteljice iz oddaljenih krajev, kakor iz ormoškega okraja in celo iz Celjan Predsednica pozdravi navzoče ob pr-? vem pravomočnem zborovaniu. izreka upanje, da bode vladala med članicami prava sesterska ljubezen vzajemnost in požrtvovalnost brez ozira na naziranie in službeno kategoriio. — V obširnem poročilu poda sliko dolgotrajne borbe za potrditev pravil: o polletnem odborovem delovanju o različnih dopisih, ki so se odposlali in dobili: o staniu borbe za enakopravnost .omoženih učiteljic z neomoženi-mi ter o seii širiega sosveta UJU pov. Ljubljana. Predavanje- Socialno delo učiteljice, se ie odiožilo na jesensko zborovanje v začetku šolskega leta. ker se hoče k temu zborovan'u povabiti tudi ženski naraščaj učiteljišča. Tokrat pa nam ie vzelo mnogo časa odedovanie razstave ročnih in risarskih del Cankarieve meščanske in osnovne šole. Ta razstava ie bila občudoval vredna po svoii dovršenosti in raznovrstnosti. Sprejeli so se sledeči predlogi: 1. Učiteljice protestirajo. dí¿ se v Mariboru nastavliaio take poročene učite-liice. ki imaio soproge različnih stanov ali se omože le vsled tega da potem v mestu ostaneio. Tam ne službuie;o i/, življenske notrebe, ker niih soprogi sami dobro zaslužijo. Pri oddaji službenih mest se naj upošteva službena doba in kvalifikacija, potem šele rodbinske'razmere. 2. Učiteljice ženskih ročnih del naj dobe tudi na nesistimiziranih mestih času primerno nagrado. 3. Društvo učiteljic začne zbirati rezervni fond za bolne učiteljice, ki so v sili. Ali je vaša šola že vposlala prispevek za Neratov temeljni kamen „Učiteljskemu domu v Mariboru"? Ko dajemo drugim, dajmo tudi sebi! LISTNICA UPRAVNIŠTVA. —lu M. L- v C. Ker sta došla za pok., tov. Z. dva nekrologa smo oddali že prvega v tisk. Oprostite! Na želio vrnemo. —lu Gradiva se je toliko natrpalo, da moraio našr tov. dopisniki pač potrpežljivo počakati, da pridejo vsi na vrsto. A L. v St Isto. L- R. Zagorje. V Vaši zadevi se izvolite obrniti naravnost na ravnateljstvo. A. V. v V. Pošljite, da vidimo. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Izšla ie 4. čitanka za 4. in 5. šolsko leto. Sestavil Andrej Rapé- Cena 20 Din. Izdala in založila Učiteljska Tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Št. 195. RAZPIS NADUČITELJSKE SLUŽBE. Z dovoljenjem višjega šolskega sveta z dne 16. 6. 1922, št. 7175 se razpisuje v stalno nameščenie: nadučiteljska služba na štirirazred-nici na Ljubnem. Pravilno opremljene prošnje je vlagati po službeni poti do 29. avgusta 192;? pri krajnem šolskem svetu na Ljubnem v Gornji Sav. dolini. Okrajni šolski svet Gornji grad, dne 14. julija 1922. Predsednik: Dr, žužek. 1, r. —........ -. -----------i . i — iS iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkpm a Din 1/50. razprodaja Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pri vetjem naročilu popusti T v'' t ií' ».ik.* ...»t i* t -k ■ a »*;« »* '¡**f