NAROČNINA
Celoletna........$2.—
Polletna .........$1-25
Chicago celo leto -$2.sc Inozemstvo . .....
SUBSCRIPTION
One Year . ......$2.o<
Half Year . ......
Chicago one Year .2.5c Europe . . ......$3-oc
LI ST ZA SLOVENSKI NAROD +
RESNICO IN PRAVIM
VOLUME VI. LETO
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1319., AT POST Q7P: CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCH ^rd jf*
SREDA, 11. SEPTEMBRA 1920.
Naslikal J. J. JERICH
ŠTEV. (No.) 50.
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6- ioi7. on file »t the Post Office of Chicago. 111. - By thg Order of the President A. S. Burleson, Postmaster General.
IZ KATOLIŠKEGA SYETA.
TEDENSKI POLITIČNI ra"je,nihR . .
lako Bog obiskuje in svari tiste»
PREGLED
PREMOGARJI V NEVADE STAVKAJO.
Tudi v Nevada, v rudnikih Virginia, Nev., so rudarji zastavkali in zahtevajo $1.00 povišanja plače na dan. Rudarji so to stavko začeli na svojo odgovornost, ker so se voditelji unije pogodili z lastniki premo-gokopov, da velja pogodba od 1. jan. 1921.
ki delajo krivico. Je pač slaba stvar delati krivico.
N0YICE IZ JUGOSLAVIJE
MEKSIKA IMA NOVEGA PREDSEDNIKA.
Volitve predsednika mesto ubitega Carranzo so se vršile v Meksiko izvanedno mirno in brez posebnih nemirov* kar je za Meksiko nekaj posebnega. Izvoljen je bil general Obregon. Njegov protikandidat je bil Alfredo Robles Diminiquez.
GENERAL WRANGEL.
General Wrangel, ki je začal ofen živo proti Boljševikom na jugu od Krima, ni posebno srečen s svojimi četami. V začetku so sicer poročali, da je potolkel Boljševike. Zadnje čase pa pravijo poročila, sa njegovi vspehi nimajo nobenega pomena in da je ves njegov nastoj velik ne-vspeh.
VELIKA NESREČA V NIAGARA FALLS.
V Niagara padcih se je zgodila ve lika nesreča. Ko je nekaj turistov o-biskalo votlino na "kozjem otoku", utrgla se je skala in ubila tri ter več ranila.
FRANCOSKI KATOLIKI ZA IRSKO SVOBODO.
Vsi francoski katoliški listi so se izrekli za Irsko popolno neodvisnost in svobodo.
r VELIK POŽAR V KLAMATH FALLS OREGON.
V Klamath Falls, Oregon, je nastal velik ogenj, ki je uničil hotel, gledišče in dva "bloka" hiš. Okrog 20 jih je mrtvih, ko si bili sežgani v ognju. Več je ranjenih.
POTRES V ITALIJI.
Italijo je zopet Bog nekoliko po-tresel, da 'bi jo pripeljal k pameti in spoznanju. V severni Italiji je bil na mali šmaren zjutraj ob pol osmih več kot trideset sekund trajajoči po tres. Najprej se je začulo strašno tuljenje, takoj nato se je pa zemlja začela tresti, da je kakih deset mest in vasi razrušenih popolnoma, druga mesta pa zelo poškodovana. V celi - provinciji Lombardiji in sosednih ni morda hiše cele. Ljudstvo je ravno vstajalo, ko se >e nesreča zgodila. Ko se je začulo tuljenje in je ljudstvo vedelo, kaj ima priti, je prestrašeno bežalo iz hiš ven na ulice, kdor je le mogel! Naenkrat so bili vsi trgi polni prestrašenega ljudstva, ki je kričalo in jokalo. Živina je tulila, psi so lajali, kokoši so kričale vse je vikalo in krikalo, tako da je bilo nekaj.tako groznega, da jih je več skoraj na pol znorelo. Ko se je pa zemlja le še dalje tresla in je ljudstvo videlo, kako se rušijo hiše, je bežalo celo iz mest ven na polje. Posebno poškodovana in porušena so mesta v okolici Florence Lissa, Lucca, Massa Carrari, Reggio di Emilia, Modena in Piacenza. Več kot 700,000 ljudi je brez strehe in živi zunaj na ulicah ali na polju. Iz večine mest še ni nobenega poročila, ker je vse porušeno. Posebno je bilo zadeto mesto Fivizzano, kjer so-se vse hiše do tal podrle. Poštno poslopje se je zrušilo prvo in pokopalo v razvalinah vse poštne uradnike. Iz vse Italije so prišli posebni vlaki, ki so pripeljali pomoč nesrečnim pokra jinam. Kralj sam se je takoj s posebnim vlakom pripeljal na lice mesta. Iz vseh mest so prihiteli sem zdravniki in bolniške postrežnice. Kolikor se je moglo do sedaj dognati je nad 5 tisoč mrtvih in silno veliko
OKRADEN KANDIDAT.
Samuel Nicholson iz Wray, Colo., kandidat za senat v Washingtonu, je bil okraden v Chicago in vzeto mu je bilo iz kovčeka več kot $5,000 vrednosti. Za nekoliko trenutkov je pustil kovček na Dearborn postaji.
INTERN. HARVEST CO. JE TRUST.
Zvezina trgovska komisija se je izjavila, da je Mednarodna Harvester Co., ki izdeljuje poljedelske stroje velikanski trust, kar je pa proti-postavno. Senatna komisija, ki je bila nastavljena od zvezinega senata, je našla* da je ta kompanija dvignila svojim izdelkom velikanske cene in delala ogromne dobičke. Zato je komisija priporočila senatu naj takoj nastopi sodnijsko proti tej kom-oaniji.
ŽRTVE "MUNŠAJNA".
V Baltimoru je mrtvih devet mož in težko bolnih 4 ker so pili ponarejeno žganje. V nedeljo večer so se napili.
ENAJSTKRAT POKRADEN V 3 MESECIH.
Lekarnar Schmidt, v Chicago, 111., je bil 11 krat okraden v "3 mesecih. Ponoči so tatovi udrli v njegov prostor in vse pokradli. Radi tegar bode zgubil še poštno postajo, katero je imel do sedaj. Vselej so bile pokradene znamke, lastnina vlade.
CHICAŠKI ŽUPAN TOŽI.
Chicaški župan toži kandidata za governersko mesto države Illinois Oglesbey-a za stotisoč odškodnine, radi "laži."
(Dalja na 4. strani.)
ŠIRITE LIST 'EDINOST*■»
NOVO JUGOSLOVANSKO i	MINISTERSTVO.
Dr. Vesnič, ministerski predsednik je.pretečeni četrtek prebral pri zasedanji narodnega zastopstva v Belgradu sledečo deklaracijo nove vlade:	|	•
4'Gospodje! Vlajda, katera se Vam predstavlja danes, se ne razločuje od odstople, ne v $tranjki, ne v osebah, ki jo tvorijo, fce v političnih ten dencah. To je uzrok zakaj smatra, da ji ni treba priti pred začasno narodno zastopstvo's svojo novo izjavo. Mi ostajamo na deklaraciji 26. maja, to je, mi smatramo kot našo lajvažnejšo nalogo, da pripravljamo :a volitve v konstituanto, da se bodo vršile volitve v popolni svobodi in pa izdelanje kogštitucije (ustave) vfaTjevstva.^ Kadalfe pravi ministerski predsednik, da bode vlada kre pko stala na stališču, da se mora vsa jugoslavanska zemlja razdeliti pravično med ljudstvo in vse pred-pravice kakih veleposestnikov se bo do odpravile. Dalje opozarja prebivalstvo vseh treh delov Jugoslavije, naj bodo edini in složni v tej veliki dobi, da naj vsakdo nekoliko žrtvuje in popusti, pa bode mir in sloga. Velike težave nam je povzročila do sedaj škoda, katero je naredila v deželi vojska. Tukaj se bode v najkrajšem času vse uredilo. Glede Ruske-poljske vojske pravi dr. Vesnič: "Od zadnjega zasedanja parlamenta zgodil se je važen dogodek, ki je nad-crilil naše narodno življenje, ki ne bode ostal brez velikih posledic tudi za našo deželo. Rusko-poljska vojska je velik dogodek, ki bode določil pota prihodnje diplomacije v Evropi. Mi moremo obžalovati to nepotrebno prelivanje krvi dveh bratskih narodov. Seveda smo pa o-stali neutralni v tem boju. Jadransko vprašanje je postalo drugo najvažnejše za tem prvim. Tudi ko je vlada odstopila, ni prenehala niti za en sam trenutek posvečati vso svo-jo skrb temu vprašanju in pritiskati na naše zaveznike in prijatelje kako potrebno je, da se to vprašanje konečno reši. Ta naša dolžnost je bila toliko bolj nujna, ker so nas k temu silili žalostni dogodki v Splitu,
v Zadru, Reki, Trstu in drugih krajih".
