Cena 50 cent.
uredništvo ln lipraVA: LJUBLJANA, PUCCINUEVA ULICA & — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-20 in 31-31 — lafcaja vsak dan opoldne — Meseca a naročnina 11.— fe. izključno zastopstvo za oglase iz Kraljevine Italije to tnosemstvm trna Računi pri postno čekovnem zavoda: OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitA cH provenienza itarlarm ed
CTIVIONT: PUBBLICITA IT ALI AN A 8. A_ SOLANO LJubljana stev. 10-351 estera: UNIONE PUBBLICITA IT Al JAN A S. A^, MILANO.
Posfzioni montane
in Tunisia oceupate
Nuclei avversari nella Sirtica a rini e nt a ti — 5 grandi
mercairtin gravemente danneggiati
H Qnartier Generale đeBe Forze Armate comunica in data di 23 dicembre il se-gnente boHettino n. f)42:
ln Tanisia gruppi di combattimento ita-liani o germa niči hanno gunrdagnatu ter-renc dojM> vivaci soontri locali. oceupando posizkmi naontane tenacemente difese. Con-trattacchi nemici sono stati respinti. Ab-blamo fatto prigionieri e catturato materiale.
•     Nella Sirtica nadel a v ver sari che tenta-j Mino azioni di disturbo venivaim annbntali Durante  la  giornata  bštterfe oontneree abbattevano dur appareecbi britannici.
Veltvoli germaaiči in artaechi contro con-voglio aiiglo-americano di reforniniento ncl-le accpie algerine hanno colpito negli nltimi dne giorni e gravamente dajineggiato ."> grandi mercantili e ona torpediniera-
V Tunis
gorske postojanke
V S j rti ki uničene skupine nasprotnika — 5 velikih trgovskih £ađi| hudo poškodovanih
Glavni st:m italijanskih Oboroženih sni je objavil 23. decembra naslednje 942. vojno poročilo:
V Tunisu *-<» italijanske in nemške vojno skupino po živahnih krajevnih spopadih pridobilo na ozemlja; zasedle so žilavo branjene gorski postojanke. Protinapadi sovražnika so '»lii odbiti. Zajeli smo nekaj sovražnikov in zaplenili vojni materijal.
V SirtUd so bile uničene skupini' nasprotnikov, ki so poskušale molilne akcijo.
V teku dneva so protiletalske baterije sestrelile dve britanski l«d:«!i.
Nemška letala so v napada na angin*
anv, i i"' 1 \ ' -krbovalne konvoje v alžirskih vodah zadnja dva dneva zadela in težko poškod« rala pet velikih trgovskih ladij in eno torpedovko.
Iz neruskega vs jstega poročila
Nemško vojno poročilo pravi o bojih v Sredozemlju in Severni Afriki:
V Libiji so bili uničenj sovražni napadalni oddelki.
Nemško-italijanske bojne skupine so v Tunisu vri'le sovražnika s trdovratno hranjene sorske postojanke. Pripeljanih je bilo mnojro ofetn»kov in tudi plena Fn sovražni eskadron je bil popolnoma uničen.
Vzhodno od Biurie sta bila med napadom nemških bojnih letal zadana dva velika prevozna parnika. med njima 12 000 do 15.000 tonska potniška ladja. Rušilna letala so dosegla bombne zadetke na sovražni podmorniei. Računati je treba z njeno izgubo. Ponoči so bile bombardirane pris<ani>ke naprave v Boni in neko sovražno letalsko oporišče v Alžiru.
Ameriško razočaranje zaradi neuspehov v TuhIsu
Bueno Aires, 23. dec. s. Nezadovoljstvo zaradi neuspehov v Tunisu se kaže že tudi v severnoameriških listih, ki sedaj priznavalo, da so se načrti ameriškega vrhovnega poveljstva iz'alovili spričo nagle  intervencije  sil  Osi.   Ne\vyorški list
i Herald Tribune* piše: r.Borba se še vedno vrši na ozemlju, ki je pod sovražnim nadzorstvom, sovražnik sam pa razpolaga z orožjem, letalsko pobudo in borbenim duhom. Prav težko bo premagati te sile. Pot je še dolga in težave bodo iz dneva v dan večje.«
List -Philadelphia Record« pa poudarja, da so severnoameriške oborožene sile zamudile priliko, da bi zasedle Tunis, in so
sedaj prisiljene, da nemočno zro spretno
manevriranje Italijanov in Nemcev na vsefa od njih zasedenih postojankah. List pripominja, da je letalska premoć Osi činitelj, ki naitežie obremenjuje zavezniške operacije. Zavezniki so najprej mislili, da
qospodarji  v*  zrr>ku   in  da   bodo lahko
preprečili prevoze čet in bojnega gradiva v Tunis. Toda medtem ko so zavezniki izgubljali čas s sestavljanjem načrtov, je Os delala. List končno piše. da zavezniki na neugodnem terenu, kakršnega predstavlja Tunis, ne bodo mogli razviti ooe-racij velikega stila, zlasti ker so tudi dostopna pota med gorami stalno izpostavljena silovitim bombardiraniem osnih letal, tako da je zelo težko oskrbovati prve bojne črte.
Sredozemsko m?rje zaprto za angleške ladje
Carigrad. 23. dec. s. Vojaški kritik lista »Tasviri Efkar« komentira izjave general Cunninghama in piše med drugim, da je oskrba 8. britanske armade postala povsem nemogoča iz zapadnoga Sredozemlja, saj se je ta pot izkazala za izredno težavno za Angleže še celo tedaj, ko Os še ni zasedla strateških postojank v Tunisu. Sedaj lahko Os sleherno premikanje angleškega brodovja po Sredozemlju zaustavi s svojih oporišč na Siciliji, na Sardiniji, v Tunisu, na Panteleriji in na Kreti. Oskrbovanje 8. armade se torej lahko vrši samo preko Eg:p*a. kamor prispe potrebna oskrba po dolgi poti okrog Rta Dobre nade.
Zmaga ko nagradila vse žrtve in napore
članek ministra dr. Gobbelsa v reviji ,Das Reich"
Berlin. 23. dec. s. V svojem običajnem tedenskem članku v tedniku i Das Reich < omenja propagandni minister dr. Gobbels ogromne žrtve nemškega naroda v prvi svetovni vojni, kakor tudi žrtve, ki jih mora sedaj že nad tri leta prenašati, da bi končno dosegel svoj zasanjani cilj: bodočnost trajnega miru in blagostanja, bodočnost, ki jo pričakujejo z nemškim narodom tudi vsi narodi nove Evrope. Nobeno stoletje, piše na nekem mestu minister, ni nemškega naroda veljalo toliko krvi kakor naše. To pa zaradi tega. ker smo morali med drugim plačati krivde in napake naših očetov in dedov, ki so si do-voljevali luksus pretirano individualnega in partikularističnega življenja. Danes smo
se tudi zaradi njihove krivde znašli pred težkimi nalogami. Zgodovina ne pozna ni-ts sočustvovanja, niti usmiljenja, kajti kar se ni storilo, je treba prej ali slej storiti. In zgodovina zahteva, da tako rečem, obresti od obresti, kar ima za posledico, da je breme perečih vprašanj, ki jih moramo rešiti, naposled zelo težko. Navzlic vsemu pa ga moramo prenesti, ako nočemo, da nas stre. Kamor koli se ozremo, vidimo vprašanje in probleme, ki se jih moramo lotiti in jih vršiti. Pot je zelo težka, vendar ne moremo in ne smemo nazaj. Cilj moramo doseči za vsako ceno. Sedaj je še noč in samo zvezde razsvetljujejo našo težko pot. toda na vrhu nas velo solnce: solnce zmage!
Tekmo med tcrpsdi in ladjedelnicami dobivajo torpedi sil Osi
Berlin, 23. dec. s. V zvezi s podmorniško vojno zasluži pozornost članek znanega pomorskega strokovnjaka kontreadmirala Gado\va, ki piše med drugim:
Zelo značilno je, da kažejo visoke osebnosti od onkraj Rokavskega preliva in Atlantika precejšnjo zaskrbljenost zaradi vedno bolj jasnih posledic podmorniške vojne. Tako je n. pr. Donald Nelson obžaloval, da ni ritem v pomorski gradnji v Zedinjenih državah dosegel predvidene naglice, zlasti v pogledu gradnje petrolejskih ladij. Tu bo treba izpolniti zelo vznemirljivo vrzel, ki jo je napravilo podmorniško orožje Osi in ki znaša 4.600.000 potopljenega petrolejskega ladjevja v 40 mesecih vojne.
Kanadski minister za oboroževanje Ho-v.e priznava, da tekme med torpedi in ladjedelnicami še daleč niso dobile ladjedelnice, ki so mogle doslej nadomestiti komaj 60 odstotkov izgub. Tudi ni nikakih izgledov, da bi se te razmere mogle naglo Izboljšati. Toda ni. nadaljuje kontreadmi-ral, lahko dodamo še nekaj bolj zanimivih §tev;lk, n. pr. naslednjo: da bo v kratkem doseženo v pogledu potopitev novo prvenstvo 28 milijonov ton. kar odgovarja približno polovici vse svetovne tonaže, ne da b: pri tem upoštevali, da so v vseh angle-sTrjh in ameriških ladjedelnicah tudi ladje vpepravilu. Isti Ho\ve je v tej zvezi de-
jal, da bi za popravo poškodovanih ladij potrebovali poldrugo milijardo dolarjev. Višek absurdnosti pa je, da v isti sapi, ko nasprotniki to priznavajo, razpravljajo o tem. kako bi kaznovali glavne krivce v tej vojni, zlasti Nemčijo. Višek absurdnosti je skratka v tem, da skušajo prodajati medvedovo kožo prav v trenutku, ko medved kaže tolikšno življenjsko sposobnost.
Dominioni se odmi-kajo od Anglije
Rim. 23. <lcc. s. PoOasd se britanski dominioni pcpclncma odmikajo od bvc-je domovine tudi v go-spoda-skem pogledu Doznava se namreč, da namerava Južnoafriška unija v najkraj^m času plačati 62 milijonov funtov, ki predstavljajo- njen dolg nasproti Veliki Britaniji, tako da ne bo potem ta dominion imel nobenih finančnih obveznosti do Londona. lnd\i>ka -n kanadska vlada sta prav tako že vrnili večji d-el s»vo-jih do-lacv Londonu. Finančni urednik Iir-ta »Manchester Guardian« piše danes, da so se angleške investicije v dominionih močno zmanjšale in se z zaskrbljenostjo vprašuje, kakšne bodo ne le finančne, temveč tudi politične pofcdctlicc teh sprememb
Vdor v sovražne položaje pri Voronežu
Hud sovjetski poraz ob Tereku — Ob srednjem Donu ter med Donom in Volgo ostre borbe z velikimi izgubami za sovražnika
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Nemške oklopne čete so severno od Te-reka, potem ko so krvavo zavrnile močne napade, sledile hežečemu nasprotniku ter pripeljale nad 400 ujetnikov in zažgale oklopni vlak.
Pri ponovnih brezuspešnih napadih med Volgo in Donom in v Stalinsradu so utrpele sovjetske Čete velike izgube.
Ob srednjem Donu trajajo hude borbe dalje.
Pri Voronežu so nemške čete prodrle preko zamr7le reke v sovražne postojanke in razdejale številne bojne postojanke. Posadke so bile uničene ali pa ujete, protinapadi pa razbiti deloma že na izhodiščnih postojankah.
V7 srednjem in severnem odseku fronte samo borbe krajevnega pomena odnosno delovanje izvidniških in napadalnih oddelkov.
Napadi na oporišče Velike Luki so se razbili ob hrabrem zadržanju nemške posadke.
Posamezna ansle'ka letala so podnevi in preteklo noč izvršila neučinkovito vznem'rjevalnc napade na severozapadno nemško ozemlje. Pri tem sta bili sestreljeni dve letali, eno pa še ob francoski obali.
Na jusru Anglije so bojna lolala podnevi  obmetavala  vre  krajev z  rušilnimi in
zažigalnimi bombami.
Dne 17. decembra je bila pri Bordeauvu zasaeena in uničena sabotažna skupina, še preden je moula izvršiti svojo nalogo.
Uspešni boji pri Toropcu in na severnem cdseku
Berlin. 23. dec. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so čete nemške obrambne linije zapadno od Toropca včeraj odbile nove boljševiške napade v zagrizenih borbah. Na severnem odseku vzhodnega bojišča je beležiti živahno delovanje izvidniških oddelkov in spopade patrol, ki so se vsi zaključili z uspehi za nemške čete.
S finskih f?3j;šč
Helsinki, 23. doc. s. Vrhovno poveljstvo finskih oboroženih sil poroča: V zadnjih 24 urah so bili na vzhodnem odseku bojišča ob Karelski ožini in ožini Aunus zavrnjeni ponovni napadalni in prodorni poizkusi sovjetskih skupin in oldelkov. Na bojicu Vzhodne Karelije je bilo živahno delovanje patrulj z obeh stiani, zlasti na srednjem in severnem odseku.
Sinja eskarlra na obisku v španski demovim
San Sebastiano. 23. dec. s. Na povratku iz Rusije je prispela semkaj sinja e.-ka-dra<, ki so jo sprejele oblasti in ogromna
navdušena množica, ki jo vzklikala šipani-ji m silam Osi. Po  kratkem  postanku so
hrabri letalci odpotoval: proti Madrida
1
£<4
Ms2:IS££tscIi-ka seja vrhovnega fašističnega kerporacij
ske^fa sveta v Tirani
Tirana, 23. doc s. V albanski javnosti in albanskih listih se pojavljajo nove reakcije proti najnovejšim trditvam ministrov in propagande v Angliji, Ameriki in Rusiji, propagande, ki skuša potvoiiti resnico in ki je spet enkrat pokazala vse zle namene politikov sovražnih sil, ki so v popolnem nasprotju s svetimi nnc'onalnimi pravicami Albanije. Albanski listi opozarjajo na sovražne spletke proti albai.sk: etnografski edinosti in navajajo za njih pobijanje ncovrgljive dokaze. List Tcmo-ri« opozarja med drugim na izjave predsednika tako zvane grške vlade v Londonu, ki je glede na EJenove izjave in navzlic rezervam v teh izjavah, zlasti v kolikor gre za grški pehlep do južnih albanskih pokrajin, take j izjavil po londonskem radiu, da se tako zvana vlada, ki jo on predstavlja, nikako] ne odpoveduje starim grškim težnjam po cvetočih južnih albanskih pokrajinah. Nov demanti dnevnih mistifikacij anglosaške propagande nudi isti list. ki objavlja nekatere najbolj čudne izmišljotine londonskega radia in poziva albansko javnost naj te izmišljotine sedi v skladu s stvarnostjo, ki je vsem znana.
