125. številka. Ljubljana, v soboto 3. junija. XXVI. leto, 1893 Izhaja muk dan tveter, izimfti nedelje in pravnike, ter velja po poŠti prejeman za ivgtro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 fild., za četrt leta 4 gld.. za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dotu za vse leto 18 gld., za Četrt leta § gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ?.a Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnin« znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f. kr., de te dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu st. 12. U ji ra v n i * t.v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo ua narocbo. Mlavno p. u. občlnutvo uljudno vabimo nn nov« narocbo, Ntnre Kospode naročnike pa, ka* ter I in Je potekla konrem meHevn naročnina« proaliuo, «1« jo o pravem ca»u ponove, «la poiii-l|aa|e ur preneha I u «la dob* vnc ritevllke- II SLOVENSKI NAROD" velja «a J, | n b 1J a n* k e uaroentke brei poftlljn- n | m na doni i Vse leto . . . gld. IS*— I Cvtrt leta . . gld. R*:tO Pol leta ... «l-rw> l Jeden uie»ee. l-io Ea poAHJau|e na dom «« ratunii in kr. na menee, SO kr. aa četrt leta. N poftli|anJeut po po A ti veljat Vae leto ... gld. 15-—I £etrt leta ... |(ld. 4* — 1'oB leta ... ,, I Jeden nieeee . ,, I *40 Naroeuje »e lahko a vaaklni dnevom« a h bratu Me mora po«lati tudi naročnina, drngače ■e ne omlramo na dotično naroČilo. Upravniotvo „Slovenskoga Naroda". Po deželnem zboru. IV. Zadnje zasedanje v obče ni bilo burno in izostale so politične razprave, kar je bilo naravno, ker je odpadla razprava o deželnem proračunu in ker zastopnik vlade gospod baron Hein ni bil razkril v toliko svojega lica, v kolikor ga je danes razkril. Kar je kazalo se razburjenosti, k tej pripomogel je v prvi vrsti zastopnik vlade sam, ki se kakor je videti, pri najmanjšem povodu rad raz-togoti, tako da pri debatah še ne kaže tiste vsaj navidezne mirnosti in rahlosti, ki je navadna pri vladnih zastopnikih. Pokazalo je pa pač to zasedanje, da so tisti gospodje poslanci, ki prisegajo na zastavo dr. Mahničevo, v pravem pomenu besede sterilni, kakor goriško kraška skala. Vsi važnejši predlogi, ki so izhajali iz narodne večine, prihajali so iz narodnega kluba. V teh predlogih kaže se prava ljubezen do slovenskega naroda in jemlje se v njih ozir na vse pia\e potrebe tega naroda. Tu sem spadajo predlogi poslanca Šukljeja glede pridobitve pitne vode v kraških krajinah; poslanca Murni k a glede korakov proti tarifnemu trinoštvu južne železnice ; poslanca V i h n i k a r j a glede odprave ediktov in dragih razglasov pri manj važnih sodniških zadevah in poslanca Hribarja gledč lokalnih železnic itd. Če bi bil slovenski kmet tako razsoden, kakor ni, potem bi pač kmalu sprevidel, v katerem taboru mu je iskati pravih prijateljev, koje je poslanec Žitnik hotel koniiskovati sebi in svoji stranki na korist! Temu nasproti si poslanci iz najostrejšega klerikalnega tabora niso vedeli drugače pomagati, nego da so pogreli tisto malenkostno vprašanje o legalizaciji, da si morajo dobro vedeti, da mečejo s tem le pesek v oči ubogemu slovenskemu kmetu. Storili so to seve samo v namenu, da bodo imeli agitacijsko sredstvo v rokah pri bodočih deželno-zborskih volitvah, pri kojih bodo itak dosegli veliko premago, če bi tudi tega sredstva v rokah ne imeli. Kakor rečeno opirajo se lahko na nerazsodnost našega ljudstva in zategadelj je smešno, če grabijo po takih malenkostnih agitacijskih sredstvih, kakor je bil predlog gospoda Viljelma Pfeiferja o odpravi legalizacije pri malotah. Odgovarjal je poročevalec dr. Tavčar in primerno se nam vidi, da ponatisnemo odgovor omenjenega poslanca, ki se je po steno-grafskih zapisih tako-le glasil: „Visoka zbornica! Kot poročevalec govoril bodem le kratko, ker se mi vidi, da se je o tej malenkostni stvari danes že itak veliko preveč govorilo. O jednaki zadevi vršila se je v tej visoki zbornici debata že pred dvema letoma in če je danes ponovila, mislim, da so gospodje, ki so uprizorili vso stvar, izbrali si slab čas. Menim, da so se zmotili za c-lo leto, kajti debata ta imela bi veliko več upliva takrat, ko bi stali pred koncem deželnega zbora, ter bi napočil čas agitiranja za nove deželno zhnrske volitve. (Veselost v središči) — Kar se stvarnega tiče, je stališče upravnega odseka in moje to, da pri nas javna knjiga, kakor je sedaj urejena, tako dobro upliva, da se moramo skrbno ogibati, da bi se jej ne spodnesel kak steber. Vsak javni zavod, če dobro posluje in dobro upliva, je vreden svojih stroškov. Tudi matrika o krstih in smrtih stanejo denarja in potov, ker pa potrebujemo takih matrik, zaradi tega se nihče ne pritožuje o troških, ki se žrtvujejo zanje. Radi tega pa je tudi nespametno, pritoževati se o troških, katere prouzročujejo drugi javni zavodi, ki so takega pomena, kakor javna knjiga, brez koje bi shajati ne mogli. (Posl. Suklja: Tako je!) Potem pa treba pomisliti, kar se je tudi kon-štatovalo od vseh stranij, da bi bile olajšave, ako bi se odpravila legalizacija pri malotah, silno neznatne. Pravim, da bi bile neunatne, ali vender bi dajale priliko, da bi javni kredit prišel v nevarnost. Gospoda moja, ali res mislite, če vpeljete po nasvetu gospoda kanonika Kluna — pardon — kanonika Pfeiferja (Smeh v zbornici in mej poslušalci) olajšave samo pri vrednosti do 100 gld., ali res mislite, da bodo potem ponehali vsi nedostatki na deželi ? Potem se bode mislilo, da se sploh vse, kar spada v javno knjigo, sme narediti brez notarja in ne samo listine do vrednosti 100 gld. Vsako pogodbo bodo ljudje skušali sami napraviti, nastale bodo potem take zmešnjave, da bodo ljudje imeli vse drugače stroške in pota, nego jih imajo sedaj. Odveč bi bilo o tem obširneje govoriti, kajti vse te stvari naglašale so se že v prvi debati, naglašale so se danes zopet. Izkazalo se je pač, da potreba teh olajšav v deželi ni tako občutna, kakor se nekod trdi. Prijatelj Pfeifer naj mi torej odpusti, če pravim, da je peticija, na katero se naslanja njegova resolucija, umetno vzbujena bila. Dve leti sta pretekli, odkar je on ginljivo in (poslanec iS u kije : „elegično!" — veselost) elegično govoril o odpravi legalizacije in nam opisuval, kako silno hrepeni naše kmetsko ljudstvo po ti odpravi. Vprašam Vas: — ali se je od tistega časa oglasila le jedna občina s kako peticijo, ki bi bila v soglasji z nasvetom gospoda poslanca Pfeiferja zahtevala odpravo legalizacije? Kako je prišla današnja peticija pred visoko zbornico, to nam je povedal Pfeifer sam, ko je rekel, da je v jeseni potoval po svojem volilnem okraji in npoizvedavalu želje svojih volilcev. In glejte — samo jedna občina, Velika Dolina, se je pridružila njegovim željam; zategadelj sklepam, da niti v volilnem okraji gospoda poslanca Pfeiferja samega ljudstvo ne čuti tako silne potrebe, odlašati se proti legalizaciji, kajti sicer bi se mu bilo gotovo posrečilo, nabrati več takih peticij, (posla- LISTEK. Kapri. „0d Napolja do Knprija Jo bentan dra<;a corenga!" Ne mislite, da se šalim s tem granesom, kakor ee šali narodna pesen ž njim. Iz Napolja na Kapri res ni daleč, ali tak „špasu vender le mnogo stane. Prvič morajo tujci za vožnjo tja iu nazaj plačati deset lir, a domačini plačajo za isto pot samo štiri. Jedva prideš na krov lahkega parobrodiča, že začuejo oblegati te ranocelniki tvoje mošnje. Naj poprej prideta beračit dve nuni in sicer ne da bi se s parnikom kam vozile, ampak samo iz stare navade, ker se še pred odhodom povrneta nazaj in ravno tako te pričakujeta na suhem, ko se z otoka nazaj povrneš. Potem začne vpiti in pretvarjati se z rjo-večim glasom nag mladenič, ki plava okoli in okoli ladje ter vabi potovalce, naj vržejo kak „sold" (t. j. 5 centimov) v morje, da jih lete* vjame ali pa z dna morja vzdigne. Komaj se začne parnik premikati, že se vstopijo pred zbrane potovalce trije, štirje muzikanti, ki zagodejo in zapojć: „Addio bella Napoli" in „Kuniću!i, funiculi I" Čim darež-Ijivejši so tujci, tem delj časa pojč in pobirajo da- rove. Ko se jim zdi, da jih nihče ne mara več poslušati, začno prodajati sekirice odpetih pesnij. In ker jih memla nihče ne kupi, zginejo za nekoliko časa ter se preoblečejo ter pridejo prelevljeni nazaj kot prodajalci korald, pahljač, galanterijskih predmetov, igrač itd. Iu vedno najdejo koga, ki se jim na limanice vsede in katerega opeharijo, če ni drugače, v blaženi nemščini. Za njimi pridejo natakarji, ki silijo marsalo, konjak, vermut, itd., da človeka že ušesa bole. Parnikova lupina pomika se le počasi po krasnem zalivu. Pogled nazaj na Napolj, na Posilip, Miseno in Ischio proti zahodu, ter na Vesuv, Por-tici, Resina, Pompeji, Castelamare in Monte Sant' Angelo proti vzhodu je zares vreden, da se ga delj časa opazuje. Polagoma bo približamo S o r e n t u, ki pa tudi nima druzega, nego krasno lego na strmi obali. Parnik obda in obleti cela množica čolnov, ki naj bi goste prepeljali na suho, ali jedva dva trije se izkrcajo. Zato so veslarji zelo nezadovoljni in vpijejo na one, ki se dalje peljejo: „Kaj mislite, da je samo na Kapriju vse dobro ?u Znano je, da obiskujejo tujci ta otok najbolj zaradi njegove „modre jame" (grotta azzura). Kapri se vzdiga iz morja zelo strmo, večinoma nepristopno. Naj poprej se nam prikaže vzhodni rt, vrha katerega zapazimo razvaline Jupitrove (ali Tiberjeve) vile kakor na roglju kakih vil. Potem se nam prikažeta dve nižji stožčasti gorici S. Michele in Castigliane ter na njih podnožji trg Kapri. Naš parnik se pelje mimo pristana ob strmi obali pod vasjo Anakapri naravnost do modre jame. Stene ob obali so vse izdolbene, a morje popolnoma višnjevo. Vhod v jamo je zelo nizek in ker se morje vedno vanjo zaganja, zato je treba pri vhodu vznak položiti se v čoln, ki nas notri pripelje. V jami vidimo morsko votlo še mnogo bolj višnjevo, ker solnčni žarki prihajajo v njo skozi vodo pod skalami, in ta višnjeva barva se odseva tudi na stropu jame, ali ne posebno intenzivno. Najlepše je videti svet-likanje morskih pen okoli vesel, ali pa okoli plavajočega človeka, čegar oblike se prikažejo kakor s srebrom obdane. Ta jama je večja, nego Biševska (Busi) v Dalmaciji, ali poslednja je bolj čarobno razsvetljena. (Vstopnina v jamo znaša 1 liro in 25 centimov, plavajočemu mornarju treba plačati zopet 1 liro in potem še čolnarju napitnino ) Potem ko si vsi tujci jamo ogledajo, povrne se parnik do pristanišča na severni strani otoka. Od toiii do trga je še dobre pol ure peš, ali tudi doli ob obali je zadosti dobrih in zložnih hotelov. Trg Kapri je majhen (z vsemi raztresenimi hišami nec Šuklje: .Dobro, dobro!") ne pa le one od občine Velike Doline tam blizu hrvatske meje. (Poslanec Pfeifer: ,Kaj pa, če bodo vse občine prosile?") — To bodemo pa pozneje videli, ali danes se nam je pečati le s slučajem, da se je samo jedna občina oglasila. In, gospoda moja. Vi se spominjate, kaj je pred dvema letoma sledilo po jednaki debati, v kateri smo popolnoma pošteno zastopali in kazali svoje prepričanje. Tako daleč pač še nismo prišli, da ne bi odkrito smeli kazati svojega prepričanja v ti zbornici, ter se morali ravnati po višjih migljajih, kakor se marsikdo ravna v tem zboru. Takrat se je po znanih listih živahno pisarilo o ,ubogem slovenskem kmetu1*, o trpinu, za katerega narodna stranka v ti visoki zbornici nima niti najmanjšega srca. Trobilo se je pod veljavno zastavo, katero vsi poznate, da so vsi tisti, ki so glasovali proti odpravi legalizacije, zatajili in izdali narod slovenski. Ali navzlic temu, da je pritisk bil velik in vzlic tej strastni in nesramni pisariji se narod slovenski ni probudil in od nobene strani, izvzemši gospoda Pfeiferja in Žitnika, se niso čule pritožbe. (Živahno odobravanje v središči.) Gospoda moja, prepričan sem — ali ne bojim se zunaj Doga niti škofa niti nobenega druzega — da se bode po današnji razpravi zopet grozovito pisarilo o Judežih izdajalcih in da se bode cela stvar vporabljala samo in golo v agitacijske namene. To se bode zgodilo in iz tega je razvidno, da stvarnih razlogov za odpravo legalizacije ni, in da gre le za agitacijo. Zaradi tega mislim, da ima upravni odsek prav in da je krivica na tisti strani, ki vporablja tako orožje ter meče pesek v oči slovenskemu kmetu, katerega bi radi popolnoma spravili pod kuratelo, pod katero žalibog že danes le preveč tiči. (Živahno odobravanje v središči ) Gospodu poslancu Pfeiferju ne bodem veliko odgovarjal. Porabil je danes zopet priliko, da nam je zapel pesem o nesrečnih slovenskih davkoplačevalcih, o obupu našeg., kmetskoga ljudstva itd. Res je, da je stanje našega ljudstva žalostno, da je skoraj obupno, ali vzrokov, da je prišlo tako daleč, iskati je drugodi, nego v zakonu o legalizaciji. Vzroke vsi poznate in meni se vidi smešno, ako se pisari po listih in trdi v tej zbornici, da se morajo naši kmetje vsled legalizacije preseljevati v Ameriko! To je velikanska pretiranost in je jasno, da stvar ni dobra, če se drugače nego s tako pretira-nostjo braniti ne da. Tudi gospodu poslancu Žitniku nimam veliko odgovarjati, storili so to že drugi gospodje govorniki in stvarno odgovarjal mu je prečastiti tovariš gospod poslanec Svetec, ki na tem polji gotovo bolj pozna razmere, nego gospod Žitnik. Jedno stvar pa imam vender na srci. Gospod Žitnik je rekel, da bi si ljudje potem pobotnice in druge listine prav lahko delali sami. Ali jaz bi zastavil svoje zveličanje, da bi gospod Žitnik sam, dasiravno je dovršil ne samo ljudsko šolo, temveč tudi gimnazijske in bogoslovne študije, katere sedaj dopol-nuje v Rimtt, izraej 10 pobotnic, za javno knjigo namenjenih, če bi jih sam skoval, pokvaril najmanj 8, katere bi se mu vrnile, češ, v javni knjigi s takimi pobotnicami ne moremo ničesar opraviti. šteje okolu 2500 prebivalcev), ali ima mnogo go-stilen in hotelov. Kot občina zase ima svoj „municipij" in občinski tajnik uraduje pred kavarno na glavnem trgu, ki je pa zelo majhen. Tu se nahaja tudi cerkev, pošta in telegraf. Vse ulice so tako ozke, da se dva človeka jedva