Ti dogodki so pokazali zopet enkrat nemožnost situacije, katero je ustvarilo premirje z bivšo Avstro-O-grsko momarh., in posebno pa kome dije D'Annunzija in njegovih tovarišev. Pogajanja se vrše' med našo in italijansko vlado glede teh obžalovanja vrednih in resnih dogodkov glede odgovornost in odškodnine, ka tero mora plačati in upamo, da bode italianska vlada pripomogla k temu, da bodo kaznjevani krivci, da hode vlada spoznala, da je samo v korist obeh, da se vse, te zadeve rešijo kakor hitro mogoče in v najbolj sem duhu sosedov, r
Mi smatramo za slabo
KATOLIŠKI DOBRODELNI ZAVODI.
ko, ako se izključno računa samo z ' notranjimi težavami soseda, afi ki se \ naslanja samo na negativna dejstva. V vsaki državi je samo zdrava konstruktivna politika, domača ali tuja, ki spaja narode. Zato u-
pam trdno, da bodo naši in italijan- Velika organizacija lnterchurch ski zastopniki prišli prav kmalu zo- Movement, organizacija vseh raznih pet skupaj in nadaljevali poganja nekatoliških krščanskih sekt ima na-tam, kjer so se prenehala v Pallanci |men združiti vse nekatoliške sekte in da se bode to delo pospešilo v ko- ; vsaj za karitativno skupno delo. Ta rist obeh narodov. Italijanska vlada {organizacija je izdala letno poročilo ve, da smo mi pripravljeni vsaki čas j svojega gibanja in delovanja. V tem začeti nova ta pogajanja. V Rimu'poročilu pa poroča tudi o karitativ-tudi vedo, da imamo mi dovolj po- ;nem delovanju katolikov, to je kato-trpežljivosti in da zavlačevanje re- jliškilj zavodov, kakor so bolnišnice, *itve tega vprašanja nikakor ne bode {sirotišnice, norišnice, hiralnice in dru vpljivalo prav nič na konečno reši- 'gi enaki dobrodelni zavodi. Poročilo
tev in spopolnjenje naše države zgradbe. Naši zavezniki vedo, da mi nismo nikdar zmanjševali Italijanske uloge, katero je igrala v svetovni vojski, dasi se ne sme pozabiti, da smo mi bili prvi, ki smo proti koncu 1. 1914, vrgli avstrijsko vo-iaško presilo in da smo mi, skupaj s Čehoslovaki, v prvih vrstah n Ru-muni uničili njeno vojaško in politično državno organizacijo.
Izjave v najnovejšem času, katere so dali odločilni Italijanski državniki, so nam dali opravičene nade, da je narod v Rimu začel smatrati naš razmere do njega bolj š stališča pravičnosti, kar sem jaz vedno pričakoval od pravične in modre poltike gospoda Giolittija.
Naši albanski sosedje, naj opozorimo na to naše priatelje, so začeli zadnje čase zavzemati očitno sovražno stališče proti nam in so začeli sistematično napadati demarkacij-sko črto, ki nas loči, dokler ne bode meje konečno urejene. Bili smo prisiljeni odbiti te napade. Upamo, da se ne bodo ponovili. Ako bi se pa
pravi, da morajo vse nekatoliške sekte občudovati, koliko narede katoličani za dobre namene. "Protestan-tizem je jako malo naredil za svoje dobrodelne zavode. Imajo jih jako malo in še ti so jako-revni. Kakor poroča vladna uradna statistika iz leta 1916 je bilo teda'j v Združenih državah 543 katoliških bolnišnic z 484,842 bolniki. Sirotišnic je bilo 654 z 131,671 sirotami. Hiralnic ie bilo 121. Samo Frančiškanske "Ses'tre re-vežev". (Sisters of the poor) imajo 53 takih zavodov z nad 9000 starčki. Koliko pa storijo katoliki za svoje reveže s svojimi društvi Sv. Vincen-ca. Nad 1000 takih društev obstoji, o katerih vlada ni mogla dobiti na-"anjčnih poročil. Koliko stori katoliška cerkev za razne vzgojeslovne zavode, za lastne kolegije, farne šole, gimnazije, višje šole za dečke in dekleta, koliko store za glasbo, kaliko za razne obrtne šole. Katoliki imajo in semenišč, 700 akademij za dekleta, in 5852 katoliških šol. Samo za katoliške šole dajo na leti 60 milijonov dolarjev." Lepo spričevalo neka toličanov o delovanju katoliške
oonovili, bomo pa primorani poslu-	»r 7°JU	\
žiti se rbol odločnih sredstev. Tuda cerkve" Nasi	pa trdijo kai ?
upamo^a bodo Albanci poslušali svoj rozum in ako so v stanu gledati s svojimi lastnimi očmi bodo vi-leli, da je njih življenska korist, da žive z nami v prijateljskih razmerah".
Mi smo vezani na Rumunijo z vezmi iskrenega prijateljstva, posebne od kar so na vladi možje kakor je general Averzen.
-o-
politi-
NOV "ŠTIKELC" KOMEDIJANTA IZ REKE.
D'Annunzio, svetovni "dumme August", je zopet naredil lepega 4 'kozla". Zajel je Iadijo Cogne, ki je pljula proti Buenos Aires in je bila ameriška last. Amerika je seveda protestirala in sedaj bode "Gustel-ček" najbrže zopet dobil malo po prstih.
NADŠKOF MANNIX GRE NA IRSKO.
BOGAT BERAČ.
Neki Peter Vidovič (najbrže Slovenec) bivši rudar je umrl v New Yorku kot javni berač. Spal je v mestnih prenočiščih. Tu je zbolel, [kolike pbčaka! Ko so ga pripeljali v bolnišnico je
Kakor se poroča iz Londona, bode nadškof Mannix dobil dovoljenje, da gre na Irsko v nekoliko dnevih. Nadškof Mannix je prepričal engle-ško vlado, da je samo njej in splošni blaginji v korst, ako ga pusti iti vdomovino. Vendar se pa s tem nad škof ni nikakor zavezal ali dal vladi-kake garancije, da bode morda deloval za vladno politiko ali da bode nastopil na stran neprijateljev svojega naroda. Nadškof Mannix je zgled pravega katoliškega rodoljuba, ka-koršnih je katoliške cerkev dala ne-štesto število raznim narodom.
Vlada se je izjavila, da nikakor ne bode upoštevala McSwineya ali koga druzega, ki bi jo hotel prisiliti, da-kaj stori z stavko z lakoto. Zato je angleška vlada preveč brez srca. Pač hoče priti na mesto prejšne Avstrije. Zato jo pa čaka" popolnoma isti konec, kakor Avstrijo. Naj le ne-
tam umrl. Tu se je pa zvedelo, da , SLOVENSKI TRO /CI, OGLA-ima nad 125 tisoč premoženja. J ŠAJTE SVOJA f DJETJA V (Dalje na 4. strani.)'	1	LISTU "ED NOST".
_
SEPT.
EDINOST.
Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. NASLOV:
Edinost Publishing Company.
1849 W. 22nd St.	Telephone Canal 98..... Chicago, 111.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Edinost Publishing Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Entered as second-class matter Oct. n, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
EDINOST.
rudečo brožuro po en dolar, od denarja smo računali pred vojno en dolar od sto Kron, za potni list pa pri "Glas Naroda" računamo več kot more en delavec v rudo kopu ce-
vrata ven. Naš pes pa vedno čaka *pri vratih in preži, kaj bode požrl. Misleč, da je priletel iz kuhinje kos pečenke, je v zraku prestregel kos tistih grdih bučevih iztrebkov v go
li dan zaslužiti, pišemo same laži zo- bec, Seveda ni bilo to, posebno do-
per duhovnike, ker laž obrekovanje, izkoriščevanje delavcev, na tolce-vanja je naše geslo.
Kako smo obrekovali in z blatom ometali slovenske redovnice ko so prišle pred nekaj meseci v Amerika? Vidiš kako zlahkoto delamo bussi-nes: le k nam pridi v New York. Prav tako sedaj na padamo urednika Ave Maria in Edinosti. Priznati ti moram, da sta te dva lista res delavska, ker se borita za delavca, pa naš PETER ZGADA, katoliški duhovnik, ki je v starem kraju nepošteno živel in potem prišel v Ame
bro za njegov okus. Vendar, ker je naglo hlastnil po kosu, ga je požrl v naglici. Da ste ga videli, kako se je revež potem valjal in bruhal. Sam ni vedel, kaj bi počel. Mi smo ga po-miljovali, češ revež, ta ubogi pes je tako neumen kakor Peter Zgaga. On tudi vedno preži pred uredništvom "Ave Maria," kaj bo kaj priletelo, da bode zagrabil kaj. čuda, da mu večkrat prilete kaki grdi bučni izre-bki. katere potem ostudno v svojem pasjem želodcu kuh^ in potem bruha iz sebe, da se vsakemu dostojnemu človeku gabi. Revež pa še misli, da
Vse se da doseči, kjer je edinost med brati.
Znana je zgodba od kralja Svatopluka in njegovih treh sinov. Ko je ležal na smrtni postelji in se je bal za prihodnjost svojega naroda, poklical je svoje tri sinove k svoji smrtni postelji in jim dal prinesti povezek palic in jim velel, naj vsak poskusi ta povezek palic zlomiti. Toda nihče ni mogel. Potem jim je pa velel razvezati po vezek in poskusiti zlomiti vsako palico posebej. Seveda je vsakdo lahko zlomil vse.