še večjo in slovesneišo potrditev eneduš-ne obsodbe pa smo doživeli na današnji izredni seji albanskega vrhovnega fašističnega korporacijskoga sveta, ki se je vršila v navzočnesti predsednika vlade, vseh članov vlade, in skoro vseh svetnikov, ki so nosili uniformo in črno srajco.
V posebni tribuni je zasedel svoje mesto vrhovni poveljnik Oboroženih sil v Albaniji z drugimi visok;mi oficirji. V ostalih tribunah so se razmestile najvišje civilne in verske oblasti, konzularni zbor, med njimi nemški generalni konzul ter velika množica občinstva. Predsednik Ko-lioui je otvoril sejo in odredil pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceiu. Po čitanju zapisnikov preišnje seie. je dal besedo predsedniku vlade, ki je spregovoril te-le be.-ede:
Gsver predsednika vlade
»Tovariši, zadovoljen sem. da Vam lahke sporočim, da je bila naša Albanija zadnje d*"d predmet uradnih manifestacij v treh velikih prestolnicah držav, s katerimi smo v vojni: odgovorni ministri Velike Britanije. Zedinjenih držav in Sovjetske zveze so drug za drugim in. rekel bi. skoraj so^iaFno. podali važne uradne izjave o usodi naše države po končani vojni. Odmev teh izjav v listih in ofic;oznih agencijah je bil velik in tudi predsednik grške vlade s sedežem v Londonu ie spregovoril svoje. Doslej so vse sovražne države, vsaj v svojih uradnih kregm. hermetično molčale glede Albanije, kakor da bi bila naša domovina v tej gigantski borbi narodov brez pomena. Sedaj pa so se je niih državniki spomnili kar vsi naenkrat. Kakšni so vzroki tega nenadnega diplomatskega zanimanja za kos zemlje v jugovzhodni Evropi? Nedvomno vomo-taktičnega značaja. Vse je danes v funkciii vnjne. Cilj teh izjav, podan'h v Londonu. Vvashingto-nu in Moskvi gle^e nos je torej poskus duhovne razorožitve čudovitega našega nareda, ki je tudi v najbolj kritirn'h trenutkih, ko se ie vo;na bila na naših tleh. obdržal zgledno. d:?cipMn;rano in rodoljubno obnašanje. Gospodje Eden, Cordel Htill in Molotcv bodo nač doživeli razočaranje. Spoznali bodo, kako malo poznajo albansko dušo. Sprev-deli bodo. da so s svojimi izjavami dosegli baš nasproten učinek.< Ekscelenca Kruja je nato prečital besedilo Edencvih izjav, kakor ga je objavila agencia R^uter. ofeiozni komentar londonskega lista »Times ■■, uradno sporočilo
tako zvane grške vlade v* Londonu ter zadevni oficiozni komentar londonskega radia. Nato je takole nadaljeval:
:>Tovariši! Pustimo ob stranj ameriške in ruske odmeve uradnih britanskih -zjav. odmeve, kj so več ali manj enaki ali podobni. Kaj izhaja v bistvu iz vsega tega zbora uradnih izjav in napol uradnih komentarjev za Albanijo? Tole:
1. da je naša nac onalna edinost, ki smo si jo priborli s krvjo naših sinov in hrabrih vojakov Osi samo utvara, kajti Velika Britanija in njenj zavezniki je ne priznavajo;
2. da ostajajo ter'tor'alne težnje naših sosedov tudi glede starih albanskih pokrajin nedotaknjene in da jih veliki angleški, ameriški in ruski zavezniki samo podpirajo.
3. da bi po zadostitvi \-seh tujih pohlepov po sveti zemlji naše domovine tvorilo svobodno in neodvisno državo Albanijo samo ono skromno hotenje, ki bi nam bilo plemenito darovano, morda med obema rekama Vojušo ali celo škum bini jem na eni strani in Drino ali celo Matijem na drugi strani;
4. da bi končno v tej državi na papirju albanski narod ali bolje rečeno pol milijona Albancev, ki bi tvorili prebivalstvo takšne države, imeli pravico izbrati si režim in vlado po svoji volji, seveda ako bi tudi v tem primeru to ne nasprotovalo morebitnim razpoleženjem med raznimi balkanskimi državami.
Na vse te zlorinske sovražne namene odgovarjam z esrereeniem v imenu VBegfl albanskega naroda: Ne! Odgovarjam s ponosnimi Ducejevimi besedami, da se o mejah dom« vine ne govori, temveč da se jib brani. Mi bomo s SVOJO krvjo do zadnjega moža, ki nosi puško, branili vse našr meje, tako one na severu, kakor one na jugu. Hrabri vojaki Osi, ki so nam pomagali uresničit^ našo nacionalno edinost, slavni imperialna vojska, ki budno straži te naše osvojitve, veljajo več ko vsa brbljanja Londona. Washingtona in Moskve, Glede podtikanj hinavskih braniteljev svobode narodov pa, odgovarjamo:
1. da je nared le v toliko svoboden, v kolikor izkazuje svojo življenjsko silo in v kolikor pred svojo svebedo misli na svoj obstoj in svoje življenje. Kdor /aruka življenje, ne more govoriti o svobodi.
2. da se euti abanski narod mnogo bolj neodvisnega v imperialni skupnosti z Kimoni, v katero je prostovoljno stopil kot svobodna in suverena država, k:»kor pa na milost in nemi'ost izrečen svojim pohlepnim sosedom ali celo morebitni zvezi bai-kamkih držav, katere politično središče naj bi bil Beograd.
3. da naj britanska vlada, preden go-veri o naši svol>odi, prizna to dobrino svojim zasužnjenim narmlom na Irskem, v Egiptu, v Južni Afrik in Indiji.
Tovariši! Cesto se dogaja v življenju, da bi nam zla. ki nam ga stori prijatelj ne ste ril niti najhujši sovražnik. Res pa je t : nasprotno: često bi nam usluge, ki nam jo store sovrožmk;, ne mogli stoiti niti najboljši prijatelji. To velja v tem primeru. Vemo. da so med nami naivnež«, ki s- m,:rda do teg# trenutka še verjeli, da *o Anglosasi sposobni česa dobrega v odnosih do malih in slabotnih narodov. Po tej očital zli veri z njihove strani nasproti nam, ne bo pač nihče več nasedel lendonskemu zatrjevanju, ako je v njem le še kaplja albanske krvi. Narodi se često puste uspavati po lahkih in udobnih utvaraha, samo da bi se izognili tveganjem in žrtvam, rtj jih ii'hko zahteva resničnost. Včasih je po-
treben kak udarec da jim odpre oi i Albanskemu: narodu je ta Udarec W- " iZ LOilouna. \Yashingt>na in Moskve. Z»h\ -i.ti se moramo tem londonskim pod:g*n in noj nam v ušesih vedno odmeva gina teb EVOnov: a\IbawBfcI narod iu l»o izneveril svoji dolžnosti.«
Vse albanske pokrajine solidarne
Govor predsednika vlade so navzoči večkrat prekinili z burnimi RptavsJ iu gA k. nčno pozdravili z viharnimi man;iestaei-jami. kater.m se je poleg vseh elanov *n ostalih osebnosti pridružilo tudi ubčinstf« na tribun.dr.
Za Kkscelenco Krujo so spregovorili tiu'i nekateri višji člani sveta Dervti KemaL Pi iština s Kosova, ki je govoril v imenu prebivalstva te pokrajine, je najprej ostro komentiral izjave    britanskega zuminjega
ministra, katerega icseive dajejo jasno slutiti angleške namene v pogledu Kosova. Dejal je med drugim: Ali gospod Kden ve, • la loei prebivalstvo Kosova Od Srbov gora trupel in reka krvi? In mi jim nismo storili nič diu.^ejm, kakor da smo bili Albanei in smo to boleli ostati z vsemi posledicami, katerim smo bili izpostavljeni DO nj:h pritisku pred   svojo   osvoboditvijo. Gospod
Kden nam sedaj zagotavlja, <.;i se bomo vrnili v to suženijstvo. in to v Imenu ono pravičnosti, ki n ;j bi izhajala iz ;itl:intsUe karte! Dokler bulo na Kosove:u ml.i leniči
in mežje, k iznajo Rikat] W0fcj*\ -sl nitoCfl nr
bo (trznil stopiti na kOSOVSkS tla. Govornik je takole zaključil: Piopiičuni mo, da na.s bo na vojska, ki nas je osvobodil i. podprla tudi v obmmbi naše svobode. Kralj, ki je spremnil našo držaavo v Veliko Albanijo, gotovo ne bo dovolil, da jo sovražnik spet okme. Velika Albanija, je bila u>tvarjena po volji Duceja in s krvjo ita'ijan.kih vojakov in albanskih preatovoljeev. Zato, da na Kosovskem polju očuvamo zastavo Skandenberga, smo pripravljeni, ako bo treba, spet prelivati našo kri. To Je odgovor, ki ga daje kosovsko ljudstvo. Tudi njegov govor je zbornica pozdravila z na. vdušenimi vzkliki Kralju in Duceju in im-peria!nim oboi oženim silam ob viharnem odobravanju.
Nato so govorili še višji svetniki Mikal Bolkamani za Korčo, Imerudža za Dulcmj in KrUtaj Strati za Argirccastro. Vse govornike je zborniea z največjo pozornostjo poslušala.
Za njimi je predse Inil: višjega fašističnega, sveta koiporacij Eksc. Poiiqui spregovoril odločne besede.
Resalucifa
Po kratki prekinitvi sej > je svetnik K ti ali Begaj iz Dulcinja prečital resolucijo, ki je bila z vzklikom sprejeta med viha;nim odobravanjem in ovacijami Duceju in Ve'i-ki Albaniji, nepoiaišeno povezani z im)>e-rialno Italijo. Besedilo resolucije je na: sle Inje:
Vrhovni fašistični svet knrp^raeij v Albaniji, poti m ko je slišni sporočila predsednika Vlade, n izjavah zunanjega ministra Vidike Hrjtauiji' Edena M iijeg.r\ lb tovarišev v Zeilinjeiiih državah in Sovjetski EVesJ ter Izjave tako zvane j;r>ke vlade v Londonu, ugotavljajoč v teb izjavah sprt enkrat zahrbtni' namere večnih •ovraani-kov albanskega naroda proti naši etnični in teritorijalni nedotakljivosti:
po zagot. vjlu Kraljevske vlade, da banu* vs<' meje Velike Albanije branili z vsemi sredstvi in do poslednje kaplje kr\i, spoštljivo pozdra.vlja albanske, italijanske in nemški* bojevniki*, k; so padli na polju časti za uresničenje ti   naše vekke nae'o-
nalne edinosti in novega svetovnega reda, kakor ga je napovedal, kakor -^a lena in zeli Dne«* fašizma  Benito Musso: ju* ;
z neporosno vero poadravljamo vse oborožene sile Osi, ki se b rc na vs»'b bojiščih za dosego neizogibne smage; zagotavlja isto vero Albaniji', da je ves albanski narod | Italijo v obrambi svoje etn'.ške nedotakljivosti, kakršne hoče Nj. Vel. Viktor Kmanuel III., Kralj Italije, in kak t jo je izpovedal v svoji poslairei :«!banski miu na-rothi ob priliki 80 letnice naše neodvisnosti.
izražnnio trdno voljo naroda, tla hoče ostati svobodna in su\a rena dr/ava v im-perjalni sknpncvti K:ma, v katero je prostovoljno Stopila in v kater", smatra zajamčeno Svojo neodvisnost in etniško nedotakljivost.
Smatra končno, da j<; najboljši edgOVOT na grožnje ia sovražna podt.kanja čim širše sodelovanje albanskega naroda pri obrambi njegovega ozemlja, kar se že izvaja s povečanjem števila planinskih polkov Albanije, ki se sedaj formirajo s
Seja se je končala s pozdravom Kralju in Duceju ob novih navdušenih manifestacijah.
špansko-pertu^afsko sedelovanfe
Pffvratek generala Jordane
Lizbona, 23. dec. s. Prelseunik poftllf ske lepnblike Carmona je ob odhodu jptin_ -skega zunanjega ministra Jordane iz Lizbone poslal generalu Francu brzojavko, v kateri izraža svoje najbolj vroče želje, da bi najnovejši razgovori doprinesli k utrditvi špansko portugalskih odnos ijev in me. !-narodne politike Iberskega polotoka. Ge_ neral Jordana pa je brzojavil Salazaiju iz Elvasa in se mu prisrčno zahvalil za topi sprejem na Portugalskem ter izrazil svoj 3 trdno prepričanje, da bo špansko-portugal, sko solelovanje dovedlo do blagodejnih re_ zultatov v odnošajih med obema narodoma.
Stran 2
»SLOVENSKI  NARODc,   četrtek. 24. decembra 1942-XXI
Ste*. 2Q4
Poveljstvo XI. Armadnega zbora
OBJAVLJA:
To poveljstvo že dalje rasa proučuje po-ložaj vsakega internu anea v vojaških tabo. rišc-lh, da se postopno dSVobOdS ri»ti, ki se
izkažejo zanesljivi glede lojalnosti do italijanskih Oblasti in imajo odkritosrčen namen za mirno življenje v kroga svojih dni_ ži:i.
I>a se med dru tri m izogne motnjam pri težavnem tfeiu pregleda in presoje položaja, posameznih intemlraneev in da se zatre goljufivo delovanje nesramnih in zahrbtnih sleparjev, ki grabijo ogromne vsote denarja na račun ubogih ljudi s tem, da w iz-<.'ej:ii-. /a ^nesijive posredovalce pri voja. škib oblasteh,
»e »prošnje za osvoboditev« intemlraneev ne bodo već »preje, male.
Posebna uradna komisija bo naglo zopet pregledala položaj vsakega interniranea.
Merilo za osvoboditev bosta pravica in razumevanje: nobeno moledovanje, nobeno posredovanje tretjih oseb, nobeno priporočilo ali pritisk ne bo moglo odvrniti Povelj, stva od načina svojega postopanja.
Ta naredba stopi danes v veljavo.
Ljubljana. 24. decembra 1942-XXI.