ogneta jeden drugemu. Nekaj posebnega je, da ima ta kraj še vedno svoje kriptoportike, t. j. temne pritlične hodnike, vrhu katerih so hiše sezidane Ljudje se žive od vinarstva, ribištva in lova koralj, zlasti pa od tujcev, katerih je vedno zadosti tukaj, zlasti slikarjev. Skoraj vsi nadpisi so angleški, pa tudi francoski in včasi celo nemški. Nemci imajo tu svoj „Berliner-hofu , „Schvveizerhaus", „Gambrinus - Biereroi" in „Kater Hidigigei-Bierhalle". Na mnogih voglih stoji zapisano: „Hier \vird nach der Natur gemalt", ali „Malstunden nach der Natura. Otok Kapri ima krasno lego, izvrsten balza-mičen zrak in neprekosljive razglede skoro z vsakega rta, posebno z najvišje gore Monte S o 1 a rio (G10 m.) nad vasjo Anakapri. Zaradi tega in pa ker je otok popolnoma osamljen, takorekoč ne-pristopen, izbral si ga je cesar Tiberij za svoje stalno bivališče zadnjih deset let svojega življenja. (27—37 po Kr.) Nasitivši se vlade in mamljivega sveta izročil je vse javne posle svojemu zaupniku (Veselost v središči.) Druzega bi gospodu poslancu Žitniku ne odgovarjal, da ni bil konec njegovega govora tak, da moram nanj se ozreti. Končal je svoj govor z besedami: „Kdor je za narod, naj glasuje za predlog Pfeiferjev, kdor je proti narodu, bode drugače glasoval." Gospoda moja, tako govorjenje se mi vidi neumestno, ne rečem nepošteno, ker vem, da tacega izraza rabiti ne smem, da si ga morda rabim v srci. Če je tudi nase prepričanje različno v marsičem, vender vem, da je vsakemu izmej nas, bodisi stopinja njegovega političnega mišljenja ta ali ona, na srci blagor in korist slovenskega naroda. In ne jednemu poslancu bi se ne upal reči: „ti si nasprotnik naroda in le jaz imam monopol, da sem za narod." Takih razlik ni delati, posebno neutemeljeni pa so taki apeli pri tako malenkostnih stvareh. Stranka, ki vporablja taka sredstva, obsoja samo sebe in zaradi tega predlagam še jedenkrat, da visoka zbornica preko predloga gospoda poslanca Pfeiferja preide na dnevni red. (Burno odobravanje v središči in ploskanje na galeriji.) Knezoškof dr. Jožef Kahn. S Koroškega, 1. junija. Članek, katerega uta, nedavno o našem knezo-Škofu prinesla „Politika1* in „Agramer Tagblatt" in po katerih listih ga je tudi Vaš cenjeni ,Slovenski Narod* posnel, je brez dvojbe napravil po vBeh slovenskih krajih, posebno pa tu pri nas na Koroškem, precej senzacije. Gotovi krogi pričakovali so sicer, da se bodo morda mej Slovenci našle kake kukavice, ki bodo to, kar se je o knezoškofu Kahuu povedalo, skušale na kak način preklicati in dopisnika na luž postaviti. Ali kdo more to storiti? Navedena so bila le gola fakta in taka se ne dajo s pota spraviti, niti preklicati. — To bodi povedano tudi Celovškemu dopisniku Solnograškega lista „Katholische Kirchen-zeitung", ki piše v 40. številki od 25 maja t. 1. mej drugim nastopno: nAber auch etvvas Trauriges muBs ich Ihueu berichten. Wie anderwartst so sucht man auch hier und zwar nicht von liberaler Seite all-'in, sondern auch von slovenischer Seite das Volk Sr. Fb. Gnaden dem hocbwiirdigsten Flirstbischole zu t-nifrvinilen, da gerade in letzterer Z-it Hoch-derBelbe mit Politik, wie mi „Slovenski Narod", als gevvaltiger Germauisator Lingestellt \vinl, da er die Slo ven -n so unterditicke. Wir haben er-wartet, dass die ehrlichen und katholi-Bchen Slovenen Protest dagegen erheben w iir iir n, aber n chts von alledem geschah bis jetzt." Kdor je kaj takega pričakoval, se je pać varal. Kuezoškofa dr. Kahna samega je dolžnost, da se zagovarja, ako se je o njem pisalo kaj neresnic nega. Tudi nemški liberalni listi so že pogostokrat, in prav posebno takrat, ko je upeljal v Celovško semenišče nemške očete jezuite ter iz predstojništva odstranil domače duhovnike, napadali knezoškof*, in kje je bil takrat dopisnik Solnograškega lista, da se m potegnil zanj, ko bi bil imel v to več povoda, nego ga ima danes nasproti doapisniku naše stranke. Menimo pa tudi, da ta pritlikovec ne bode dvomil Sejami in se skril na Kapri, kjer je dal sezidati dvanajst vil, v katerih je zaporedoma bival. Naj-menitne ša je bila že omenjen i Jupitrova vila, katero je bil pa že cesar Avgust sezidati ukazal. V tej vili je tičal Tiberij celih devet mesecev tudi potem, ko je bila Sejanova zarota izdana in predrzni mogočnež že davno uničen. Tako se je bal puntarjev! Na Kapriju obiskujejo tujci najrajši omenjeni gorici Si Miohele in Castiglione, potem bivši samostan „Certosa" blizu malega pristanišča na južni strani otoka, in bližnji rt Tragara, odkoder je posebno lep razgled tja doli proti Salernskomu zalivu. Tretja gorica z neopisljivim razgledom se imenuje „Telegrafa", ker je na njej semaforičen telegraf. Pod njo kažejo svetišče solnčnega boga perzijskega „Mithraum", kjer se je baje Tiberij poročil, in prirođen šiljast lok („Arco naturale") podoben kraškim tvorbam. Najbolj pa vrč obiskovalci k Tiberijevi vili in Tiberijevemu „skoku", odkoder je dajal Tiberij baje vse sumljive ljudi v morje pometati. Vendar so pripovedke o njegovi okrutnosti večinoma pretirane. Tu plešejo ženske „tarantello" in za to je treba posebej plačati. Sploh je treba dati pri vsaki hiši „sold", mimo katere se gre, in kar še ostane tujcu v žepu, to mu izmolzejo prodajalke korald in drugih nakrasnin. Torej draga cerenga! o naši poštenosti in našem katoliškem prepričanja. Kakor knezoškof dr. Kahn, ki ima po večini nas Slovence le za „Seheiukatholike", kakor ae je že nekoč izrazil, skuša nas tudi dopisnik gori omenjenega Solnograškega lista nekako zbadljivo sumničiti na jednako podel način, ali razsoden človek na tako besedičenje ne bode jemal ozira. Ako zahteva naš knezoškof tudi od Slovencev, da mu skuzujejo vedno in povsod svojo udanost in svoje spoštovanje, potem je on v prvi vrati poklican, da pride našemu narodu s potrebno ljubeznivostjo nasproti, ne pa da nas Slovence dosledno, In reči smemo tudi pri raznih neprimernih prilikah narav« nost žali in naskakuje. Nekateri so sicer mnenja, da dostikrat ne premisli, kaj govori in dela, drugi pa sodijo drugače in naravnost trdijo, da je to njegovo postopanje premišljeno, ker hoče baje s tem slovensko duhovščino odtujiti od slovenske stranke t«r jo tako odtegniti političnemu delovanju. Ni še dolgo tega, ko je v neki slovenski fari povodom vizitacije gospod knezoškof docela pozabil na svoje dostojanstvo ter okoli sebe zbranim duhovnikom pričel po svoji navadi razkladati svoje pomisleke o gibanju Slovencev na Koroškem, pri tem pa hitro dostavil, da je bil primoran iz gotovih uzrokov osnovati si tudi svojo lastno katoliško (nemško!) tiskarno. Mu je li bila res potreba to storiti, o tem dvomimo, ker smo prepričani, da ga je Mohorjeva tiskarna vsigdar gotovo dobro in ceno postregla. Ali uzroki temu koraku so bili vbo drugi in sicer taki, ki so bili z ozirom na slovensko bratovščino nasproti knezoškofovim zahtevam neizvedljivi, o čemer pa se ni dal prepričati in je s tem iskal le uzroka, postaviti se popolnoma na svoje lastne noge. Pa tudi proti temu bi ničesar ne oporekali, ako bi gospod kuezoškof hišo za svojo tiskarno sedaj mirno zidal in potem ravno tako mirno uredil in v pospeševanje katoliške zavesti delovati pričel mej moralno pokvarjenimi Nemci na Koroškem. Ali temu ni tako! Nemški duhovniki po deželi in njih žup-Ijani se za njegova visoka podjetja navadno ne brigajo dosti in so njih fare, oziroma cerkve, tudi brez cvenka. Treba je tedaj dobiti slovensko duhovščino na svojo stran in za svoje namene ter jo odtujiti družbi sv. Mohorja in njeni tiskarni. In na tem delu se nahaja zdaj naš milostljivi gospod knezoškof in po tem potu hoče pospešiti svoje korake, ki so očividno naperjeni proti našemu prvemu in najbolj razširjenemu katoliškemu tiskovnemu zavodu, kateremu pa stoji sam na čelu kot zavetnik. Ko se bode otvorila knezoškofova tiskarna, iskala su bode, kakor navadno v prvi vrsti podpora pri slovenski duhovščini, za to pa bode ista odfiko-dovaoa z nemškimi kujigaini, katere se bodo potem silile v vse slovenske fare, da, hočeš nočeš spodri-nejo kar največ mogoče slovenske knjige družbe sv. Mohorja. Saj se je gospod knezoškof šele nedavno proti nekemu gospodu župnilu, ki mu je opazil, da ima v svoji fari r-arno Slovence, izrazil, da ne bode od Škode, ako skrbi še za to, da se deca nauči tudi nemškega jezika, ker ta jezik ume baje tudi Bog sam. Kdor ni slep, nuj vidi, kaj se pripravljal Bati se je torej, da bode knezoškof dr. Kahn v teh mislih, da je Bogu dopadljivo delo, ako Be naša slovenska deca tudi po cerkvi ponemčuje, počel svoječasno slovenske kraje na Koroškem preplavljati s svojimi nemškimi knjigami, in bode tako neposredno pospeševal delo lažiliberalnega nemškega šu, 1'tuj na, ki mu je gotovo bolj pri srcu, nego naša katoliška slovenska družba sv. Cirila in Metoda kajti treba je, da germanizacija Slovencev pri nas še hitreje napreduje, nego more napredovati Že sedaj. Saj mora biti po računu naših nemških šovinistov na Koroškem v 50. letih pokopan zadnji Slovenec. Kakor je namignil Celovški dopisnik v Sulno-graškem listu, da bi se rado videlo, ko bi kdo hotel preklicati, kar so pisali v uvodu omenjeni časniki o knezoškofu dr. Kahuu, tako bi se od gotove strani baje tudi rado doseglo, da bi Celovški slovenski bogoslovci (po vzgledu Mariborskih) izdali kako izjavo, s katero naj bi preklicali, kar se je pisalo o semenišču sploh. No, kaj jim je preklicati? Ako hočejo resoico trditi, morajo pritegniti vsaki besedi, ki se je napisala v omenjenih listih, ako bo bode pa zahtevalo od njih, da naj z lažjo operejo očitani madež iz bogoslovske kolibe iu z lažnjivimi trditvami potrdijo krivico, ki se jim gode od uem- Sgcy Dalje v prilogi. Priloga .,Slovenskemu Narodu" 8L 125, dnć 3. junija 189B škega vodstva, storili bodo zločin sami nad seboj, ker bodo morali resnici v obraz biti ter se posluževati najgršega sredstva — laži, pravega namena pa bi s tem tudi ne dosegli. In kaj naj rečemo o nemških bogoslovcih ? Pri tem, ko se pri naših trpinih gleda Btrogo na vse in tudi na to, da dohaja v semenišče kar najmanj mogoče slovenskih časnikov (tudi .Slovenec" in celo „Mir* bo po strani gledata, o „Sluv. Narodu" pa niti govora ne Bme biti, o tem dobijo nemški oo. jezuiti že potrebni pouk iz Ljubijaue), naročeni bo nemški bogoslovci na zloglasni judovski nemško liberalni list Beljaško .Deutsche Allg. Zeitung* in na nemško-narodne „Freie Stimmen". Oba lista sta vse bolj nego katoliška ter rada udrihata po duhovnikih in katoličanih v obče, protežirata pa na vse pretege lutrovce in tudi Žide ako treba. Pa kaj vse to; nemško sta pisana in kot taka sta nedolžna in doBtopna. Po tem sodeč, mora vsak slepec lahko presoditi, kak bode prihodnji narašča) naše duhovščine, ki bode izšla iz Celovškega semeuišča. Slovenci bodo vzgojeni za indderentiste m mlačueže, Nernu pa bodo navdahujeui nemško-udrodnega duha — in mirna Bosna 1 Potem naj pa še kdo reče, da nam ni poslal minister za uk iu bogočastje, gospod dr. pl. Gautscb, škofa po Božji volji, kateremu se nam je v vseh vprašanjih brezpogojno podvreči. Politični razgled. ifeotraiiiC dežele. V Ljubljani, 3. junija. Češke novice. Posvetovauje niiuisterskega sveta glede* Češkega položaja so končaua. Grof Tiu.lt.' se ju odpeljal na svoje posestvo v Nalžov. Jednoglasno se sodi, da je ministerstvo opustilo misel na kako akcijo, naperjeno zoper mladočeško gibanje, nego hoče počakat', kako se bodo razmere razvile čez poletje. Nemci so jako nezadovoljui iu njihova glasila priznavajo, da so Mladočehi priborili uspeh, kateri bu na čutila njihovih volilcev izdatno uplival. — Včeraj dopolu-diiO so se se Ali mladočeški poslanci, da se posvetujejo o korakih, katere bi bilo storiti gledć na po stopanje Nemcev napram mladočeškun delegatom. Poslanca dr. Herold in dr. Paca k sta poročala o teh dogodbah. Zborovalci so sklenili, da ni izdati uika kega oklica na narod, da pa naj mladočeški poslanci v delegaciji pojasne uaroduo stališče. — V Pouč bradu bil je predvčerajšnjim volilni shod, na katerem sta govorila uiladočeška poslanca dr. Po d I i p in H o r a k. Shod je vzprejel resolucijo, v kateri se tirja, naj se voli poBebna deputacija, ki pojde k cesarju prosit, naj prepove uadalnje izvrševanje punktacij ali pa naj se z mnogubroinimi peticijami prosi cesar, uaj ugodi željam češkega naroda. — Pri državnozborski volitvi v Pragi voljen jo bil na-mestu umrlega dra. Trojana vodja Liberških Čehov, dr. Šamauek. Staročehi in Nemci niso glasovali. Nezatlovolju t NetavL Srd in jeza navdajata Nemce na Češkem. Ko bo Mladočehi v dež. zboru preprečili posvetovanje in sklepanje o punktaciJBki predlogi glede okrož. sodišča v Trutoovu, veselili so se Nemci na skrivnem tega izgreda, nule,ii se, da bo vlada administrativnim potem zaukazala ustanovitev tega sodišča. Nemci stoje namreč, kakor je znano iz državnega zbora, na utaiišči, da ima vlada pravico ustanoviti sodišča, ne da bi bil dotični dež. zbor v to privolil. Levičarsko upanje pa He je izjalovilo. Češkouemški listi javljajo, du pravosodni minister nikakor ne mara zaukazati ustanovitve okrožnega sodišča v Trut-novu, dokler m dež zbor izrekel svojega mnenja in — kar je naravno — Nemci tega niso ve-eli ter grozč, da ne prideio v dež. zbor češki, dokler vlada ne ustsižo njihovi tirjatvi. J)unajskl liberalci Lažiliberalci Duuajski so silno potrti, ker je bil izvoljen dr. Lueger v mestui svet. K tej zmagi bo pripomogli nekateri nezadovoljni člani sedanje večine v obč. svetu. Najbolj jezi lažiliberalce to, da je dr. Lueger izpodrinil jedinoga Židu, kateri je sedel v mestnem svetu. — Pred par leti žtf izdali bo liberalci parolo o pridobitvi Dunaju, a kakor se vidi, giueva ujihov upliv veduo boli in sedai so se oglasili Že odpadniki. L beralni listi zahtevajo, naj se dotični obč. svetniki, ki so glasovali za dra. Luegra, imenujejo imenomu, z druge strani pa mu javlja, da nameravajo ti nezadovoljneži izstopiti iz liberalnega kluba, vsled česar bi bila poražena liberalna večina v obč. svetu. Regulacija valute. Z Dunaja se poroča, da