PROSVETN Štev. 15 Ljubljana, 14. oktobra 1956 C rejo je uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In oprava Nazorjeva 8/L Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din Štev. ček. račnna 60-KB-1-Z-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalca sDELAVEC Pri razpravljanju o družbeni vlog; in nalogah nižjih in ered-njih glasbenih šol se moramo najNej ustaviti pri vprašanju: kakšni Sq t!P>isni pojavi družbenega življenja našega časa? Naše življenje se danes odvija drugače, kot pa se ije pred sto leti, da celo pred nedavnim. Ogromna znanstvena, pa tudi umetniška materija, do katere se ie človeštvo povzpelo, zahteva čedalje večjo speciallizacijo ne le pri samem študiju, temveč tudi pozneje -pri samem po. klicu. Mehanizacija in celo današnja avtomatizacija tja do kibernetike — miselnih strojev, v glasbi pa muziciranje s pomočjo gramofonskih plošč, magnetofonskih trakov, radio-emi-sij namesto nekdanjega hišnega ali cerkvenega muziciranja je popolnoma predrugačilo strukturo duhovnega udejstvovanja. Dve vprašanj* se nam kot najbolj nu|jni vsiljujeta v tem pogledu: ADI IN V KOLIKI MERI JE UMETNOST IN PROPAGANDA ZANJO NA SEDANJI STOPNJI NAŠEGA RAZVOJA POTREBNA IN NUJNA? KAKŠNO VLOGO IMA ALI BI MORALO IMETI GLASBE- ' NO ŠOLSTVO V DUHOVNEM PROCESU NAŠEGA ŽIVLJENJA? Socialističnega človeka si vedno predstavljamo kot bitje, ki ima zaokroženo duhovno bit. V njej naj bo prostora tudi za vse tisto, kar Marx imenuje v svojih zapiskih »Čustva lepote«, torej za estetsko stran človeškega doživljanja in izživljanja. Dokazovanja za taka naša načela bi bila golo ponavljanje vsega, kar je bilo Pri nas naprednega napisanega pred in Po tej vojni in kar je bito postavljeno kot nujno vzgojno vodilo posebno v narodnoosvobodilni voljni. Naj v zvezi z glasbeno umetnostjo spomnim vsai na članke dr,' Pavla Plamenca v »Zvuku« (Beograd, marca 1935) »Postaje H težnje u muzici. ko-je odgcvaraju socialno j literaturi1?« in na razpravo dr. Zofije Lise v »MUZIKI« (Bgd. 1949, IJ/3) »prilog proučevanju sociologije muzike«. V dosedanjih anketah in polemikah o .upravičenosti reforme pouka v našem šolstvu so pedagogi ugotovili nesporno, da vlada prevelika mlačnost, nezainteresiranost, pa tudi nepoučenost v vseh tistih vajah duhovnega udejstvovanja, k; morajo biti v socialističnem človeku razvite, če naj bo predstavnik sodobnega in borec za bodoči humanizem. Da igrajo v tem kompleksnem vprašanju glavno vlogo umetnosti s svojimi ple- • menitimi gibali, je jasno. Kakšen naj bi ne bil sodobni pouk in kakšna je nerazgibanost v pogledu estetskega izživljanja dijaštva. vidimo iz anket v letošnjem letniku NAŠIH RAZGLEDOV. Dokaz tamkajšnjim ugotovitvam so n. pr. analize Fr. Pedička v istem letniku Naših razgledov. Ugotoviti moramo več kot beg pred razmišljanjem o najglobljih enotah dobre literature, nerazumevanje za lepote umetnin, duhovno nerazgibanost mladih bralcev, poslušalcev in gledalcev, jalove izgovore o pomanjkanju časa in usodno zamenjavanje zabavne jazz' muzike z moderno glasbeno umetnostjo. Iz njih namreč naz-bsremo, da med samimi profesorji ni povsod zasidran zdrav nazor lo pomembnosti razvoja čustva za lepoto in o razvijanju potrebe po uživanju umetnin, končno še nesposobnost nekaterih predavateljev za uspešno razlago in mobilizacijo mladine v lastnem umetniškem predmetu, ponekod p,a celo po-majkanrije vsakršnih pedagogov. In vendar pravi Marx: »Kakor šele glasba vzbuja v človeku muzikalni čut, kakor za nemuzikalno uho tubi najlepša glasba nič ne pomeni.........