General Armadnega zbora poveljnik
GASTONE GAMBARA
•S p praznik ljubezni
Ljubljana, 24. decembra Človek ne more vedno tajiti srca — sicer bi ne bil človek. Ce se v čem razlikuje od živali, se nedvomno v tem. da vsaj cd časa do časa začuti srce: vse. kar je bilo kdaj ustvarjenega plemenitega, je izšlo iz plemenitega človeškega srca. Ljube-rer» je najmočnejša ustvarjalna sila. ki vodi človeka na poti plemenitosti in dobrote. Prav je. če povzdigujemo človeški razum nad vse, toda nikdar ne s.nemo pczabiti i?rcHno£} pomena čuštVS v vsem človeškem življenju. Tudi najčistejši ra-zum se ne more otresli mkriar povsem čustva, stceir rvr bi človek sam sploh ne mogel presoditi, ali je njegov razum res prost Slehernega čustva. Če je pa že čustvo združeno vedno tudi z razumom, bi naj bilo vsaj plemenito, naj bi bilo opora razumu in vodnik pri plemenitih de-.ianjih in nehaniih; naj bi se rmima nikdar ne polastila strast, ki b: ra zavedla v zlo in ki bi ga oslabila. Močno ter plemenito čustvo je najmočneiša izpodbuda duševnega ^c?n: tisti notranii, sveti ogenj je. ki dšje našemu Življenju vrednost :n pomen, barvitost in zvočnost, lepoto in smisel. "Regato čustveno življenje je hkrati bogato duševno življenje: in ali ima • vek kakšne vrednost brez duševnega življenje? Ali ni celo slabši od živali, kajti  tudi živalim čustvo menda ni povsem
tuje?
Kes. srce mora pososto molčati: včasih se celo zdi smešno, če hoče srce uveljavljati svoje pravice, če se oglašajo v človeku nežneiša čustva in če silijo lepše bc.-cde na jezik. Toda srce je Se vedno sedež čustev; v njem čutimo bolest m radost, v njem odmeva pesem in stvarnost in iz njega izhajajo iskre, ki prižigajo plamenico misli. Četudi srce nima besede, a vendar je sredi stvari in dogodkov in vedno je še občutljivo, četudi tega r.e more pokazati. V njem naide vse odmev in presojo. Srce je tihi sodnik vsega, kar nas obdaja. Če trpi, je to trpljenje najbolj čaOVeSko in morda je med tistimi redkimi dokazi človečnosti, ki jih čas ne more nikdar povsem preplaviti ter zaduši.
Morda je srce upornik ,toda najponiž-nejše je vendar, saj terja svoje pravice vedno naitišje. Molči, ko mu je zapovedano. Zakaj bi skušali iztrgati iz niega vso dobroto, vso milino in zakaj bi prav v dneh trpljenja ne čutili s trpečimi?! Zakaj bi tudi ljubezni ne priznali njenih nravic. ko se oglašajo tako glasno druga čustva?
Toda. če mora biti srce skoraj vedno zaprto, to nikakor ne pomeni, da ne po-prešamo njegovega ognja, da nas ne žeja po ljubezni in plemenitosti: človek ni le po naravi slab. temveč je vsaj tudi dober. Tudi srce zahteva hrane. Od časa do časa si zaželimo miru. pozabljenja. poezije. Zdi se. da nas o božiču že narava sama spomni na čustvene potrebe človeka. Narava sama počiva in zdi se. kakor da sta se združila sanjski in resnični svet v poezijo, ki je tako draga nepokvarjenim srcem. Ob trm prazniku ljubezni začutimo še tem večjo potrebo po duševnem miru in po vsem lenem: radi bi pozabili vse, kar nasnrotuje blaci poeziji svetega večera in nri-rčr.emu božičnemu prazniku. Ali se vrni ne zdi. da nostanemo o božiču vsi boljši, da se ublsže celo irde besede ter da se skratka odpre srce? Božični praz-
niki so najprisrčnejši in najbolj vpliva na srce njihova poezija. Najlepši so in bude nam najdražje spomine na mladostne dni. Najbolj ogrejejo srce. menda že zaradi tega, ker nas spominjajo tistih bitij, ki so nam bila najdražja. Spominjajo nas materine ljubezni in doma. Pred oči nam stopa davna, sicer pozabljena slika božičnih večerov v krogu družine, ki je vsa prevzeta v posebni vznesenosti, zbrana pred jaslicami: nihče ne govori in vsem je skupno blago čustvo tihe radosti. Zasanjani in odprtih oči se potapljajo v kraljestvo r.ežnih sanj in ljubezni, v svet tihe sreče, ki jo tako redko najdemo v življenju.
Z^to ni čudno, da se nas o božiču polasti hrepenenje po domu. ki je morda bil ž? povsem pozabljen: ni le pesniški motiv, da se v božični noči vrača domov iz-gublieni sin iz daljnje tujine: ne le v povestih za preproste ljudi, temveč tudi v resnici v božični noči marsikatera mati bdi ter čaka otrok, ki so se razšli po svetu. Materinsko srce krvavi, ko je dom prazen na sveti večer in ko mati zapuščena in morda tudi povsem pozabljena sanja o davnh. minilih svetih večerih v krogu družine. Najbrž bi bil srečen kakor še nikdar, če bi se mogla preteklost še kdaj vrniti, če bi odraslemu človeku, razočaranemu nad svetom in samim seboj bilo dovoljeno stopiti še kdaj v sanjski svet mladosti. Človek res ne ve, kdaj je v resnici srečen. Tako malo potrebuje za svojo srečo, a kako težko je rhraniti tisto malo. zakleniti vase ter ostati po srcu nele vedno mlad. temveč tuđi čist preprost, in dober!
Da, m božič je praznik ljubezni . . . Ljubezni, ki morda res še ni povsem ugasnila pod pepe'om stvarnosti, v sivini nesmiselnega življenja in pehanja za obstoj. Ali bi se nam še zdelo vredno živ?ti, če b: ljubezen povsem izumrla? Ljube^n ^e sestra dobrote — še bolie: mati dobrote. Brez liubezni bi ne bilo dobrote: to čudovito čustvo narekuje človeku, da misli na druge, da dela dobro in sočustvuje s trpečimi. Brez ljubezni bi propadli v strupe-ni. uničujoč: sebičnosti, sovraštvo bi prekrilo svet kakor puščavski ne^-el vftno zemljo. Življenje bi bilo 'e jetne breme, da bi ga vsak rad odložil Sovraštvo uničuje, ljubezen ustvarja. Ljubezen vedno pomlaja človeka in človeštvo, sovraštvu pa vedno sledi le smrt v spremstvu razdiralnih sil.
Zato nam je božič tako ljub — praznik ljubezni. V njem se manifestira, kar je v človeku še dobrega, blagega, kar izvira iz ljubezni in rodi dobroto. Spominja i-mo se vseh nesrečnih in trpečih, ki se morajo bojevati za obstoj, za skerjico kruha in streho nad glavo. Dolžni smo. da se spomnimo vseh. ki so boli nesrečni od nas in zavedali bi se na i. da morda kdo trpi še bolj. četudi sami trpimo. Poma-nivmo kakor kol: moremo vsem — komur koli. Ljubezen nas veže z v«emi, srečnimi in nesrečnimi, v občestvu ljudi, v tem svetu, ki je ustvarjen za vse in ki je takšen, kakor si ga znamo sam' olepšati. Božič naj bo v re-n:ci praznik liubezni: pozabimo naj vsa i ta dan na vse sovraštvo, na vse. kar loči ljudi in zastruplja srca! Vsaj nekaj dni skušajmo biti dobri, plemeniti in prepustimo prvo besedo čistim srcem! Mir luidem na zemlji!
rodo-ngpri-
Izgred okrožnega sodišča
Franc Poženel je skušal na vse načine zatajiti sveje lentitetne podatke, da bi bil deležen amnestije — QbS3|en je bil na 1 leto in 3 mesece m bije
Ljubljana. 23. decembra. Y   r v   d \ era ni   r.k rožnega sodišča
>:.7(} je vcesaj dopoldne razpravljaj mali Kazenski senat, ki mu jc predsedoval s. o. s. vi Julij l\i.!u- in v katerem sta kot votan-ts »dol \.i!a s. o. s. Rajko Lederhafl in Ivan Kralj. Obtožnice je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučovnrik. Dve razpravi se sc nista zaključili, ker iih je mora.l senat zaradi >-;?s!i anja tvc«vih prič prekiniti in odrediti nad j i.ii rma jc čez nekaj dni. Z obsodbo p«a se jc končala razprava prv.-ti Francu Pozi 'U'iU.
Obtoženo Franc Požene] bi ?c moral zagovarjat skupno s svojim bratom Alojzem. Ker je ^'ednji odsoten iz Ljubljane, jc bilo p »stapanje proti njemu izločeno m jc senat razpravlja] samo o krivdi Franca. Državno t- / listov jc v! c-ž M o pro:; njemu dve obtožnici: prvo /ara.!: tatvine večje količine zla-t-ninc. drug;> pa zaradi nakupa ukradenega k« k .i ::i zaradi krivega pričevanja.
Prane i', sond ima za seboj že več kazni. Tako fe dobro vede,, da ne pride v poštev za amnestijo niti za pogojni (rdpus<t v smislu čl. 2. Kr. amnestii--kega dekreta. To ga je ttu netile adlo jeziti m verjetno je dolgo premenijeval, kako bi si pomagal. Končno je bil mnenja, da bi bilo najbolje, da spremen-' svoje 4>ne podatke. MoctU mu bo tfdpciV) zav< ! dtvkc. da mu bodo verjeli, da še ni bil kaznovan.
Ko ga je prcdvcdn'k v uvodu vprašal, kdaj je b 1 r icn. mu jc odgovoril:
»tO. marca 1°1°.«
»Saj ni res, zakaj zr-ret spreminjate, saj vondmr d bi i \iste. kdaj '■de se rodili. V preiskavi cte celo trdili, da ste bili rojeni 11. marca. Vaš rojstni Me«t pa kaže, da ste bili ro:eni dejansko 17. oktobra. Zakaj zavijate in ne marate govoriti po resnici? Oe nv?l:tc dii vam bo tako ir^pclo pridobtti si pogo>:e /• < "h ust kazni sfc se temelj-'to znr'«"''    S   '.'"e  t\ je  pribavila  psav vse
listine in nnaino pismene dokaze za vse
vase številne kazni.«
Veta« t s. o. s. Kralj jc takoj ugotovil, da mu je obtoženec pri nekem zaslišanju v preiskavi dejal, da je rojen v Smlc'dn'ku in jc hotel tudi s tem zavesti sodišče. Rojil se jc namreč v Z<*t rnjih Pirničah, sedaj pa stanuje v Ljubljani na Galjcviei Po poklicu je brezposelni kroja.ski pomočnik.
Prva obtožnica jc do!žila Franca Pože-oeAa, da jc Umi 1.aprila ukrade .Mar ji Palr eiecvi večje :tcvilo zlatih predmetov v takratni vrednosti nad 5000 dan. V drugi obtožnici pa jc b:,l obtožen, da ie 21. jun ja lani kupil od mehanika Martina Roterja v Črnučah moško kolo, vredno okoiš 1300 din. za 25 RM (okoli 500 din), dasi jc moral vedeti, da je kolo ukradeno. Pri zaslišanju na sodišču jc končno kot priča lažno tzp -vedal in /aure-'l s tem prestopek po § 14d.
Tatvino zlatirmc jc obtoženec priznal. Kako je prišel v stanovanje Palčiče ve. se ni hotel več spominjati. Iz spisov ie izhajali ■•. da s-i je pogosto sp06O;a4 bratovo službeno kapo in z njo hodil okoli. Njegov brat je namreč bil mestni mitničar. Tako je v kritičnem času pr>ci v hi:o. v kateri stanuje Palčičcva. V rokah je imel aktovko in neke !i-t:ne. Spraševal je za nekega Jancžiča. češ da :ma zani poziv za nastop vojaške službe. Pri dveh strankah ni nič opravil. V -tano-vaniu Paleičeve pa ni našel nikogar. Gospodinja sc je pravkar za trenutek odstranila, ker j c ^.la k hi-'mku plačali najemnino. Izrabil je priložnost in vzel iz predala kredence zlatnino. Gospodinja pa ic se zalotila v stanovanju in ko s*a ie vprašala, kaj [ hoče. ji jc hladnokrvno odgovoril, da loče Janežiča: oškodo^anka se ni zavedela, da ima pred s.eboj tatu. Sele kasneje. ko» Požene fa že davno ni bilo \eč v bližini, je ue^toviia. da jo je okradel.
Obtoženec je zlatnino verjetno kie prodal. Sum sicer trdi. eia je takoj nate p jan
čevai v Kranju in da je pei tem vso zlatnino izgubil. So pa indici. ki njegove trditev izpodbijajo. Tri dni nato si je pri Pre-Ic*»u kupil nov pla.še iz balonske >v:le in odštel zanj preko 500 din.
Glede kolesa je zanikal krivdo, čeprav ni prejel prometne knjiž-.ee, čeprav je bila cena tako nenavadno n;zka in čeprav ie bilo k l^U> svci: prcples-ka.no. je bil mntnja, da je kolo poltenega izvora. K( io pa je povzročilo, da si je Požene! nakopal še obtožbo lažne izpovedhe. Ko so ga v neki drugi zadevi /aprli, si je kr/lo i/p sodi nicex>v brat. Njega jc prrjrf na promenadi okra d en ee Kllemenčie. ki je spoznjl svoje kolo. Brata so zaprli in ko je ta povedal, kje je kolo dobiti. s<> poklicali Franca Po-ženela za pričo. Med bratoma pa vlada že dalj časa hudo ayvrai;t\*.>. Franc je menU. da >e mu je ponudile prUAca, da se bratu Alojzu ma:čuje. Izpovedal je tako. da bi vsa krivda padla na brata.
Včeraj e svojo izpoved sicer priznava.1, vendar je bi.! mnenja, tla so <«a zashsevafK »površno^. Ko je pričal, je smatra.l. da j:a sodnik sprašuje za neko drugo kolo. k: je dejansko bratova last. Šele kasneje je spoznal, da se- je zmotil. Predsednik mu je pa predočil. da je v prei.vkavi pr.znal krivdo in izjavil, da se je hotel bratu maščevati Obtoženec je začel patetično protestirati, čes da sj ni bd sve&t, kaj govon. ZakljuČ;l je svojo obcambo takole:
»Torej, gospodje sodniki, jaz sem bH pretepen, torej, bi! sem zmešan, torej, vem pa, da nisem kriv!«
Kazenski list. ki je senat p-rišel do niega kljub obt'..žv.nčevcmu izm/.kaniu (dede svo-iih i.^ebirh podatkov, izpričuje, da je bd že sedemkrat kaznovan. Tudi s to ugotovitvijo ni bil zadovoljen:
»Gospodie sodnitki. tam je malo preveč kazni, toliko jih ni!«
Predsednik mu je moral prebrati vse spise in šele potem sc je vdal. eia je res tako Pismo o tflasu ne govori dobro o njem. Značaj obtoženca pa je najpraviiincjc izpričalo pismo, ki oa je naprsai nekemu italijanskemu sodi-ču in v njem jfcoaBJ nekaj OSeb lažno eienuncirati. sebe pa predstavit: kot važno osebi), ki ve mnogo zelo važnih p->i:-tičnih zadev. Obtoženec je bi; zelo presenečen, k<> jc predsednik odkri tudi to nic-ijov-o prav za prav najgrše dejanje. To: 1 je na vse pretego, da bi bii nisec piama. Izdajaj pa ga njegov p:dpiv Zaradi tetja de*-janja ni bil tržen, vendar bo po prestani kazni ponovno izročen sodišču v Potenzi.