se bodo v kratkem začela posvetovanja dra. Steinbacha z Wekerleom radi nadaljevanja regulacije valute. Prvi zakon, kateri se bo sklenil, določil bo, da je vzeti iz prometa državne note po jeden goldinar. Te državne note se bodo nadomestile s srebrnimi kronami in s srebrnimi goldinarji, katerih ima drŽava oziroma avstro-ogertka banka jako mnogo t blagajni. Ogerska delegacija* Vojni odsek in mornarski odsek ogerske delegacije posvetovala sta bo te dni o proračunu vojnega nuintsterstva. Mornarski odsek je odobril vse točke proračuna, vojni odsek pa Še ni gotov b svojimi posvetovanji. Daljša debata se je unela pri točki o vojaških akademijah, pri kateri so nekoji delegati znova zahtevali, naj ae na Ogerskem ustanovi še jedna vojaška akademija, češ da stdauji dve ne zadoščata. ^iiuiiBJ)«* *t*ki predsednik I)u|iuy ima malo prijateljev v zbornici, sedaj j>a se je še zamerit tistim klerikalcem, kateri so nekoč bdi monarhisti in se po ukazu paptža oklenili republike. Nasprotniki sedanjemu sistemu, Constans in Le in Sf-y na čelu, kujejo razbeljeno železo iu de-lajo iz njega orožje, s katerim mislijo ugonobiti sedanje ministerstvo. Časopisi Budijo, da bo že za nekoliko tednov prišlo do premembe v vladi. Volt/na borba na Nemškem. Na Bavarskem utegne katoliški centrum doživeti s svojimi kandidati strahovit poraz. Ultrakle-rikalni dr Sit gl, velik sovražuik Prusnv, nastopil je kot kandidat za državni zbor iu duhovščina ga z navdušenjem podpira. Siegl je znan kot nasjirotnik pruske prevlade, kot goreč Bavarec, fanatičen katolik lo f-tnatičen nasprotnik katoliškega centruma. Tudi v drugih volilnih okrajih bavarskih so parti kularistični katoliki postavili zoper oficijelne kandidate centruma svoje posebne kandidate in vse kaže, da bodo ž njimi prodrli, če jih ne bodo zvrgli — socijalisti. Revolucija v Nikaragvi. Londonskim listom se javlja iz Paname, da je ustaška vojska popolnoma pobila repubbčansko ter dobila oblast v roke. Predsednik republike Nikaragva, dr. Sacaza, se je udal ustašem z vso svojo yojsko in se odpovedal predsedstvu. Dopisi. Wa DiiiimJji, 31. maia [Izviren dopis] (Jan Koli ar j eva slavnost) Slovansko občinstvo Dunajsko slavilo je dne Ui). in 30. maja spomin pesniku Kol atja. Slavnost veljala je pesniku in pisatelju, ki jo prvi jasno in odločno razvil program slovanske vzajemnosti. Da je ta namen dal vsej slavnost! tudi pojiolnoma vseslovansko lice, da je bila HlavnoBt svečau manifest slovanske celokupno-sti — je umevno; da je bilo moči doseči ta namen, pripomogli so vsi narodi Nlovauski. V ponedeljek zvečer bil je koncert. Koncertni del slavnosli vodil jo predsednik „Slovanskega pevskega društva* g. Buchta. V krušnih, širnih dvoranah Itinacherjevih zbralo so je mnogo slovanskega občinstva, bilo je navzočiiib blizu tisoč osob — elita Dunajskih Slovanov. Kljuhu temu mogel si drugi dan čitati v liubeznivi tetki „Neue freie Presse" : „Kolar'* l'eier faud vor einer kleinen slavischen Gemeinde statt, und v.vvar nicbt wie urspriiuglich beabsThtgt in Honacher's Pracbtlocalitaten, sondern in Ilopfnei's R>stauration itd.". Mislila si je pač: mulo laži in židovskega zavijanja su pač v tem slučaji spodobi spraviti un dan. No, pustimo jej to veselje. Dvorane so polne. Mnogobrojni narod vrši in šumi ; nehote se spumniš sicer že malo zastarelega izraza o slovanskem morji. Vstopiš — in ponos in navdušenje ti napolnita dušo pri pogledu tako iz- branega številnega občinstva. Krasni spol je posebno častno zastopan: .... in več kot zvezd je vrh neba, tu svitlih je očij, .... Res, lahko so ponosni Dunajski Slovani na svoje krasno, navdušeno ženstvo, ki ob vsaki priliki Btori bvojo dolžnost. Predno se začne vspored, utegneš si poiskati znane obraze in si ogledati razpored v slavnostnih prostorih. V ospredji odra dviguje se kip Kollar-jev, kojega je ustvaril in umetniško dovrši Slovenec na akademiji umetnosti gospod Žoidar. KraBni lovor-venci obdajajo kip, trakovi blišče v slovanskih barvah. Mej drugimi poklonila so vence vsa jugoslovanska dijaška društva, tudi .Balkan", novoustanovljeno društvo bolgarskih dijakov. Na levo od odra zavzet je prostore ženski del pevskega zbora slovanskega pevskega društva: venec krasnih deklet,, mladih tako in čarobnih tako". V prvih vrstah vzreš na sedežih obilo mož, kojih imena veljajo na Dunaji kot program slovanske vzajemnosti; omenim le gospode državne poslance Ferjaučiča, Spinčiča, Masarvka, Kramarja, dalje gospoda L^nocha, ki ima pač naiveč zaslug, da se je slavnost tako vzorno obnesla. Ljud utihne, vspored prične. Od raznih točk koncerta omeniti je v prvi vrsti govora drž. posl. Masarvkovega: „Slovanska ideja u Kol'ara". Mirno, jasno a odločno razvil je govornik vseslovauski program Kollarjev in ga prikrojil času primerno. Govor bil je pravi duševni užitek in bo dolgo odmeval v duhu poBlušajočih. Gospića Ella Pancerova očarala je občiustvo ne samo s svojim umetniško dovršenim igranjem na glasoviru, nego tudi s svojo divno-čarobno lepoto. Ko je nehala, ni bilo ploskanju ni konca ni kraja. Vredno je Ž njo tekmovala Hrvatica gospica Gvozdanov ueva, ki nam je zapela z lehkim, izurjenim sopranom troje iničnih Zajčevih pesni. Omeniti mi je še glasovite gospe Sklenaf-ove-Male. Se svojim zvonkim in melodijoznim glasom govorila je prolog in na-to predspev k „Slavy dceri." Videli smo, da njena Blava ui nezaslužena, iu da se C^hi ne ponašajo zastonj s tako umetnico. Pevski zbor je z velikim uspehom z navadno točnostjo in oduševljenostjo prednašal „Češka pisen" iu Tovačov-skega drugo kitico iz naroduih pesni slovanskih. Po vsporedu igrala je godba strelskega društva Du-naiskega; vojaške ni bilo dobiti, kakor znano. S jiosebnim oduševljenjem sprejemalo je občinstvo Bedf. Smetanov sekstet iz opere „Prodana nasosta". ' Ogromna večina občinstva ostala je pozno v noč, do konca koncerta, kar je pač znamenje, da dolgočasnosti na njem ni bilo mesta. Vsakdo zapustil je dvorano z notranjim zadovoljstvom in zavestjo, da še klije duh slovanski in da smo vredno in dostojno proslavili spomin Kolar-jev. To bil je prvi dau. Drugi dan, v torek, bil je kornera M pri zlati hruški". Če je bil prvi večer posvečen bolj zabavi, bil je drugi vt čer bolj resnega značaja. Razveo malih izjem prišli so na komers skoro sami moški in pričakovati je bilo rt snih, političnih govorov. Pod spretnim vodstvom dr. Lenocha in prideljeuega mu slavnostuega odbora imel je priliko vsak narod slovanski označiti stališče svoje prama ideji slovanske celokupnosti. Dobili so drug za drugim besedo zastopniki vsttkega uuroda. Na to govorili so zastopniki raznih društev. V imenu slovenskega naroda govoril je dr. Ferjančič, uaglašujoč, da mi Slovenci simputizujemo z vsemi narodnostiini slovanskimi brez izjeme iu da jo ravno v nss Slovencih vseslovanska ideja uajbolj razvita. V imenu dveh uavzočdi Slovenijanov govoril jo stud. phil. Poljauec. Pripomnim tu, da so navzoči Slovenci pogrešali predsednika in odbora „Slovenije". Sploh je preskromna udeležba Slovenijanov sjilošno osupnilo. Primeroma v uajobilnejšem številu udeležili so bo sibski iu bolgarski dijaki; tudi Poljakov prišlo je precejšnje število. Kdor pozna Čehe iu Slovake iu njihovo vseslovansko prepričanje, mu bo umevuo, d i so bili častno zastopaui. Pa nikar misliti, da je sledil ueposredno govor za govorom; ne: vsaka uarodnost je skrbela za primerno narodno pesen, ko je nehal govoriti kdo njenih zastopnikov. O takih prilikah bili so Slovenci faktor, s katerim je morala račuuati vsaka druga narodnost. Posebnih zaslug pridobili so Bi v tem oziru gospodje Pukelj, Švigeli in Grm. Brzojavnih čestitek do lo je iz vseh delov slovanskega ozemlja in od vseh narodov slovanskih. Od vseh narodov slovanskih? Ne — narod, ki ima največ pričakovati od vseslovansko ideje, za katerega je vseslovanska ideja couditio sine qua non, narod, ki biva tam nekje pri Triglavu, odlikoval se je g svojim telegrafičoim molkom. Navzoči Slovenci niso mogli drugega, nego dotično interpelacijo dr. Lenocba vtaksiti v žep. Ali je ta solidarnost Dunajskih Slovenijanov, Grafikih Triglavanov in Ilirjanov — o Daoičarjih sploh ne govorim — iu inteligence v domovini slučajna ali sistematična? O Velvary, o Velvarv..... K Bklepu se je sestavil jugoslovanski atol. Slovenci bili so po številu najmočnejši, a koj za njimi Bolgari, s katerimi se vkljub nasprotstvu po-litičaega mišljenja dobro sporazumevajo. Navdušenih besed ćulo se je obilo. Slovaški dijaki izdali so o tej priliki životopis Kollar-jev v lični knjižici; kupcev dobili so dovelj. Tak bil je drugi večer Blavnosti, vreden prvega. S to dvodnevno slavnostjo pokazali so Dunajski Slovani, da ideja slovanske jedinosti ni gola fraza, ampak da je seme, kojega je vsejal lan Kollar, palo na rodovitna tla; ideja se razvija, siri, raste io dal Bog: rodila bo tudi realnih vspehuv. Slava Kollarju! I/. %agrel»a, 31. maja. [Izv. dop.] (Skof Drohobecki. — Srbi in II r va t i.) Imenovauje Sarajevskega nadškofa dra. Stadlerja za u ad škofa v Zagrebu menda res de ni izvršeno, vsaj govorice bo vse potihnile, iz vladuih krogov pa se seveda še veduo trdi, da je ta kandidatura izjalovila se, in da pride na važno mesto vrhovnega dušuega pastirja našega samo mož po volji bana grofa Khuena- Heder\aryja. Dali se to obistini, pokazala bo šele bodoćuost, gotovo pa |e, da dela naš ban z naporom vseh svojih sil na to, da spravi svojega kandidata na nadškofijsko mest o. Najnovejši kandidat banov je Križev-niški unijatski škof Drohobecki, mož Bluvaoskega rodu in madjarskega mišljenja. Baa se je pri prejšnjih svojih kandidatih, katere je Sv. Oče odklouil, prepričal do dobrega, da hoče papež poznat; moža, katerega postavi na prevažao nadškotiisko mesto Zigrebško in zato je podal Križevniškega Škofa v I i. m. da tamkaj sam deluje za svoje imenovauje. Skot Drohobecki je odpotoval in bo tudi že vrnil. Ka] je v Rimu opravil, tega še nihče ne ■ t\ pač pa se je izvedela neka zanimljiva podrobnost, o kateri se sedaj po vsem Zagrebu govori. Škof Drohobecki je namreč jako unet za lukeu-rijozno življenje in dasi znašajo njegovi dohodki ua leto 18.000 gld., s katero svoto bo da prav lepo in ugodno živeti, vender je ta cerkveni dostojanstvenik radi svoje razsipnosti v vednib denarnih zadregah. Ko mu je bilo odpotovati v Rim, bil je mošojiček njegov zopet jedenkrat prazen in moral bi bil ostati doma, da mu ni dež. vlada po ukazu bana izplačala iz deželnega fonda posojilo ali „Vorechusa" v znesku 3000 gld. Iu s temi novci je potoval vrli Škot Drohobecki v Rim! Ali ni to čudno? V ponedeljek ponoči bil je tu pretep mej Hrvati in Srbi. Srbi so bili napravili izlet. Vračajoč se v mesto, kričali bo na vse grlo: „/.vila Srbija 1 Krepala Hrvatska!" Da mora tako žaljenje razdra-žiti najkrotksjšega in najmirnejšega človeka, je samo ob Bebi umevno. Prišlo je do pretepa iu Srbi žaljivci so — skujiili, kar so iskali. č. Iz Napol ja, 30. maja. [Izv. dop.] (Finančna mizerija.) Italijanska finančna „mizerija" bo ne počuti nikjer tako, kakor ravno tukaj, kjer je vse polno ljudstva, ki nima čisto nobenega imetka. Državni in občinski davki so velikanski (znašajo namreč 62% čistega dobička, in vse se huduje na „governo", ki ne da živeti prebivalstvu Celo od tujih podložnikov, ki bo v privatni službi, zahteva dohodarino in ko bo bili Francozi poslali obilno podporo nesrečni Casamiccioli, vzela je drŽava celo od te miloščine carinsko pristojbino! Ia vender ta „governo" nima nič denarja vkljub onim 2300 milijonom lir, katere je dobil za prodana cerkvena posestva. Večina tega denarja se je v morje potopilo, to je, izginila je s ponesrečenimi bojnimi ladjami. Res, da je vlada izpeljala že mnogo javnih del, ali to vse prehlastno, preveč na jedenkrat. Posebno za Napolj je že mnogo storila b tem, daje vpeljala pitno vodo in začela takoimenovani .sventramento" t. j. razparan jo tro buha, namreč razširjenja in urejanje ulic v doleuiem mestu. Na črtežu zaznamovano je mnogo lepih ulic, katerih v reaniei še nikjer ni. Podrli so sicer že mnogo hiš, ali stara tvarina se nahaja še veduo sredi bodočih ulic, tako da ima spodnji del mesta ravno takošno podobo, kakor bi ga bil potres razdejal. Pri tem urejevanji je aogažovana „3anca di Napeli" b 47 milijoni lir io „Danca Naziouale" e štirnajstimi. Ker pa to podjetje mnogo stoji in tudi ne bode neslo dobička (kede pa bode stanoval v take dragih poslopjih?), zato so vse italijanske banke v veliki finančni zadregi. Ta zadrega je tudi pravi uzrok ministerski krizi, ki še ni odstranjena, nego le zakrpana. Pravijo, da se še marsikateremu ministru stol maje, zlasti naučnemu (Martini) in najmanj prijateljev ima predsednik sam. Kako si bode ministerstvo pomagalo iz finančne zagate, to je težko uganiti. Celo pri bojnem budžetu hočejo štediti b tem, da nameravajo zmanjšati število vojev od 12 na 10. Tudi v Italiji požre največ vojska, zlasti generali so preobilno plačani, kakor marsikje drugodi. Listi glasno zahtevajo, naj se neha trošiti za vojsko, da ljudstvo ne more več zmagovati tolikih davkov. S pomilovanjem poročajo o popustljivosti avstrijske delegacije, ki je vedno pripravljena žrtvovati novih bremen vojnemu ministru. Sinoči 8e je preselila kraljica »eni v Napolj za delj časa. — V nedeljo je odprl advokat Loogo v Va Hm di Pompeji nov zavod za s.rote tistih očetov, ki so na več let v ječo obsojeni. In takih je v Italiji neprimerno veliko število, zato je ta zavod zares potreben. Zanj nabirajo milodare tudi po Avstriji, zlasti po Tirolskem, Primorji in Dalmaciji. Listi prinašajo prav zdatne vsote iz omeujeuih deže)&, znamenje, da je dotičnim darovateljem Italija posebno pri srcu. Iz Celja, 1. junija. [Izv. dop.] (Politične organizacije nam treba!) Koroška slovenska inteligenca je redko sejana, a vzgleduo delavna in požrtvovalna je. Mej tednom opravlja svoje posle, po nedeljah in prazuikih pa se udeležuie shodov in zborov, namenjenih v probujo in odgojo naroda slovenskega. Malo je krajev ua Koroškem, kjer ni zborovala podružnica naše šolske