«, ko govori o dejstvu, da se »šele spričo predmetno razvitega bogastva človeškega bitja deloma oblikuje deloma nastaja bogastvo subjektivne človekove sposobnosti čutenja.« Torej šele stik z glasbo more vzbuditi latentni glasbeni čut, muzikai-nost. Zia nas, kj smo prepričanj o etičnih in estetičnih vrednotah glasbe in j »h mor am o poznati, za nas, ki vemo, da se da tam, kjer naletimo na latentno muzikalnost, ta muzikalnosit razviti (mi pravimo, da jo moramo obuditi), velja, da je to treba storiti s pravilnim aktiv, nim prijemom, z najuspešnejšim posredovanjem in razlago umetnin. Tako posredovanje .pozna razna pota. Ena od uljih je aktivno in sistematično prisvajanje tehničnih in muzikalnih . spretinp- »ti, ki odpirajo diostop do re- produciranja in poglobljenega uživanja glasbenih umetnin ob poslušanju. Izkazalo se j«; namreč, da tisti, ki se aktivno loti glasbe kot instrumentalist ali pevec, prodre običajno, čeprav ne vedno, globlje in intenzivneje v bistvo, poslanstvo im lepote umetnosti. — Ce smo doslej trdili, da se razvija muzikalni čut le ob stiku z živo glasbo, kar najbolj pospešuje šolano obvladanje reproduciranja, ,se moramo še ustaviti pri' zahtevnosti današnjega kulta glasbe. Tudi produktivnost v glasbeni umetnosti, številčnost in raznolikost mojstrovin ter rafint-ranost v gradmj*1 instrumentov ie tako narasla, da mlademu človeku ne zadostuje več diletantski, površni in nesistematični pouk, Z nljim na današnjih instrumentih me uspe in čim pozneje se loti dobrega šolanja, tem manj vzdrž* pri pouku. Z ene strani so namreč mehanizirana sredstva (plošče, magneto. tonski trakovi ipd.) tako popolni, da ubijejo v mladem človeku veselje do študija glasbe, če dovolj zgodaj ne obvlada osnovne tehnične in muzikalne pri leme; z druge strani pa splošno izobraževanje tirna od' razreda do razreda več časa in napora. — To so v glavnem razlogi, zakaj se danes s strokovne In po-litieno-kulturne strani poudarja potreba po čim boljši in gostejši mreži nižjih glasbenih tol, ki1 naj mobilizirajo ne le talente že v zgodnji mladosti, ampak naj ustvariilp tisto tradicijo v najširših plasteh naroda, ki bo porok za splošno kulturno rast socialističnega človeka. Ta načela niso nova in že pred zadnjo vojno je literatura o pe. da&oških problemih glasbenega vzignjstva ogromno , narasla. (Glej n. pr. »Problem občega muzikalnega vzgajanja ter izo-braževarlia« dr. Dragotina Cvetka, .ali Leo Kestenberga »Musič as part of the general educati-on plan«, ki v najbolj zgoščeni obliki daje jasen in popolnoma dognan prerez skozi vez med glasbeno ustvarjalnostjo in glasbenim šolstvom ter o vlogi posledrijegia 'skozi• stoletja. Kakšni so rezultat; pouka na nižjih glasbenih šolah, če jih primerjamo z omenjenimi načeli? Čeprav ne moremo postreči z izkustvi iz cele države, bodo nemara ugotovitve iz LRS, -kjer deluje sorazmerno največ, to j e 44 glasbenih šol, veljale za vso državo. Te so: -a) Dotok kvalitetnega materi, ala na srednje glasbene tole je čedalje večji in j? v nekaterih predmetih, na primer v klavirju ž? prvovrsten. b) Na šolah se oblikujejo mladinski orkestri in zbori, ki ponekod že vršijo ljudsko- prosvetne naloge. c) Neposredno pritegovanje staršev k pouku, produkcijam in domačemu vežbanju, ki je postalo ponekod izredno intenziv. no, ustvarja popolnoma nove piogoiie za gojitev glasbe. Stalno širši krog naroda se čedalje bolj zaveda vloge smotrne kulturne vzgoje in dobrega vpliva na duševnj razvoj otrok. Ne ‘navajamo statističnih podatkov, ker sio tudi za vse tiste, ki osebno niso zasledovali