Senat aa je po k-atkem posvetovanja (vbsoilil na 1 leto in 3 mesece robije. 50 lir denarne kazni in 3 leta izgube častnih pravic. Smatral je. da je ebtoženčeva krivila dokazana v vseh treh primcr'h. Mariji Pal-čičevi moni povrnMj 100 !:,r. kar pa več zahteva, mora izterjati civilno. Prav tako jc bil zavrnjen na pot c i vime pravde lastivk ukradenega kolesa Klcmenčič.
D asi mu je branilec toplo priporočil, naj sprejme kazen, je prijavil revvijo in pri/Iv. Hranil ^a je cx offo dr. Bcnkovie.
Športi
»Hermesovo« inlerno klubsko prvenstvo v namiznem tenisu
Športna sekcija »Hermes« priredi pod pokroviteljstvom železničarskega Dopola-vora in po odobrenju pristojnega foruma O- N. D. svojo interno klubsko prvenstvo v namiznem tenisu in to v štirih skupinah: kategorija A., kategorja B. za gospode, kategorija A za dame, in junior j i izpod 15 let.
Prvak ?portne sekcijo za leto 1942 prejme srebrne pokal v trajno last. Pokal je dar tvrdke Eberle. Vsi or.tnli zmagovale: ostalih skupin prejmejo lična praktična darila.
Vsekakor bo borba za prvo mesto ter častni nasiov klubskega prvaka jako ostra Kaj t; za prvo mesto se bodo potegovali z enakimi izgledi na končen uspeh Herme-^ovi najboljši predstavniki gg. Bogataj Poženel in Strojnik Roman, deloma pa b>->-v borbo po?cgel tudi Milanovič ter Dular Igre v finalu (igra se kvart fnale) bodo jako razgibane ter je danes vsako predvidevanje prvaka izključeno.
Pri damah bodo tudi ogorčene borbe za naslov prvakinje. Sodeč po zadnjem turnirju ima največ izgleda gdčna. Bricljeva. Toda tudi estale članice bodo marljivo posegle v borbo.
Turnir začne v soboto, dne 26. t. m. ob 14. uri; nadaljevanje v nedeljo 27. t. m. ob 8- ur. (Okoli 10. ure bo nekako finale gospodov.) Vstopnina 1 Liro. Turnir se vrši v dvorani Hermesa v hotelu MlkHč.
o.
...
— žarko Dofinar ponovno zagrebški ta-bletcnišhl prvak. O poteku leto-..' Jg; table-teniškrga prvenstva Zagreba smo že poio-ćali. Trije finalisti so v odločilnih borbah za naslov prvaka poedineev osvojil enako število točk in tako so morali odločitev prepustiti ponovnim igram, ki so jih odigraii prejšnjo nedeljo dopoldne. Nastopni Žarko Dohnar. Maks Marinko(oba Hašk) in Slavko Crnić (Urasla). Najprej sta se pomerila Dol ino r in Marinko. Dolinar je po izredno lepi igri zmagal 3:1 (21:13, 21:10, 17:21. 21:13). Takoj - nato se je sestal s Crnieem. ki mu je nudil več odpora. Crnić je že vodil z 2:0. potem pa je vse tri sete izgubil, tako da je Dolinar zmagal 3:2 (20:22. 18:21. 21:17. 21:17. 21:12). Dolinar je s to zmago postal zagrebški prvak že peto leto za povrstio. Crnić in Marinko sta se končno spopadla za drugo in tretje mesto. Crnić je od boljši in premagal Marinka 3:2 (21:9. 21:9. 14:21. 18:21. 21:18).
— Admira v Zagreb". Iz Zagreba poi o-čajo, da bo na božičnem turnirju v proslavo 35-lotnice Concordie poleg Gradjonske-ga in Haška nastopila tudi dunajska Admira. Zveza je Haška dovolila, da nastopi tudi z kaznovanimi igralci.
— I. HSTK - S. K. Bratislava 5:4. Takoj za gornjimi prvenstvenimi igrami se jc začela mednarodna tabl-^teniSka tekma med I. Hrvatskim tabletniškim klubom in slovaškim prvakom ŠK Bratislavo. Slovaki so nastopili v postavi Tokar. Božuta (ki sta dan pi ej natsopila v slovaški repi ezentanci, ki je podlegla Hrvatom 5:2) in Horvat, za HSTK pa so igrali Valkcvić, Vogrinc in Licu!. Po zelo ogorčeni in izenačeni borbi so Hrvati zmagali 5:4.
— HiiRK in žganje. Hagg je letos najpopularnejši športnih na svetu. Ta slava pa ima več senčnih strani. Med temi je tudi vsiljivost raznih ljubeznivih in neljubezni-vih radovednežev. Novinarji že po a oje ■
poklicu niso zadnji med tistimi, ki bi radi vse vecVli. Pripovedujejo, da je neki novinar zastavljal Hiiggu vprašanje za vprašanjem. Končno ga je vprašal. Ce pije alkoholne pijače. Svetovni prvak, ki mu je intervju ie presedal, je odvrnil: >Vsako jutro spijem. predno se prebudim, dva deci dobrega žganja, sicer pa ne pijem mnogo . . . « Pravijo, da je novinar potem odgovoru nehal vpraševat!.
— Spored xm. kote italijanskega nogometnega prvenstva. V nedeljo so v okviru XIII. kela italijanskega nogometnega pr-
venstva na sporedu nalednje tekme: divizija A: Genova: Liguria-Atalanta. Torino: Torino-l>azlo( Benetke: Venezia-Bologna, Milan: Milano-Bari. Vicenza: Vicenza-Am-brosian:«. Firenzt-: Fiorentin.i-Livorno. Rim: Roma-Juventus in Trieste: Triestina-Geno-va. — Divizija 15: Savona: Savona-Crcmo-Paaoara: Peacara■ Uđmese, Pisa: Plam«
Siena. Busto Ars.: Pro aPtria-Palermo, Loči: Fanfulla-Novara. Alessandria: AV> .m-dria-Mater. Modena: Modena-Padova. Bre-BCia: Biv.seia-Spezia in Napoli: Napoli-An-conitana.
Prisrčna pređbožična glasbena manifestacija
v polno zasedeni filharmonični dvorani — Druga javna produkcija šole Glasbene Matice je žela pro-drren uspeh
Ljubljana. 21, decembra Starši, otroci in diugo g'.asbo ljubeče občinstvo so se zgrnili v sredo v veliko filharmonično dvorano ter jo napolnili. Z zbrano pozornostjo so sledili posrečeno izbranemu sprredu druge javne produkcije gojencev in gojenk matične glasbene šole. Prevladovale so predvsem božične skladbe, tako ('a je dobila produkcija značaj prisrčne božične glasbene manifestacije, živahne so .cp prepletali solistični nastopi, ki jjm je sledil v s'elepnem sporednom delu nastop šolskega crkestra in mladinskega zbora Produkcija je lepo potekla in je bi uspeh prepričljiv. Gojenci ter gojenke šole M. štrukljeve, Z Bradače ve, O. Kolariee-ve. ravr. I Ija J. Betetta, s. Hradeveeve, prof. R. Jeraja in ravnatelja M. Polica >o se s svojim sigurnim, učinkovitim podajanjem najlepše oddelžili plemeniti vzgojni prizadevnosti svojih glasbenih mentorjev :er usmerjevalcev.
Najpreje srta SaSka M^aršič in Sonja P;l-ternost prisrčno zaigrali v izmenicnj ki -virski igri Koštilovo prelepo »Pravljico o Sneguljčici«. Ljubko je podajala mala Beatriče škerjančeva Ga de je vo skladbo -•Bežični zvonovi- ter škerjančevo -Zimsko:;. Aleksander Korenini je tudi tojiot izpričal svojo izvežbanost a klavirskim izvajanjem Svcdeiejcvega ^Božiča v nebp-sih c. Chmeličkove »Pojdem v Betlehem« ter Greeaninovljeve odlično izvedene ^Har-moirko".
Ladko Korošce. Betettov učenec, nam ie s toplim občutjem znpel štiri miene Pre-mrlove Božične pesmi in sicer Sveij večer. Jaslice, čudeže in Jutro. Njegov basovski material je polno zveneč ter zlasti v nižjih in srednj:h legata izenačen, krepko zasidran. V izpopolnjevanju svoje pevske tehnike kaže lep napredek. Na klavirju jra
e spremljala pr f. Hrašovfeva. Nato je Mitjam MiUlave'ćrva usp-šn-^ odigrala na klavirju Fleglov »Vesel Božič«, Nada VTt-biČeva   pa   melodiozni   ZileherjevM skladbi
Božični zvonovi- in »Snežinko?. Sonja Martecchinj lepo obvladuje klavirsko tehniko. Njeno p dajanje odlikuje iskrena oo-fiutenOst ter skrbna pripravljenost. Z mar-ljiv'm vežbanjem bo svoj nedvomni talent lahko še naprej zadovoljivo razvijala in g"a stopnjevala.
&č:2limv večer v Cperi
Valerija Hevbalova
Ljubljana, 24. decembra. V sredo 30. t. m. bodo uprizoriiLi zai red PpCinJOiski Pucciniicvo cnodejansko opero iz nict;o^*ega »Triptiha« z nasloa-orn »Sestra Ancelica« in Heethovnovo 7. s*:mfoiiijo. Na-v'r.A'no vir.'jo v »Sotri Antjicci« bo pela \alerija Hevbalova, ki Se je letos tehtno uveljavila kot »ThaTs«. Z Angcl'ico ima vlo«jo močne čustvene amplitude od naj-nežnej'c lirike do močno razgibanih, viharnih dn:evnih prelomov. S to> partijo, ki je /a mlado pevko dokaj zahtevna, bo dana Hevbah vi /nora priložnost, oživiti tragičen lik trpeče žene. /a katere je pokazala v svoji pevski karieri na cncmem odru posebno kreativno in prepričevalno moč. — Razen nje ie omeniti F. Go!ot>ovo v mar-kantnem Tku stare kneginje, ki zahteva mnogo pevske in igralske koncentracije, ki smo jih sp-oznali kot dragoceni in vedno rastoči  vrlin: te odlične alristke. Režija in
scena sta delo glavnega režiserja P.ohcrta Primo/:ča. muz:kalnn vodstvo \ečcra :c v izkušenih rokah dalgCIlta Antona Neffata-KoieogiafIja Beethovnove 7.simfonije po zamisli L.Mjasina jc <1l'<> natega aoloplo-saica Maksa Kiirhc^a. ki bo sodelrvval S SAmjo ženo Ireno na tem večeru kot solisrt na čelu ha.lcta in njegovih s *<yv.
Iz Sasluša štajerske
— Novi grofcOvi V Mariboru so umrli splošno znani gostiln''čar Alojz Adolf Spaček, star 66 let, železniški uradnik Tomas Ariatti, star 79 let. Štefanija Vojvoda, stara 93 let. vpokojeni strojevodja Franc Golčar. star 81 let in hlapčeva žena Pavla Sehuperl roj. Vjzjak. stHia 32 let. V Laškem je umrl Franc Ujčic. P'*i Sv. Kiižu majorjeva žena Emilija Kolšek. stara 56 let.
— Telesna vzgoja žen in otrok. Športni odseki štajerskega Heimatbunda piiiojajo v zimskih mesecih telovadne tečaje z:* žene in otroke. Tečaji so dobro obi kani in zlasti ctroci so zelo vneti za telovadbo.
— Nobenih božičnih in novoletnih voščil. Ker je treba vaičevati a papirjem ro cbia-sti pozvale prebivalstvo, naj letos opuste običajna božična in novoletna voščda Tud: brzojavna voščila naj izostanejo, da ne bo sta pošta in brzojav po nepotrebnem obremenjena.
I
V zaključnem delu sta se imenitno uveljavila šolski orkester in mladinski zb r. šolski orkester, ki jma v osebi prof. Kari t Jeraja svojega mojstrskega mentorja, .t* skladno in s pravilnimi poudarki izvajal diven Hiindlov 'Božični pastorale« iz or i-t rija ^ Mes!ja ter Manfredinijev koralno vzneseni Božični koncert (prvi in drugi stavek). Orkester je vodil s preizkušeno spretnostjo prof. K. -Feraj. Orkester je tCDO vigran. posamezni sestavni deli se učnko-vito prelivajo, od nastopa do n is' pa »o vidno dopolnjuje. Izvajalce odlikujejo iskrena vnema za pravilno glasbeno podajanje, že   precejšnja   stopnja   tehnične spretnosti
in topla ambicija.
Zatem je nastopil ob Sesteroročnem klavirskem spremijevanju dvoglasni zbor. ki je prisrčno, ubrano odpel Tomčevo ljubko zvenečo Pastirsko . Tudi mali solisti ter solistke  so se dobro odrezali.  Svojo iz>o-
innoat v IKisteioiufni iclavtrsld ■premiJavi pa so pokazali Milan i)it/.. iaia Vldal, i*>o_ fmg, Poloni   Matiei«-. Janez Koreaaml ter Zdenka Sajsvle. Vodi] je ravnatelj M, p*»-
lič.
Učinkovit zaključek je imela ta lepa predbožična glasbena prireditev s l'ohčVvo slikovito Božično suito z;i soli. zbor in mali orkester, sestavljeno na znane božično na. peve. Le oni. kdor ve. koliko truda terja priprava mladinskega zbora za izvaj »nje takšne daljše skladbe, lahko pravimo in pravično p »soja prepričljiv uspeh, ki so ga imeli z izvajanjem te božične suite vsi sodelujoči   gojenci  ter  gojeake   R »vnateij
Mirko Polič zasluži za ne-leonu-n uspeh toplo priznanje. Nekatere manjše pomanjkljiv vosti v izvajanju so v takšnem mladinskem zboru neogibne in povsem nebistvene. Prepričani smo. da bo mla linski Bbor, ki raz, polaga ■ sočnim, svežim gladovnim materi-alom. smotmo napredoval in da ho dorasel tudi še težjim skladbam. Dečki in deklice so se v izvaja jočem zboru dobro držali. Ravnatelj Polič je glasbeno preda»oškim načelom primerno prilagCHlil tudi svoje pretehtano zamišljeno dirigiranje.
Številno občinstvo je sprejelo VSS solelu. joče z navdušenjem ter jim dajalo toplo priznanje.
Zaradi božičnih praznik3v izide prihodnja številka „SIo-venskega Naroda46 šele v ponedeljek opoldne.
KOLE D AR Danes: Četrtek, 24. decembra: Adam :n Eva.