"Vidite, sinovi, "tako je tudi z nami! Ako smo složni, smo močni. Ako nismo složni, smo slabi in vsakdo nas premaga. In če nismo edini imamo vsi škodo, ker vsak izmed nas bode premagan.
Med nami katoliškimi Slovenci vlada velika nesloga* že od nekdaj. Kar eden sezida, skuša drugi podreti. Ta needinost se je pokazala zadnja leta posebno jasno. Voditelji se ne zavedajo resnosti, časa in kako je potreba je edinost.
In kdo ima korist od tega?
Katoliški Slovenci gotovo ne! V zasmeh smo vsem sovražnikom. Skrivaj se nam smejajo in se vesele, kakor je pisal Glas Naroda: 44Prav je da so needini, lažje jih bode pogaziti." Toraj ali bode samo "Ave Maria" samo "Edinost" pogažena? Ne! Glas Naroda je prav lepo povedal: Vsi tudi Jolietski listi, vsi, ki so katoliški in vse, kar je katoliškega!
Ali je bilo v korist katoliške jednote, ko so jo njeni voditelji zapletli v boje z duhovniki in s katol. listi? Kar naj seštejejo nove člane, katere so dobili. Vsaka needinost škodi in škodi vsem!
Jato Sfio a^no obžalovali vsikdar to needinost in naš list si je nadel ime "Edinost", kajti dela vsikdar za to ednost med /nami katoliškimi Slovenci.
Kako nam je pri srcu v naših vrstah smo pokazali s tem, da je šel naš urednik v Joliet in hotel doseči sporazum in sprijateljenje vseh nasprotujočih si elementov. Toda voditelji so preprečili to. '
Zato naš list kliče vnovič v vrste katoliških Slovencev v Ameriki: bratje, nikar! Prepir nam vsem škodi! Prepir pomaga nasprotnikom in nikomur drugemu ne. Prepir škodi je že silno veliko škodil slovenski katoliški Jednoti, prepir škoduje katol. listom, prepir škodi podjetjem, prepir škodi narodu. In koristi?
Nikomur v lastnem taboru! Temveč samo sovražniku v nasprotnem.
Zato so nejnški agentje delovali v zadnji vojski toliko po Ameriki, da bi razdelili ameriško javno mnenje, da bi nas oslabili. Zato dela Italija toliko med Jugoslovani, da bi nas razdelila. Ne v nam v korist temveč nam v škodo in sebi v korist.
Zato pa kolikor hitreje se bomo zavedli tega dejstva, toliko bolje bode za nas vse.
Do sedaj so nekateri voditelji v svoji slepoti mislili, da nas bodo kar pomandrali, kakor kako muho in nničili. Naši napredki in naši vspehr so jih boleli. Bratje to ni prav! Naš vspeh je Vaš vspeh. Vspeh "Ave •Maria" je v^peh katolišk^ Jednote. Vspeh "Edinosti" je vspeh slov. katolikov v Ameriki, je vspehN naših cerkvah, je vspeh nas vseh.
Zato poživljamo vse slovenske voditelje katoliških Slovencev: Bratje, spomimo se na kralja Svatopluka in in na njegov sveženj palic! Spomnimo se, da sebi škodujemo in naši stvari. Dajmo, delajmo za edinost!
* * *
Svet se vrti. Pred nekaj meseci so Boljševiki dajali težke pogoji Poljski, in Poljaki jih niso hoteli sprejeti. Danes pa Poljaki boljševikom narekujejo težke pogoje, jih pa ti nočejo sprejeti.
* * *
ČAS BEŽI?
Ne! Čas stoji.in svet beži mimo njega. Te dni je nek umetnik razstavil krasno sliko vklesano v skalo v Washington Parku v Chicago: Oče "Čas", stoji kot siv zamišljen in-^leda v daljavo. Pred njim je pa vklesana v kamen procesija človeškega & d u od začetka do danes, ki drvi mimo v večnost. — Lepa slika, ki nas veliko uči za življenje.
Ižvrstna mati, dober otrok. Slaba mati, otrok še slabši. Otrok ni nikdar tako dober, kako je mati.
* * *
Ni izveličanja brez zatajevanja.
Največja uganjka na svetu je človek.
Zakoni se^sklepajo v nebesih. Le prepogosto se končajo pred sodiščem, vsaj moderni.	,
---o--
riko, se tu k nam urilnil in sedaj je kunšten." Da, prav kakor naš pes
prav imenitno denar dela. Zadnjič ko je list Ave Maria razposlal svojim priateljem in naročnikom prošnjo za podporo* je naš PETER ZGADA takoj začel metati blato v urednika Ave Maria to pa zato ker ta list Ave Maria je prepošten, PETER ZGADA pri Glas Naroda pravi, da je treba laži pisati, da mu to najbolje nese. Toraj k nam se pridruži pa ti ne bode treba več trdo delati....." še bi bil naprej ko-
kodajskal. ko bi jaz te ga ptičjega poslanca ne bil preklinil in mu za kriičal" POB.ERI SE SATAN!" A-li menite d ase je pobral ? — kaj še
je spasen.
J. Bambič.
CHICAŠKE NOVICE.
V nedelje je črtrteletno sveto obhajilo, seja in sprejem društva Naj sv Imena mož in fantov. Skupno sveto obhajilo bode ob pol osmih. Večerna pobožnost in shod bode ob pol osmih zvečer. Seja bode velike važnosti, ker so zelo- važne točke na vsporedu, zato se vahijo vsi člani, da se seje gotovo udeleže.
Vrtna veselica, katero je priredila Zveza Jugoslovanskih žena i deklet postavil se mi je kod petelinček inrpreteklo nedeljo, se je primeroma začela sva se premetavat, seveda jaz sem vedno gledal, da sem dobro za vrat držal, i tako sem ga obdavil. Sicer se je spretno vmikal z nogami, ker moj namen je bil da bi ga tudi z nogami spodnesel, da bi telebnil na tla, posrečilo sem i je ali v svojcjj nerodnosti sem tudi jaz padel še vedno trdo držeč ga za vrat. Kar me nekdo pocuka za rame, pogledam in vidim, da ležim zraven "porča" na tleh in držim za vrat gospodarjevega siinčka. Vprašal me je gospodar, mislim li njegovega ljubljenčka z^-davit? Ne! sem vkliknil ampal "fine" sem ga premikastil, poslanca rudečkarjev, in vem da me ne bo prišel več nadlegovat. Sedaj sem gospodarju povedal, kako sem tiče ogledoval in pritem ogledovanju zaspal, in saujal in imel njegovega sinčka za "lintverna"
Pozdrav vam g. urednik in vsen naročnikom,
udani Leo Stupica.
-o--
St. Vincenc, Beatty, Pa.—Častiti
g. urednik. Priloženo Vam pošiljam $10.00 v podporo listu "Ave Maria."
Danes leži na mrtvaškem o Iru Rt. Rev. Arch Abbot, v St. Vincent Areh Abbey, opat. fc. je umil v pe september..
dobro ohnesla. Slabo vereme je sicer proti večeru nekoliko pokazilo, vendar je bila udeležba zadovoljiva. Pričakujemo daljšeka poročila..
Rev. Veselko Kovač, OFM, kitajski misijonar, ki gre skozi Ameriko nazaj na svoje misijonsko polje na Kitajskem, se je oglasil preteklo nedeljo pri nas, in imel pri vseh treh svetih mašah govore, v katerih nam je slikal razmere, v katerih deljujejo misijonarji med Kitajci. Veliko ja-ko zanimivega nam je povedal. Nastopil je v obleki, katero nosijo misijonarji na kitajskem kar je naredilo velik utis. Slovenci smo pač lahko ponosni. Kakor so slovenski duhovniki bli v velikem številu zastopani med misjonarji, ki si spreobra-čali in še spreobračajo Indijance v Ameriki, tako imamo sedaj kar tri slovenske frančiškane na Kitajskem, ki udeljujejo za spreobrnjenje Kitajcev. To so Rev. Veselko Kovač, ki je profesor na gimnaziji, kjer se vzga jajo kitajski duhovniki, Rev. Baptista Turk in Rev. Anton Avbelj. Rev. V eselko Kovač bode obiskal tudi Iruge slovenske naselbine na svoji noti proti San Francisco, kjer se bo-'e vkrcal za Japonsko in Kitajsko. Ko se je vračal pred vojsko iz Kitajska domov, je šel skozi Sibirjo in Rusko. Ko se bode toraj vrnil do-
vanje glavnega tajnika in predsednika KSKJ. odbija cela društva, da se ne pridružijo jednoti, so si pa naši navdušeni Prekmurci ustanovili novo društvo Sv. Ivana Krstitela in ga priklopih Jolietskemu društvu Sv. Družine. Pri prvi seji je pristopilo 28 članov. To društo bode v najkrajšem času največje društvo v naši naselbini, kajti Prekmurski Slovenci se bodo vsi združili v tem druŠ tvu> — Vse Prekmurce, vabimo, da se pridružijo vsi društvu Sv. Ivana Krstitela. Mr. Glavač je največ pripomogel k ustanovitvi tega društva. — Na kdnvenciji so baje sklenili zaupnico tem, kateri so na stotine mladih in krepkih Prekmurcev odbili od jednote. Kdor je zaslepljen, mu ni pomagati.