razvoja, pri rok; rezultati tekmovanj med glasbenimi šolami, • sporedi številnih produkcij 1 in ostalih nastopov teh zavodov. Blagodejen vpliv, ki ga ima povezava zavodov s starši otrok in vse večje razumevanje rodite-lliev, celo njihova rast ob delu lastnih otrok pa se statistično ne da registrirati, O njem morejo govoriti in govorijo največ ravnatelji jn učitelji tistih glasbenih šol. ki izven mestnih središč gledajo to ugodno mobilizacijo delavskega in kmeč-k^cr »ioiq 'dpeho 7« po Marxu so čuti družbenega človeka drugačni kot čuti ne-'' družbenega. Če jih hočemo čim globlje razviti, moramo vztrajati vsaj na današnjih pozicijah in nenehno skrbeti za rast in razvoj nižjih glasbenih šol. na katere je v Sloveniji še vedno tak naval, da smemo biti na svojo dosedanjo kulturno politiko ponosni v primeri s predvojnim časom, ko smo morali s propagandnimi prijemi vabitj mladino na te tedaj redke šole. — Tu ne moremo mimo dejstva, da je v sedanji razvoj nezdravo posegla v Sloveniji svojevoljna odločitev nekaterih občin v ljubljanskem okraju, da pretvorijo glasbene šole jz proračunskih ustanov v zavode s samostojnim finansiranjem. Predpisale sp ukovino nad 1000 din mesečno in utemeljile svoj sklep med drugim s tem, 3 tudi pri nas že amerikanizirali?« Smo ob reformi že mislili kaj na disciplino, red, vestnost, natančnost, odnos do dela iod. Skratka: Z novo šolo tudi nove sankcije, brez katerih vzgoje ni! Menim, da se ob teh vrsticah odpira vpta vprašanj, ob katerih bi se kazalo zamisliti. - Razpis Andrej Česen-Škofja Loka 6!) ueitelfskih premestitvah V notranjski občini je deset let živel in delal po ljudski volji in želji šolski upravitelj. Vodil je vzorno svojo šolo, pomagal, kjer je bilo treba, in bil poznan daleč naokrog kot dober učitelj in prosvetni delavec. Leta so tekla, upravitelju so lasje siveli, družina pa mu je odraščala, kar ga je prisililo, da je začel misliti na premestitev v tak kraj, kjer bi njegovi otroci lahko hodili v gimnazijo. Plačevanje vzdrjeval-nine v internatu je bilo le prehudo v primeri z njegovimi službenimi prejemki. Ker pa je poznal družbeno upravljanje v šolstvu, je stopil na občino, kjer se je hotel informirati, alj bo razrešen službenega mesta, če prosi za premestitev: Čeprav so na občini dobro poznali uspešno dolgoletno delo šolskega upravitelja, so mu na 'njegovo vprašanje odgovorili: »Kar prosite za premestitev, mi Vas bomo takoj razrešili, saj tako preveč koš-tate. Dobili bomo začetnika, ki bo cenejši«. Tovariš je v nesrečo občini že v VIII. plačilnem razredu in ima več otrok. Koliko je vredno delo izkušenega pedagoga v primeri z mladim začetnikom, pa občinski proračun ne zanima. Na Gorenjskem so iskali hrano za dve novi učiteljici. Ker v vasi ni krajevne gostilne, se je upravitelj obrnil na šolske odbornike, da bi skupno poiskali, kje bi bilo mogoče dobiti hrano za učiteljici. Možem se je zdelo to moledovanje nevšečno, pa je eden odvrnil: »če. smo tri berače preživeli, bomo tudi dve učiteljici«. Ostalo pa je le pri besedah. Na občino v bližini Ljubljane je novo imenovane učiteljice poklical predsednik občinskega ljudskega odbora. Seznanil jih je z občinskim tajnikom in šolskim referentom. Ko so se pogovorili o razmerah in potrebah njihovih službenih mest in o nalogah prosvetnih delavcev, je predsednik dal na razpolago svoj službeni avto, ki jih je odpeljal na nova službena mesta. S prijetnimi vtisi, ki bodo ostali mladim učiteljicam vedno v spominu, so vse vesele prišle na svoja prva službena mesta. Zavod za proučevanje šostva v Ljubljani