Jutri: Petek, 25. decembra: Bo/.ič. Pojutrišnjem:    Sobota,    2tS. decembra: Štefan.
Nedelja: 27. decembra: Janez Evangelist.
DANAŠNJE  P R I R E HI T \ 1 Kino Matica: Pojoča liube/en. Kino Sloga: Trapec smrti ali 3 Codon<ir.. Kino I nion: Gorgoi
Razstava Mušii-Sede j-Zonič v Jakopičevem paviljonu.
Razstava I ranca Pavlovca v galeriji Obersnel.
Razstava   Kns-.Mihelie   v   salonu .Take Oražma v Pra/akovi ulici. PRIREDITVE  NA B O 2 I T. ŠTEFANOVO IN V NEDELJO
Kinematografi nespremenjeno.
D E 2 l K N E   L E K A R N E Četrtek:   Dr.   Kmet,   Bleiwelsovs   C 4^,
Trnkoczv ded..  Mestni  trg 4, 1's'nr, Se-
lenburgova ulica 7.
Petek: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9,
Ramor,  Miklošičeva  cesta 20, Murmaver,
Sv. Petra cesta 78.
Sobota, nedelja: Mr. Sušnik, Mnrijin trg
5. Deu-Klanišček Dia. Cesta Ariele Rea 4,
Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek. 24. decembra: zaprto
Petek. 25. decembra: ob l.r>.: Oče naš. Izven. C<me od 18 lir navzdol
Sobota. 26- decembra, ob 14. uri: peter-ekove poslednje sanje. Izven. Zelo znižane cene od 10 Lir navzdol. — Ob 17. uri: Ples v Trnovem. Izven
Nedelja. 27. decembra: cb 10.30: MMtflfca in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane r ene od 32 lir navzdol. — Ob 15.: Hiimht. Izven. Oes* I IS lir navzdol
Ponedeljek, 28. decembra: zaprto
OPERA
Četrtek, 2*. decembra: zaprto
Petek. 25. decemMa: ob 16 : Traviata. Izven. Cene od 24 lir navzdol
Sobota. 26. decembia: ob 16.: Oasparone. Opereta. C<me od 2i lir navzdol
Nedelja, 27 decembra: ob 16.: Thais. Izven. Cene od  24  lir navzdol
Ponedeljek, 28. decembra: zaprto
POČITNICE
— Zelo si se popravil, odkar te nisem videl. Kje si pa bil na počitnicah?
— Jaz nikjer, pač je pa bila moja /ena dva meseca na morju.
Ravnajte se vsi po letošnji devizi: Vodnikove knjige na * vsaki slovenski mizi!
■—
Ste?. 2-4
»SLOVENSKI NAROD«,   četrtek. 24. decembra 1942-XXI
Stran 3
Organizacija kmetovalcev
Ljubljanske pokrajine
V teku zborovanja Pokrajinske zvezo delodajalcev, ki mu je predsedoval Visoki Komisar. ?o predsedniki Združenj po'.ali svoja poročila o delovanju v preteklem letu. V naslednjem podajamo poročilo o kmetijstvu:
I. Organizacija
Takoj po ustanovljenju Združenja kmetovalcev Ljubljanske pokrajine na osnovi navedbe z dne 15. avgusta 1942-XX štev. 80 in po preosnovi združenja lz doslej obstoječe Kmetijske zbornice je združenje začelo svoje delovanje v korist zastopanih strok.
Osrednja organizacija združenja je dobila sedaj popolno in dokončno obliko. V mejah rnožnosti vrše svetniki združenja svoje posle, pričakujoč, da bodo splošne prilike dovolile intenzivnejšo podporo ter ustanovitev krajevnih uradov pri okrajnih pover-joništvii Zveze delodajalcev, ki jih je ta zveza že predložila.
Združenje predstavlja zakonito preko 45 tisoč kmetovalcev družinskih starešin, odpadajočih na ravno toliko kmetijskih gosi cdarstev. ki se obdelujejo pretežno po direktnem sistemu in katerih skupna polje-delska površina znaša 454.493 ha, od kate-! ih odpada 197.730 ha na gozdove. Kmetijska gospodarstva se z ozirom na njih ebseg lahko razdele takclc:
površina gospodarstva
od     1 do     5 ha
od     5 do   50 »
Od   50 do 100 >
od 100 do 200 >
preko 200 »
število rospodarstev 23.000 21.552 343 61 44
skupaj 45.000
V skladu s komisarjevo naredba štev: 69 z dne 17. aprila t. 1. so priključene združenju a)  Slovensko sadjarsko društvo in
• i Slovensko Čebelarsko društvo, katerih gospodarska in produktivna važnost je v resnici znatna. Dovolj je omeniti, da vrši prvo po svojih 51 podružnicah v vsej pokrajini svoje delo v korist 4000 sadjarjev, ki imajo okrog 5500 ha, drugo pa združuje okoli 1000 čebelarjev, razdeljenih na 4S podružnic s skupno 20.500 panji.
V odboru združenja sta Sadjarsko in Čebelarsko društvo predstavljeni po svojih predsednikih. Predsednik in podpredsednik sta člana sveta in izvi silnega odbora Zvezo delodajalcev. Takisto sta zastopani v kmet ijsko-gozdarskem odseku Poki ajinske-ga sveta koi poracij ter v vseh tehničnih in gospodarskih u radon Visokega komisariala. Združenje je tedaj popolnoma vključeno v sindikalni in gospodarski red pokrajine.
II. Po^odb*'iia in pomožna delavnost
Proučeni in izdelani so bili razni načrti, od katerih se nekateri uresničujejo, in sicer: 1. pravilnik za kolektivne odnose dela za gozdne in oglarske delavce. 2. mezdni pravilnik za težake ln viničarje. 3. pravilnik za kolektivne odnese dela za vrtnarske delavce. 4. kolektivna mezdna pogodba za težake; razen tega še: a) načrt za zavarovanje kmetijskih delavcev, c) ureditev občinskih kmetijskih središč
III. Kolektivno in individualno podporno delo
Kolektivno ln individualno podporno delo raznih vrst se je vi šilo zelo intenzivno. Posebno se je bilo v tesnem sodelovanju z vojaškimi oblastmi napravljenih in posamezno proučenih nad 4500 prošenj kmetovalcev, ki morajo na svoje posestvo zaradi sezonskega dela. Prosilci so po posredovanju združenja vsi dobili potrebna dovoljenja za prehod, kar je bilo v zadoščenje tako zainteresiranim kakor vojaški oblasti, ki je izrazila svoje živo zadovoljstvo. Na tak način je bilo mogoče pospraviti letino in znatne množine pridelkov, ki bi bili sicer izgubljeni. MnogfO je bilo individualnih del tehničnega in gospodarskega značaja, ki so bila proučena z vso skrbjo. Slednja se zlasti tičejo krmljenja živine, gnojenja, izbora semen, poljedelskega plodoreda. kmetijske uprave in knjigovodstva, kmetijske zakonodaje, zboljšav kmetijskih stavb Itd. Uradi združenja so vedno polni kmetovalcev, ki izkazujejo funkcionarjem svoje polno in očitno zaupanje.
IV. Tisk in propaganda
Revija "Orač . mesečno glasilo združenja, ki ga kmetovalci zelo cenijo, je bila omejena v obliki in v nakladi. Združenje je razen tega razširilo hrošuie za agrarno tehniko v zelo razumljivem slogu in je učinkovito sodelovalo p»i raznih sličnih publikacijah, ki zanimajo kmetijstvo pokrajine.
Y.  Finančni položaj
Proučujejo se razni načrti za zboljšanje zemljišč, za tehnične in poljedelske izpopolnitve, za racionalni plodored. za izbiro in zboljšanje stanja živine, za ureditve voda, za gnojenje, za poizkusne kulture industrijskega značaja ter za ureditev in izpopolnitev zavarovalnih sistemov, tečajev za poklicno specializacijo in vzgojo delavstva itd.
Vse to delo teži k izpopolnitvi in k organizaciji vsakega gospodai skega. tehničnega, socialnega in proizvajalnega činitelja. Združenje se je izkazalo kot vrl tehnični, organizacijski in podporni organ za okrepitev kmetijskega gospodarstva pokrajine.
ĐN
Prijetite božične praznike telimo našim naročnik 3m,
inserentsm, satrurlstikcm in
čitateljem.
Uredništvo in uprava .r&2vvensheg*i Nareda**
— Na polju slave so padli milični legio-nar Omegar Del Ben. star 35 let. po rodu iz Rima, oddelkovodja Manilij Ficari, tudi iz Rima. in podporočnik Anton Garneri, k: je bil vojni prostovoljec. Del Ben in Ficari sta žrtvovala svoje mlado življenje na afriškem bojišču. Ficari je pokopan na krščanskem pokopališču v Bengažiju. Garneri je našel junaško smrt na* ruskem bo-f^ču, star 23 let.
— Smrt generala V. A. Modulna. V Triestu je umrl divizijski general Vito Anton Modugna. pokrajinski nadzornik za protiletalsko zaščito in predsednik trie-stinske pokrajinske zveze številnih družin. Pokojnik se je udeležil italijansko-turške vojne in prve svetovne vojne. V obeh vojnah je prejel številna odlikovanja v znak priznanja za njegove vojaške zasluge. Njegovega svečanega pogreba v Triestu so se udeležili Prefekt Tamburini. poveljnik Armadnega zbora general Ferrcro, Zvezni  tajnik  Spangaro.   general Landi,
poveljnik vojaške zone general Navarra Vigiani ter druge odlične osebnosti. Blagoslovitev pokojnikovih telesnih ostankov je bila v cerkvi sv. Antona, od koder se je razvil veličasten žalni sprevod po Maz-zinijevi ulici na trg Goldoni in odtod po ulici Silvija Pellica na triestinsko vojaško pokopališče.
— Papeževa darila vojnim ujetnikom. Tudi letos je dal poslati papež Pij XII. vojnim ujetnikom primerna božična darila. Sporočil jim je tudi preko nuncijev tople izpodbudne besede in najtoplejša voščila za leto 1943. Nunciji ter apostolski delegati so že pričeli z razdeljevanjem daril in z božičnim obiskovanjem vojnih ujetnikov:
Smrt znamenitega umetnostnega kritika. Te dni je umrl v Monakovu ravnatelj glavno pinakoteke dr. Erk-h von der Bercker. Pokojnik je bil znamenit umetnostni kritik evropskega in svetovnega slovesa Posebno znana so niegova dela. njegove studile, ki se nanašajo na razvoj italijanskega slikarstva v dobi preooioda. Bil je med najodličnej§im1 poznavalci italijanskih preporodnih umetnostnih teženj.
— Velika tatvina. V po-lovne prostore družbe Atalij Tavazzoni v ulici Jenner v Milanu se je vtihotapila drzna latinska druščina, ki je odpeljala veliko množino tekstilnih predmetov, vrednih okoli 200 tisoč lir. Tatinskim zlikovcem so varnostna oblastva že za petami.
— Nagrade najboljšim kuharjem v obratnih delavskih kuhinjah. V Triestu je
bila sestavljena posebna komisija za podelitev nagrad onim kuharjem,   ki bodo
najbolje izpolnili zadevne pogoje nagradnega natečaja. Člani komisije, v kateri so najodličnejši triestinski poznavalci te stroke, si bo natančno ogledala obratovanje v posameznih triestinskih delavskih kuhinjah, kjer bo imela priliko spoznati sposobnosti ter spretnosti kuharjev, pa tudi ostalega osebja. Določene so bile sledeče nagrade za zmagovalce tega izredno zanimivega natečaja: prva nagrada 1000 lir. druga nagrada 700 lir. tretja nagrada 500 lir. četrta nagrada 400 lir. peta 200 lir. šesta 100 lir.
— 105 let je stara in čita brez naočnikov. Iz Udina poročajo: 105 let je doživela te dni gospa Marija Midena vdov. Salva-dori. Častitljiva starka opravlja še vedno svoja gospodinjska dela. Več ur na dan posveča svoj prosti čas čitanju časopisov in knjig. Zanimivo je. da ne potrebuje pri tem nobenih naočnikov Nedavno je zbolela in je čutila hudo mrzlico, ki se je Je pa kmalu otresla, kar priča o starkini nenavadni trdoživosti. Stanuje pri svoji hčerki, ki je donolnila te dni svoie 70. leto. Hudo prizadeta je bila gospa Midena. ko ji je pred letom dni umrla njena 101 leto stara mlajša sestra Ana. Ob svoji 1051etnici ie prejela nešteto čestitk in tudi številna darila. Slavljenica je najstarejša žena Udina in vse udinske okolice.
— Padel .ie s 15 m visokeea zvonika in ostal uri življenju. V okolici Verone je bil zaposlen 451etni delavec Ivan Menegazzi pri ponravljanju ure na cerkvenem zvoniku. Bil jo ravno na tem. da konča ?vnie delo. ko jo iz še nepojasnjenega vzroka izgubil ravnovesje in omahnil v globino 15 metrov. Priletel ie na kamniti tlak in si polom:! nogi ter poškodoval glavo. Kmetovalci, ki so mu nrihiteli na pomoč, so bdi prepričani, da ga odo našli mrtvega. Bili so pa zelo presenečeni, ko se je sicer nekokko poškodovani Menegazzi pričel z njimi popolnoma m:rno razgovarjati. Ponesrečenca so prepeljali v v=ronsko bolnišnico.
— Vodnikova družba sporoča svoi;m so-delavcem-nover jenikom in vsem članom, da so izšle Vodnikove knjige in sicer Vodnikova pratika za leto lf»43. in Janka Kača povest ^Na novinah- C'ani preime-jo knjige pri svojih poverjen-" k'h. d rektni člani pa v pisarni Vodmkove družbe. Puc-cinijeva 5. Letošnja člannrma znaša "Lir 16.— ;n dopravn'na 1 ali 2 liri.
— Mrtvec v br»včcvom naslaniaču. V brivski salon v kraju Porta San Pictro pri Ferrari ie stop;l sosood visokega stasa in se vsedel v naslanjač, da bi ga bri-vee obril in ostrige!. Brivec je spregovoril z gostom nar besed in se ie potem za trenutek oddaljil v drug; prostor no br:v-sko milo. Ko se ie vrnil in -progovor:l s svojim gostom, se jo zelo začudil. Gost ie bil popolnoma tih. Cez nekaj časa ie brivec opazil, da se prinravlia za britje — mrtveca. Takoj je poklical zdravrdka. ki je ugotovil, da je gost umrl za ooslecTca-mi srčne kaoi. Varno-tni organi <=o ugotovili identiteto mrtvega brivskega gosta. Gre za 631etnega podjetnika Secinda Gar-d:ja iz veron=ke nokrajine.