družbe, kjer ui imelo že shoda politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence, in Bkoro povaodi so nastopali isti možje kot govorniki. To je vs« hvale, to je posnemanja vredno, posebno ker bo kažejo ž*) uspehi. Mi štajerski Slovenci imam) povoda dovolj, da se začnemo glede delavnosti ravnati po koroških bratih. Tudi mi imamo Nemce ob celi severni meji za sosede, v naši sredini stanujejo Nemci, ki stoje v ozki zvpzi z nemškim „šulvereinom" iu z „^ii l-marko"! Že iz tega sledi, da niso naši prijatelji. Ni res, da je naše ljudstvo že narodno probujeno; tu pa tam se le še komaj zaveda svoje narodnosti. Gotovo pa Še politično ni dovolj odgojeno in poučeno; tu je še dosti, dosti zanemarjeuega pri nas, pa tudi pri kranjskih Slovencih. Iu kedaj se bodemo tega dela vender jedenkrat poprijeli ? Nemci nam gotovo ne bodo naroda probujuli, vlada nam ga ne bode odgojevala; to delo bodemo morali že sami opravljat^! Nastopila je pomlad, bliža se poletje, ta ugodni čas moramo tudi mi Slovenci na Štajerskem porabiti. Naši poslauci naj stopijo vsi pred svoje volilce, v vsakem volilnem okraji naj se napravi več shodov! Lani sta imela samo dva poslanca take Bhode, zakaj bi istotako ne postopali vsi drugi ? Tu ;>'. tam se bode pokazala potreba, da nastopi več govornikov, da se razpravlja o več predmetih. Poslanci naj se združijo, io skrl o naj tudi za druge govornike. Da pa bo poBtopa složno ia po nekem programu, treba je, da bo probudi iz spanja slovensko politično društvo, koje ima sedež v Mariboru. To društvo naj oregleda imenik svojih udov, naj pobere vender jedenkrat društvenino in skliče zaupne može, da sestavijo načrt, kako politično nalogo imamo Slovenci štajerski do jeseni izvršiti! O tem se ne more pisati, a mora se govoriti 1 Prosimo tedaj nujno, da društveni odbor na skoro vBe potrebno ukrene! To menda ne bode težavno, ker g. predsednik itak blizo Celja stanuje in pride lebko s Celjskimi narodnjaki vsak dan v dotiko. ■ z Zagorja ob Savi, 31. maja. [Izv. dop.] (Občni zbor „Z a go rs k e g a S o k o 1 a". —Naše društvene razmere.) V nedeljo dne 28. t. m. imel je naš „Sokol" svoj tretji občui zbor, katerega so se udeležili v mnogobrojnom številu člani in rodoljubi Zagorski iu okolice. Starosta gosp. Medved otvoril je občui zbor pozdravljajoč navzočnike s pre-Hičniiu „živili!" Temu je sledilo poročilo tajnikovo in blagajnikovo, katero so uavzočuiki z radostno zadovoljnostjo ▼ vednost vseli. Potem volil »e je Še odbor, ki je z mslo premembo ostal stari. Po volitvi se je sklenilo, da bo § 17. društvenih pravil tako popravi, da v slučaju razpusta „Zagorskoga Sokola" njegovo imetje ne pripade „Slovenski matici" v Ljubljani, ampak tukajšnjemu .Narodnemu bralnemu društvu" sli pa podružnici sv. Cirila in Metoda. Dalje se je sklenilo, da priredi „Sokol* svoj prvi islet na Hrastnik. Novi odbor zahvalil se je volilcem na izkazani časti, ter obljubil delovati a vsemi svojimi močmi na korist in procvit društva. Potem pričel ae je zabavni del, ki je bil zelo živahen. Naši vrli pevci is pevke pokazali so v nedeljo svoje veselje in navdušenje do petja. Dasiravoo nimajo žalibog že tretji mesec vodje, ohranili so vender v spominu in prav lepo peli pesmi, ki sta jih naučila gg. Lozej in Peterlin, za kar jima tem potem izrekamo svojo zahvalo, le škoda, da nas je prvi zapustil in se premestil v Mokronog, drugi pa radi bolehnosti dalje podučevati ne more. Akoravno imamo pri nas se Jem učiteljskih moči), tri učitelje in štiri učiteljice, moramo se radi pouka v petji obračati na precej oddaljene gg. sosede in ako nam še ti odrečejo, moral bode oddelek pevskega društva prenehati, kar bi bilo gotovo škoda, kajti v petji je moč, kjer je lepo petje, tam je veselje in kjer je veselje, tam ni zlobnih namenov ! To naj bi nekateri naši nasprotniki uvidevali, potem bi jim gotovo ne rojilo po glavi ustanoviti v Zagorji novo društvo na Bkatoliški podlagi", katerega namen pa nam je dobro znan, zategadelj se jim to ne bole posrečilo, ker naš „Sokol", ki je tudi katoliški, pokazal je to ž- dovolj, pridobiva čedalje več simpatij Zagorcev in okoličanov in obeta krepiti se od leta do leta bolj. Ako pa naši nasprotniki že hočejo res kaj storiti, bilo bi v prvi vrsti na mestu cerkveno orgijanje in petje; kajti reči smemo kar naravnost, da je to škandal za našo prekrasno cerkev in želimo tudi v tem oziru zboljšanja, za katero jim bodemo gotovo jako hvaležni. — Ob jednem pa svetujemo nekaterim naših na-sprolnikov, naj bodo raje z nami, mesto da nam nasprotujejo, ker zagotovljamo jim, da jim bode to le ua korist. Domače stvari. I Josip Ivančič f. | Iz Gorice došla nam je pretresujoča in povsem nepričakovana vest o nagli smrti veleč. gosp. Josipa Ivančica, c. kr. notarja v Tolminu, deželnega poslanca za slovenske trge in predsednika slovenskemu deželnozborskemu klubu. Pokojnik bil je značajen in rodoljuben mož, spoštovan in priljubljen v vseh krogih, ki so ga poznali. Vsled posebnih razmer na Goriškem bil je jako na mestu kot predsednik deželnozborskemu klubu. Ze prel nekaj leti je nevarno bolehal na neki želodčni bolezni, kojo bo mnogi zdravniki kvalifikovali za raka. Pozneje je okreval in zadnji čas bil je prav dober. Udeležil se je prav marljivo tudi zadnjega deželoozborskega zasedanja. In zdaj mu smrt nakrat pretrga blago, krepostno življenje! Zapustil je osem otrok. Dve hčerki od prve soproge sta že omoženi; jedna je soproga Tolminskega poštarja g. Antona Devetaka, druga pa bo je o počitnicah poročila z g. profesorjem A. Za-vadlalom v Celju. Od druge žene imel je šest otrok, ki so po večini še nedorasli in nepreskrbljeni. Pogreb je bil danes dopoludne. Naj v miru počiva in časten mu spomini — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi članka „Vendetta Rinaldiana", v katerem je bil govor o najnovejših sumoičenjih laških konservativcev. — (Koroški Slovenci) poslali so nam v sredo — žal, da že prepozno za tisti dan — nastopno brzojavko: Pri naših tužnih razmerah ni prepoved Sokolovega izleta nikogar iznenadila. Pač pa mora vsak razsoden človek obžalovati strast Belja-ških eksaltadov in hujskajočo pisavo koroških nemških lističev. Sokoli, zapomnite si to! Dan povračila ne sme izostati I Zemlja, katero ste hoteli pohoditi, je in bode ostala slovenska] Ne bomo se udali! Živela celokupnost slovenskega naroda 1 Živel hrabri Ljubljanski Sokol! psT Mje v prilogi. ~tM Priloga ^Slovenskemu Narodu" jO, 125, dgj 3. junija 1893. — (Procesije sv. R e š n j e g a telesa) v Četrtek se niso vrSile na ulicah, ker je to preprečil neprestani dež. V Trnovski fari se je procesija preložila na jutri nedeljo, ob 4. uri zjutraj, v stolni cerkvi pa se je vršila po slovesni sv. maši v cerkvi. Vodil je procesijo knezoškof dr. Missia na vzočni so bili dvorni svetnik baron Hein z uradniki dež. vlade, deželni glavar De tel a z deželnimi odborniki, župan Grasaelli z mestnimi uradniki, predsednik kupčijske zbornice g. Perdan in jako mnogo vernikov. — (Senzačna vest.) Iz Gorice nam poročajo: Pred nekaj časom bili so trije škofje pri našem prevzvišenem knezoškofu, namreč Zaderski, Tržaški in Ljubljanski. — Govori se, da so se pogovarjali tudi o novem škofu Krškem (Cherso). Ljubljanski škof bi rad imel tudi na sebi jednakem mestu zvestega tovariša in pomočnika v njegovih velikanskih načrtih, s katerimi osrečuje slovenski narod. Zato se je baje jako toplo potezal za to, da bi postal Krški Škof — monsignor dr. MahniČ. To bi ga bili veseli istrski Hrvatje 1 — (Drž. poslancem na uvaževanje.) V zadnjem zasedanji državnega zbora Btavili bo drž. poslanci dve interpelaciji do ministra notranjih zadev zaradi dveh c. kr. okrajnih glavarjev na Primorskem, namreč jedno zaradi viteza Schwarza v Pazinu, drugo zaradi Elluschegav Poreču. Pravijo, da bi bilo jako potrebno, ako bi se kateri poslancev spomnil tudi tretjega c. kr. okr. glavarja na Primorskem, namreč Sežanskega. Mož je kako rezko interpelacijo že zdavna zaslužil. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali včeraj kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Uradniki banke „Slavije" v Ljubljani: gg. Ivan Hri bar, glavni zastopnik, 20 kron, Vatr. HoIz3k., Jos. Kuhar 2 k., Jak. Avšič 2 k., Pet. Neimenovani č 2 k., po 1 krono pa gg.: Iv. Pf i bi I, Avgust Sta m car, Peter Kur al t, Fr. Klemene, Fran Nedelj ko, Jarnej Arko, Ivan Pirec, Artur Tomaži č, Dragotiu Jesenko, Jos. Windiš, Ivan Kavčič, skupaj 40 kron, katere nam je poslalo si. vodstvo; stalni gostje pri „Figovcu" v Ljubljani so darovali gg : Rajko Ari'o 23 kron, Lovro Rabit' 3 k.; po 2 k. gg.: Matija I v a n o v i č, Matevž D o I i n a r in mali Jožko; po 1 krono gg.: dr. Jos. S ta rć, drd. P. K osen i na, Jurij Benko, Ignacij Druškovič, goBpdČ. Mici Hadapolc, študent Polde k, g. Iv. Gornik, dr. D., Iv. M o š e t e 1, „Ženski jok", skupaj 42 kron; v g. Mi k uže vi gostilni v Ljubljani nabrala je domača gospodična 31 kron, darovali so: Neimenovani 2 k.; po 1 krono pa: gospa Mikuž, gospdč. H o moleč, gospodični M ic i in T o d Č i k a, gg. A. D e č m a n, G a 11 e, R. Vesel, C. Koch, Kalister, I. Kuralt, I Mayer, Gregorič, Habijanič, I. Jerman at, S tup ar, J. Reicb, Iv. Dro I, I. Bonač, La vrič, Prem k, J. Mikuž ml., A. 2 u me r, Ko bav, J. Jerman ml., dr. Rupnik, F. Gestrin, V. S., M. Kosi a-njevec, F. Kandare; dalje so nam poslali: Go-Bpodične Ana Praprotnik, učiteljica na Igu 1 krono, Ivana Praprotnik, učiteljica v Ljubljani 1 krono in Viktorija Praprotnik, učiteljica v Po* stoji ni 1 krono; v Ljubljani: g. Jakob Dimnik, učitelj 1 krono, g. Dragotin Žagar, dež. blagajnik 3 krone, trije noi meno vaui 3 krone, g. Fr. Glo-bočnik, poštni uradnik 1 krono, g. J. Petrovčič, rač. oficijal 1 krono, g. Oton Kot • , dijak 2 kroni, gospć Rezika Bi z j a k o v u 1 krono, Franja Št a m carjeva 1 krono, goBp. Karol Kristan, poslovodja v prisilni delavnici 2 kroni, skupaj 131 srebrnih kron. — Danes vzprejeli smo nastopne kronine darove: G. Jos. Tavčar uam je izročil 32 kron, katere je nabral mej Šišenskimi rodoljubi iu rodoljubkinjami Darovali so po 5 k. gg.: J. C. Jnvančič in Jak. Matjan; po 2 k. gg.: Vaclav Holeček in Fr. Peteri in; po 1 k. bo dali: gospo Marija Tome, Meta Gorju p, gospodične Kristina Zadnikar, MinkaŠega, Ivanka Burger iu gg.: Janko Skarjuvec, Iv. Za kotni k, Iv. S u w a, Anton Burja, Anton R o j i n a, Anton J a v o r š e k, Fr. B i z j a n, Jos. Tavčar, Leopold Burja, Iv. Jenko, Karol J a v o r š e k, Aru. Bezenšek in Janez G o r j u p. Gospa Ana Hudovernik iz Kostanjevice nam je po-slala 28 kron, katero je nabrala mej tamošnjimi rodoljubkinjami in rodoljubi. Darovali so: g. Hudovernik in gospa soproga 8 k.; gg.: V i d i c in Janko Hudovernik po 2 k., dalje po 1 k. gospe Antonija Bučar in Saitz, gospodične Marija J e 1 š n i k, Antonija Bučar, Antonija Levstik in gg.: pl. G a r c a r o I i, A b r a m, Potre-bin, L a p a j o, Sedla k, Terček. CitalniŠki gostje v Ljubljani bo darovali 27 kron, in sicer: g. iniener N. N. 3 k., gg.: Fr. K o i m a n in notar Plantan po 2 k., dalje po 1 k. gg.: notar G o g o 1 a, prof. Plejeršnik, prof K. Pire, tajnik G. Pire, dr. Stare, ravnatelj Š u b i c, prof. A. Tavčar, tajnik E. L a h, M. K., prof H., Fr. D r e n i k, prof. K a r I i o, dr. Jan, svetnik V o n č i n a, župan G r a s s e 11 i, dr. K r i s p e r, dr. Zupan c, notar Globočnik iz Kranja, Ivan Kruleč, notar S ven ti na iz Vranskega; gg.: železniški uradnikiv Ljubljani so darovali 9 kron in sicer gg.: Hočevar, Gomil-šek, Mazi, Svete k, S t r o h ra a y e r, Tejkal, Terglau, Venedig iu Vrančič, vsak po 1 k. Desete, k r. uradnikov v Ljubljani vsak po 1 k., skupaj 10 k. ; g. Fran V i k, inženir 10 k., g. Jarnej Bahovee v gostilni g. Fr. Rozman a na sv. Jakoba trgu nabrane 4 k., goBpa Jo-sipina Šumi 3 k , dalje po 1 k. : g. Antonija Pav-1 i č, gospodč. Mici pl. L i 1 e k, g. Ivan Škerjanec, g. Zupan, trgovec, gospa Ana K u š a r in ne-imenovana gospa; Rodbine R o h r m a n n skupaj 30 k. iu sicer: Rozika, Franja omož. Burger, A., Viktor in Vilko tur deca Viktor, Rozika, Mimica, MilGna, Pepček, Vladimir, Janko in Danica; gospod Pavel Črne poslal je iz Litije mej tamošnjimi rodoljubi nabranih 6 k. 50 vin., darovali so po 1 k. gg.: Fr. G o gol a, Fil. Fajn, Anton Cerar, Ant. Zupan, Avg. Lier; g. Černe in g. Lojzika K oklic 50 vin.; dalje so poslali po 1 k. g. Josip Straus, kroj. mojster, g. Fran Hribar, usnjar v Ljubljani, g. Janko Škrbine, nad-učitelj v Višujigori; g. Ivan Alešovec, sobni slikar in pleskar v Opatiji; skupaj 11>4 kron 50 vin. ali prifitevši včerajšnjih 128 k. skujiaj 292 kron 50 vin., katere smo izročili družbiuemu vodstvu. (Za današnjo številko prepozno došla darila: Iz Zagorja ob Savi (31 k.), iz Žalca (14 k), iz Trsta (6 k.) itd. smo morali odložiti do prihodnje številke.) Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki 1 — (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslali so včeraj uredništvu našega lista kronine darove v Ljubljani: Vesela družba v kavarni „Valvazor" 2 kroni 20 vin.; pri „Fi-goveu" so darovali gg.: mali Jožko 2 k., Matija Ivanovič 2 k.; dalje so poslali: g. Oton K 6t e, dijak, 2 k.; neimenovani 1 k.; g. Karol K r i s t a n , poslovodja v prisilni delavnici, 2 k.; skupaj 11 kron 20 vin. Danes vzprejeli smo nastopne darove: gospa Josipina Šumi v Ljubljani 2 k., g. Ana Kušar 1 k., g. Antonija Pavlic 1 k., in gg. J. Kuralt 1 k., J. Škerjanec 1 k., V. Jenič 2 k., Kozlevčar 1 k., Zupan 1 k., Ivan Alešovec, sobni slikar in pleskar v Opatiji, 2 k., skupaj 11 kron, ali prištevši včerajšnjih 11 k. 20 vits., skupaj 22 kron 20 vin., katere smo izročili vodstvu. Živili vrli darovalci! — (Posnemanja vredno.) Za „Narodni Dom" v Ljubljani zložili so člani „Sokola Ljubljanskega" namestu venca pri pogrebu umrlega brata J. Jenskota 33 kron, katere so izročili uredništvu našega lista. Darovali so bratje: Benčau, Bahovee, Čamernik, Dolničar, FlorianČič Jos., FloriauČič J., Frauchttti, Gruden, Jesenko, J. J., Kavčič, Košak, B. K., Dr. Kušar, Murnik, Jos. Nolli, Preatoni, Pibernik, Rant, Richter, Spreitzer, Seunig, Svetie, Škof, Stoekl, Trtnik, Traven, Umberger, Vernik, Volk, Velkaverh. Živeli! Naj bi so posnemal ta rodoljubni čin tudi po drugod. — (Zahvala.) 1 IG „prvih" krou je si. uredništvo „Slov. Naroda" predvčerajšnjim blagoizvolilo oddati naši družbi. Imenovano krone so bo nazuačenemu časniku od 29. do 31. p. m. izročale in znamovale v številkah 121 do 123. Skupaj z zadnjič izkazanimi 171 k. je torej izročilo uredništvo „Slov. Naroda" 2 87 kron, nabranih od 17. do 31. dne meseca maja. S prisrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodBtvo ta mu vročeni časniški kronin dar. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — („Glasbena Matica" v Ljubljani,) priredi v četrtek, dne 8. junija leta 1893. v re-dutni dvorani koncert pod vodstvom g. M. H u b a d a, s sodelovanjem opernega pevca g. Jos. Karola Tertnika in pevskega zbora »Glasbene Matice". Vspored: NB. Pevski zbor poje zgolj slovenske narodne pesni. 1. „Stoji, stoji tam Beli grad". (Do-morodna junaška o Lavdouu.) Moški zbor. Harmo-ni/ i val M. Hubad. 2. a) Fr. Gerbič. „Sklej»ala roke si bele", b) A. Nedvčd: „Pogled v nedolžno oko". Poje g. J. K. Tertnik. 3 a) „Kdo bi zmerom tužen bil?" (Sprememba.) Meša zbor. Harm. p. H. Sattner. b) „V ovi crni gori". (Zadnja želja umirajočega junaka). Belokranjska iz Adlešice. Mešan zbor. Harm. L. Kuba. L A. Foerster: Arija iz opere »Gorenjski alavček". (Nova.) Poje g. J. K. Tertnik. 5. a) »Ko b' sodov ne b'lo". (Pivska.) b) »Ziniraj vesel11. (Vinski bratec.) c) „Mi smo lovci". (Lovska.) Moški zbori. Harm. M. Hubad. 6. R. Wagner: Arija iz opere „WalkUre*. Poje g. J. K. Tertnik. 7. a) „Je pa davi slan'ea padla". (Ljubavna peaem.) b) „Prišla je miška". (Šaljiva iz živalskega življenja.) c) „Luna sije". (Besede Prešernove, pouarodel napev FleiŽmanov.) Mešani zbori. Harm. M Hubad. 8. E. N. Mehul: Recitativ in arija iz opere „Jožef in njegovi bratje". (Iz leta 1807 ) Poje g. J. K. Tertnik. 9. a) »Bratsi veseli vsi". (Zdravica.) b) „Ljub'ea povej, povej". (Odpovedana ljubezen.) c) „Škrjanček poje, žvrgoli". (Pozdrav ljubici.) Mešaui zbori. Harm. M. Hubad. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: Cerkle a 2 gld., sedeži druge vrste a 1 gld. 50 kr., sedeži tretje vrste A 1 gld., sedeži na galeriji & 1 gld, vstopnice a 50 kr., dijaške iu garnizijske vstopnice a 20 kr. — Sedeži in vstopnice se dobivajo do koncertnega večera pri kujigotržcu g. A. Zagorjanu na Kongresnem trgu št. 7. in na večer koncerta pri blagajnici. — (Slavnost sokolske zaveze,) ki se bo vršila v Ljubljani 8. in 9. julija t. 1, obeta poBtati prav zanimiva. „Celjaki Sokol" razposlal je že uzorne prostih telovadnih vaj vsem slovenskim in hrvatskim »Sokolom*. Te proste vaje slične so z onimi, ki so se vršile lausko leto na pevaki slavuoBti v Šoštanju. To so iste vaje, katere je telovadilo na Praški razstavi 1200 čeških Sokolov in ki so tam bile živahno hvaljene. Želeti je, da se teh vaj udeleži kar največ mogoče Sokolov in da se vsa društva v njih točno izvežbajo. Čim večje število, tem boljši utis. Obisk te slavnosti bode od štajerski strani, osobito iz Savinjske doline, mnogobrojen. Separatni vlak štajerskih Slovencev se bode odpeljal iz Celja. Šel bode v jutri ob takem času, da se bodejo mogli pridružiti na Zidanem mostu došli gostje iz Hrvatske in Dolenjske, v Trbovljah, Zagorju in Litiji pa tudi tamošnji rodoljubi. Ker bodo s tem vlakom prišli Hrvatski, najbrže tudi Pokupski „Sokol", dalje Dolenjski, Celjski, Savinjski in Zagorski „Sokol", utegne bo vsprejem v Ljubljani posebno krasno razviti. Opozarjamo torej narodna društva, da si društvene nastope urede z ozirom na to sokolsko Blavnost. — (Slovenskim Sokolom!) Od „Celjskoga Sokola" se nam piše: Po odgovorih, katere je prejelo naše društvo od bratskih sokolskih društev, smemo sklepati, da bode udeležba I. zveznega shoda v Ljubljani dne 9. in 10. julija t. I. jtiko mnogoštevilna. Tudi Zagrebški in Pokupski Sokol obetata udeležbo. Slovensko sokolstvo bode s tem shodom praznovalo svoj prepored in se bode postavilo na krepkeje stališče, kajti po pravici moramo priznati, da v tej stroki se niti od daleč še nismo zbližali bratom Čehom, ki so nam v sokolstvu jedini vzor. Upati je, da se bodo tudi drugi rodoljubni krogi od vseh struni) odzvali sokolskemu vabilu, osobito ker bode prilika dana občudovati izborne Ljubljanske telovadce, ogledati nove naše stavbe, mej njimi krasno, sedaj ua vseh straneh dovršeno gledališče. Kakor čujemo, priredili bodo Savinjski Slovenci pri tej priliki poseben II. štajerski separatni vlak v Ljubljano. — („Slovensko planinsko društvo") v Ljubljani prosi prav uljudno slavno občinstvo, zlasti pa častitita župuištva iu županstva, gospode učitelje in druge uplivne OBebe, da bi blagovolili, kadar jim je prilika, poučiti ljudstvo, sosebno pa mladino, naj ne kvari in ne razdira ob potih in stezah raznih znameuj in napisov, ki kažejo potujočim domačinom in tujcem, kod jim je hoditi v lepe naše kraje, gore in planine. Znamenja in napisi koristijo vsakemu, kdor potuje, bodisi domaČ ali tuj človek. Čim bolj bodo pota zaznamovana, tem rajši bodo ljudje pohajali po lepih krajih naših in tem več bodo imeli prebivalci dobička. Še jedenkrat prosimo prijaznega pouka in naklonjenosti. Bazne vesti. * (Kor in t s ki prekop) bode v kratkem popolnoma dovršen in 8e bode spustila voda vanj. Delajo se priprave za slovesno otvoritev. Dan slav-nosti se bode naznanil. Udeležila se bode kraljevska rodbina, ministri in višji državni dostojanstveniki. Delniška družba priredila bode slavnostni banket za 700 osob. * (Elekrična razsvetljava v Badenu) pri Dunaji se bode uvedla do bodočega leta. Angleška družba se je zavezala, da dovrši delo do 1. junija 1894 leta. * (V drugič na smrt obsojen.) Pred porotniki na Dunaji je bil v drugič obsojen na smrt Štefan Voros, ki je v januvarji umoril in oropal 84letno starko Marijo Pocher na Dunaji. Prvo razsodbo je kasacijsko sodišče ovrglo vsled pritožbe ničnosti zagovornika Vorosovega. V novi obravnavi pa so porotniki zopet izrekli smrtno sodbo. * (Hudi viharji) bili so zadnje dni v gorenji Italiji v Liguriji, (»osebno v okolici Voghere. Toča je uuičila skoro vso Žetev in naredila veliko Škodo tudi na poslopjih. Dve osobi bili Bta ubiti na polji Toča bila je debela po 8 centimetrov premera. * (Zgorelo gledališče.) V Shrft.eldu ua Angleškem zgorelo je dnć 29 m. m. tamošnje Sta eey-ovo gledalište po končani predstavi. Ponesrečil m mbče, pač pit je zgorela vsa garderoba družbe, ki je igrata v tem gledališči. Bližnje hiše in tudi kraljevsko gledališče bile so v nevarnosti. Književnost — Štiri no vole. Ponatis iz »Slov* nekega Naroda". V Ljubljani. Tiskala „Narodna tiskarna". — Samozaložba. 1893. Str. 119. Ona 20 kr., po pošti 25 kr. — V tej lično natisne.u knjižici zbrano je nekaj najboljših listkov, katere je svoj čas priobčil pSlov. Narod", tuko krasna povest L«sva Tolstega »Kavkaski ujetnik", zgodovinska povest češkega pisatelja Malinukega „Zukaj se je jian Simon razjezil nad sv. Gothardom", iu karakteristični črtici iz ruskega Življenja „Dolgu spisal D. M. Maksimov, in »Najdenec" spisal V. A. Čehov. Kot nameček tem štirim izbornim povestim dodani so še Štirje krajši feljtoui, katerih vsak je pravi biser novejše češke literature. Dva, namreč „Osveto" in .Zvesta do onkraj groba" je spisal odlični češki pisatelj J. Arbes, pisatelj po suovi in po stilu ruske humoreske imenovane »Kažnjena trdosrčnost" ui imenovan, pač pa pisatelj zadnje duhovite Črtice »Na plesu", spisal T, S. Machar. — Kdor želi dobrega berila, aezi po tej ceneni knjižici. — »Ljubezen do mamice." Povest za miadiuo. Spisal Josip M a t 0* j e v. V Ljubljani. Izdala in založila družba sv. Cirila in Metoda. IX. zvezek knjižnice družbe sv. Cirila iu Metoda. — Tisek J. Blttzuikovili naslednikov. 1893. Str, 74. Krasno se razcvitajoča Be uaša družba sv. Cirila in Metoda obelodanila je že celo vrsto dobrih, mladini namenjenih spisov in sedaj pred uami ležeči zvezek se vredno pridružuje pred njim izdanim. Povest »Ljubezen do mamico" je po svoji tendeuci in po obliki vredna iskrene pohvalo in že>eti bi bilo, da 8e v kolikor večjem številu možno razširi mej slovenski narod V tej povesti se popisuje usoda kmet-skega fauta Petra, katerega je Želja po naukih pripeljala v Ljubljano, da se tu izšola za učitelja. Peter je sin preproste kmetice, katero pa ljubi iz vse duše i o ta velika njegova ljubezen do matere mu je opora, tolažba, mu je zvezda vodnica pri vsem ue-hauju iu delovanju V Ljubljani pretrpi Peter mungo zlegu in le malo dobrega. Trdna vera v božjo pomoč in ljubezen do matere mu dajeta pogum, da vztraja, da ne obupa, da se drži dobrih naukov, katere je slišal od dobre svoje mamice. Za časa šolanja ualezel je Peter hudo bolezen, katera ga je kmalu potem, ko je dosegel zaželjeui cilj pahnila v rani grob. — Naša sodba o tej povesti jo na kretao ta: Kdor hoče svojim otrokom poučnega in zabav nega berila (»misliti, naj kupi to izborno delce. — Nove tamburaške skladbe. Gospod A. M. Alfons (Guči) v Gradci izdal je zoj>et dve partituri za tamburaške zbore, ki se dobivati čedno litograiovani pri njem, (RecbbauerstraBse Nro. 18.) Prva je: Velika fantazija čeških narodu iii pesmi (obsezu na 11 straneh velike oblike: Uvod; Sil sein proso; Teče voda; Nestujte mladenci; Sedlak, sedlak; Moravo; Kde je sladek; Ach nenvtu; Čij bou to koučkv?; Pod dubem ; An-dulko ; Hej Slovane; Kde domov muj?; Konec) za tamb. zbor zložil JoBip Ve sel y, cena 1 gld. 80 kr. Druga: Pastir i pastirica, cena 80 kr. Naj bi pridno segali po njih tamburaški zbori. — »Učiteljski tovariš" glasilo »Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani, prinaša v št. 11. nastopno vsebmo: J Dimnik: Čitanje; — Poziv na proslavo tristoletnice zmage pri Sisku I. 1593 ; — L'. Stiasnv: O ženski vzgoji v ptujih in domačih šolah; — L'Btek, — Književnost; — Naši dopis«; — Društveni veBtnik ; — Vestnih; — Uradni raspisi učteljslrh služeb. — »Kmetovalec", ilmstrovan gospodarski list b prilogo »Vrtnar", prinaša v št. 10 nastojmo vsebino: Kakšnega telesa bodi lepa goved; — Prosimo, da se nam odpiše davek zaradi suše; — Pra vila avstrijskega glavnega društva za mlekarstvo na Dunaji;—— Razmere gorenjskih kmetov okolo I. 1500; — Razne reči; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Vzgoja lepe pelargon je s pisanim listjem; — Kako ravnati z drevesnimi ranam'; — Šjiinača; — Hren |ia njegovo pridelovanje; — RU§ina je okoli sadnega drevja škodljiva; — Vrt-nnrBke raznoterosti. C Telegrami „Slovenskomu Narodu4: Dunaj 2. junija. Tauffe se je odpeljal v Nalžov na Češkem. Beligrad 2. junija. Volitveni resultat razglašen. Izvoljenih je 120 radikalcev, 10 na-prednjakov in jeden liberalec; v treh okrajih treba ožje volitve. Buk.urešt 2. junija. Parlament zaključil včeraj tekoče zasedanje. Pariz 2. junija. Parlament odobril zakon o delitvi volilnih okrajev in premenil svoj sklep glede pasivne volilne pravice v toliko, da samo od države plače vam fonkcijonarji in duhovniki ne morejo biti izvoljeni za poslance. Bruselj 2. junija. Zbornica določila pri posvetovanju o premembi ustave, da izvzemši izvestne slučaje bo glasovanje pri volitvah obligatorno. Volilo se bode po občinah. London 2. junija. Upravitelj nekega veleposestva v Irski, Moloney, peljal se v TuTlo, da iztirja zaostalo zakupnino. Na potu ga napadli neznani zlikovci in streljali nanj. Molo-ney je nevarno ranjen. Policija prijela sedem šumnih osob. Grvajakvil v južni Ameriki 2.junija. Močan potres podrl tukajšnjo jetnišnico in več drugih poslopij. Mnogi kaznenci so ubiti, drugI so ušli. Trst 3. i unij a. Vfeeraj in danes glasovalo 2108 volilcev, 240 niso dobili glasovnic Skrutinij se konca pozno. Dunaj 3. junija. V ogerske delegacije odseku ,m vnanje rofti začela se danes razprava o proračunu ministerstva vnanjih reči j. Poročevalec Falk povdarjal v svojem govoru, da se trojna zveza v prestolnem nagovoru zato ni omenila, ker je pač samo po sebi umevno, da se obstoji. Vrh tega je to tudi znak, da je nekdanje nezaupanje zoper mirovne tendence trozveze večinoma ponehalo. Poročevalec izrazil veselo zadoščenje, da je bil pri rodbinski slavnosti italijanske kraljevske dvojice mimo nemškega cesarja in cesarice tudi navzo-Čen avstrijski nadvojvodu, in nasvetoval, naj delegacija, priznavajoč mirno, trezno in spretno vodstvo vnanjepolitičnih zadev, izreče ministru popolno zaupanje. Po Falku govoril še Appo-nyi, potem pa je grof Ka!noky govoril svoj eksposć. Za ministrom govorili še Gjurkovie in Czernkovich ter grof Szaparv. Delegacija je jednoglasno vzprejela proračun za podlago specijalni debati in to koj začela. Bratje Sokoli! Glede pripravljanja za tekmovalne vaje na Koslerjevem vrtu in akademijo v deželnem gledališči povodom 1. s e-stanka vseh slovenskih sokolskih društev v Ljubljani dne 9. julija 1893. I., usoja si podpi-sanec opozoriti brate Sokole na nastopni telovadni red in sicer: V ponedeljek: \ Od */« ,.9-—7a 10- ure zvečer: vaje tekmovalcev na orodji. V sredo: Od 1/J9.— s/» 10. ure zvečer: skupine za slavnostno akademijo v deželnem gledališči. V petek: od l/s 9.—9. ure zvečer: proste vaje vseh flokolov, ki se bodo sploh udeležili te slavnosti. Od 9.—1/3 10. ure: vaja v borbi. Vrhu tega je telovadnica na razpolaganje vsakemu telovadcu vsako nedeljo od 10.—12. ure do-poludne. Na zdar! UMatJJfs lieiicaii dru&tveni učitelj. Oklic. Kakor je znano, ustanovilo se je v beli Ljubljani „Slovensko planinsko društvo", kateremu je namen: spoznavati slovenske gore, planine, kraški svet ter p o-speševati in olajševati potovanje po Kranjskem, Koroškem, Štajarskem in Primorskem. Društvo je prav resna volja, privabiti v prelepe naše kraje, katere krasijo veličastne gore in gorice, šumeči slapovi in divna jezera, čarobne jamo in čudodelne vode, kolikor največ mogoče tujcev o poletnem času. Da pa bode tem gostom prijetno bivati po naših letoviščih, treba jim je poskrbeti za primerna bivališča, dobre gostilne in ugodna prenočišča. V ta namen se obrača „Slovensko planinsko društvo" do vseh p. n. gostilničarjev in sploh do vseh zasebnikov z uljudno prošnjo, naj blagovolijo naznaniti „Slovenskomu planinskemu društvu" v Ljubljani, če imajo kaka stanovanja za poletni čas na razpolaganje. Prosimo pa natančno zapisati ime svoje in svojega kraja, ter cene in tudi vozne razmere. Uljudno tudi prosimo vsa častita župništva in županstva, naj nam prijazno prijavijo svoje želje v tem oziru in svete, kaj bi bilo storiti, da bi v njih kraje lažje ali rajši prihajali poletni gostje. „Slovensko planinsko društvo" bode rado pomagalo. Skrbelo bo za boljše poti, napravilo napise in zaznamenovalo steze v kraje, koder so kake posebne naravne lepote iu zanimivosti. Nadalje prosimo p. n. gostilničarje, naj nam naznanijo, z;i koliko odstotkov so voljni dijakom znižati cene pri hrani in prenočišči, da tako olajšamo mladini potovanje o počitnicah. Končno bi želeli, da tudi potujočim članom „Slovenskoga planinskega društva" blagovole dovoliti kake ugodnosti in znižane cene proti izkazu z vzprejemnico. Z združenimi močmi lioderao dosegli, da bodo naše lepe slovenske dežele zaslovele širom sveta, da bodo radi k nam zahajali tujci. Na vsa vprašanja bode društvo drage volje odgovarjalo proti poslatvi 10 kr. v znamkah. __„Slovensko planinsko društvo". Uljudno prosimo vse slovenske liste, da ponatisnejo ta oklic. Poslano. Castitim členom banke ,,SLAVlJEh! Neki Primožič, agent „ Gr es h a m h a, potuje po Slovenskem in trosi O banki „Slavi ia v-oe-sk'izi lažni ive vesti. K-r uam j" do tega, da se konec stori takemu nevestnemu početju, proosirn čiintite cleue banke »Slavij*:*, da naru poročajo takoj o vsem, kar izvedu o označenem početji imenovanega agenta« V Ljubljani, dno 1. junija 1893 Generalni zastop banke „SLAVIJE" V Xjjia.Tol3an.i- B9G) Listnica uredništva. (Soap. dr. Emil Kl i mek na BI odu: Kakor Vam mor,, kot akademiku snano biti, posten list ne Isdajs BVOJih dopisnikov. Ako mislilo torej tožiti, slobodno Vam, a držite so lista, zdravil — Primorac na Dunaji in g. dopisnik »z Zagorja: Prosimo potrpljenja. Danes zaradi preobilega drugega gradiva ni bilo mn^oie. Ceneno domačo zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavi jenja se priporoča raba mnogo desetletij dobrotnauega, pristuega ,,Moll-ovega Bsldllti-praska", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno iih VSO težkote prebavljen j a. Originalna Skutljici 1 gld. a. v. Po poštnem povzetji razpošilja ta prstek vsak dan lekar A. MOI/L, c. in kr. "dvorni zalagutolj, na DUNAJI, Tuoh-laubeo t). V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-uv preparat, zaznamovan z varnostno znamko iu podpisom. Manj od dveh škatljic so ne pošilja. 1 (18—8) Xz;l^a.zi prispevkov, katere je nabrala .,Narodna Čitalnica v Kranji" v namen, da postane pokroviteljica Giril-Mogodove družbe. Darovali so p. t. damo in gospodje; Vinko Majdifi, Fr. Omersa st. in Viktor Globočnik a 10 gld,, Ciril Pire 5 gld. '10 kr., Kari Šav ni k in Kari Puppo a 5 gld., Pot. Mayr ml. 4 gld., dr. E. Šavnik iu T. Pav&Ur mL a 3 gld, Kari Florian 2 gld. 50 kr., Marija Cof in dr. V. 8t»mplha» ■i 8 gld., Klot. Golf, Bogd. Bradalka, A. Đrakar, V. Houig-sehmid, Mavril Mayr, Fr. Omorsa ml., Ivan Etakove, Ferd. Sajovic, stotnik Tom&ifi a 1 gld., Katarini Florian, Aua Jogovic, Mi.rija Mally, Ivan Batagolj, Jos. C inei-unu, Adolf Kreuzberger, Ferd. Polak, Jos p Polak, Val Prevc a 5 > kr,, Mar. Killer, Rulojka Ullrich, Pavla 13 iliinec, Roko Krispor in Jak. Killor a 20 kr., n »dalje vočoiMa družbi v gostilni g. Petra Mayr-ja ml. kot iznos igre durak ,18 gld. t>8 kr,, iBta družba kot posebni dar 4 gld. 12 kr.; Cofova produkcija pa ie nesla 4 gld. Nabrala se je torej skupna svota 123 gld. 20 kr. j raznaSalcu nabiralne polo so je plačalo 1 gld. 20 kr., glavnomu vodstvu Ciril Metodove družbo v Ljubljani odposlala se je pokroviteljIlina za „Narodno čitalnico* z 1O0 gld., ostanek XV gld. pa so je po odborovem sklepu izročil .Kranjski možki podrainloi Ciril-Metodove družbe". Vsem darovalcem izreka iskreno zahvalo za njihove darove v imenu „Narodne čitalnico v Kranji1' odToot. Spominjajte se dijaške iu ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Hvaležno Vam bode iz srca .Slovensko planinsko društvo*, hvabžni vsi domoljubi! — Vse slovenske liste uljudno prosimo, da ponatisnejo to prošnjo. „Slovensko planinsko društvo". — (K volitvam v zdravniško zbornico.) Prejeli smo sledeči dopis: Blagovolite uvrstiti Bledeči popravek dopiBa v Vašem cenjenem listu Št. 122 z dne 30 Maja s naslovom „K volitvam v zdravniško zbornico" : 1). Glasoval sem za Dr. Mahra v Radečah zgolj iz zdravniških razlogov, ne da bi narodnosti v postov uzel. — 2). Ni iBtina da nisem imel zdravniške prakse preden sem v Krško prišel, temveč sem dlje čas za zdravnika bil na Dunaj -k; in Pražki Kliniki; torej ni res da bi hil neizkušen zdravnik, dokaz temu je, da uživam zaupanje prebivalstva in tuli svojih Kolegov, kateri me VBigdar pokličejo k operacijam in drugemu zdravniškemu sodelovanju. — 3) Na podlogi hervašftine sem mogel vže v prvem času lahko občevati »'prebivalstvom in mi ni bilo treba tolmača, še manje pa sedaj po 10 mesečnem tukajšoem prebivanja. — S posebnim spoštovanjem Dr Paolo Ar. Varda Krško 1 Junia iy(jy — Mi temu popravku uimamo ničesar pri-Btaviti. — („Veldesor Curanzeiger") je naslov listu, katerega je pričelo izdajati Blesku zora viško pred tojmštvo. List pisan je — kakor na gorenjskem Bledu pač ob Bebi umevuo! — izkliučno le v n< infikem )eziku. Bieško jezero leži meuda tam kje v injhu iu tja pr.h oajo sami trdi Nemci, ne pa tudi po veČini Slovenci, Hrvatje, Srbi in drugi Slovani, kali ! tako naprej! — (Časnikarski glasi.) Zidnja številka vrlega Pulskoga lista BI 1 Dir it to Croato" pri-na: - obširen io temeljito pisan ć'auek n razmerah koroških Slovencev in zlatdi o postopanju od B>ga postavljenega voditelja in škofa dra. Kalinu. — „Agramer Tagblatt" priobčil je v Bredo rezek dopis iz CM j a o groznih razmerah na oodotni gimnaziji, — „Politika* pa do|>is o Tržaških volitvah. — ( „Kin n o va m en tu", ) temu izvrstnemu Gorskemu nstu, katerega priporočamo prav to ol o. ker je vreden izdatne podpore, se godi po pri iki tako, kakor opozicijonalnim lintom Zagrebškim. Skoro vsaka številka zapade državnemu pravd-nJM'vu in pride naročnikom šele v drugi ali v tretji ierlaji v roke. Te dni je državno pravdništvo celo lin* ustavilo. Bivši odgovorni urednik Ant. Ma-ret.t.a je namreč pred preiskovalnim sodnikom storil neke netei nične izjave, vsled katerih je okrožno so-d B Ustavilo izdajanje lista in začelo zoj»er list o. im lin /,a njun stoječ« esebe postopati v znrslu g 11. tiskovnega zakona. Ker je takoj prevzel uredništvo g. Ivan Kušar, mogel je v četrtek „Rnno-vamento" zopet iziti, a državnu pravdništvo je Številko zaplenilo ter je bilo uredništvo primorauo prirediti drugo izdajo. — (Slovenskiumetniki v t u j ini.) Tedni pel je i.'. Huuar v Zagrebu ulogo Turidduja v operi „('avalloria rusticana". O tem nastopu piše pObzoru: Izmedju gospodina Bućaru od prve ve-ceri, kad je pjevao u „Marti", i sinoćnjega već je velika razlika« Danas je gospodar pozornice, glasa i pjevanja: njegov glas je puniji, jedriji, ljepši: pjeva pun duše i vervej akcija mu je okretna i slobodnu. Sinoć smo sr baš uzradovali, a i ob-ć*in8tvo je bilo radostno. Nazđravicii: „Viva il vino npumeggianteu, koja uvadja veselu notu izmedju ie/.ke turobnosti drame, izpjevao je savršeno. A OBobnosti. Nekoliko banalni a pikantni brindisi je prednašal z unemajočo vervo. Z ozirom na krasni glas, na prikupno imanjost in na veliko muzikalno nadarjenost moči je g. Bučarju prorokovati lejio bodočnost, če ostane primerno njegovemu prirojenemu daru tudi resno delaven in vztrajen. — (Slavčeva vrtna veselica pri Kos-leiji) Opozarjamo im jutršnjo, že večkrat omenjeno veselico vrlega „S I a v c a" — ako bodo vreme ugodno. — (Glas izmej občinstva.) V Tivolskem parku bilo je prejšnja leta mnogo klopij , na katerih je občinstvo prav rado posedalo, tudi pri vodometu bile so štire klopi, katere so bile posebno na večer vedno vse zasedene; lani in letos pa te kakor tudi druge zelo pogrešamo. Vprašamo le, čemu pa je park, ali je za občinstvo, da se ondi sprehaja ali pa poseda, ali pa za mestnega vrtnarja, da tam drage svoje eksperimente dela? Morebiti so hoče s tem parkom tako napraviti, kakor z nasadi pred muzejem, ki so le za — gledati. Vstreza naj se želji občinstva, ki se nikakor ne briga za to, ali mestni vrtnar potrebuje v parku klopi ali ne. Sploh se pa o parku in o t roških za nasade marsikaj govori, kar za danes še zamolčimo. — (Štiridesetletni c o) BVO|ega nepretrganega službovanja pri magistratu deželnega stolnega mesta praznoval je včeraj gospod Mart m Šterk, mestni vjetničar. — (Na bv. Višarje) pelje prvi letošnji posebni vlak po znižani ceni dne 26. junija t. 1. Več pove potovalni odbor v Ljubljaoi, Marijin trg štev. 1. — (Uravnava valute.) V kratkem priČno so obravnave mej obema fin. ministroma glede nadaljevanja uravnave valute. Pripravlja tie zakon, s kat»rim se bodo iz prometa potegnili bankovci po jeden goldinar, ki se bodo nadomestili s krouami io /.menjali s srebrnimi goldinarji. Z |>redvčerajsnim dnevom izgubili so veljavo v zaBobnem prometu tolarji po 2 gld. iu erebrnjaki po '/* gld , pri javnih uradih In blagajuicah na se vzprejemajo oziroma zamenjavajo še do dne 31 julija. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca maja t. 1. uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko gld. 149.725 75 vzdignilo pa 439 strank gld. 155.83T91. — (Dež.) Že tetrti dan skoro neprenehoma dežuje in je Lubljamc* narasla tako silno, da se je bati povodnji na barji, ako ne neha kmalu deževati. Nebo je še vedno popolnoma zagrnjeno in utegne kmalu biti preveč dežja, po katerem je vbs hrepenelo. — (Tedeuski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske.) Od 21. do 27. maja jo bilo novorojencev 17 (=r 27 5G °/oo)> mrtvorojeuec 1, umrlih 13 (=2132 °/oo)> mei temi je umrlo za škarlatico 3, za tfuzom (legarjem) 1, za tetiko 1, za vuetjem sopilnib organov 2, za želodčnim katarom 2, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 2. Mej umrlimi bilo je tujec 1 (=7 69 %), iz zavodov 2 (= 15*3 °/o)- Za infekci-joznimi boleznimi so oboleli: za škarlatico 3, za vratico 1, za bripo 1. — (D mrl je) v Smartiuu pri Kraoji — kakor se nam od tam poroča — due 31. m. m. ta-mošuji župnik gosp. Anton Klemen. Pokojnik bil je mirnega značaja in blaga duša. N. v m. p.! — („Narodna čitalnica v Kranji") praznuje letos tridesetletnico svojega obstanka z veliko slavnostjo, ki se bo vršila dne 13. avgusta t. 1. To uušo slavnoat počastil bo za probujo naroda vete-valni Ljubljanski Sokol korporativno iu tudi od strani drugih uaroduih društev smemo pričakovati obilne udeležbe. Uaojamo si toraj s tem opozarjati vsa narodna, posebno pa bližnja društva na to slavnost iu pristavljamo uliudno prošnjo, da se pri določevanji dneva za evuutuvelne večje veselice blagovoljno ozirajo na ta nuš narodni praznik. — (Samomor.) Minuli teden dne 27. m m. našli so v Kamniški okolici v gozdu obešen ga 37letoega Janeza Kosiš o, gostaškega sina iz Godiča. Ker bo ni našlo na mrtvecu nikakorfinu poškodovauje, se sodi, da si je sam vzel življeuje. — (Novomeška godba.) Kakor Hino poročali, ponehalo je po sklepu občnega /.bora društvo „Novomeška godba*. Kakor pa pišejo „Dol. Nov." je pa popolna nada, da bo kmalu zo|>et ustauovi na drugi podlagi. To bi bilo pač želeti, ker je bila uu-vomeška godba ob svojem čbbu ua dobrem glasu in bi bilo res škoda, ako preneha popolnoma. — (Gospodarsko predavanje) bode v kmetijski bralnici v Novem Mestu v nedeljo due 18. junija in sicer o pokončevanji jioljakih miši z Lbtierjevo mišjo kužnino. Predavanje se bode pričelo ob 9. uri dopoludne in se bode tudi praktično razkazovalo, Kako je rabiti omenjeno kužuino. — (Novoustanovljena godba v Krškem) bode svirala v nedeljo dne 4. t. m. pri koncertu v hotelu „Gregorič" v Krškem. Svi- rala bode tudi godba iz Podčetrtka na Spodnjem Štajerskem. — (Katoliško slovensko bralno društvo „ M i r ■ pri Veliki Nedelji) vabi na oh no val no zborovanje, ki bode v četrtek dne 8. junija b sledečim vsporedom: Ob 8. uri slovesna sveta maša. Po maši je v društveni sobi pri gosp. Goričanu vpisovanje udov in volitev odbornikov. — (Nova kolesarska iznajdba.) V Gradci izumil je rezervni častniški namestnik gosp. Adolf Jaki ft nov bicikl, ki je posebno namenjen vojaškim namenom. Z novim kolesom se jako lahko premaga vse ovire na potu in se vozi hitreje, nego z dosedanjimi in varneje, ker je sedalo precej nizko. Posebna prednost novega kolesa je, da lahko sedeta na njem dva moža in da se vozi ž njim istotako navzgor kakor navzdol. Če treba, spremeni se kolo tudi lahko v tricikel. Gosp Jakič je predložil svojo iznajdbo vojnemu ministerstvu. — (GoriSke novice.) Pogreb umrlega poslanca in notarja Josipa Ivančica vršil se je danes zjutraj v Tolminu. Slovenski deželni poslanci, deželni odbor in notarska zbornica položili so na krsto lepe vence. — Slovenski profesorji v Gorici, katere je židovski zakotni listič „Corriere' („Riunovamento* je temu umazanemu listu navzdel jako dobri priimek „Cjrriero di Liquorizia") nesramno obrekoval iu napadul, obrnili so se do vodstev srednjih šol Goriških, naj ta braui njih Čast. Ker „Corriere* ni svojih trditev dokazal, poslala so mu vau tri vodstva popravek. Ki'r „Corriere" ni tega baje ne stvarno pisanega popravka priobčil, je državno pravdništvo proti njemu dvignilo obtožbo. — Ravnopravnost pri sodiščih na Goriškem je še veduo samo na papirji. Goriška sodišča poslujejo, kakor da sta v Gorici samo dva v deželi navadna jezika: italijanščina in nemščina. Kakor v Gorici, tako je tudi na deželi, celo v izključno slovenskih okrajih, kakor je Kobarid. Tam se rešujejo italijanske uloge italijansko, slovenske pa nemško. — Baš sedaj je razpisano mesto okr. sodnika v Kanalu. Radovedni smo, ali je dobi mož, zmožeu tudi slovenskega jezika. — V Komnu poizvedujejo orožniki, kateri gostilničarji imajo „R'iinovamento" ali „Sočo" tudi za goste. Zelo zanimivo bi bilo vedeti, kdo je dal orožnikom tak ukAz — (Tržaške volitve.) Včeraj in danes je volil tretji volilni razred. V tem razredu je 2416 volilcev, a glasovnice je dobilo samo 2196 volilcev. Udeležba je bila velikanska. Včeraj je bilo oddanih 1557 glasovnic. Uradniki so skoro vsi prišli volit. Mnogi BlovenBki uradniki so vsled izvestnih uplivov glasovali za konservativce, kateri upajo ua popolno zmago, dočim računajo progrtsovci, da zmagajo vsaj z nekaterimi svojimi možmi. — Progresovci postavijo tudi v vseh okoi.ran.sk, h okrajih Bvoje kandidate in goje glede* njih izvolitve najlepše nadeje, zlasti ker so konservativci grozili, da bodo podpirali progresovce zoper Slovence. — (Tržaške novice.) Volilni shod v Bar-kovljah postavil je kot kandidata za IV. okraj g, Frana Dolenca, ker je dosedanji zastopnik gosp. Ivan Martelanc izjavil, da nikakor več ne more prevzeti kandidatare ter je priporočal slogo in jedinstvo pri volitvi novega kadidata. — Velika veselica na korist družbi sv. Cirila in Metoda preložila se je na dan 18. t. m. Sodeloval bode iz prijaznosti tudi operni pevec g. J. K. Trtnik.— Štirirazredn i ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu je podelilo c. kr. ministerstvo pravico javnosti. — Rojansko posojilno in ko n su mno dr u št v o je imelo pred-včeranjem popoludue izreden občni zbor, v katerem so se nekoliko spremenila pravila. — (Železu ico na žico) ali tako zvano „uzjiinjačo", kakor jo imajo v Zigrebu iz dolenjega mesta v gorenje ineato, napravili bodo tudi v Trstu. Trgovinsko ministerstvo dovolilo je inženerju dr. E. Geiringerju v Trstu in višjemu inženerju g. F. Seligmanu na Dunaji, da smeta izvršiti tehnična pripravljalna dela za tako železnico iz Via Comer-ciale v Trstu v Scorcolo. Dovoljenje velja za šest mesecev. 1 ----1 ^~ Prro krono ? družbi sv. Cirila In Metoda 1 Ijoff rljue * i-«*«* t«.«" 31. maja V Pragi: 21, 83, 3, . 84, 42. I'mrli no \ IJiibljniii: 30. maja: Franc Peternel, iclezostri*u}čev( ,sin, *ž. not v prometu . 312,494.000 „ (+ 66.000 „ ) XD"u.xa.a,j3lza. borza dne" 3 junija t 1. včeraj — danes 1'apirna renta..... gld. 98*25 — gld. 9H40 Srebrna renta..... „ 97*95 — „ 98*25 /ilata renta...... „ 117*35 — „ 117*80 4°/0 kronska renta ... „ 96*40 — „ 96*45 Akcije narodne banke . . „ to§*— — , 987*— Kreditne akcije .... n 341*26 — n 342-fSO Lordon....... „ 123*40 — „ 123*20 Srebro....... n —•— — —•— Napol........„ 9*80 — "„ 9*80 C. kr. cekini..... „ 6*85 — , 585 Nemfiko marke .... „ 60*27"/, — „ 60*22'/, Dne 2. junija t. 1. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 148 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . 193 , 25 „ Ugerska zlata renta 4°/0....... 116 , — „ Ogerska papirna renta 5°/0...... — „ — „ Dunava reg. srečko 5°/0 po 100 gld. . . 127 „ 75 „ Zeralj. obč. uvstr. 4l/,°/0 zlati zasL listi. . 122 „ — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 190 B 50 „ Rudoltove srečke po 10 gld...... 23 , 50 „ Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . 151 „ 75 „ Tramwaydi*ušt. volj. 170 gld. a. v..... 265 „ — „ Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki Bo povodom prerano smrti naiega preljubega očeta, oziroma starega očeta, gospoda Jožefa Zagorca gostilničarja in posestnika v St. Jerneji, pokojniku zadnjo čast izkazali s tem, da so ga spremili toli številno k večnomn počitku, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. J. Hudoverniku, Fr. Hafnerju, K. Trčeku, K. Trostu iu F. Gebauerju za ginljivo nagrobno petje, slavni požarni hrambi Št. Jernejski, darovateljem prekrasnih vencev in vsem udeležencem pogreba za njihovo sočutje. Št. Jernej, dne 2. junija 1898. (59 6 j Žalujoči ostali. «-> ed > i N si - — *_zr- © S © ► 8 s .5 a M 3 £ £ > Ji a — — n m © i j I &, 3 s r C GLAVNO SK^ADISTE^ 5fe najfiistf/o luino poznato kas najbolje okrepljujuće ptoe, I ka* izkuaaa Ilok proti trijnosi kaalju pfttd«vi«tf i lelodo« bolnttl grkljaoa I preti aiehurolut katara, HINKE MATTONIJA Karlovi vari i Widn. Spreten prodajalec ia prodajalka ■e takoj vzprejme v prodajalnloo s moianlm blagom. MatiufakturisM imajo prednost. — Ponudbe na upravnifttvo tega lista pod it. 48. (592 — 1) Proflajalnica in oosiiMca v prijetnem mestu na GorenjHkem, kjer je železniška postaja, pošta itd., da se zaradi družinskih razmer po«l ugodnimi pogoji v najein, oziroma tudi s hišo vred. Ponudbe in vprašanja naj se blagovolijo poslati pod mi. »4 upravništvu BSlov. Naroda". (530—3) v Jutri v nedeljo dne 4. junija 1.1. VELIK VOJAŠKI KONCERT. rZrt^otolc «>r» ^L. uri. Otrool prosti. Ustopnina 20 kr. Z velespoStovaujem (591) EDER. Vzprejmeta se takoj dva kumptoirista jeden naj bode nekoliko tellllleiKI« drugi pa Kii|i4*i.i^l4«» izobražen, ter morata oba zmožna biti .slovenščine, nemščine in laščine. Nadalje se tudi vzprejme (590) paznik za delavce. Ponudbe s prepisi spričeval vzprejema Vinko Majcli^ valjični mlin v Kranj i. Ponatis iz »Slovenskega Naroda". Gena 30 kr., po pošti 35 kr. Dobiva bo v „Narodni Tlakami'* in pri knjigotržcu g. A. Zagorjan-n v Ljubljani. Znižana cena! Znižana cena! X. z"c:clc; „Oohi)U l.rut". Homun. II. =-rro2;elc: I. .Jurij Kozjkk, BloTnnakl janičar". Povodt iz 15. ito-lutja ZKoilovluu. — U. ..S|.i>iLimi na iluiln". 1'ravljico in po-Timti i/. Hlovnntk«^ik naroda. — 111. ^.lOHttniko unč mej Hluvenakimi polharji", črtioo it iivljanja naioK* uaroda. — IV. ,,8pomiui starega Huvonca ali črtico ir. mojega iivljenja". III. avezole: I. ,,1'omon". l'oruat. — II. , ,.l uri j Kobila*'. Izvirna povuit \r. cuaor lutrorike roforniaoijn. — ni. ,,1'va prijatelja". — IV. „Vrbuii Sinukova ionltov". MumoriHtićna |. .\.--t iz iiiiroilnntfa žlvljonja. — V. ,,Ooliila". Po»e«t po resnični do^odbi. — VI. ,,Ko-zL6vaka mulini v Vianji Oori". Lopa povest iz »taro guoduvitie. I-V. ztrezok: I. ,,Tiliot»]>i>o". 1'oToit I r. domaćega il vijanja kranjakili Slovoncov. — II. ,,Orad Kojinjo". 1'ovoat za tilovensko ljudstvo. — III. ..KloštertkI zulnir". Izvirna povest ia 18. stoletja. — IV. „l)ra lirata". ltuanična povott. ■\7". z-^rozok: : I. „HoJ tiinatno^a lodnika". Izvirna zgodovinska pnveat iz in. atolutja. — II. ,,Nninaki valpud". Povost. — III. ,,8in kmet-••lo-u-a Ofliatja". Povozt iz lu. itolotja. — IV. „Ijipo". 1'ovest. — V. ,,1'lpu tottakn". l'ovnat. — VI. ,,V vojni kr ijini". l'ovost. T**"!. srroBok: I. ,,Sosedov slu". — II. „Muc in pruvtoa". — III. ,,'I'eleoJa pečenka". Obraz iz uaAofia> iiicstuo^it življenja. — IV. ,,ltojim su te". Zgodovinska povest. — V. ,,Ponarejeni bankovci". Povest ia domačuKa iivljenja —■ VI. ,,Kakq jo Kotarjet Peter pokoro delal, ker jo krompir kradel — VII. ,«'it . iz življenja |...liti. u.hiiIjiit .i" ^7"XX. ZTrezok: 1. ,,l«ipa Vida" Hoinnii — II. ,,Ivan Krazum 'I'a tenbah". Izviren historičen roman iz 17. vuku slovenske zuodovinu. Vili. zvszek: I. ,,<*vi't iu sail". Izviren roman. — II. ,,Helif> ruta, bol denar". Povost. zvozok: I. ,,Doktor Zobor". Izviren roinau. —II. „Mej dvoma stoloma". Izviren roman. 2C. =-r»-s»«o*le: I. ,,Hokovnjačl". Zgodovinski roman. — 11. ,,.MoJ prijatelj Jamraleo". — III. „Šest parov klobas". — IV. ,,1'u tobaku Hinrilis". — V. ,,Ženitqv is uevoičlJivoaU". 3CI. sttozđIe: I. „Tugomor". Tragedija vpetih dejunjih. — II. ,,Ue-rlto Novico I" Vesela igra v jodneni delanji. — IU. „Veroniku Onso-uiška". Tragedija v petih dojaujlh. — IV. pripovedno pesni: ,,Junakov grub", ,,Praznik posvečuj", „Vilino iiiel6ovat)Jo", ,,Klovenski Juuak is turškega boja", ,,8lovenski kres", ,,Uakita", ,,1'rediuu", „Hiučkovo vpraianjo", ,,Kamon na grob", ,,Stari stolp". ZZZZ Zvezek 60 kr., elegantno vezan 1 gld. '. Pri vnanjih naroCilib velja poštnina za posamični nevezani zvesek 5 kr., za vezani 10 kr. mfšf Dijaki dobivajo Jurčičevo „Zbrane spise- po 50 kr. nvod, ako si oatOOe skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v „Narodni Tiskarni", pri g, A. Zagorjan-u in v drugih knjigarnah, C. kr. glavno muteljitvi aislr. drž. železnic. M iz voznega reda •veljavnega od 1.. j-a.aaJ.jab 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni casl ozoa-, Ceni so v ■rednJeevrop«kem eaan. Odhod iz IOnblJane (juž. kol.). Ob. 12. uri 05 minut po noAi osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, FranzenBteste, Ljubno, Dunaj, Čez Selzthal v Aussee, Iscbl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli aui See, Inomost, Bregenz, Zitrich, G<-nt, Parie, Steyr, Line, Budejevico, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franoove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 06 minut Zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, če/. Selztbal v Aussee, Iscbl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli »m See, Dunaj via Atnstetton. Ob 11. url. 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiža Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubuo, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Bu-dejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten.. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. uri 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via AniBtetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih, varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soloo-grada, Linča. Stevra, Iselila, Gmundena, Iscbla, Ausseea, Pariza, Genfa, ZUricha, Mrežen;a, Inomosta, Zella am See, Lend GaateiriH, Ljubna, Beljaka, Celovca, Frauzens-feste, Trbiža. Ob 11. uri 27 minut dopoludne oaebui vlak z Dunaja via AHistetten, Draždan, Prago, Francovih varov, Karlovih varov, Epra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. uri 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža. Ob 9. url 27 minut zvečer oBebni \ lak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. uri 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 || popoludne v Kamuik. „ 9. „ 50 „ zvečer v Kamnik. H 10. ,, 10 ,, zvečer v Kamnik (ob nedeljah iu praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 9. uri 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ U. ,, 15 || dopoludne iz Kamnika. „ 9. „ 20 i, zvečer iz Kamnika. „ 9. „ 55 || zvečer iz Kamnika (ob nedeljah iu praznikih.) Srednje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—118) Posredovalnica G. Flux ii n Bre-ru >*t. t*ai.. Rt»tiiu-a ©T=> © © fes 3? a XX €U Če*ko izdanje po 80. nemfiki izdaji. S 27 podobami. Cena M jjpfa\ h. v. Čitn naj j«i vsakdo, ki trpi na straatiib posle icah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo VBako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Ve rlatf s- Magazin R. F. Bierey v Lip-akeni tSasko;, Neumarkt 34", kakor tudi v vsaki knjigarni. (201 — 12) Pr e o b le k e ^^S^Po pravila. frL Mikusch tovarna delnikov Ljubljana. Mestni trg 15. .JSI N C/3 1 o f-t Koroški (l9,;-9> rimski vrelec najbolj prebavna, najftisteja plan:nska kiselica, prost vseh žt-lodec obtežujočih, sliznice dražečih postranskih sestojin. V Ljubljan I glavna zaloga pr JI. R. Hupami. i Svetovna razstava v Cikagi. & Vožnji listki v AMERIKO l (360—9) pri U nizozemsko-ameriški 9 parobrodni družbi. | I Kolowrat.ring 9 TVTTTVT A T i 1 ~ ■■ jti^nilsi r.iiMton J. JAUEZ OGHI3 <^3 puškar 2> v Itoro vi ja ll ( I* V n* 1 :g <■! a ) s 1:1 flioinšUeni Isrlelnje In prodaja vsakovrstne nove pttike in revolverje ter vwe lovike pripr n p»Lron«> tur «lriif(4> Mtrt-ljivo po najnižjih cen ali. — Pnske so vse pre-MliiiNene na ces. kr. i/.kuSa\alinči ter zaznnmenovaue z znauiko tega zavoda (43H—fi) Za izbornost blaga jninči izdolovatptj. — Staro puško popravljajo se ceno. — Ceniki pošiljajo so brezplačno. Kurja očesa žulje in trdo kožo na nogah odstranjuje n|.-dg 11 meje, hitro in brez bolečin, kakor sn splošno priznava, Trnk6czy-jev po 14» kr Elizabetin obliž ki se naj v lekarnah izrecno zahteva, toda pristen je le, ee ima varstveno znamko, ki je zraven natis-nena iu postavno depozitovana. t'e so \posije 45 kr. v pismenih znamkah, se pošilja brez daljajib troitoV iz Trnk6czy-jeve levje lekarne, Dimu j. VIII. 0U1-11J. (4H7—9) Zaloga v Ljubljani: v h leluit-nah. rCliđ23 Ljubljana Hlestni trg št. 10. Ljubljana Mestni trg št. 10. Najboljše in najceneje kupuje se železo, železnimi, okove, cement itd. pn Andrej Druškoviču v Ljubljani 11» Mestnem ti-$Kiig*t. tO. nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag-, ledenic (f)4i-5) po najnižji ceni. Izjava, Vsled 10petnih vprašanj il knurov naftih narodi teljev izjavljava opetovano izrecno, da je najin pristni K? FINGER-JEV *m Plznski pivni grenčec izključi jivo oln; Joiefu C ris t. ofoletti ju v <>orict: na l>uua)i prt o. i n k r. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trtju st. K, in pri lekarju T w e r d y - j u , Mariahillersrrasae 10H. — Pristno hlagO se dobiva samo v steklenicah t utis-.eniin napisom: v. In kr. m IiiiikI. zdravnik dr. Sii»«-U oa l>uoa|i. 1314-24 kateremu bo jedina naloga, obiakavati kramarje in gostilne, vešč posebno nemškemu jeziku in zgovoren, dober ponu-jalec ki samore položiti nekaj kavcije, »e tnko| vs prejme i« ftlajerako iu Koruško. Plačilo od dneva. — Po* nudite naj so pošljejo upravuiStvu „Sl>v. Nared-t". (586-'J> Otvorjenje fotografične filijalke Naznanjam, da sem zarad udobnosti p. n. prebivalcev mesta Kranja in okolice otvoril fllijalko v Kranji v hial „prt stari pošti" in da tam vzprejemam naročila na fotografije ob nedeljah in praznikih. Prosim p. n. slavno občinstvo in prečastito duhovščino za mnogobrojon poset, (548—3) Z velesposfovanjem A. Landau (poprej Lainer). *> Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno v Londonu 1693 In z ♦ J (173-17) zlato kolajno v Bruselj! ml. t ♦ Najboljše sredstvo xemv xelo cl ^ o • katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život, pospešuje, je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel PICCOLI, le k ar pri „angej\jnu v Ljubljani, Dunajska cesta. ^ Cena 1 steklenici * t\Gwlrf^ Ji 10 novč. ♦ * '/.'.t^ Izdelovatelj razpošilja to tink- *> ^ —■-LioLA^ turo v zabojčkih po 12 steklenic ♦> in več. Znhojček z 12 steklenic stane gld. l*86j s 24 # * pld. 2b0; s 36 gld. 3-84; s 44 gld. 4-2B ; 56 steklenic J «t» tehta B kg s postno težo in velja gld. 526; 110 stekl. « * gld. 10.'.o. Poštnino plača vedno naročnik. ♦ *"♦♦♦♦♦♦-♦♦<•>♦♦♦♦ «v# a4#«H Prostovoljna dražba. Kavarna v Kamniku obstoječa iz dveh prostorov z dvema biljardoma, kuhinjo itd., s polno opravo, se bode tt torelc dno e. J-u.xa.Ija. t. 1, ob 4. uri popoludne iz proste roke tistemu, ki bode največ ponudil, za cenilno ceoo GOO gltl. prodtalu. Tudi se posamični predmeti oddado* ter proda oprava dveh hoIi. (585—2) Do I. junija in od I. septembra tarifa za stanovanja znižana za 25 odstotkov. KRAPINSKE TOPLICE na Hrvatskem od postaje zagorske železnice ,K*l»ok-Krnplua-Toplice* oddaljeno jedno vozno uro, otvorjeno je od I. aprila do konce oktobra. Akratotenul toplice) b toplino KO do 35 »toploj R. eminentno «leluJe|o pri protiiil* pri akrnlni iniAlriii in v cleuklli, kakor tudi nje posledičnih boleaiith, bolečinah v kolku, /. i \ enih in polt-nili boleznih in bolesnih vslcd ran* pri kronični uue-tlci ol»i*tl j. o tr pu en jI i. t. d. Velike l»aaiiuNke9 poluene, poitebne uiarmnrue banje in kropiliia kopel, kakor tudi izvrstno urejene znojne kopeli, iansiu.it. elektricitet** 9 švedska zdrnvilua jgiu*. nautika. Komfortna NtaiKO mi |a. Dobre restavracije pri najnižjih cenah, stalna zdratiAkn godba, obsežna osojna Mpr«*liaja-llsca i. t. d. Od 1. maja vsak dan zveza s %»bokom in 1'oličtttmmi. ki jo posredujejo postni oinnibusi. Več. povč iu prospekte pošilja kopališčni zdravnik Dr. los. VVeingerl in ravnateljstvo kopališoa. (309—tt) Podpisani si nsoja slavnemu p. t. občinstvu uljudno naznaniti, da bode pričel (549—8) z dnem 25. t. m. v Vipavi v hiši Josipa Kodelja izvrševati urarsko obrt. Popravljanja izvrševala se bodo nnjtočnejo in najceneje in se bodo dobile vsakovrstne n >vo ure po najnižji ceni. Matija Petrič urar v Postojim. SI. 194 -J. lasa. IEs.agl.as. i 1 >m- 1. (mu i j:« no otvori morsko kopališče jLišanj' v Novem Vinodolskem (v hrvatskem Primorji). Cene za kopanje so /.< zmerne in je na izbero stanovanj v privatnih hišah .n \ gostilntoab. Tik kopaltUa ob morji obstoji udoben gaj s stezami za h prehod in hladom /,a odmor. V mestu so tri večje in več n anjsih gostilnic, doč.im se bode v kratkem odprla gostilnioa tik samega kdpitlŠea t udobnim in jako prostornim sabmom. Ker ima mesto Novi iz gorskega vrelca Ivanj po vodovodu napeljano vodo iu ker je kopaliloe od dosedanjih goltov pohvaljeno kot osobito cisto in ima tla gladka bki barzunn, krr ju okolica Novega previđena z jako bujnim zeleriloiu in ju jako studene'inata ter je pretkana s cestauii iu stezami za sprehajanje — rte priporoča za UlDOgobrOJni poset. Gospodje učitelji in občinski uradniki imajo f.0'V0 popu-t.i kopaliŠčuih cen. Na vprašanja in informacije d;ije uprava drage volje odgovor. Za upravo kopališča: Poglavarstvo občine v Novem Vinodolskem (v hrvatskem Primorji) (f)69— 2) Upravitelj občine: Potočnjak 1 r. i^jesseeeešseeesseeeoeoeeoeesć Najboljše vrste piva tt socLilaL irx steklenicami iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. (102-17) ga piva prve Graške delniške pivovarne v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. SfGj~ Na pismene poizvedbe odgovarja ae nemudoma in frankovano. J9 is \ I 1 stane pri meni en modroc i-a pen s b (Federinatratze) Ti modrool ho solidno iz najboljšo tvarine narejeni, imajo po BO dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so a finim afrikoiu tapecirani in močnim plntneniiu cvilhom preoblečeni ter 10—15 let nobt-ulb poprav no zahtevajo. fcjaV* Pri naročilih z deže'e na/na ni naj se vselej natanena mera posteljo v uotran)! luči. "^aS — Ako se torej dobi za K) tfld. dober tapeciran modrou na pe-resih, je pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, katuri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, no ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Lastnikom hotelov, vil, kiipelij in zavodov popust od cene. Žicaste žimuice za vsako posteljo navadne velikosti po 9 tjf 1<1. OO Molelo v ; z atrikom tapecirane iu a cvilhom preoblečene po IS gld. (714—73) ■smi—ari* ^=4 7=T IT TA i 0 B Q Najbolje železo prodaja A. C. AHCS^ pri „zlati koal" v Ljubljani, Gledališke ulico št. 8. Posebno priporočam orodja prve vrste za (143—17) rokodelce in poljedelstvo. Za pilo kakor za se garantir.'i, da so dobre. Grobni križi, šine za obloke, kuhinjska oprava itd. uuu*Hu*nuuMUuuuH**nunnnux*K Otročji vozički jako elegantni, fini in močni dobivajo so pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po 6, 7, 8, 9, ID gld. in višje po vnaki ceni do 30 gld. — Ifajvadja zaloga najlepših, trikolesnih Štefanija-vozldkov za sedeti s streho in brez strehe po 7 gld. in visje.j (327—12) tapecirar, IjJu. "toljagi, Šelenburgove ulice. ■0 Priznano najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov ! Največja zaloga Mik strojev JAN. JAX Ljubljana, Dunajska oesta št. 13. Nizke ceu«. — Ugodno pline vuii j«» im obroke. — .Nlitri stroji sie »inu-njnvajo. — Popravki se z«) ! Podarjena! je Bkoro ur*, kajti velike poslovne zveze s Švico ini ouiogočnjojo, da morem oddajati krasne ž«*pi»e reinontoirkr- m bacaloui sekund« ki jako natančno gredu, >a čudovito nizko ci no samo 3 gld. 15 kr. a. v. In dobi vsak naročevalec take žepne ure, ki so na naša na ta list, tudi k tej uri prikladno verižico za,sto:no- S to ceno ni poplačano niti delo, kamo-li materijal, zato naj se vsak požuri, ki Bi misli nare č iti tu krasne ure, katere brez zadržka nazaj v/.prejemam, če ne bi komu bila všeč, zbok česar jo to naročilo brez rizika. Dobiva se, dokler dolgo zaloga traja, proti e. kr. postnemu povzetju, ali pa če se poprej denar vpošlie. Izvozna trgovina z ni BLODEK i»uiinj. 11. :i s. Opomnja: Te uro so posebno prikladno sa birmanska darila! (581—2) Od 1. julija t. L se odda na izvrstnem prostoru riHsproti župne cerkve jako lepa prodajalnica popolnoma urejena sa trgovino s iiieMtinfttu blagom s prav ugodnimi pogoji. Dosedanji letni promet brez deželnih pridelkov znaAa 8$ do 40.000 n\d Izvanredno dober trgovski prostor. — Več se izve pri npravniAtvu „Slov, Naroda* in pove iz prijaznosti ROSOod Kavčič, knjigovodja pri gospodu Urbsncu v Ljubljani. (593 — 1) Pesmi. Zložil Jos. Gimperman. V osmerki, elegantno opremljene, 190 stranij. V merod>ijnih časopisih kot izborne priznane, liroširane OO kr., vezanu 1 gld. 70 kr. J. trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. (505—fi) || občinskega stražnika odda žiinniiNtvo Sevnica. — Plaća na leto 240 gld-, prost-1 Rtanovanje jn nluzbfna obleka. Neoženjeni imajo prednost. Prosilci morajo dokazati zmožnost obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi ter biti dosluženi vojaki ali orožniki. — Zadevne prošnje n prilogami predložiti je iia|k~A«ne]e «lo I O. j unija t* 1. županstvo v Sevnici (577—2) Župan : Vinc. Medic. 0 (D Tj 0 •H 0 >N ti N o 1 o cL o o. (332—15) rJ? i" 11o ci ac y-j o v Cognac-grenčec steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten! Ućnk uje na želodec osvežujoče, kreplno, vzbuja tek n pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. -== Pošilja se z obratno pošto. ===- 25 et ž o 1 o d g c. Prevzetje restavracije. Čast mi je najudaneje naznanjati spoštovanemu p. n. občinstvu, da sem prevzel restavracijo „ v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Za dobre, ukusne, gorke in mrzle jedi, kakor tudi za izborna vina in izborno Reiiiiughauser-jevo marčno pivo bode najbolje skrbljeno. Tudi se jedino pri meni toči sloveče .f I«'t'liolii|»sli.o pivo« ki je povsem jednako Plziiskemu. Proseč mnogobrbjnftga poseta z velespoŽtovanjem (540—3) L. Fantini. Gospodarji in kmetovalci! Pomlad, čas za nakupovanje različno žeteznine in poljskega orodja in čus za zidanje jo doSol. Pri nakupovanji vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa pri eni in isti ceni boljSe bla^o. Potrudil sem Be nakupiti najboljšo blago po najnižji coni, za to sem v sianu jo dajati tvuli po najnižji ceni. Posebno se hodom trudil v trm smislu postroci z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjeni za zidanje, oko varal za okna ln vrata in a cementom. V aalogl imel bodem vedno najboljši roman in portland cement, staro železniške šine ta oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze, i. t. d. V zalogi imam raznovrstno priprosto in najfinejšo okove za okna in vrata, okove za voze, vezi i. t. d. y.w streho kriti imam bogato zalogo cinkaste in pocinkane plo-adevlne ter strešnega papirja. V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje lepo in bogato pozlačene nagrobne križe posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih W štedilnih ognjišč ~va in njih posameznih delov. ■\7"rLeirxjcL na.ro£lla. rje točno ln. vestno zvršć. Za obilno nakupovanje in narofievauje se priporoča (174 — 17) ANDREJ DRUŠKOVIČ, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. W»i*t-M"l-1 I I I l I I I I I l i iTTT Polna parna oprava obstoječa iz parostroja s 420 cm dolžine, katerega cilinder ima v premeru 370 mm, 45 obratov v minuti, premer poganjalca 380 cm se zraven ležečim krogom na jermene, s predgrevnikom, vodno se-salko, vsemi cevmi itd., jeden cilinder-kotel z 0 atm. parnega tlaka vse dobro ohranjeno, rađaj že v rabi za videti, se radi kupljene nove 100 konjskih sil močne parne napravo najceneje odda pri Petni Majdiču (545—3) valjični mlin na paro in turbino, Jarše-Mengiš pri Ljubljani. ooooooooooooooooc L Luser-jev obliž za turiste. Dobiva se v le k ar nali. l-ntinii in tiilro uph vajočo irsdstvo proti l« m Jim /uli«-iii na pod- 'Sa. u ' "v -VSVT Veliko drug 111 trdim ^SSf^ ^Jr Pr'7^dn.h praskam V^'v* / pmrm j« na j-cyr dami raipoiiljalnici: L. Schwenk-a lekarna J&dT (802) Meldllng-DunaJ Pristen samo, če imata navod in ODiil varstveno S* muko in podpis, ^» ki je tu zraven; torej naj so pazi iu zavmo vso manj vredno ponaredho. Pristnega imajo v i.jui»-ijuui J. Svoboda, U. pl. Trnkoezv, G. Piceoli, L. (ireče!; v ltuilolfovoiii s. p|, sudovič, F. Hajka; v Kum >iku.I Močnik; v Celovci A. Egger, \v. Thurmwald, J. Birnba* clier; v ltreculi A. Aich-in^er; v TriiU (na Koroškem) C. Menner; v K ••Mm im P. Sobota, Dr. B. Kuiiipl'; v (Aorte! G. it. Pontoni; v VVolfrt-1iit;:ii A. Hlltll ; v Itrit-11M lv »avuik; « Katl-Koul C. E Andrien; v l 90,000 l*tlo. Dobiva 8e v vseh špecerijskih, 4ajikatas-nlh prodajalni c ah in kontUtoriJah. Josipa Verbič-a 345—9) m™ t'»T»*iT»'»TiJiT«%T»'iT«'iTi'iTi*iT«'»T«'iT«|»T«'iT«'i~«'i 7ViT«Ji7 GRICAR & MEJAC prej M. Neumann Ljubljana, Slonove ulice št. II. Največja zaloga spomladanske obleke, ogrtačev, menčikov za gospode iu dečke; dežnih plaščev, jopic, mantelet, pelerin za gospe in gospodičine. t ' Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Uniforme za državne uradnike vseh. kategorij. Zaloga n.ao333LOd.:n.e3šeg;at tvi- lxa. inozemskagra suknenega blaga (štofa) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtači in v^e uru^o za ^o.spoue, — dežni plašči, jopice, manteleti in vsi konfekcij 3ki predmeti za gOftpfj in gospodičine pO najnovejšem kroji na Dunaji, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na meter. (326—10) Najboljše srajce, manseti in ovratniki, i Najnovejše kravate, M Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom bobove kave. Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreči kvarnemu uživanj nemefiane alt z surogati mešane bobove kave in da je moc prirediti mnog* mI««Iii«-jn poteg tega s«lrttve|fti> m tc#ue)t*o kavo. — KeprekoSens kot prlin«>Nok le um« vaditi bobovi kavi. Priporoča te zlasti za gospo, otroke in bolnike. Osobito so je čuvati slabili pnsnemovanj. (417 — 7) Doblvn ae puvao«! — % kil«* po 35 kr. _«c\«js_*n Ravnokar je izišla v moji založbi: I □ Podoknica' iz opere »Teharski plemiči1. Transkripcija za klavir. Prired.l arol Hoffmeister. Cena 50 kr., po poŠti 53 kr. (567—3) | Knjigarna L. Schvventner v Brežicah, j BI □1 Prej J. Geba. Fran Čuden Prej Geba. —a* urar ■*—»-v Ijiiltljuui, Slonove ulice At. il (Podružnica v Trbovljah) priporoča si. občinstva ter posebno preč. duhovščini svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastlh ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (194-«.) in vseh v to stroko spadajocih utvari} po naj-nl*|ih eentth. Popravila izvršujejo so natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila bo hitro isvršujejo po pošti. Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko. i Zahvala in priporočilo. Čast mi je naznanjati p. n. gospodom gostom, da sera z «In« •n» 1. (i|>i*ilii o tvoril gostilno „Pri vrtnarji" v Gradišci in tu nahajajoče se I<«»«^1| •*»»<*•«•». da bodem vedno skrbel za dobra dolenjska, hrvatska in istrska vina, za priljubljeno Koslor-Jevo marono pivo, kakor tudi za gorko in mrzlo kuhinjo ter da bodem najbolje stremel svojim gostom. Zahvaljujoč se najprijazneje svojim spoštovanim gostom na meni dosedaj ukazanem zaupanji, jih ob jed ne m vabi uljudno na mnogobrojni obisk. (146—9) Z velespo&tovanjem Andrej Zaller, gostilničar. l2 zlate, 0 častnih in 18 srebrnih Hvutiuj pri .'.luilnili diplom Kwizdina restitncijska tekočina pralna voda za konj«'. Cena ntvlilt'iiici uvmIi*. velj. k>«1. I--lO. Rahi ho 30 let v dvornih blevili, v vetjih vojn-Aktb in «t*Mt>l» lli liU-vili kot krepHlo pr«*«l težkim delom iu po trik li tlelib, preti p«»dlt-liiiu, l»\ lujeiiji in. otrpueloMtt kit itd. ter naje konjem posebno moe zo brco tekanj«*. Dobiva se v lekarunli in drogerlJ»h. Paziti ju na zgornjo varstveno znamko in zabte vati jo izrecuo: (210 — 7) Kwizdino restitucijsko tekočino. GLAVNO SKLADIŠČI-:: Fran Iv. i*\vb/«I«c in kr. avstrijski in ki. rnuinj)nki dvorni ealožiuk, okrožni lekar v KorneubarKU pri l>iiut*JI. v Ljubljani) na Starem trgu pri (668-3) S. $enedikt~u. TJ Izdajatelj in odgovorni ureduik: Jusi p No 11 i.