-o-
PREKMURSKI SLOVENCI.
Priporocsamo se Vam, da szmo nasztavili novo društvo septembra 5. dneva. Prosimo in zselejmo szem prekmurskim Slovencom, ka bi sze mocsno prijali k etomi društvi:
DRUŠTVO SV. IVANA KRSTITELA.
V društvo prejemle oba spola. Zsen-ske kak moške od 15 let do 50 let. Szaki sze lejko da za $2250.00, pa za $500.00. Društvo ma szvoje zbe-ranye fczerkvenoj dvorani ob pol 3. fszako streto nedelo.
Vuditeli našega društva zacsetki |stero sze je lepo zdriizsilo sze zaj do '32, članov:
Andrew Glavah, predsednik. Ignac Krapec, tajnik. Stefan Foys, blagajnik. -o-
DAROVI ZA ORLOVSKI SKLAD
M. Novak 90c; Mihael Tomažič $1.00; Marija Tomažič $1.00; Helena Zore $1.00! Frank Gerdešič $1.00; Agnes Klarič $1.00.
Darovi za popravo cerkve v Zagorju pri Pilštajnu.
Kat. Kuhek $2.00; Mihael Sepec $2.00; Marija Kerše $2.00; Antonij Hegler $3.00; Marko Bluth $10.00; Mrs. Ljuba $1.00; Ana Lumbert 50c.
r
Darovi škofijskemu društvu za varstvo sirot v Ljubljani.
Andrew Tomec $1.00; John Ko-privnik $5.00; Zbirka Marija Swan $12.25; Zbirka Frances Gregorič $21.50.
Želeč Vam obilo blagoslova Bož- mov na ^tajsko, bode naredil pot jega pri Vašem vzvišenemu delu- okrog sveta.
Ostajem spozdravom Vam udani, Florian Pertocy.
Spoštovani gospod urednik: Le pogum imejte! Nič vas naj ne ostra-ši! Čim hujši je boj, tem slavnejša, boda zmaga!	Ivana Bambic. 'ma nad 7° otrok več kakor lansko
Naši slovenski katoliški stariši so
pokazali letos, kako so zavedni in kako se zavedajo svoje dolžnosti, da pošiljajo svoje otroke v katoliško šolo. Pretekli teden se je začela zopet šola in naša šola Šv.- Štefana i-
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Ely, Minn. — Ker bivam sedaj skoro na skrajnem severu Minneso-te v železnem okrožju in okrožju komarjev in muh v letnem času, naj mi bo dovoljeno nekoliko poročati od tu.
Sedel sem na "porču" v. grozni sopari, ker sedaj je tu vroče "kot v peklu" in premišljaval "dneve" ki so bili, .... moja zvesta spremljevalka pipica iz katere sem močno puhal dišeči tobak, me ni zanimala več, jezno sem stresel iz nje vso svebino še z nekoliko "fins" tobka in jo vtaknil v žep. Začel sem od dolgega časa
zreti in ogledovati vrabce, ki so se pojali po zraku, in kar na enkrat zagledam med trumo vrabcev priha jati grozno velikega ptiča: naravnost k neni na "haus" je letel. Sicer jaz bi bil rad bežal v sobo, misleč da je to "lintver" ali bil sem kot priklenjeni. Ko prileti do mene, spregovori v človeškem glasu in mi rečete: Jaz sem vodja—president — poveljnik rudečih in sedaj sem prišel — priletel do tebe, da te bomo zapi^ li v naše družstvo, saj druzega m potreba v naši "monarhiji", druz®|. mi "tarudeči" nezahte-vamo od t«!be, da nam boš pisal la-žii v "Glas Naroda"! inamo še nekaj drugih takih lističev, prodajemo
Od nekod. Gospod urednik! En prav dober svet imam za Vas, če ga hočete vzeti. To bo prav pomagalo. Vaši nasprotniki se pohujšujejo nad kotičkom v "Ave Maria". Jaz pa pravim, naredite list tak, da bode okrogel, potem pa ne bode nikjer pohujšljivega kotička, kakor je rekel nehvaležni sin, ko je zidal novo hišo, da jo bo naredil okroglo zato, da si njegov oče ne bode mogel izgovarjati kota za svoja stara leta. Poskusite g. urednik.
Opomba urednika: Bomo! Zakaj pa ne. Samo povedati nam morate, kako se to naredi.
POŽREŠNI PES.
Letos je dobra letina na farmi. mamo že prav velike "pumpkins" buče, iz katerih se da narediti prav dober "paj". Zadnji teden mi otroci prineso prav veliko bučo v hišo in me silijo, naj hitro naredim "paj." Res prerežem bučo in poberem ven tiste grde iztrebke in jih vržem sko-
leto. Samo v prvi razred je prišlo novih nad 50 junakov. Čast slovenskim starišem ! Tako je prav ! Veselje je videti v cerkvi, ko je nad pol cerkve polne samih otrok. Če pomislimo, da je pa še več otrok, ki hodijo v šolo svetega Pija, nekateri pa še v publično šolo, se vidi, kako velika potreba šole je. Sedaj imamo samo v najemu sobe pri sv. Pavlu.
Mr. Matija Čagran iz New Yorka je prišel sem v Chicago. Mi mu kličemo prisrčni dobro došli.
Mrs. Smoley iz Bradley, 111., se je mudila za nekaj dnu tukaj v Chica-gi na počitnicah.
Rev. Vencelav Vukonič, OFM,
hrvatski frančiškan,-je prišel te dni iz stare domovine in je začasno prevzel župnijo Presvetega Srca v So. Chicago, mesto Rev. Luka Terziča, OFM, ki je šel za nekaj Časa domov v staro domovino. Častitemu patru kličemo dobro došli!
Novo društvo smo dobili v naši župniji Sv. Štefana in sicer društvo katerego smo ustanovili za naše pre kmurske Slovence. Ker dično delo-
D aro vi za usmiljene brate v Kanadi j i.
John Koprovnik $5.00; John Cul-jan in njegova hči $2.00; Katarina Ravnikar $5.00; Joe Pasarič $r.oo; Frances Baraga $1.00.
Darovi na Novo Štifto pri Sodražici.
Marija Dejak $1.00; John Mihelič $1.00; Neimovana $2.00.
Darovi za "Ave Maria":
Matej Kump $11.00, Ivan Bišča $500, Kati Pavlič '$5.00, Frančiška Skulj $3.00. K. Kuhelj $3.00, Frank - Zupančič $2.50, Marija Sečar $2.00, John Primožič $2.00, Frank Zupančič $2.00,
po en dolar so darovali: John In-tihar, Anton Korenčan, J. O. Sicher, Frances Plavtz, Kat. Grahek, Frank Kaplan, Frank Kočevar, Frances Gliha ($1.25), Jožef Medic ($1.25), Antonija Bogolin ($1.50), Mrs. Ja-noško ($1.00), J. Kumar, J. Falle, Alojzij Prijatelj, Louis Skender, M. Bulic, Rodbina Prinčič, Ivan Srebr-njak, Mrs. Prijatelj, Marija Brulc. Frančiška Perušek, Agneza Klarič. Po 50c so darovali: Lojzika Vidmar Frances Suhadolnik, Kat. Gabrenia, A. Nemcar, Marija Rihtar, Anna Lukac, John Možic, Terezija Urbi-ka, Ivana Sečnik.
Bog plačaj vsem dobrotnikom !Za nje se bere vsako nedeljo sveta Masa v cerkvi svetego Štefana, kar se sproti vsako nedeljVoznania. Dobrotniki so poleg tega deležni kot dobrotniki frančiškanskega reda se tisoče svetih maš. ki se bero po vseh samostatnih frančiškanskega redn no celem svetu za redovne dobrotnik-. jKamfc, dobrotniki imajo pa še no.e-hej svete maše Po vseh samostanih vsaki mesec in veliko redovnih rao-
"EDINOST" srf^T. ii, 1920.
UMOR ¥ SARAJEVU
IN NJEGOVI KRIVCI.
(Konec.)
Mož s takimi nazori in Tisza seveda nista šla skupaj. Na eni strani prepričanje, da mora držav na oblika temeljiti v zadovoljnosti ljudstva, na drugi strani surova pest. Ljudje pa žive v 20. stoletju^ odpirajo se jim oči in godilo se je to, kar je povedela že 9. julija 1910 Dan-zer's Armee-Zeitung": "Gotovo je, da je brutalno postopanje ogrske via de proti narodnostim omajalo njihovo dinastično zvestobo, da so se zrahljale vezi, ki so vezele narodnosti na državo, in da se je napravila napaka, ki so njene posledice nedogle-dne." (Str. 15.)
Naj to zadošča kot komentar k stavku da so se prestolonaslednikova in Tiszova pota križala — da citiram izvirnik — "zielbewust, mach-tig personlich . . . wurde auch von Franz Ferdinand nie empfangen."
Tisza je prišel junija 1914 v položaj, da mu je bilo možno, iznebiti se nasprotnika. "Pri mestnem poglavarstvu Budimpešte se je prosilo, da se odpošlje v Sarajevo troje do pet detektivov. Mestni poglavar je odgovoril, da to število ne zadošča, da bi jih moralo biti najmanj 30 ali 40, ki bi vrhu tega morali potovati doli mnogo preje, da bi preiskali terrain. To bi vsekako zahtevalo strošek 7000 K. Na to se mu je odgovorilo, da je to mnogo predrago, da bi se ta vsota mogla izkazati samo za monarha. Tako je ostalo pri petih detektivih.
Brali so liste iz Srbije, ki so namiga vali neprikrito,na umor nadvojvode. Storilo se ni ničesar proti temu. Ko je potoval cesar v Bosno, so zaprli vse" mesto, zadržali mnogo stotin ludi v njihovih stanovanjih, za vsakim drevesom je stal vojak s hrbtom proti cesti ... Če gospodje hočejo, zamorejo življenje ščititi." (Str. 9.)
Kdo je imel takrat v monarhiji oblast v rokah? Morebiti cesar? Ka-^ ko brez moči je bil ta proti Ogrom, je opisal lepo ruski vojaški ataše v svojem poročilu o Avstro-ogrski:
* 'Skupina bogatih, mogočnih ari-jstokratov se je na Ogrskem združila in s stalno skrito grožnjo z revolucijo ali veleizdajo tako uplašila dunajske kroge, da se je krona odrekla na korist te klike včasi skoro vsaki moči." (Citat na str. 18.) V poštev prideta še dva, oziroma trije: Stiirgkh, Bilinski (skupni finančni minister in kot tak minister za Bosno) in Tisza. "Stiirgkh je bil politična navidezna eksistenca ('eine po-litische Scheinexistenz') brez vlast-ne volje."
Takratni skupni finančni minister, ki so ga smatrali za krivega na katastrofi, se je čutil dolžnega, da se opraviči, in je predložil v svoje opr-vičilo gradivo. (Str. 13.)
Ostane še Tisza, ki se je v ogrski zbornici dne 9. julija 1914 takorekoč sam izdal. (Str. 1?.)
DBXTSTYO SV. VIDA ŠTEV. 28 K. S. K. J.
Ima svojo redno mesečno sejo n* -52 k p orvo nedeljo ▼ mesecu v Knausov. Ivorani, cor- St. Cleir Ave. and 62nd 5tr. N E.
Uradniki zs. leto igao-Predsednik, John Widerwol 1153 E. 1st Street, tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph 3grin 1051 Addison Rd- W.; Društveni idravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St Clair Avenue-
Novi člani se sprejemajo v društvo 3d 16-ga leta do 50-ffa leta starosti in e zavarujejo za posmrtnino $1000 5000c ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te lenske bol. potpore-
Naše društvo sprejme tudi otroke ■» Mladinski oddelek od 1 do i& leta staro-i in e zavarujejo $100.00: Otroci pO_ld etu starosti prestopijo k aktivnim čla-miti in se zavaruiejo od $250.00 do $1000-^lačevanje društvenih ases- pri sejah od 1 ure dop. in do 5 ure pop.
»
Novi člani in članice morajo biti pre skani od zdravnika naj kasneje do 15 Ine vsacega meseca. *
Za vse nadaljna pojasnila se ot>raf-e na ttori imenovane uradnike.
1 Dober teden dni po sarajevskem dogodku sem se peljal iz Ljubljane na Dunaj. Na Slovenskem'je bilo še vse v črnih zastavah; ko je vlak pripeljal v nemjke kraje, ni bilo nikjer več žalne zastave. Na Dunaju smo pa slišali, kar smo vedeli že poprej, da prestolonaslednik zadnja leta svo jega življenja ''ni bil priljubljen". Očitali so mu versko mišljenje, očitali zakon s Čehinjo, s čimer je prišel brezdvomno tudi v konflikt z dvorom. Koliko so ti špecijalni dogodki, ki smo jih skušali opisati, i-meli oporo v krogih nemških in madžarskih nacijonalcev in svobodomi-slecev, tega ne moremo tu preiskovati.
Naj sklenem ta odstavek z resu-mejen, ki je ,vanj kondenziral dr. Žibert svoja razmotrivanja: " Prestolonaslednik je bil zvabljen v past in je padel kot žrtva madžarske ki je bila sovražna Jugoslovanom." (Str. 25.)
000
Sedaj si predočimo brezprimerno
'pačne vesti iz sebičnih namenov, in se niso mogli hitro preorientirati. Zmota je deloma razumljiva saj je tisti veliki korespondenčni urad, ki je izdajal o bolniku ob Donavi ten-denčne napačne bulletine; imel dve ekspozituri celo v Ljubljani. Čim bolj se je pomikala bolezen bolnikova proti katastrofi, tem bolj so razni jerobi hiteli grabiti njegovo premoženje; avstrijski; nadvojvode in njih soproge so pri tem kot najbližji sorodniki pridno sodelovali. Knjižica bo vse dobromisleče spravila z danim položajem nad novimi razmerami in s podjetnostjo, na temeljih pravice in demokracije delati na
ČEBELE MAŠČEVALKE.
Rev. John Plaznik.
(Nadaljevanje.) r
Čebele so letele tak^ vispko, da je Pavle vedel, da so zunaj domačega posestva. Tam zunaj na gričku je pripravno drevo, kamor so najbrž zletele. Toda tu jih ni: ravno tako ne na: drevesih ob potu. Pavle je vedel, da so čebele lahko celo pet milj daleč letele, če jim je veter pomagal. Navadno se vendar ne oddaljijo več, kakor pol milje ali samo nekaj sto čevljev.
Pa vije je hodil okrog do opoldne: prehodil je več kakor kedaj prej v
to, da se bolezen bolnika ob Donavi !fnem dnevu. Takoj po kosilu je šel
k cesti sprasevat, ce ne bi bil kdo
ne preseli se dediče.
med
njegove
— smejoce
000
Nemci zbirajo gradivo za predzgo-dovino vone. Tu pride umor v Sa-
ce ne
videl roj čebel Takoj prvi človek mu je znal nekaj povedati.
"Na slivi na Barkerjevem posestvu je roj čebel. Barker jih namerava spraviti, ker sem ga videl, ko je
rajevu v poštev kot povod, da se je 'delal nekak zaboj pod drevesom: č
zlobo in hinavščino tistih, ki se jim !na katera bi še žive priče in deloma
strahovita morija začela baš v poletju 1914. Knjižica dr. Žibertova pusti v bralcu veliko vprašanj odprtih,
je umor zgodil na veselje, pa so pričeli vojno proti onim, na katere so zvalili svojo krivdo!
*
Potek in konec vojne sta odgovarjala poštenosti začetka.
000
Mislim, da je bilo teden dni pred dogodkom v Saraejevu, ko sva šla prelepo nedeljo z dr. Krekom na Lim barsko goro. Govorila sva o ljudstvu v Avstriji in rekla, da je pri nas med ljudstvom in v javni upravi še veliko poštenosti in da je v Avstriji dovolj moralne moči, da ozdravi. Oba sva stavila upanje na prestolonaslednika, neprijatelja Madžarov, moža. j ki je s svojo poroko dokazal, da ceni človeka, po notranjosti in ne gleda na narodnost in dvorne predsodke. V njegovi vernosti sva videla poroštvo njegove značajnosti.
Mislil sem večkrat pozneje, da se je takrat tudi dr. Krek hudo motil — o sebi niti ne govorim. In vendar so avstrijski narodi res ozdraveli, ozdraveli veliko temeljiteje in trajneje, nego sva takrat mislila s Krekom. Bog vidi dalje nego ljudje. Tudi Franc Ferdinand je pomagal k ozdravitvi, in sicer s svojo ' smrtjo veliko več, kakor če bi bil živel in bi se bil trudil, ozdraviti z zunanjim zdravljenjem bolezen, ki je zahtevala operacijo.
Do enega prepričanja je prišel vsakdo, kdor je opazoval razmere v Avstriji v zadnjih letih: da je bil bolni mož ob Donavi tako zrel za
tudi akti v Nemški Avstriji in na Ogrskem mogle dati striktne odgovore. Jugoslovani smo zelo interesi-rani zlasti na tem, da bi se odgovorilo na sledeča tri vprašanja:
1.	Zakaj se zadeva proti K—u ni preiskala do konca? Iz lastne inici-jative policija preiskave ni ustavila. Zato mora vsakdo iskati povzročitelja drugod. Policija je podrejena notranjemu ministrstvu. Notranje ministerstvo pa zadeve, ki „se tiče dvora vsaj indirektno, ne preiskuje brez sporazuma z dvorom, saj je bil dunajski dvor, kot ga je označila "Arbeiter-Zeitung" državah državi. Tako mora sklepati človek čisto naravno.
2.	Kdo je povzročil, da je moral Franc Ferdinand potovati prav na Vidov dan ob 525. obletnici .boja na Kosovem ? Pri Francu Ferdinandu in soprogi je vladalo takrat prepi-
anje: "Man schickt uns in den Tod.'
3.	Kdo e povzročil, da se ni poskrbelo za varnostne odredbe, dasi in se pripravljal, da stopi na lestve.
ce
so tvoje, le hiti. - "Ali so rumene?" vprašal je Pavle.
"Ne vem, nisem upal blizu."
Barkerjeva farma je bila južno od tam, koder je Pavle iskal čebele, vendar samo pol milje zračne črte. Pavle ni dvomil, da so čebele njegove. Šel je v hlev, osedlal konja in odhi-tel.
Barker je bil star človek, ne posebno na dobren glasu pri sosedih. Bil je bogat in odiral je tiste, katerim je kaj posodil. Rad se je tožaril in navadno dobil. Nikdo ni imel rad kakega opravka z, njim. Pavletu ni bilo ljubo, da so čebele zletele ravno tja.
Ko je Pavle prijahal do ograje, je videl Barkerja, kako si je zavil glavo v posebno mrežo. Pravega panja ni imel, ampak le v naglici zbito škatljo. Ravno je pristavljal lestvo na slivo.
Pavel je šepal proti drevesu in o-gledoval roj. Ni bilo več dvoma čebele so rumene, da jih razločuje že od daleč. Posestnik ga je pogledal in ničesar rekel. Porinil je panj na stran
ni več vaša, Mr. Barker?"
"Krava niso čebele".
"Isto pravilo velja za oboje", je dostavi) Pavle.
"Pojdi k sodniji in dokazi
Pavle ga je gledal in ni vedel, kaj bi odgovoril. Farmar je brez potrebe stresel vejo. Takoj se je prikazalo brezštevila čebel. Ena je pičila Pavleta na vrat, druga na roko. Njegov konj se je pa strgal in zbežal domu. jSepavič mladenič je hitel čez polje, dokler ni bil varen pred čebelami. Nikoli ga še niso tako opikale: seveda se je vselej varoval. Ves opi-kan je poiskal svojega očeta in mu vse povedal.
Pavletov oče je govoril z Barker-jim, kar je imelo za posdedico le hujše sovraštvo. Čebele so bile že v panju 'blizu hleva. Barker je rekel, da jih bo izročil le tedaj, kadar pride po nje "šerif" s pismom sodnije. "S tem pa še ne bo vsega koned" je dodal.
''Lepo za tebe, da oropaš pohablje nega mladeniče dobrih čebel."
"Oropam?" je kričal farmar. "Ti me imenuješ roparja? Gotovo ne poznaš postave."
Zadeva ni prišla na sodnijo. Barker ni imel nobene priče, Logar pa se ni rad toražil. "Se ne izplača tudi, če dobimo" je rekel sinu." Še bolj gotovo ne, če žgubimo. Najboljše je, če stvar pustimo pri miru. Glej, da jih še več na uide na njegovo posestvo.
Pavle je pazil. Ko je drugi panj vzrojil, niso šle dalje, kakor do prihodnjega grma. Opikale so ga pa skozi obleko. Pavle je prišel do prepričanja, da so Korintske čebele vro-čekrvnejše, kakor kake druge čebele.
(Dalje prihodnjič.) -o-
ŠIRITE LIST 'EDINOST* "
VSPEH {JE SLADAK.
bi se bilo to moglo storiti takorekoč brez vinarja stroškov vsled množice vojaštva v sarajevski okolici?
Ta vprašanja se ne bodo dala več spraviti s sveta z nikako bagatelizu-jočo "oficijelno" izjavo. Stvar že pre več — diši. Marsikak prispevek k rešitvi teh vprašanj bo podal gotovo še dr. Žibert. morebiti zadeva tudi ni neznana nekaterim slovenskim, u-radnikom, ki so službovali na Dunaju. V prvi vrsti mislim tu na gospo-
tranjem in
zunanjem -o—
ministerstvu.
testament, da res ni najmanjšega de, ki so bili na visokih mestih v no-vzroka za kako žalost.
Nam so veliki lažniki in hinavci prikrivali njegovo onemoglost, a v odločilnem trenutku je mož tehtan in bil prelahek
Dr. Žibertova knjižica podaja slike iz časa njegove bolezni in njego
ČEŠKI ORLI V AMERIKI.
Češki Chicaški Orli (katoliški Sokoli) so naredili velik izlet v Omaho, Nebraska, kjer so bile velika tekme.
Tega izleta so se udeležili tudi češki vi zadnjih ur. Knjižica bo potolažila i°rli druSih čeških naselbin. Pri ve-vse, ki jih je zadela ta "izguba" ne- ilikih iavnih vežbah in tekmah je tek nadno, ker so bolnikovi jerobi trosili o njegovem "počutju" vedno na-
Društvo Sv. Cirila in Metoda, št- 18 SDZ.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 5. leta. — Posmrtnina se plača $150.00, $300.00, $509.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki t Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike. — Predsednik Tosef Za-krajšek. podpredsednik John Jaksic, tajnik, John Vidervol, zapisnikar Jos. B Zaversnik, blagajnik Anton Bašča, nad zornike, Anton Koželj, Anton Strniša Viktor 'Kompare, Zdravnik, Dr- J. M Seliskar, Vratar. John Peterlin, Sprevo-ditelj, Jos. Zakrajšek ml., Zastavoifbša Alojz Somrak.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo
Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K. fednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00. $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo Zavedni rojaki, pristopite k temu preko-ristnemu društvu, ki je eno izmed naj-agilnejših v New Yorku-
movalo na stotine Orlov.
KATOLIŠKI ŠOLSKI IMENIK.
Catholic Welfare Council iz Wash ingtona bode izdal za prihodnje leto poseben katoliški derektorij aH i-menik vseh katoliških šol in učnih zavodov.
Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC
mesar
Priporoča Slovencem in Ilrva tom mojo dobro in okusno mesnico.
Vsaki dan sveže meso. kako? tudi
— prave kranjske klobase —
doma delane vedno na razpolago.
1912 22nd St., Chicago, ril
Pavle ga prime za roko in reče: "Mr. Barker, te čebele so moj£: ali ne vidite, da nisto take, kakor druge čebela? To so Korinjtske čebele, katere sem kupil spomladi."
Farmar je samo mrmral in šel po lestvi. ''Čebele so čebele" je rekel, ko je bil že na vrhu lestve. "Meni so vse enake. Če pride roj na moje posestvo* so moje, ter jih morem dobiti.^Nekdo je nekoč hotel posekati drevo s čebelami v mojem gozdu, pa se mu ni posrečilo!"
"To je vse kaj drugega," odvrne Pavle "Tiste čebele so bile tvoje. To pa so korintske čebele, ki so šle danes zjutraj iz mojega panja, katere sem iskal celo predpoldne. Poznam jih po barvi in velikosti."
"Ko si jih iskal, jih nisi našel?" pravil Barker.
"Našel sem jih sedaj," pravi Pavle.
"Že prav! Jaz sem jih našel prvi. Poleg tega so še na mojem posestvu. Če so prišle iz tvojega panja, zakaj pa jim nisi takoj sledil? Ko so izven tvojega posestva, niso več tvoje."
"Če bi vam krava šla na tuje, ali
To veste, kaj je rekla veverica o jedrcu orehovem: "Lupina je grenka toda jedrce je sladko." Stara pravljica, ki je pa vendar vedno resnična. Trinerjev American Elixir of Bitter Wine tudi ima nekoliko grenak okus, toda vspehi so sladki. Odstranjujejo vse nepotrebno tvarino iz vaših črev in drži čreva čista in vam daje dobro slast. Vi se čutiti dobro od jutra do noči. Ta sladki vspeh Trinerjevega American Elixir of Bitter Wine ga je naredil tako priljubljenegam, da je treba vsako leto našo tovarno razširiti. Ravno kar smo sezidali dva kotla vsak po 25,000 galonov v novem dostav-ku, nove stroje za polnjenje stejde in za prilepljenje napisov, smo postavili in tako smo proizvajanje zda-tno pomnožili.
Samo^glavno naše pravilo je ostalo isto: "Najboljše je samo dobro za naše odjemalce." Ko pridete k svojemu drugistu, ali trgovcu z dravili zahtevajte da Vam da pravih zdravil, Trinefjev American Elixir of Bitter Wine in zavrnite vse ponarejene stvari. Vaš trgovec ima tudi Trtg^rjevo Angelica Bitter Tonic. Trmenjev Cough Sedative, Trinerjev Liniment v zalogi.—Joseph Tri-ner Company, 1333—45 So. Ashland ave., Chicago, 111.

JAVNA ZAHVALA! Cenjeni g. J. Wahčič: — Jaz sem rabila Vašo hvale vredno ALPENTINK^OT-O za lase za katero se Vam najlepše zahvalim, lasje so mi takoj prenehali spadati in ^0 mi gosti dolgi in krasno narastli. želim Vas priporočati vsakemu, kateri bo v taki potrebi ko ^sem bila jaz, da nisem rabila Vaše tinkture bi vse lase zgubila, zatoraj se Vam še enkrat lepo zahvalim, Vaša rojakinja.
Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave-Johnstown, Pa. Alpenpomada za;~moške brke in brado. Bruslintinktura za sive lase od katere postanejo moškim in ženam popolnoma naturni lasje kakoršne ste v mladosti imeli. Wahčič Fluid ozdravi vsaki najstariji Revmatizem, kostobol, _ . t*>K?.iij no?*ati ali križicah se ozdravi v 5-tih dneh popo'nomaf Rane. opekhne ^»le, turove, kraste, grinte in lišaje, potne noge, kurje očesa, bradovlce. debelo kožo na nogah in ozebline, vse tej bolezni se v 3 dneh pop&Iiioma o-lrayijo-
Pilite tako» po cenik in krasni žepni KOLEDAR za leto 1920 pošljem popo'nema zastonj.
JAKOB WAHČIČ
6702 Bonna Ave N. E	Cleveland,

mm
■■nn
KRIŽARJI.
Zgodovinski roman ▼ fetirih delih. Spisal: H. Sicnkiewich. Podov.: PodrarskL
(Dalje.)
"Jaz od gospoda de Lorche ne vza mem niti groša, tako mi Bog pomagaj !"
"Prijetno je vzet od sovražnika, toda prijatelju se mora odpustiti," odvrne Matija; "ker pa je .s kraljem že sklenjen dogovor zastran zamene jetnikov, torej ti za-me ne bo treba plačati."
"Toda naša vitežka beseda?" vpraša Zbišek. "Dogovor je dogovor, toda Arnold bi nam mogel očitati, da nismo pošteni."
Matija se na to ^zamisli ter reče:
"Nu, morda bi mu le utegnil nekaj utrgati?"
"Midva sva se cenila sama. Ali mar imava sedaj manjšo ceno?"
Matija postane še bolj otožen, na očeh si mu čital začudenje in še večjo ljubezen do Zbiška.
"Čast zna braniti! Tak se je že rodil!" zamomlja sam za-se.
Na to jame vzdihati. Zbišek si je mislil, da vzdihuje za denarjem, ki ga je imel našteti Arnoldu, zato reče:
"Glejte, denarja imava dovolj, ko bi le najina usoda ne bila tako težka."
"Bog ti jo polajšaj!" reče ginjen stari vitez. "Saj jaz itak ne bom živel več dolgo na svetu"..
"Ne govorite tako! Vi še ozdravite, brž ko vas veter ^nekoliko opi-ha."
"Veter? Veter pripogne^ mlado drevo, staro pa zlomi."
"Ej, vaše kosti še niso tako slabe, i ndo starosti imate še daleč. Torej ne bodite otožni!"
"Ko bi bil ti vesel, bi se tudi jaz smejal. Vsekajo pa imam še drugi vzrok za tugo, in da resnico povem, ne samo jaz, marveč mi vsi."
"Kak?"
"Ali se še spominjaš, kako sem te grajal v Skirvoillovem taboru radi tega, ger si toliko hvalil križarsko moč? Na bojnem polju je sicer naš narod že dovolj utrjen, toda jaz sem si te pasje brate še le sedaj od blizu ogledal."
Tu Matij zniža svo glas, ker se je bal, da bi ga kdo ne slišal:
"Sedaj vidim, de si imel prav ti, ne pa jaz. Bog nas varuj, kajti to je moč, to je sila! Naše viteze srbe roke, in hoteli bi čim najpoprej planiti na Nemce, toda oni ne vedo, da jim vsi narodi in vsi kralji pomagajo, da imajo dokaj več denarja nego mi, da so njihove trdnjave dokaj močnejše in da so njihove bojne priprave dokaj boljše od naših. Čuvaj nas pred njim roka božja! . . . Pri nas in tukaj govore, da mora priti do velike vojne, in kadar pride, pa naj se Bog usmili našega kraljestva in našega naroda!"
Tu se prime zobema rokama za svojo sivo glavo, jp opre ob kolena in umolkne.
Zbišek pa reče:	^
"Torej glejte! V borbi med posamezniki je marsikateri krepkejši nego so oni, toda kako bi 'bilo v veliki voni, o tem ste se že prepričali sa-mi.
"Da, prepričal sem se! Bog.daj, da se o tem prepričata tudi kraljeva poslanca, zlasti oni vitez iz Maško-vic."
"Videl sem, kako se je zamračil. To je jako sloveč bojevnik in veš-čak v bojnih poslih; pravijo tudi,
da nihče svetu ne razume vojne tako kakor on."
"Ako je to res, pa morda ne bo vojne."
"Ako Križarji opazijo, da so močnejši, pa bo gotovo vojna. In rečem vam odkritosrčno: Bog daj, da se že enkrat odloči tako ali tako, ker se dalje tako ne da živeti."
In Zbišek pobesi glavo, kakor bi mu jo bile potlačile lastne misli, Matija pa reče:
"Škoda odličnega kraljestva, in boim se, da nas Bog za našo preveliko drznost ne bi kaznoval. Ali se še spominjaš, kako so naji vitezi pred stolno cerkvijo na Vavelu takrat, ko so ti imeli odsekati glavo, izzivali celo samega Timura Hromega, ki vlada nad štiridesetimi kraljevinami in ki je zidal cele, gore človeških glav ... Njim niso dovolj Križarji, marveč hočejo ob enem izzvati vse, in to utegne biti razžaljen je božje."
Zbišek se prime pri spominu na to za svoje plave lase, ker ga je prevzela znovič neizmerna tuga. Na to zavpije:
"Ali kdo me je takrat rešil pred mečem rabelja, ako ne ona? O, Jezus! Moja Danuška! O, Jezus!" ^ Na to si jame puliti lase, grizti si prste, s katerimi je hotel pridržati svoje solze, tako mu je nakrat užalilo srce od prevelike bolečine.
Piše Rev. J. C. Smoley
Vprašanje 20..:—Kake slabe družabne razmere pa so še spojeni z življenjem po mestih?
Živlenje po mestih je jako drago in nudi le preveč priložnosti k zapravljanju.
Nikdo ne bo tajil dejstva, da je življenje po mestih razmeroma jako drago; živežne potrebiščine je namreč treba vse dovažati v mesto. O-gromni prevozni stroški in velikanski dobički prekupcev dvigajo cene vedno bolj in bolj. Razun te ga se po mestih jako mnogo živil pokvari, da so nerabna, mnogokrat puste velet-govine in sklmdišča sama, da se pokvarijo, da lahko umetno dvigajo cene. Delavec po mestih mora toraj razmeroma živilske potrebščine veliko predrago plačevati, nikoli si ne more toliko prihraniti, kakor si pri-hran delavec nc. deželi. Razun tega se nudi njemu veliko več priložnosti, da zapravi svoj težko prisluženi denar, mnogokrat prav po nepotrebnem. Velikomestno življenje in zgle di bogatašev ga zvabijo in premotijo, da si kupi marsikaj, kar mu ni nikakor potrebno, marveč mu pogosto še škoduje. In potem brezštevilne priložitosti za zabave, veselice, gledišča itd. Gotovo ne zanikam de-
TEDENSKI POLITIČNI PREGLED.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
"Dečko, imej Boga v srcu ter mol-Jlavcu Pravice do zabave in razved-či!" zakliče Matija. "Kaj delaš? Po- riIa' P° težkem- trudapolnem delu
miri se ! Molči!"
Vendar Zbišek se dlje časa in mogel pomiriti. Prišel je k sebi šele takrat, ko je Matija, ki je bil še vedno bolan, tako oslabel, da je omahnil ter padel brezzavesten na klop. Mladenič gfc je položil takoj v posteljo in ga okrepčal z vinom, ki mu ga je bil poslal grajski komtur, ter čul pri njem, dokler stari vitez ni mirno zaspal.
Naslednje jutro se je prebudil pozno, ob enem pa tudi svež in spočit.
"Nu," spregovori Matija, "morda še ni odbila moja ura, in mislim si, da še obsedim na konju kadar me nekoliko veter opiha."
Nasledne jutro se je prebudil pozno, ob enem pa tudi svež in spočit.
"Nu," spregovori Matija, "morda še ni odbila moja ura, in mislim si, da še obsedim na konju kadar me nekoliko veter opiha."
"Kraljeva poslanča ostaneta tukaj še nekoliko dnij, ker vsaki čas prihajajo k njima ljudje s prošnjami za sužnje, ki so brli zajeti na bojišču v Mazoviji ali v veliki Poljski, toda midva moreva oditi, ko se boste čutili dovol trdnega."
V tem hipu pride v sobo Glavač.
"Ali ne veš, kaj delata poslanca?" vpraša stari vitez. —
"Ogledujeta si Visoko trdnjavo in cerkev," odvrne Čeh. 1 'Grajski komtur sam ju spremlja; potem odidejo v veliko obednico na obed, na kateri hoče veliki moister povabiti tudi vas."
"Kaj pa si delal davi?"
"Ogledal sem si nemjke najete peš ce, katere so njihovi kapitani urili, in primerjal sem jih z našimi, češkimi."
"Ti se še spominjaš čeških?"
"Vitez Zih iz Zgorelic me je ujel še kot dečka, vsekako pa se jih dobro spominjam, ker sem jih že z mla dih nog jako rad ogledoval."
"Nu, in kaj praviš?"
(Dalje prihodnjič.) -o-
ŠIRITE LIST "EDINOST".
potrebuje to, žalibog izrabljajo veselice, zabave le v to, da izvabijo krvavo zasluženi denar delavcu, da mu nudijo mnogokrat toliko zabav, da delavcu niso v nikakor korist in razvedrilo, marveč da mu naravnost škodujejo.
Take razmere in še mnogo drugih so vzrok, da je mesto življenje povod socijalni bedi in revščini. Tudi tu ne tajimo, £a 'bi ne bilo nikake odpomoči za te rak-rane, da bi mestno življenje ne imelo tudi dobrih stranij in da bi kaj lahko jako ugodno vplivalo na družabno življenje. Toda ta ogromna mesta so bila in in so vedno v škodo človeštvu, in do najnovšega časa se je jako malo storilo, da bi se zgoraj imenovane slabe razmere odpravile, kakor borijo to pozneje videli.
Liberalizem in denarno gospodarstvo.
PREMOGARJI GREDO NA DELO. (?)
Willkes-Barre, Pa.—Williams, vo dja delavskih "ustašev" premogar-jev, ki so šli na stavko proti volji voditeljev, ali kakor pravijo sami "na počitnice," se je izjavil, da upa, da se bode razpor kmalu pomiril in da bode šlo delavstvo zopet na delo. --o-
BOJ ZA "PRAVICO."
V Lisburnu je nekdo ustrelil policijskega komisarja Sawnseya. Ko so engleški vojaki posadke v- bližini to izvedeli so takoj naskočili mesto in porušili in uniči vse hiše razun onih, ki so imele nad vrati zoamenje, da je njihov lastnik za to, da ostane na Irskem vse po starem.
-s—o-
Poročila prihajajo, da se je Lloyd George izrazil v Belgiji, da je pripravljen izpustiti župana iz Corka iz ječe, ako se mu da zagotovilo, da ne bode na Irskem noben policaj več umorjen in da se bode naredil mir. Izjavil se je, da je zadnje dni kar deževalo prošenj za McSwineya. Toda niti v eni se mu nu ni dalo zagotovila, da se bode prenehalo z u-mori in neredom.
-o--
VPRAŠALNI KOTIČEK
Na naše vprašanje v 46. števili EDINOSTI so nam odgovorili nai čniki na stavljane vprašanja tako le
Prvo Vprašanje.
1.) Vprašanje: Kaj je vzrok, da je med nami katoliškimi Slovenci toliko needinosti?
Tega je kriva naša vzgoja, kajti vlada je vedno skrbela za to, da smo si bili doma v laseh, da nas je tako lažje h tlom pritiskala. (I. K., Cleveland, O.)
Tega so krivi naši krivi preroki, so prišli sem, ker se doma niso mogli preživeti, ker se bili ali preneu-mni al prehudobni, tukaj pa delajo zdražbo, da tako lažje delajo deobi-čke. (L., Chicago, 111.)
Tega so krivi uredniki onih listov, ki napadajo vse, kar jim ni všeč. Posebno vera jim je na potu. Oni si mislijo pod besedo "edinost" to, da moramo biti vsi Slovenci v Ameriki I samo njih prepričanja, da smemo ki hniti samo takrat, kadar n?m oni 1 dovolijo. Kdor koli se jm pa upa le z besedico oporekati, tega pa neusmiljeno napadejo in začno gonjo proti njemu. To kaže slučaj urednika "Edinosti". (J. Č., New York.)
Jaz mislim, da je tega uzrok to, ker smo premalo še gentlemani. Ko bi bili mi nekoliko bolj gentlemani in bi se bolj navzeli ameriškega duha, in spoštovali prepričanje drug drugega, pa bi ne bilo tako. (Jože
Tudi iz Amerike deži telegramov sa na vlado, v katerih se izraža simpatija za nesrečno Irsko in za izpuščen je McSKvineya. Med drugimi sta poslal brzojave tudi župana New s Cleveland, O.) Vorški in Chicaški. Obema je vlada Tega je kriv star slovanski greh
odgovorila, da bode sama rešila svo--nevošljivost in neodločnost. Mi
premalo sami mislimo s svojimi možgani. Prehitro vrjamemo vsakemu. Smo mehki kot naše slovansko drevo — lipa. (V. K.)
TRETJE VPRAŠANJE:
3.) Vprašanje: Kako in kaj bi se
naj list "Edinost" uredilo, da bi še bolj odgovarjal svojemu vzvišenemu namenu.
je notranje zadeve.
---o-
IRSKI NARODNI MUČENEC.
McSwiney, župan mesta zo Corka, ki se posti kot protest proti temu, da so ga zaprli in noče vzeti nobenih jedil, dasi mu jih redno prinašajo k njegovi postelji, kajti oslabel
If tako' da ne bode več dolgo živel, je postal narodni mučenec. Stavko z gladom je začel 12. avgu-
sta
ITALIJA NA ROBU BOLJŠEVIŠ-KE REVOLUCIJE.
V soboto večer so se začeli po
Vprašanje 21.:—Zakaj pa ni dr-	..." ,	P°
vseh večjih laskih mestih delavski
zava odpravila teh slabih razmer pri poljedelstvu, pri obratu s stroji in po velikih mestih?
Odgovor je kratek: Ker je bila država pokorna služkinja liberalz-ma.
Vprašanje 22.:—Kaj razumemo pod liberalizmom?
Pod liberalizmom na gospodarskem polu ^razumemo nauk, ki trdi in uči, da nima država nikake pravice se brigati za socijalne razmere, marveč da mora vsakemu pustiti po polno prostost, kako vodi svojo obrt kako pridobiva denar.
Beseda "liberalizem" prihaja od latinske besede "liberalis", in pome-nja~. radodaren, napreden, svobodomiseln, pomenja vse, kar je spojeno s svobodo.
Vprašanje 23.:—Kako se ta liberalizem še flrugače imenuje?
Imenuje se tudi "mančesterstvo." Razumemo pod to beseda oni liberalizem, katerega so zastopali nekateri veletrgovci angleškega mesta Manchester (Mančester). Ustanovili so 1. 1839 družbo in zahtevali od vlade, da jim dovoli prosto trgovino z žitom in raznovrstnim drugim blagom.
nemiri. Boljševiki so se po vseh večjih mestih polastili tovarn in uprave raznih podjetij in si ustaftovili sovi-jetne vlade. Vlada je poklicala policijo in pozneje vojaštvo. Toda oba, policija in vojaštvo ni hotelo ubogati in so pustili, da boljševiki izvedejo svoje načrte. Razmere so po celi Italiji skrajno kritične in kočljive: Glavni upori so bili v Milanu in Neapolju. Tako imajo danes delavci pravzaprav vse kovinske tovarne to je železne in jeklavske tovarne v svo ji oblasti.
Delavstvo se je izjavilo, da ako bi vlada kljub temu poskušala delavstvo ovirati pri tem početju, da bodo razglasili splošne delavsko ko po vsej Italiji.
i- List "Edinost" je že tako ure je van, da kdor ime res praVo srce in čiste misli, ne more drugače, kakor da ga pohvali in ga rad ima. Da bi pa še bolj podgovarjal svojemu vzvišenemu namenu, jaz svetujem... ( Pst! Tiho! To je pa samo za nas! k»1 Hvala lepa.) Mr. John Pelham, Hou-~ ston, Pa.
stav-
KONVENCIJA KATOLIŠKEGA ŽENSTVA.
National Council of Catholic women (Narodni svet katoliškega žen-stva), ki je del Catholic Welfare Councila bode imel 17. septembra svojo prvo konvencijo. Vse ženske katoliške organizacije bodo zastope-ne na tej konvenciji. Most Jlev. Ha-nna, nadškof iz San Francisco, je voditelj tega oddelka Catholic Welfare Council-a.

SLOV. KAT. FEVBKO^* DRUŠTVO "LIRA"
SI o T- Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Grdl-na ,1052 E- 62 St. Podpredsednik in pe-vovodja: Matej Holmar 1109 Norwood Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matja-šič, 6515 Edna-Ave. olektor: Anton Hlabše str. Pevske vaje so vsald torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seja vsaki prvi torek v mesecu.
CERKVENE KLOPI POKRADLI
Do sedaj so tatovi po cerkvah kra dli samo zlate in srebrne posode, j Sedaj kradejo tudi cerkvene klopi.
ROJAKI
Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pišite
nam za pojasnila, ki jih damo vsakemu popolnoma brezplačno..
VARNO IN ZANESLJIVO
POŠILJAMO
.... Denar v stari kraj najhitreje in najceneje. ....
ROJAKOM! Ki žele potovati v stari kraj, preskrbimo potne liste.
IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA:
........MICHAEL ŽELEZNIKAR ■
Notary Public VSA PISMA NASLAVLJAJTE NA:
"EDINOST" 1849 W. 22nd St.,
Chicago, 111.
		: < ' ': V..I.'" '			
			•	. . ^ ; . ; ;... .......,, LWfe