— 31 študijskih ustanov za doktorje letalskega inžrnjerstva. Vodstvo Kr. inže-n:er>ke letalske šole rimske univerze in Kr. politehnike v Torinu sta objavil a na— tečai za 31 študijskih ustanov, ki so namen iene onim dijakom, ki hcčeio doječi doktorat le'alskega in/^nierstva. Razpisane ustanove v znesku 12.000 lir letno bodo podeljene onim dijakom, ki bodo najbolje ustregli pogojem v smislu razpisa. Prispevke za te ustanove so dali na razoola-gn letalsko ministrstva v Rimu ter glavni obrati letalske proizvodnje.
— Zanimiva in poučna razstava v Pa-lorinu. V foverskih prostor'h giedal:šča Massimo v Palermu je b;!a slovesno otvor;ena zan'miva razstava, prva te vrste. Gre za razstavo timefnega vojaškega obrtništva. ki jo ie organizirala vojna pednorna sekcija. Na razstavi je zbranih r.ad 400 del s področja umetnost obrtn"-štva. Vseh razstavljalcev je 120 Svečanost: otvoritve so or;sostvovab' med drugim ormadni general. Prefekt. Zvezni tajnik, nemški konzul. vsi palermski generali, častniški zbor ter druge številne osebnosti iz palermskesa kulturnega in iavnega življenja. Armadni general se je živo zanimal za razstavljena dela ter se je raz-govarial z razstavljalci. katerih kvalitetno umetno obrtniško sposobnost je toplo pohvalil.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave oh delavnikih v kinu Matici tn l nionu: ob « ;lt». in «,» IS. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v kinu C ni on ob 10.30. v kinu Matici In Slogi ob 10.. * vseh treh ob l2I4.. »i. 16. in  l-18. uri
KINO SLOGA  -   TELEFON »7-3»
Čudovito trojko, ki so jo občudovali gledalci   vseh  svetovnih varijetejev, vidite v našem božičnem sporedu
Trapec smrti
ali 3 Codanas
VeliCastna realizacija slave in časti velikih cirkuških umetnikuv v režiji
mojstra A. M. Rabenalt-a. V glavnih vlogah: Josef Siehen. Rene Deltgen. Ernst v. Klipstein in Lena Normann.
KINO INION  —  TELEFON 8S-21
Sijajni film o veliki, tragični ljubezni po Sem Benellijevem romanu
Gorgona
v
:\. vi.: Mariella Lotti. Rossano Brazzi
KINO MATICA  — TKLKKON   >>-A :
Razvedrilo za praznike! — Ljubka, moderna veseloigra z glasbo in petjem
Pojača ljubezen
Jazz in sport! -Maria Denis,
- V glavnih vlogah Massimo Serato
— Umetnostne razstave v Rimu. V Rimu razstavljajo svoje umetnine mladi slikar Gustav Solimene. slikar Gino Seve-rini, nadalje Gino Galli ter pruska slikarica Annelise M. Hildenbrandt. Solimene in Galli sta nosilca verističnega umetnostnega nazora in smeri. Pri Ginu Severini-ju se uveljavljajo lirični navdihi, dočim je Hiidcbrandtova vneta. koloristka. Razen tega razstavljata sedaj v Rimu svoje umetnine tudi De Pisis ter Marino Marini
— Nezerode v Triestu. Po obeh rokah se je porezala pri čiščenju buteljk ,a61etna Amalija Albertini. Po levi nosi se je ranil pri delu v neki triestinski delavnici 18-ietni strugar Mario Caglievina. Čez stopnice je padel 531etni Servolo Vardabasso
-i ;donv'l ric.-nko v zapestju. 331etna gospodinja Marija Senc'c si je pri nesrečnem padcu zlomila desno ključnico. 17-letni Pavel Bcrs in se ie peljal na kolesu proti Longeri. Pri tem je povozil 66let-nega delavca Petra Maffija. ki je obležal z občutljivimi poškodbami po vsem telesa. Ber-an se ie pobil po kolenu. Vsi po-r.o: rečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici Kraljice Helene.
— Nagraditev številnih rodbin. V okviru proslav X. materinskega in dečjega dne v prostorih Verdijevega gledališča v Triestu, ki bo dne 24. decembra, bo triestinski Prefekt Eksc. Tamburini nagradil z Duoojevo nagrado zakonca cav Gaetana Soano in Marijo Stuparich. ki imata šest sinov, rojenih po 28. oktobru 1932. ter zakonca Umberta Farinellija in niegovo ženo Ano Cmcmelli. ki imata devet sinov, od katerih iih ie bilo sest rojenih po 28. oktobru 1S32-XI. Soano ie vpisan v PNF od 3. marca 1925. Farinelli pa od 16. marca 1927.
_ Nesreče. V zadnjih dneh ie bilo pripeljan h v IjubTjsnskg bc/meo precej ponesrečencev. Anton Vcrderber. 24letni kiju čavničar iz Kočevja, s\ je na krožni žnt>i p<>-rczal prste desnice. Lt,wp<>ld'na šmid. hblet-tu za.^cbnica i/ Ljubljane sri jc pri padcu zlomMa levu nogo. Dušen Hočevar. 141ct-m dijak iz Ljubljane, se jc usekal v levico, rranja Jeglič, 591etna zasebmea i/ Ljubljane, se je poparila s kropom po evici. \nto-nija Bezek, dveletna hčerka m^estnika / K:.kitne. si je pri padcu zlomila levo nogo-. Pranja Švigdj. lalctna hči p<.'se>»n;ka z Begunj, >i je pr padcu /'oadla desno nogo. Ivana Liietie. 221etna s-!užk,nja iz Ljubljane, je padla s pod>trc;ja 3 m globoko in s*i zlomila levo ao'Cjb. Josrp Po-dhevšek. 35letni delavec iz Ljubljane, si jc ph padcu po>ško-dovai hrbtenico. T^lki Petrovičevi. 8!etni hčerki čevljarskega mojstra iz i fote<iršice, se jc vnela obleka na telesu. Deklica je močno opečena.
IZ LJUBLJANE
—lj Tprsva Državnega gledališča naroča p. n. občinstvu, da m- > rši prt-d|>r«KLiji» vstopnic tj% oprme in dramske |>r*«*l!»t;ive o hožb-tiih praznikih «hI «redV. 'iS. t. m. dalje v opernem *jl**«ial;sču iH\ 10.30 do 12.30 in od 16. do 1». ure \>ak dan ra/eii \ četrtek 24. t. m., ko bo pastorala dnevna BSSflpajBSI od 1(1.30 do  15. ure m pretru<mui.
—lj Snaienj«- hodnikov. Hišni posestniki ©o jeseni nekoliko popust:'i. d i hodnikov ne snažijo več tako vestno. Coprav bi bilo to sedaj zelo potiebno. ko je zara '.i ju?,ne-ga vremena povsod precej biat:i Z:\to spet opominjamo vas gospodarje na obvezno vsakdanje snaženje hodnikov ob hisnh in parcelah, da v mestu vziižnv mage na višini, kakršna .«*e spodobi kulturnemu me_ slu.
lj Večje število delavcev /41 ipiaDlJanJS
snepa bo mestno cestno naizoistvo potrebovalo, ko zapade sneg. Spravljanje sn^^n je pač med tistimi re .kimi deli. ki pozimi dajejo sasnjnlks potrebnim osebam ter s"* zato \-i:aJ\o leto irejftiffj \ t liko število delavcev. Radi novih ure lb o sprejetju na delo je letos potrebno, da M VSi oni delavci, ki nameravajo iajca t: raahrtcifc pri teb delih, že sedaj naznamjo nustneniu oostnenm nadzorstvu v sobi št. 1 \ pritličju na .^m_ broževem trgu St. T
- lj \'«e toedee alkoholnih pijae opominja mestni trošaiinski o*l '.elek. naj mu »lo 31. decembra t. 1. v sobi št. 23. Lingarjeva ulica 1.  i. nadstropje,   nasnsnljo v letu
1942. za t rosa: injeno \ ino m pivo zaradi odmere pavšala občinske davščine na p*>-trošnjo za prihodnje proračunsko leto.
U— Da si Božiček ne bo belil Rlave. ,j naj prinese prdnim otrokom, ga vabimo V knjigarno Tiskovne zadruge, kjer mu bo lahka Izbira Največje veselje bo imela de-ca. ako dobi barvnike al] barvice in priljubljene slikanice S »Poliee za male«: »Princeska Zvezdana«. »Kralj Debeluh in sinko Debelinko« in »Prigode porednega Bobija«.
U— Nailepše božčno darilo je danes dobra knjiga, ^i človeka d v ione nad vsakdanje skrbi in mu nudi duševnega u/itia in koristne izobrazbe. Poselite Knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenbur-gova ul. 3.
Radio Ljubljana
PETEK. 25 DECEMBRA 1942-XX1 730: I'i.-ana glasba. B.00: Napoved 61 i{ poročila v italijanščini. 12.2b: Plošče. U.a^: Poročili v nScsrenJčini. 12,45: kom rns |tos ba. I3J0O: Napoved p ročila \  i tali
jamčim.  15.15:  Poročilo  \'rlio\nee.i  p h''i stva   ()b( ro/civh   sd   \   s'o\c n »dni. M.JM:
Radijske pesmi, orkester peMnj vodS d T*i-
•jent Angelini. 14.00: Pen č:'a \ italijanščini. 14.1 a: K' nccrt rad:jske^a <'rke>tra m k(.iii(Tiu'<ja zbora, vodi dirigenl D. M znanec. Stare bofečne pesmi. 15.00: Poeočils \ s'ovensčml. 17.00: Slanoved Časa; p . .1 v italijanščini 17.10: Pel minul g ^s^-17.15; Modeme pesmi, \.>d ddrigent /.cnu*. 1930: Ponoč4s v slovenščini 19.45: 1'« Udk> r^stena 'j'.id^a. 20.00: \.ip<'\cd čase; poročila v Italijanščini. Ju.Ju; Kcanmtsr dnevnih dogodk< \ \ -'».a e»i:čini. Jb4a: (lodalnl oc k oster, vodi *17 rii». Spa^gia i, 21.15: Opo
rcni>  glasbi*  votli  tlirigtnt (»ai'ino 21*50:
Predavanj«  v slcvenščini. 22.ihi   Pešati /*
vm okuse, \< .li dirigent Seguriti J2.45: Pc<ročus  v italijanščini.
SOBOTA, 26. DECEMBRA I942-XX1 7.30: Pesmi in nape vi. S.00: Navoped časa: poročila \ italijanščini. 12.2b: Ploace). 12.30: Poročila \ riovensčmi. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v jta-lijan^enii. 13.15: Poročil< \'rh< m negi po* veljstva Ob(.Tc/cnih cil v slovenSčrnk 13.20: Lahka ^!a-Sa od včeraj in danes. Orkester
VOdi dirigent Petralia. 14.00: \\ n JUa \ t* lijamčini. 14.15: Klt*aieirt radljskegi orkestra, vodi <l'rii*ent O. •< tanec. Pisana glasba. I5l00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa: por< čila v itali lamčioi. 17.10: Pet minut fospods X. 17.15: Koncerl M pra> ni^tke Irmtraut Retssngcr. 1730: Kofioarl pianistke linri-ke Cavailo. 17.55: (. •«,>p-. d n i-s4vo predavanje \ slovenščina. 1930: Poročala v stovenscini. N.45: Lthka glasba. 20.00: Napoved ča-s>a; poročiifl n :i.uwan-ščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Lirična prred;tc\ družbe EIAR: Puccni: Tosca. V odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v sloven-:č;ni. P. končam <-p<. n : r- • • v .1 \ :.. .mi ščini.
■ ■■1
Tvrdka DRAGO SCHWAB
: LJUBLJANA
♦
♦
♦
Ulh a 3. maja 7 1
3LAGOSLOVUENE BOŽIČNE PRAZNIKE IX SREČNO NOVO LETO 2ELI
Inserta J v „SIov. Narodu11
gizojDOTM fa ij h a ^□□□□□□□□□□□□□ncni
□ IVAN ŽKLKZMRAK LJ
=j manufakturna trgovina ^
5   LJUBLJANA Marijin tvg 3 §
n
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o
□ □
Vsem cenjenim odjemalcem in prija- m
teljem želi vesele božične praznike in C
U                    srečno novo leto C
I            B. MOTOH R
P          trgovina z mrflsniia blagom Q
□   UIBUANA                 Krekov trg 11 R
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nncS
PRODA SE
Velika in visoka iz železobetona zgrajena tovarna in vgč hektarjev sveta ob prometni cesti tik mesta in blizu železniške postaje. — Več v pisarni odvetnika dr. Karla Kuhelj, Blei\vei-sova cesta št. 6. II. nadstropje.
^□□□□□□□DcoaDnacoaDaaDrjcDaoD
LJ
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
□
FRAN LONČAR
strojno ključavničarstvo, avtomatična delavnica, avtomatično brušenje žag: LIIBLJANA, Gosposvetska cesta 48
□ □
n □
Q
a
a
aaouaaoaauuanauaaauauaouoc^i
Šentjakobska knjižnica
i
♦
t
i
svojim čitateljem in oitateljicam
MALI OGLASI
SIHE GOBE
Bleivveisova cesta 29 j zveza   — Ljubljana, prodaja Gospodarska
Blagoslovljen in zadovoljen
1B O Ž II Č
ter srečno in uspeha polno
•NOVO LETO 11^45 j
žei vsem svojim cenjenim od emalcem |
♦
slaščičarna
PELICON
Wolfova ulica št. 14 - Miklošičeva cesta nasproti Uniona
KLOBUČARNA PAJK
ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREĆNO NOVO LETO 1943
RUDOLF PAJK, LJUBLJANA,
SV. PETRA CESTA 38 — MIKLOŠIČEVA CESTA 12
........
C.E.I.S.A.