RAZPISUJE po eno delovno mesto: vodje odseka za posebno šostvo, vodje odseka za didaktika in metodiko, vodje odseka za politehnično vzgojo, vodje odseka za šolske zgmdhe in opremo in eno delovno mesto , referenta za finančno-ekonomsko poslovanje Zavoda. Za razpisana delovna mesta vodij odsekov lahko zaprosijo strokovnjaki, ki so se že doslej teoretično in praktično bavili s. problematiko, zajeto v navedenem odseku, in ki imajo za takšno delo tudi ustrezno strokovno kvalifikacijo. Za delovno mesto referenta za finančno-ekonomsko poslovanje Zavoda je potrebna najmanj nižja srednješolska izobrazba iz finančno-ekonomske stroke in še nekajletna praksa. Prošnje za razpisana delovna mesto s prilogami (zadnje šolsko izpričevalo ali diploma, kratek življenjepis s podrobno navedbo dosedanjega strokovnega dela) je treba poslati najkasneje do 31. oktobra 1936 Zavodu za proučevanje šolstva v Ljubljani, Zupančičeva ul. 3/IV, Ljubljana. Živi spomeniki iz zgodovine slovenskega učiteljstva Te dni so obhajali 50-letnico mature -bivši maturanti letnika 1906 mariborske drž. učiteljišča. Izjemoma je bilo v tem letu med 28 maturanti 16 Slovencev, kar je bila takrat redkost, saj so mariborsko učiteljišče obiskovali ne le nemški učitelj išč-niki iz Spodnje Štajerske, temveč pod pritiskom Schulvereina in Siidmarke tudi skoraj vsi iz Srednje in mnogi tudi iz Gornje Štajerske, čeprav je bilo mariborsko učiteljišče namenjeno v glavnem le Spodnji Štajerski. Hoteli so s tem priznati in varovati nemški značaj tega zavoda. Mimo takratnega ravnatelja učiteljišča H. Schrei-nerja ima gotovo največ zaslug, da so v.tem letniku prevladovali Slovenci, takratni slovenski profesor na učiteljišču in poznejši ravnatelj tega zavoda dr. Matko Potočnik, k; je bil tudi razrednik, tega letnika. Oba sta prav očetovsko skrbela za napredek zlasti slovenskih učiteljdščnikov. in jih tako privedla do mature in preko nje. Mariborsko učiteljišče je dalo tega leta 16 novih slovenskih učiteljev, vzgojenih v zavednem slovenskem duhu in v ljubezni do učiteljskega poklica. Vsi so se zaposlili v severni Sloveniji v učiteljski službi ter ji ostali zvest; do konca svojega službovanja, čeprav se jim je nudila v drugih strokah boljša bodočnost, kar sedaj bridko občutijo celo pri svojih pokojninah. Zavedali so se, da jih slovenska domovnš rabi na tem mestu. Večina njih se je zaposlila v ptujskem okraju, ki je bil takrat glede na razvijajoče se štajercijanstvo tako v šolskem kakor tudi v nacional. nem pogledu najbolj ogrožen. Ptujski Nemci, pod vodstvom renegata Orniga, so se vrgli z vsemi sredstvi na to, da bi u-ničili slovenski živelj. Tovarne žganja ptujskega Hutterja in Straschilla so skrbele, da je njih »fuzel« uničeval slovenski živelj tako fizično kakor tudi duševno in gospodarsko. Po njihovi krivdi je prišla marsikatera kmetija na boben. S pomoč« jo nemške »Sparkasse« so prišla posestva večinoma v nemške in nemčurske roke in s tem tudi prebivalstvo v fijihoVo gospodarsko odvisnost. S pomočjo okrajnega zastopa, k: je prišel v nemške in nemčurske roke po krivični zakonski uredbi, po kateri je' prebivalstvo mesta Ptuja volilo kar v treh skupinah — mestni, industrijski in veleposestniški — so imeli skupno' 30 zastopnikov, podeželske občine pa samo 10 zastopnikov. Nemci so dobili s tem v roke tudi okrajni šolski svet, ki je imel skupno 9 čla- nov, in sta bila od okrajnega zastopa v to šolsko korporacijo kot v posmeh izvoljena med drugimi Nemci tudi oba tovarnarja žganja Maks Strascbi) tn Simon Hutter, ki sta tako lahko v okrajnem šolskem svetu nadaljevala svojo »šnopsarsko* politiko za uničevanje slovenskega življa v ptujskem okraju. V to sršenovo gnezdo se je podala 1. 