COMPAGNIA ESPORTAZIONE IM-PORTAZIONE SEMENTI AGni-COLE — DRUŽBA ZA IZVOZ IN UVOZ     POLJEDELSKIH SEMEN
Orgamamo economico della Confederazione F ateista dei Commerciantl per ti cotnmercio colTestero delle sementl e bulbi da destmarsi alla semina agn-cola. VI fanno parte come so-cie tutte le Ditte Italiane ope-rantl nel ramo ail'importazione ed allesportazione. Per informazlODl serivere:
Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgovino z Inozemstvom s semeni m gomolji namenjenimi za setev v poljedelstvu. Clanl so vse italijanske firme, ki se bavijo
s uvozom in izvozom. Po pojasnila pišite na:
C. E. I. S. A. — Via Altabella U — B a logu a
Srran 4
>StOTENSKI NAKOD«,   Četrtek. 24. cTennrTrra TD1T-X^T
gle*. ^04
LJufelpea prestala že mnogo potresov
Kaj pnjtieri: 9 Ljubljana je na potresnem ozemlju44? — Hujii potresi so v Ljubljani redki
la-
y
Lju' I'. tna, 22. decembra Nivi.i vno   •   Loju bi jančane malo prestraši potres in nekatere je vrgel iz postelj: številni so ga pa prespali in bi niti no vedeli, da se je zazibalo, če bi temu drugi ne pripisovati takšnega pomena. V splošnem  se   ljudje   potresa   najb Ij  beje med vsemi uimami :di šibami božjimi. Posebno ž veno manj trdne ljudi zelo vznemir\ tudi. ko je povsem  neškodljiv.  Ljubljančan: se pa menda octret-a boje precej tudi zaradi spominov na mečen potres <ki ga imenujemo velikonočni p~'*e.s> v n či 1-1. in 15. aprihi 1. 1S95. Tedanji potres je sicer zahteval izredno malo človošk'b žrtev v pomeri s tkorlo. ki j.^ ie novzroč 1 na poslopjih,  vendar  je  zapustil   stiah.   ki   se ga Ljubljančani nso mogli povsem otresti še dis.ej.  Kljub   temu  tlidi   radi   p'^abir.mo. da je Ljub';' na na potresnem ozemlju In posamezni  r'tirskovnjaki so  večkrat  z vso resnostjo opozarjala, ds ^ treba v stavbarstvu   upoštevati   znač j   ljubljanskih ta*. Menda so samo pr: zidanju nob.otičn ka mislili,   da   je   treba   stavbo  '.udi zavaiovati pred  potres m.  Znnn:  str kovnjak  je ni predavanju ljubljanskih   fnženjerjev naglasa!, da mc'orno ctnvhi* niso   vselej dovolj odoorne prt; potresu, ker slone na stebrih: pritlični ncsi'n: zid.>v;       zlasti ogli  - bi morali biti čim bolj polni ter togi. Morda bi  bil    pnv.  đa  bi  n.i.s  mnnjšj  petres od časa do časa ! pamn'1, na kakšnih tleh v mo. k   ti sicer bomo postali preveč hkcmjsclni.
Kn vemo o ootresih?
Povprečni ljudje vedo zelo malo kaj prav za pr-^v potres  Tud   v tem se kaže ostanek tistega prazhovernega gle lan a na vse, kar je v zvezi z. elementarnimi silami Kakor preprosti ljudje Se dandanes ne vedo in  ne m rejo  razum. ti.   da   ima elektrika kaj skupnog z nev'htanii, tako jim je tudi ^cžko — če ne celo nemogočo — pcjasn ti. da potresi nastajajo zaradi prem kanja zemeljskih   plasti,   bodisi   v  zvezi  z delovanjem vi;l'x.'.rov ali zarodi krčenja, pokanja ter   pieniikni" i    n 'uravnovešenih zemeljskih "kladov. Tudi zemlja živi, kar se < ci-tuje med drugim v potiesih. Potres nastane v  ognj'Sču,  k;  ga   st-i       mjaki imenujejo hipceenter. Da pa potres nastane, morajo hiti :zpolnjoni posebn   pogoji. V ognjišču je napetost  med zemeljskimi  plastmi; če io  ravnovesje perudeno   torej, če se napetost sprosti, to se pravi, da se prežne kamenine sprožijo ter ^tiesejo. se potencijalna energija pretvori v kmet čno. Pretvarjanje   energije   lahko   povzroče predvsem fcur.ci.   bodisi   zaradi   prelomov  al; zaradi drsaječega trenja kamenin. V tem primeru prihajajo v  poštev ge. loški, odnosno tektonski proces:  krčenje ter gubanje zemelj-^k'h plasti nat^z.-mie in navpično premikanje.  Upoštevati je - pa treba še vulkanske izbruhe in večajo udore (v večjih zemeljskih votlinah). Sunke povzročajo zlasti vulkanski izbruhi, podzemeljsko prelivanje tekoče, vreče zemel ske mase (magme) in po-i. Pielomi nastanejo, ko je napetost, ki počiva  v kameninah,  prekoračena zaradi premočnega natezanja. Do drsajočega trenj:« pa pride pri premikanju ob prelomih in p: i gubanju zemeljskih plasti,  (čre se hočete o vsem tem primerno poučiti, čitajte razpravo  dr.  I.  Rakovca   j Potresi  v luči geclogije«. »Kri nikat II.. str. 8; iz te razpravo   posnemamo   le   nekatere podatke.) Najpog* ste &   so tektonski  potres'; okrog 90% potresov je, ki nastanejo zarad} sun-kovitega   premikanja  v  zemeljski skorji. Rnmo 4',' vseh p trescv nastane zaradi gu-rar.ja skladov;  potresi te vrste so mnogo slabši od tekU-nskih. Nad 1'',; vseh potresov povzročajo natezanja, prelomi ter razpoke v zemolj. ki skorji Navadno družijo te vrste p tiopov z onimi, ki nastajajo zaradi prem kanja  zemeljskih plastj  cb prelomih in ki j'h je največ, ekrog 85"£ vseh. To so najmočnejši   ter   največji   potresi. Vsako premikanje ob prelomih je hkrati ognjišče potresa  in  potres je tem večji  čim globlji in daljši jo pic'om. Premikanja ob prelomih (črt; preloma lahko imenujemo pre.. lomn:co), se rada ponavljajo, zato so potr es; ob prelomnih območjih najpogostejši. Vulkanski potresi   ki jih je okrog 7%, so navadn:. združeni z vulkanskimi izbruhi in njih ogljiščo ne sega globoko; omejeni so le na okolica vulkanskega ozemlja. Udornj potresi, ki jih je okrog Z%, nastanejo cb t* ora  s*rop:>.  p dzmieljskc jame. Pri nas se m i amo ozirati tudi na te potrese bolje, ker je površina kraških tal velika ter izredno mnogo podzemeljskih jam.
Stopnje potresov
Potres zavisi v glavnem cd ognjišča, njegove oblike in veljkosti. pa tudi cd globine. Ognjšče (lrpocenter) leži vedno v zemeljski skorji, navadno v zgornjih plasteh. Včasih je le nekaj stetin metrov globoko, lahko I a tudi celo več 10 km. Nikdar ne sega pod plasti trdnih kemenin, kjer se že začenja tekeča magma. Spodnja meja hipo-
centra m^re segati okrog 120 km g!oboko po mnenju večine seizmologov, nekateri pa dopuščajo tudi globino do 300 km. Pi i vo-0 ni potresov je hi pocenter v globini 5 do 60 km. —  Točko, k« je na zemeljski pov~-š ni  najbližja  hipocentru.  to se  pravi ki je navpično nad ognjiščem, imenujejo epi-c enter,   ali   središče   potresnega ozemli;'. Razumljivo je, da je tam potres najmoč-nejši.   Od  ognjišč i   potiesa  se  širijo potresu' valovi v vse smer:, ker pa nalete na svoji   poti  na   različne kamenine.  se tudi lazi eno lomijo, in na podlagi tega skušajo geofiziki dognati, kakšne, kako debele in kakšne so plasti zemlje. V epicenter prodro  najprej   valovi   neposredno   cd spodaj navzgor   in sicer najprej longitudinalni, ki so hitrejši od* transverzalnih. Od epicentra se širijo še pov:\Vnski valovi na vse stremi in   povzročaj-   najmočnejše  valovito zibanje. Njihov^  hitrost je mnego manjša od hist:o>t;   long-'tudinalmh  in transverzalnin valov. Glede na to. krko močen ie prtres. de^e   prt rese   n>3   12 stopenj.   Potres prve stopnje zaznamujejo le p tresomeri. potres 12. st:pnje je pa teko močen, da podre vse, kar je človek sezidal. Potresi do 6. stopnje so Se lokalni   Ljudje j;h čutijo še do c1-< lijenost j i 200 km. potrosomeri jih pa zaznamujejo do oddaljenosti 500 km. PotresP od 6. do S. stopnje   ki so še vedno mali potresj.  zaznamujejo seizmografi  v cdda-Ijenosti od 500 do 5000 km. Srednje močni pot: osi so od 8. do 10. stopnje: p. tresomeri jih z°zn.\rnuj?jo — če so dobri — v oddaljenosti 5000 do 10.000 km. Veliki potresi „o samo 11. in 12. stopnje. Po tej razdelitvi je bil ljubljanski potres 1. 1895 8. stopnje  t roj srednje močen.
Iz zgodovine ljubljanskih potresov
O ljubljanskih potresih v preteklosti nam govere številni zgodovinski viri. Ljuh_ Ijano pretresajo več ali manj močn; potresi že približno tisočletje. Približno tako mooni potresi kakrine je bil 1. 1895 s:> bili v Ljubljani v letih 1000. 1340. 134S, 1509 in 1511. Nekateri so bili menda še močnejši, kakor sodijo strokovnjaki. Posebno močen je bil potres 1. 1511. Tudi tedaj je bila Ljubljana v epicentru in središčno potresno ozemlje, ki jo imenujejo strokovnjaki ple-istoseistno regijo, je bilo mnogo večje kakor 1. 1S95. Tedaj so potres čutili prav občutno tudi na Dunaju in poškodovan je bil zvonik cerkve sv. Štefana. O šibkejših potresih nam zgodovinski viri ne nudijo dovolj podatkov in ni mogoče dognati, koliko je bilo vseh potresov. Seidel je ugotovil, da so se vrstili potresi od 1. 1852—1886 tako pogt sto, da so zaznamovali vsako leto povprečno po 1—3 sunke. Belar pa pravi v svojem poročilu o ljubljanskem potresu da je bilo v Ljubljani vsako stoletje po več potresov, vsako drugo stoletje so se pa pojavljali katastrofalni potresi. Po teh ugotovitvah se nam torej ne bi bilo treba b ^ti še tako kmalu katastrofalnega potresa, ker še ni minilo niti 50 let od zadnjega. Potres 1. 1895 je poškodoval v Ljubljani 10.3% vseh poslopij tako, da so jih morali podreti. V mestu je zahteval le 2 človeški žrtvi, v okolici pa 5. Ni pa podatkov o številu ne-
srečneže v. ki so umrli zaradi potresa pozneje.
Prelomi in ljubljanska tla
Ljubljanska   kotlina   leži  na  meji med A.parni  in  Dinarskim gorstvom  in je po nastanku udorina ter torej od vseh strani obdana   od  večjih  ali   manjših prelomov. Pri ljubljanskih potresih so po dr. Rakovcu odločilnega pcmena naslednji prelomi. Ob Savi med Karavankami in Julijskimi Alpami se vleče savskj prelom. Vzporedno z njim  leži ob   južnem   vznežju Savinjskih Alp. še nekaj man.ših prelomov. Ob severnem robu posavskih gub se vleče skozi v>o Ljubljansko kotlino, in sicer od Šenturške g re mimo Kranja, proti zahodu ob južnem robu Jelovice tudi večji prelom. Ob severnem r;bu Barja prelom še ni povsem dognan,  a strokovnjaki sodijo, da se vleče prelomn'ca od Kosez mimo Viča proti južnemu delu Ljubljane. Od Škofljice se vleče krajši prelom proti severu mimo Molnika in ima najbrž zvezo s prelomrm od Di eno. vega griča mimo Horjula na sever do Poljanske doline. Eden strokvnjakov sedi, da se  vleče  od  Radovljice  mimo Kranja in Ljubljane in ob Krki mmio Žužemberka še dalje   preti   jug-vzhodu   -ljubljanski prelom -. ki naj bi bil izhodišče vseh potresnih sunkov, a Rakovec misli, da je konstrukcija tega preloma vsaj za območje Ljubljanske kotline neutemeljena.   Po njegovi sodbi je izhodišče potresa prelom, ki poteka tudi skozi Ljubljano, a v drugi smeri, namreč od juga proti severu, odnosno se-vero-severozahodu in se pri tem skHeuje na to, kje je potres 1. 1895 najbolj poškodoval  poslopja.   Najbolj   poškodovana so bila   poslopja od Trnovske ulice  na jugu do Ajdovščine na severu, v območju med Gradom in Bežnikom. Območje najbolj poškodovanih hiš v ljubljanski  okolici kaže da poteka prelom pod Barjem, Ljubljano in S rškim poljem približno od juga proti severu:  pokrit je z mlajšimi naplavinami.
Najbolj varna tla za zidanje
Pri zidanju v Ljubljani bi se seveda morali ozirati tudi na kakovost tal. glede na to. kako so odporna proti potresu. Dosedanje preiskave tal strokovnjakov so v tem pogledu že dovolj zanesljiva. Rakovec opozarja, da je pas ob vznožju Golovca. Grada in Rožnika potresno še najbolj varen; tem so namreč hiše zidane na živo skalo, glinasti skrilavec ali kremenov peščenjak. Toda ta pas je zelo ozek; kmalu se ob nj^m začenjajo naplavine in njih debelina naglo narašča. Najmanj varna so tla Barja. Ra_ kovec imenuje barski svet, ki se začenja na meji savskega proda in ki v njem prevladujejo ilovnate plasti. Za ugotovitev tečne meje bi bila potrebna številna vrtanja med Gradom in Rožnikom. Pribli7.ua meja poteka od ribnika v Tivoliju mimo dramskega gledališča realke in univerze preti Tranči. V severnem delu so se pred potresom najbolj varna poslopja, ki stoje neposredno na konglcmeratu. a konglomerat se začenja šele v globini 5 do 8 metrov. Peščene plasti niao tako varne, vendar pa mnogo bolj kakor ilovnate.
Oddelki Italijanske vojske v Kusiji prihajajo v sprednjo postojanko, da u>ta\ijo >o\jrt
ski približeval ni poskus
Križanka št. 12
1	
13	
18	
	
10 fll 112 __
liva, 33. nemški pisatelj klasik, 35. gosposki sport, 37. jezero na Tibetu, 38. pritok reke Mona, ki teče ob angleškem delu afriške kolonije Togo, 39. kratica za agrarno bančno podjetje, 40. pritok Varte, 41. grška črka, 42. zvezna država v USA, 47. mezda, redni prejemek, 52. predlog, 53. italijanski zdravnik, filozof in zvezdoslo-vec, ki je umrl preganjan od inkvizicije v ječi (1250—1316), 54. krajevni prislov. 56. navdušena, goreča, 58. prva ženska v raju, 59. pritok Save, 61. medmet, 62. kratica za nekdanji drobiž, 63. hvalnice, slavnostna pesmi, 65. posebna vrsta pesmi (množi, 67. velika ptica, 68. telesni stražnik, stalni spremljevalce, 69. veznik, 70. kovan drobiž.