1906 polovica novih slovenskih učiteljev iz- mariborskega učiteljišča. Zal je neizprosna smrt kruto redčila njih vrste. Tudi dve svetovni vojn sta zahtevali svoje žrtve. Od takratnih 16 slovenskih učiteljev so umrli: Zireh Lojze — Lovrenc na Dr. p.. Horvat Franc — Ptuj, Ledinek Jože — Šoštanj (padel v L svetovni vojni), Fridl Adolf — Svetinja pri Ormožu, Stopar Vinko —* ■Velenje, Ivajnšič Ludvik — Videm ob Ščavnici, Drofenik Drago — Laško, in Omerzu Karl — Trbovlje. Od ostalih 8 se jih ja 5 zbralo na proslavi petdesetletnice mature, in to tovarišij — Ceh Ivan :z Male Nedelje, Kislinger Juro, Laško, Lešnik Mirko, Maribor, Pokeržnik Ferdo, Ptuj in Sel Janko, Maribor. Dva sta bila priklenjena na bolniško posteljo, eden pa službeno zadržan. Zbrani jubilanti so se poklonili ob priliki proslave 50-letnice mature spominu svojega bivšega ravnatelja in največjega slovenskega pedagoškega pisatelja Schrei-nerja pred njegovim spomenikom. A. K. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LISTI: CICIBAN št. 1 je izšel; št. 2 izide konec meseca. PIONIR št. 1 je že izšel; št. 2 izide konec meseca. PIONIRSKI LIST št. 1 je že izšel; št. 2 izide 10. oktobra. Obveščamo vse poverjenike, da jim lahko naknadno dostavimo tudi prve številke. JEZIK IN SLOVSTVO — revija, izide konec meseca. Celoletna naročnina znaša 450 din. Naročnina za dijake, naročene na skupinski naslov, pa 360 din. NOVE KNJIGE: »ČEBELICA« (cena broš. 50, vezana 110 din). A. Martič: BELKO — že izšla. V. Winkler: MALI SMOLCEK — izide konec meseca. KNJIŽNICA »SINJI GALEB« J. Jalen: BOBRI I. del — že izšla. J. Jalen: BOBRI II. del — izide konec meseca. »KONDOR« (cena 130 din). F. Bevk: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC in A. S. Puškin: STOTNIKOVA HCl sta že izšli. Do konca meseca izidejo še: Homer: ILIADA in I. Cankar: KRIŽ NA GORI. Šolskim knjižnicam bomo ti dve knjigi takoj ob izidu dostavili. Poverjenikom bomo pa dostavili meseca novembra. V kolikor Imajo poverjeniki drugačne želje, naj nam jih sporoča. ZLATA PTICA — PRAVLJICE (cena 300 din). L. Zupanc: ZAKLAD NA KUČARJU (tretja knjiga lanskega programa) je že izšla. F. Wolf: PRAVLJICE ZA VELIKE IN MALE (četrta knjiga lanskega programa) je že izšla. S to knjigo je lanski program založbe zaključen. GLOBUS — POTOPISI (vsaka knjiga stane 300 din). M. Herzog: ANAPURNA je že izšla. V. N. Kunin: VASCO DA GAMA — je že izšla. S tema knjigama je zaključen lanski letnik zbirke potopisov. RAZNO: Opozarjamo vse poverjenike na izrezanke, zbirka 8 izrezank stane samo 80 dinarjev. Izšla ie tudi knjiga ilustriranih pesmic G. Viteza: PREPELICA (knjiga stane 150 din). Vse gimnazije obveščamo, da je pravkar izšla zgodovina za IV. razred nižjih gimnazij; s avtorji: F. Gestrin, J. Hainz in dr. M. Mikuž. ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana, Tomšičeva uL 2. lili!!! H izdaja za šole vse vrste tiskovin, učila in zvezke R7 : ifcšš ZALOŽBA »OBZORJA« MARIBOR ZALOŽBA »OBZORJA« MARIBOR Izdajo Izbrane pravljice vseh narodov sveta. Pred krotkim sta izšla 54. in 55. zvezek zbirke »PRAVLJICA«: izdaja priročnike za učitelje, kulturne in ljudskoprosvetne delavce. — Posebno skrb posveča izdajanju mladinske literature. Eva Robnik: GROZDJE STARE MAGDIČKE Norveške narodne: GRAD SOIRA MOIRA w Prosvetni delavci! Citajte in kupujte knjige, priročnike in publikacije, ki jih izdaja Založba „Obzorja“ Maribor m ulili f j r- .-a