Navpično: 1. pristanišče v Maroku, 2. gora na Kreti, 3. okrajšava za circa, 4. portugalski pisatelj (184;-?—1^24), tudi portugalsko mesto, ki je bilo v 12. stoletju prestolnica. 5. tuja kratica za število, 6. del telesa. 7. lunina faza, 8. okrajšava za besedo, ki pomeni približno. 9. čebelji lenuhi, 10. znak za kemično prvino, 11. okrajšava za balkansko valuto, 12. število,
15. angleška kratica za združene države,
16. učenje, 19. rimski dvoobrazni bog, 20. del ust. 22. največji nemški skladatelj pred Beethovnom (ion.). 26. glasbeni pojem, 25. kazalni zaimek, 27. začetnice imena in priimka angleškega pisatelja (1795—1381), 28. vas na robu Ljubljane, 29. pesniki-skla-datelji iz 12. in 13. stoletja, 31. glavni junak Shakespearove drame, 34. muza ljubavnih pesmi, 36. mestece ob prednjeazij-ski obali v bližini Smirne. 43. dve skupno, 44. francoski skladatelj, 45. žensko ime, 46. predlog, 48. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja (>Gad.ie gnezdo<), 49. češka pritrdilnica, 50. ruski pisatelj (1860 do 1904), 51. oče, 54. glasovi, zvoki, 55. nagel, hiter, 57. telesni del, član (dvoj.), 59. oblika pomožnega glagola, 60. arabski konj, 62. odeja, 63. del kolesa, 64. latinski veznik. 65. okrajšava za označbo starosti, 66. začetnica imena in priimka enega največjih nemških filozofov (^kategorični imperativ«), 67. označba za neznanca.
Rešitev zadnje križanke
38
40
PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE
ŽELI REŠEVALCEM KRIŽANK UREDNIŠTVO »SIX>VENSKEGA NARODA«
39
41
Pacifik 14. (ednji); 18. 3. incijalke; 29. P(eter-ak; 34. De-. loka; 39. trajne; 41. ; 45. čilim;
52. Enare; Metuzalem;
Vodoravno:  1.  Krkoncši; 8. ametist; 15. orli; 16. rž; 17. sr namen; 19. razlika; 22. Alpe; 2 25. ogen; 27. od; 2S; vodka; lin) R(adivoj), 30. skoro; 32. fce;   35.   pri:   36.   Janez; 37. F(riedrich)   N(ietzsche); 40. ode; 42. ilo; 43. kr; 44. trava 47. zima; 49. efekti; 51 sami; 54. ut; 55. Aca; 56. nekaj; 58. 59. Anti; 60. obe.
Navpično: 1. kanibalizem; 2. rman; 3. kemik; 4. otec; 5. Ninive; 6. os; 7. stra-don; 8. prle; 9. ali; 10. cikorija; 11. fr.: 12. Ižanka; 13. Sredozemlje; 15. ozka; 17. sporedi; 20. Alke; 21. ag; 24. Joffie; 26. Osiječani; 29. pravica; 31. onoliko; 33. koline; 34. da; 35. prata; 38. komat; 40. trk; 44. tete; 46. ime; 48. Aru; 50. ful; 53. cz; 57. ab.
ravnatelj oddelka za gradnjo mostov Boju Rianu. ravnatelj oddelka /a vodne gradnje Pilder in še nekaj strokovnjakov. Bolgarski komisiji predseduje generalni železniški
direktor Samadžiju, njegov pomočnik jo tehnični ravnatelj bolgarskih državnih železnic Filipov.
Komisija si je oglodala na obeh bie.^o' . i Donave zemljišče, kjer bo zgrajen most« Sklenila je takoj pričeti .s pi ciskovan.Ki 11 terena. Vodja bolgaiske delegacije je v pogovoru z novinarji slasti naglasa! da
je naletela pri namestniku ministrske j ^ predsednika Mihaelu Antonescu ter prometnem   ministru  Bojujdi   na   polno ia.-
umevanje. Komisija upa, &d i>odo priprave
za gradnjo mostu kmalu k rume. To i se bo sestajala inesana komisija v Sofiji.
Tujski premet na Slovaškem
Ravnateljstvo za tuj-ki pr< med ne Slovaškem je ustanovilo v nekaterih mest h ; -drtižnice, ki bodo skupaj t upr.iv.uni kopi* lišč in zdravT:icč vod-de p.T»pacaiulo za več i i pc-set s.lo-va>kih kopališč fo ktovi-č. Zdaj delajo propagand;* /a /imsko SPSOOO in opo-za rj n j * j.ivn >t zlasti n;i to. da j. pres skrba inozemskih si'.-stov p-onsi*! zagati a -IjccML SIova:ka rujsko^ptoroctna rvezs pripominja k temu, d.i bodo <\l ;»> j;imuir*i do 17. februarja 1943 prirejene r.i \ n ki Tatri vcl;kc amuškc tekme, > • rka in i nad 704 hotelov 227 sena torijev to penzio nov ter 17S p-Ianin&k.h domov.
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. Zupančičeva zbirka mladinskih pesmi, 6. nadležna »domača« živalca, 8. belgijsko obmorsko letovišče in kopališče, 13. otok, pomol v reki po turško (otok v Donavi pri Beogradu!), 14. bolgarsko mesto ob Donavi, 17. francoska reka, pritok Rodana. in departma, 18. kratica za
določene oddelke nemške nacionalno socialistične stranke, 19. osebni zaimek, 21. vez, kontakt, 22. oblika pomožnega glagola, 24. glasbeni instrument, 26. začetnici imena in priimka avtorja .->Spominov starega Slovenca«, ki jih je priredi! Jurčič, 27. izvrsten madžarski plavalec. 30. kratica za brat, 32. glavni ses lavni del vsakega stre-
Nov most čez Donavo
Mešana bolgarsko-rumunska komisija za proučevanje načrta novega mostu čez Donavo je imela oni dan v Ruse prvo sejo. Komisija se je hotela na mestu prepričati, ali je zemljišče pripravno za most. Delegaciji obeh držav sta prišli na sejo polno-številno. Romunsko delegacijo je vodil eden najvišjih uradnikov v rumunski železniški direkciji Trajan Parvu. člani komisije so
Telefonski promet v Budimpešti
Telefonski promet v Budimpešti je r zadnjih letih silno narasel. V novembm 1938 je bilo v Budimpešti ramo 12.24 mil . jonov krajevnih pogovorov, lani v drv bru že 17.58, letos v oktobru 19.16, v no. vembru pa 20.5 milijonov, število telefon, skih priključkov je naraslo od 74.543 v m>-vembru 1938 na 97.083 v novembiu leto., šnjega leta* Poleg števila n - vn.a telefonskih pogovorov je naraslo tirli U a-janje istih in poštna uprava je bila p
ljena postaviti posebne kontrolne aparai , da ugotovi ali se ljudje res drže predpisa* nih petih minut. Kjer se ne drže predpisa« nega časa, se telefonski aparati vsamejo prometa. V bodoče bo poštna uprava p -stopala v tem pogledu le strožje, risiti 7 to, ker tovarne ne dobavl.j i jo novih tole« fonskih aparatov in ker so možne nove telefonske zveze samo s x)0močjo starih aparatov.
Marljive slovaške čebelice
Slovaška je pred vojno izvažala mnn . medu. Čebelice so ga nanosile letno oklN • 25 vagonov. Doma ga je porabila Slo\:i^' i kakih 18 vagonov, drugo je šlo pa v in -zemslvo. Lanska ostra zima je občutno prizadela tudi čebelarstvu. Toda organizaciji slovaških čebelarjev se je posrečilo Bkodo v glavnem popraviti in zdaj ima Slovaška zopet okrog 160.000 panjev. Vlada z v > vnemo podpira prizadevanje čebekir;e . Navzlic ostri zimi so spravili slovaški čebelarji letos nad 20 vagonov medu.
PRAVI VZROK
— Pravim ti, da je žganje največja nesreča za človeka. Vse steklenice z ž£a^
bi bilo treba pometati na dno morja.
— Hm, veš, jaz se na strinjam s U pač pa moj brat.
— A kaj je on po poklicu?
— Potapljač.
J. O. CURWOOD:
smova
ROMAN
polja
Da odzdravi Lubecku. se je morala Tonijeta nujno obrniti in nemogoče ie bilo, da pri tem ne bi opazila Jeemsa. Res je bilo tako; toda njeni gibi so bili tako počasni, kakor bi se ga šiloma branila pogledati, in to se mu ie zdelo boli zgovorno od vseh besed. Očitno ie bilo. da deklica ne mara govoriti z njim.
Ko bi bil potreboval poguma, bi mu ga bilo dalo prav to vedenje. Prestregel njen pogled in sklonil glavo; v tem kratkem hipu pa ie opazil, da je zardela in da so dobile njene oči temno barvo, ki je bila znamenje močnega razburjenja. Nato ie obstal, tako negibno, kakor da se nista nikoli poznala. V odgovor na Jeemsov pozdrav ie Tonijeta komaj vidno nagnila glavo, in ustnice so se u lahno zganile, kakor bi hotele izreči njegovo ime.
Vzlic vsemu, kar je trdil Hepsiba je šlo torej za sovraštvo, ki ga ne bo nikoli konec!
Kasneje, po veselici pod milim nebom, je prišel vrsto p;izor, ki ga je imel Tonteut za glavno točko, to ie   vojaški pregled njegovih podložnikov; žene in otroci vojakov so mu prisostvovali, da bi se načudili bojevitemu nastopu svojih dragih. Vsi
gostje, ki so jih bili izvežbali na sosednjih gospo-ščinah, so se pridružili Tonteurjevim ljudem; samo Henrija in Jeemsa ni bilo med njimi. Henri, ki ni hotel žaliti žene s tem, da bi ga videla med temi ljudmi, pripravljenimi, da se udarijo z njenimi rojaki, je bil že pred eno uro odšel domov. Jeems pa je bil ostal. To je bilo njegov odgovor na Tonije-tino zaničevanje; hotel ji je pokazati, da se ne prišteva k njenim ljudem in da njegov svet ni očrtan s tesnimi mejami baronije. Stal je in stiskal svojo dolgo puško pod pazduho, v svesti si, da ga ona gleda; in ta s prezirom zastrupljeni pogled, ki ga je čutil na sebi, mu je zbujal v duši mučno zmagoslavje. Zdelo se mu je, da še vedno sliši njen glas, ko ga je imenovala »angleško zverinče«, podleža, ki se ga je treba varovati, ker mu nihče zaupati ne more. Vendar pa ni čutil zaradi vsega tega ne ponižanja ne obžalovanja.
Zatopljen v te misli, ki so ga ob vsakem koraku bolj skelele, se je nazadnje vrnil domov; in z njimi vred se mu je naselil v duši rastoč nemir. Prepad med resničnostjo in sanjami njegovih otroških let se je poglabljal. Hkratu pa se je v njem nadaljeval in čedalje huje razvnemal boj. ki ga ie samega presenečal: ali naj se vojne ne udeleži in si s tem nakoplje očitek, da je strahopetec, ali pa naj zataji eno izmed ljudstev, ki ju je obe iz mnogih razlogov štel za svoji.
Dogodki so se med tem naglo razvijali. Francija in Anglija sta se še vedno hlinili, da živita v miru. Toda če sta se pri belem dnevu delali prijateljici, sta v temi besno pripravljali druga drugi razdejanje in pogin. V daljnih kolonijah je bila žaloigra
pred durmi.
Ne da bi napovedala vojno, je bila Anglija poslala generala Braddocka z vojsko, ki naj bi iztrebila Francoze in njihove indijanske prijatelje; Francija po svoji strani pa je poslala barona Dies-kaua z vojsko, ki naj bi v kolonijah kosila Angležem glave.
Obema vojskama so se bili pridružili Indijanci, malone sto rodov: ljudje, ki so se nekdaj častno bojevali, zdai pa so, prevzeti od hlepenja po uničenju in maščevanju, prodajali svoje duše tujcem, ki so jih bili poživinili z \vhiskyjem. podkupili s puškami, poblaznili s sovraštvom in najeli, da bi trgali kože s človeških glav. Vse to je Jeemsu še dolgo po njegovem obisku v Tonteurjevem gradu venomer rojilo po glavi. Ćas je med tem mineval. Za zimo je prišla pomlad, za pomladjo poletje, ne da bi bila vojna očitno izbruhnila. Od tega, da bi se vdal izkušnja vi in na vrat na nos planil v pri-pravljajočo se borbo, je Jeemsa najboli udrževala ljubezen do matere. Med tem, ko so se tri četrtine vseh. ki so bili vzdolž Richelieuja zmožni nositi orožje, napravljale, da odrinejo k Dieskauu, med tem. ko je bila dobršna polovica njegovih znancev iz Tonteurjeve baronije že na pohodu, da stopi Braddocku nasproti, in se je zdelo, da šume drhte od plazenja divjih Indijancev, med tem. ko niso nobenega Francoza, ki se ni pridružil svojim rojakom, da bi se bojeval ob njihovi strani, več šteli za Francoza, je Jeems opažal, da postaja očetov položaj še težavnejši od njegovega. Kajti Henri je bil vzlic svojemu oboževanju do Katarine od glave do nog Francoz iz Nove Francije; in v tem tre-
nutku, ko so njegovi rojaki iz svojih teles gradili zid zoper sovražni najezd, ie bilo hrepenenje, da bi storil takisto, skoraj silnejše od njegove trdne volje, da ostane doma. V vseh letih svojega tovarištva nista bila Jeems in njegov oče drug drugemu nikoli tako blizu kakor v teh nekaj odločilnih tednih.
Še huje jima ie bila, ko sta zvedela, da kora':a Dieskau s tri tisoč pet sto možmi ob Richclieuju navzgor in zbira svoje čete okrog Tonteurjeve^ i gradu. To je bila vojna!
Ko je Katarina zvedela novico, jima je rekla:
»Ako vaju srce žene in vama \est pravi, da je dobro, pojdita z njimi!«
Toda ostala sta. Za Henriia je bilo to hujša bitka od one, ki jo je bil general Dieskau in v katt • L je Braddock obležal na bojišču. Jeems je izrru 1 obeh najbolj trpel od tiste skrivnostne nuje. ki sili mladega človeka, da bi se tudi sam gibal, kadai drugi bojujejo; Katarina pa ie zdai doživliala najbolj temne ure svojega življenja, in njena tesnoba se je polegla šele, ko je velika novica kakor blisk zletela po vsej pokrajini.
Bog je bil pomagal Novi Franciji! Braddock in njegovi Angleži so bili uničeni!
Nobena zmaga francoskih sil v novem svetu Be n: bila tako popolna; in Dieskau. nemški baron, ki se je boril za Franciio. je krenil proti iugu. da razbije še Johnsona z njegovimi naselniki in Indijanci, trdno odločen, da ne odneha, dokler jih ne prižene prav do Albanvia S seboj je imel šest sto štiri in osemdeset mož. samih Kanadčanov, kakor so se začenjali nazivati.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za Inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani