V Ljubljani, petek dne 29. marca 1912.
::: NEODVISEN POTTTIČEN DNEVNIK. :::
Štev. 89.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in prazniki h — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na »lom K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — & inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ~	pošilja	upravništvu.
::	Telefon	številka 118.	:::
Štirideset let obrambnega dela.
Pogosto gredo mimo nas neopaženi dogodki, ki -so za nas zelo poučeni. Tudi nedeljske slavnosti na Dunaju nam kažejo, kaj se da doseči z vstrajnim in odločnim obrambnim delom. Nečerno peti jeremijad, niti dajati poučnih lekcij. Samo nekaj misli naj povemo.
Z razvojem industrije je šlo ljudstvo s trebuhom za kruhom, velika mesta so se hitro polnila in množila in naravno je, da se je pri tem pozabilo na pretekle čase. Ljudje, ki so prišli iz malih narodov so izginjali v tujem morju. Glavno mesto države je vabilo k sebi posebno češke ljudi, ki so imeli na Dunaj zelo blizu.
Šli so tja od vseh strani in so se potujčili. Koliko čeških imen najdete danes med uglednimi dunajskimi Nemci. Čehi pa so se kmalu zavedli, kaj je njih dolžnost in so že pred 40 leti ustanovili svoje društvo »Koinen-sky« ki je imelo namen skrbeti za izobrazbo in šolo dunajskih Čehov.
V nedeljo je društvo »Komensky« slavilo svojo štiridesetletnico. Slavnosti so se udeležila vsa češka dunajska društva, pa tudi vsa češka javnost, ki se je na ta dan spominjala društva s pozdravi in z darovi. Čehi se namreč dobro zavedajo, kaj pomeni zanje Dunaj, zato pogosto čujemo o boju za češke šole na Dunaju. Danes se govori o 300.000 Čehih na Dunaju in število ni preveliko. Naravno je, da se Nemci tega števila boje in da nastopajo proti Čehom. Tako n. pr. češki denarni zavod »Ustredni banka čeških posojilnic« ne sme imeti na Dunaju niti nemškega napisa, da bi lahko vsakdo vedel, da je to češki zavod itd. Vsak dan kaže kak slučaj, kako se nastopa proti dunajskim Čehom, toda Čehe to ne plaši. Njih geslo je: Tiho in počasi naprej. Ves bojkot in ves boj ne pomaga, kajti Čeh je soliden delavec, ki lahko konkurira z drugimi, vesten obrtnik, previden trgovec, ki vživa zaupanje. Ob enem Pa ima organizacijo, ki skrbi za to, da se nihče ne izgubi. V boju se drže pravila: Ne kriči o svoji narodnosti, kadar ni treba, a izprego-Vori ponosno in samozavestno, kadar ie treba govoriti. Drž. zakon jainči vsem enake pravice. Poleg tega pa so podpirani dunajski Čehi od cele domovine in vsak pojav na Dunaju odmeva v celi češki javnosti. Na ta način so dosegli dunajski Čehi one uspehe, na katere So lahko pokazali pri štiridesetletnici Komenskega. Čelo cvetlični dan so imeli.
Poglejmo v tej luči naše razmere. Pred 40 leti se je začelo tudi pri nas gibanje v mesta. A kdo se je zato zanimal. Šele v zadnjem desetletju smo se zavedli, kaj pomenijo za nas obmejna mesta. N. pr. Gradec leži malo oddaljen od naše narodne meje. Koliko Slovencev se je tam naselilo, kažejo danes ulični napisi in graška imena.
Kako organizacijo bi mi imeli danes tam* ako bi bili pravočasno začeli. Tisoči so bili izgubljeni. Ravno tako mesta: Maribor, Celovec, Ptuj, Torej mesta, ki leže na naših tleh. Prej Polslovenska. ali celo po večini slovenska mesta so danes zagrizeno nemška. Ni bilo prave organizacije in pravega dela. Premalo volje do rešitve, premalo odločnosti. Edino Trst kaže v tem oziru uspehe. Zato ker smo tam organizirali, delali in nastopali odločno.
Priznajmo si še to: Vsa ta obmejna mesta. oziroma naši ljudje v teh mestih niso imeli s središčem nlkake zveze. Oni so morebiti Še mislili na domovino, ampak domovina ni mislila nanje. Kje ti je bil od Ljubljane: Gra-
listek;
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski.
Zopet hihotanje in smeh. Ivana se je polastila jeza. S topim začudenjem se je obrnil Proti polnolični Stajki Čoninovi. katera je tako neljubeznivo zapela o svojem vzdihajočem snubaču in odprši usta, kot nekaka boa. zarjovel :
Pejkina lela* je kazala:
Pejko le, deva, Pejko le.
Močno te ljudje sodijo.
Ljudje in bližnji sosedi.
Da si rejena, rdeča Da si debela in težka Od stričevega hlapca.
»Lela le, draga lelica.
Naj to govore zli ljudje Sem rejena in rdeča In res sem težka in tolsta Od očetove hrane.
Belije in zagarije.. .*
Da dokler kruh zamesim,
Jerbašček grozdja pozobljem.
A vedro vina izpijem...
S tem strašnim posmehom je bila Stajka »rožno osramotena; njeno lice je še bolj gorelo *?r bi bilo pobarvano s karminom. Zlomi-J^Miihot od strani tovarišic jo je ranil glo-
* Lela — teta.
Bela in rdeča pšenica.
dec. Maribor, Celovec, kako daleč je bil Trst. Saj smo komaj vedeli, da žive tudi tam naši ljudje. Amerika se nam je zdela skoraj bliže in je bila skoraj bolj znana. Kar se tiče Trsta je^ sedaj meja prebita. Zveze so postale mnogo ožje. Pa ne po zaslugi središča, ampak ona točka na jugu je postala tako silna, da je skoraj potegnila središče nase. Tako da se včasih zdi, da slovenska zemlja ni krog s središčem v Ljubljani ampak polkrog s središčem v Trstu. Toda z zanimanjem za naš jug in morje ne sme padati zanimanje za sever. Kakor nam je postal blizu Trst, tako blizu nam morajo biti vse bojne točke na meji. Karavanke nas tako dele od Cclovca. da komaj mislimo nanj. In onkraj Drave mislimo, da je to zelo daleč. Kaj ko bi imeli res veliko domovino, nekaj tisoč kilometrov na vse strani. Kako bi si bila tedaj tuja sever in jug in središče. Saj jo prevozimo v enem dnevu od severa do juga, ali bi jo ne mogli imeti stalno pred seboj in videti kaj se godi. Dolžnost dnevne politike in žurnalistike je, da pospešuje in vzdržuje te vezi...
V tej veliki pozornosti za celoto bi tudi izginile malenkosti, ki nas more v kratkovidnosti in brezbrižnosti za boj na narodni meji.
M.
Khuenov konec.
Kliuenova nova misija je končala poprej in žalostnejše nego se je misOlo. Po svoji zadnji avdijenci je skušal v dogovoru s strankami najti izhod iz krize, a že v prvih konferencah s politiškimi krogi je moral spoznati, da ni on poklican rešiti sedanje krize. Ta njegov neuspeh je pa tudi povod, da Khuen ne bo mogel prevzeti one naloge, ki mu je bila namenjena, namreč, da razvozlja sedanji položaj kot homoregius v vlogi cesarskega komisarja. Zadnje dni se je mudil v posebni misiji v Budimpešti ministrski svetnik kabinetne pisarne Škerlec, ki je v cesarjevem imenu konteriral z ministrskim predsednikom Khue-nom. Ali kakor kažejo dogodki tudi ta misija ne bo imela nikakega uspeha, ker v politiških krogih ogrskih se sodi o položaju najkritič-nejše, ter se smatra politiško karijero Khue-novo kot svršeno. Prva posledica nerešene krize bo skoro gotovo razpust parlamenta. Vprašanje je le, ali se bo potem na Ogrskem vladalo parlamentarno, ali pa nastopi neparlamentarno medvladje s kraljevskim komisarjem na čelu, ki bo rešil kratko in samovoljno situacijo. Na drugi strani pa se mnogo imenuje finančni minister Lukacz kot bodoči mož. Njegovo imenovanje pa zna popolnoma izpre-meniti situacijo, ker Lukacz je odločen pristaš volilne reforme, ki gotovo ne sprejme misije, ako vlada ne bo imela kot najvažnejše točke v programu načrt novega volilnega reda. Ta rešitev krize je tudi edino mogoča, ker na ta način pridobi vlada tudi opozicionalne stranke, ki jim je volilna reforma veliko važnejša nego brambna.
Srbsko-turški dogovori.
Iz Belgrada se poroča, da so dospeli tjakaj v posebno važni politiški misiji prvi sek-cijski svetnik turškega zunanjega ministrstva Šukri-bej in ministrski svetnik prosvetnega ministrstva Abdul-Kerin. Oba odposlanca sta konferirala z ministrskim predsednikom in ministrom zunanjih zadev Milanovičem. V dobro informiranih krogih se trdi. da so te konferen-
boko v srce. Nekatere posmehovalke so se delale kakor da ne vedo ničesar ter povpraševale prostodušno:
Ali pa je res mogoče, da bi se pri tem delu grozdje zobalo in pilo vino? Ta pesem laže.«
»Kajpada... temu ne more biti drugače; laže pa bodisi pesem, ali pa deklina...« je bil odgovor.
Ta goljuf na kritika je še huje razburila Stajko. Vrgši maščevalen pogled na bahavega Borimečka. je začela peti s tresočim se glasom:
Pejko le. roža vrtnica To tvoje drobno pletenje,
A moja pogosta hoja Zares ne bode zaman.
In midva se; Pejko. vzameva.
»Jonko le, črni rataj.
Ko bi Pejka ljubila Iakšne svinjarje kot si ti,
Svinjarje in kravarje,
Boljarske črne rataje:
Iz fantov plot bi naredila,
I^ebe bi, Jonko, pa vrgla Cez malih vratec spodnji prag Da kadar bi ondi hodila.
Hoteč teleta izgnjati,
Ter čevlje si pomazala.
Bi ob tebe jih obrisala.«
Za krvavo razžaljenje grozno maščevanje. Stajka se je sedaj ponosno ozrla okrog sebe. Zadela je do živega. Ivan Borimeček kakor omamljen, je stal ondi nepremično s široko izbuljenimi očmi. Nakrat pa je nastal velik, neukrotljiv smeh. Vsa družba je uprla svoj radovedni pogled v revnega Ivana. Od sramote in bolestno razžaljene samoljubezni so mu privrele solze v oči. To pa je še povečalo znoreli smeh okrog njega. Bulka Cankovica jih je jela
l ce izredne politiške važnosti, ker naj se v njih ! najde podlaga glede srbsko turškega sporazu-! ma in zbližanja. Ker sta turška odposlanca konferirala tudi z vodstvom srbske revoluci-jonarne organizacije za Macedonijo se splošno sodi. da naj podlago zbližanja tvori sporazum med srbsko in turško vlado glede ma-cedonskega vprašanja. Turčija je za slučaj, da srbska revolucionarna organizacija razpusti svoje čete v Macedoniji, pripravljena na najobširnejše koncesije, baje se je Turčija že sprijaznila z mislijo, da podeli avtonomijo srbskim vijaletom in to politiško ter kulturno, za to sta pa dospela v Belgrad tudi odposlanca zunanjega ter prosvetnega ministrstva. Da je turška vlada pripravljena na sporazum s Srbijo se lahko sklepa vže iz dejstva, da so Turki prepustili Srbom tri mandate za zbornico in to v Kosovskem, bitoljskem in Prizrenskem vijaletu ter jim obljubili enega člana v državnem svetu. — Ako se posreči v mace-donskein vprašanju sporazum, tedaj ni nobene ovire več do turško-srbske zveze, ki bi bila obema državama v veliko trajno korist.
DNEVNI PREGLED.
Ljubljansko mesto in skrb za reveže. Sodni svetnik Milčinski je predvčerajšnjem na občnem zboru društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani med drugim tudi izrecno povdarjal kaj stori ljubljansko mesto za olajšanje bede. »Kar stori ljubljansko mesto za svoje reveže, ni malo in neprimerno več, nego store navadne občine na deželi. Včasih stori mesto za svoje reveže celo preveč!... Mesto izdaja mnogo denarja za svoje reveže, to je gotovo, če pa potrošeni denar v istini zaleže. je drugo vprašanje. Revščina se ne od-poiuore zgolj z denarjem. Denar tudi lahko bedo poveča.« Že iz teh vrst poročila Milčinskega je razvidno kako neumesten in naravnost škodljiv je bil predlog Šetefeta v občinskem svetu na zvišanje miloščin. Ta predolg pa je Milčinski tudi sicer obsodil, ker ga imenuje v svojem poročilu nezrelega. Nasprotno pa prizna Milčinski, da je bil umesten predlog občinskega svetnika Franchetija, ki je predlagal anketo v tej zadevi. Umevno je, da Štefetov predlog ni bil vesel pojav zanimanja za neko posebno stran občinskih poslov, marveč čisto navadna demagogija, ki je stvari dejansko le škodovala in jo diskreditirala. Ljubljanska občina bo seveda še naprej podpirala prizadevanja na tem socialnem polju. Gotovo pa je, da se bo v bodoče morala s tem vprašanjem večkrat in obširneje baviti. To pa ne radi Štefeta, marveč radi potrebe same. Lepo pot ji bo vsekako kazalo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani ter zlasti nje vzorni tajnik Milčinski.
Občinske volitve v Dolenjem Logatcu. Pri
občinskih volitvah v Dol. Logatcu so zmagali klerikalci v drugem in tretjem razredu. V prvem razredu so si priborili tri mandate. Skupno imajo klerikalci 15, naprednjaki 3 mandate. Občina je bila dosedaj v naprednih rokah.
Nemške postne pridige v Novem Mestu. Danes zvečer se prično v Novem Mestu slovenski dolenjski metropoli nemške postne pridige. Imel jih bo dunajski jezuit pater Hubeš. Čemu so potrebne v Novem Mestu nemške postne pridige, tega nihče ne ve. Radovedni smo. koliko ljudij jih bo hodilo poslušati. Par privandranih Nemcev gotovo ne bo moglo napolniti cerkve.
karati:
»Kaj pomeni to zbadanje? Ali se spodobi, da bi se dekleta grizla z mladeniči, namesto, da bi se objemali in poljubovali slično grlicam?«
»Da, da. kakor grlice!« se oglasi neka po-rogljivka.
In dekleta so se zopet zasmejala.
»Kar se ljubi, to se kmalu zopet spopri-jazni,« se vmeša vmes Canko.
Ivan Borimeček odide jezen ven, kakor bi ugovarjal zoper te besede.
»A kateri se ljubijo, ti drug drugemu ugajajo,« omeni Neda Lagovičeva.
»Neda, ali veš! Tudi nad porogljivce pride slana!« se oglasi Goran, Borimečkovbratranec.
»Fantje, zapojte kako staro hajduško pesem, da nam pride srce na prvo mesto! se oglasi Canko. Mldeniči so zapli:
BorČe, Stojan, oj borče!
Na dveh cestah so ga čakali,
A na tretji so ga vjeli.
Črne vrvi razvili Ter mu roke zvezali.
Na to so Stojana odvedli Na dvor popa Erina.
Pop je imel hčerki dve A tretja Roža sinaha.
Ki je smetano umetala Poleg malih vrtnih vrat.
Hčerki sta dvorišče pometali In Stojanu tako govorili:
»Bajčo le. bajčo Stojan!
Jutri te rano obesijo.
Da tvojo sramoto carica In njeni otroci bodo gledali.«
Roža le, sinaha popova.
Ni mi žal moj’ga življenja.
Niti belega sveta:
Leto I.
n i i	m	 -rriW
Posamezna številka 6 vinarjev.
n:	Uredništvo in upravništvo:	k:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma J se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko, zi
:::	Telefon	številka 118.	:s
Glose.
73.
V politiki domači, prišel je preobrat, — zdaj pravi bratu brat: nesloga jači — sloga tlači! —
74.
Zakaj so v Avstriji narastli črni davki?
Ker vladali na Dunaju
— so Belohlavki.
75.
Slovenci dolgo še poznali zlatega ne bomo veka, če bomo poslušali nasvete dr. Kreka.
76.
Tak narod je blizu svojega pogina, — ki se bije za bogove ko gine domovina.
77.
Kdor hočeš, da končajo se brezplodni spori —
Govori — malo — mnogo — stori!
78.
Napredek: Viča, Most * in Golovca in Šiške bi večji bil, če ne hodili —<
— bi tja samo na pišlce.
Eksercicije za oficirje. Ideja dunajskega nadškofa Nagla, ki je dobro znan tudi Slovencem po svojih protislovenskih cerkvenih odredbah in ki je tudi na Dunaju takoj začetkom svojega nastopa radi raznih neumnih novotarij zgubil simpatije vseh dunajskih pametnih krogov. namreč ideja, da bi se vršile za avstrijske oficirje posebne eskercicije, se ni obnesla. Apostolski vojaški vikar na Dunaju se je namreč pred meseci tozadevno obrnil na polkovna poveljstva z vprašanjem, če bi bili oficirji s tem zadovoljni. Odgovor je bil povsod negativen. Mesto eksercicij se radi tega vrše sedaj na Dunaju kot nadomestilo versko-znan-stvena predavanja, h katerim se nikogar ne sili. Predavanja so se pričela v sredo in so se naravnost izvrstno obnesla. Prvega večera se je udeležilo nad 500 oficirjev med temi cela vrsta najvišjih vojaških dostojanstvenikov.
Občinske volitve na Dunaju. Letos spomladi se vrše na Dunaju občinske volitve. Volitve sicer še niso razpisane, vendar so tako krščanski socialci kakor vse napredne stranke že s polnim parom na delu. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so kakor znano združene napredne stranke popolnoma premagale krščanske socialce, ki so zgubili skoro do zadnjega vse mandate. Naloga naprednih strank je sedaj, da tudi iz občinskega sveta preženo krščanske socialce, ki dosedaj še tamkaj neomejeno gospodarijo: To se sicer pri predsto-ječih volitvah še ne bo moglo izvršiti, vendar je pa že sedaj gotovo, da bodo prišli krščanski socialci v novi občinski svet v zelo zmanjšanem številu. Krščanskim socialcem je dobro znano, v kako veliki nevarnosti je njih hegemonija in zato napenjajo vse sile, da se vz-drže na površju. 2e sedaj se poslužujejo vseh mogočih nasilstev in rabiatnosti. V torek so po shodu demonstrirali pred uredništvom Usta
Junak ne žaluje, ne joče;
Vendar to. Roža, prosim te:
Srajco naj mi opero In lase naj mi počešejo Ker bi rad. draga Roža,
Ko me že ljudje obesijo.
Da bi mi bila srajca bela In lasje lepo počesani...«
Ognjanov je globoko ganjen poslušal pesem.
»Evo, ta Stojan,« si je mislil, »je tip starodavnega bolgarskega hajduka: z mračnim in mirnim pogledom na smrt. Niti besede žalosti, pomilovnja ali nadeje... Zeli si samo umreti kot gizdalin. Ko bi ta junaški fanatizem navdahnil tudi današnje Bolgarje! O, potem o posledicah borbe ne bi imel niti najmanjšega dvoma. O takšni borbi sanjarim, takšnih moči iščem... Znati umreti v tem tiči skrivnost zmage...«
V tem hipu zadoni piščalka. Glasovi iz po-četka nežni, melanholični, so se dvigali čimdalje višje in višje; oči sviralcev so se lesketale, lica gorela od navdušenja; jasni glasovi so bučali in napolnjevali noč z divjo planinsko melodijo. Oni so prenašali dušo na balkanske vrhove in v senčna brda; spominjali so te tišine gorskih dolin in šelesta senc. kjer ovce opoldne počivajo; spominjale so te duhteče bazilike. odmeva gor in umiranje ljubavnih vzdihljajev po dolinah... Piščalka je harfa (pljum-ka) bolgarskih gora in dolin.
Vsi so sedaj poslušali, kakor pijani požirali rojstne in razumljive glasove te pesmi. Bulka Cankovica stoječa pred ognjiščem in imajoča roki oprti v bok, je poslušala kakor omamljena. Toda v pravem zanosu je bil sam Ognjanov, kateremu je le malo manjkalo, da ni zaploskal z rokami.
»Neue Freie Presse« in metali v okna kamenje. Policija je posegla takoj vmes in moderne klerikalne junake razgnala, mnogo pa jih tudi aretirala. Dvomimo, da bi si krščanski social-ci na ta način pridobili simpatij dunajskih vo-lilcev. Kak bo še-le boj, ko bodo volitve že razpisane. Zanimivo je dejstvo, da so krščanski socialci potem, ko se je nanje navalila policija, pričeli peti cesarsko himno. Mislili so najbrže, da smejo pod zaščito cesarske himne uganjati kar hočejo. Toda policija jih je temeljito podučila. da to ne gre in jih je vseeno razgnala. Krščanski-socialni poslanec Baechle je radi tega v sredo vložil v parlamentu interpelacijo, v kateri vprašuje, od kedaj je prepovedano na Dunaju prepevanje cesarske himne. Seveda spada taka brihtna interpelacija v koš in to se bo gotovo tudi zgodilo.
Seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši v torek, dne. 2. aprla 1912 ob 6. uri popoldne v mestni dvorani.
Inženirske zbornice. Vlada je predložila parlamentu zakonsko predlogo o ustanovitvi inženirskih zbornic po načinu sedanjih odvetniških in notarskih zbornic. Predloga vsebuje 25 paragrafov in utemeljuje potrebo ustanovitve po trebo, da morajo biti inženirji službeno organizirani v svrlio vspešnega zastopanja svojih interesov in čuvanja stanovske časti. Okraje in sedež zbornic odredi vlada službenim potom.
Nemška tehnika v Inomostu. Nemirne alpske dežele zahtevajo sedaj zase posebno tehniko, ki naj bi se ustanovila v Inomostu. Sam naučni minister se je izrazil, da se bo v slučaju, ko pride na vrsto vprašanje nove nemške tehnike, v prvi vrsti oziralo na ustanovitev tehnike v Inomostu, ki ima za to največ vzgleda. Zahteva nemških alpskih dežel je vsekakor popolnoma opravična, toda čudno se nam zdi, zakaj so Nemci potem tako zelo proti ustanovitvi slovanskih visokih šol. Zahteve Slovanov po ustanovitvi novih slovanskih visokih šol so gotovo veliko bolj opravičene. kakor pa nemške. Seveda. Nemci tega v svoji oholosti in mogočnosti ne bodo nikdar priznali, ker vidijo v vsaki slovanski zahtevi po ustanovitvi visoke šole čisto navaden politikum, na drugi strani pa se boje, da bi nemške visoke šole pri tem preveč trpele in bi se izkazalo, kako zelo nujno potrebne so bile nove slovanske šole.
Velika Italija. V laških bučali se navadno nikdar kaj pametnega ne skuha, ni čuda, saj ne žive od ničesar drugega kakor od same polente, puhlih fraz in neodrešenih fantazij. Sedaj je založila milanska trvdka A. Villardi neko zemljevidsko fantazijo, ki naj predstavlja Veliko Italijo. Čisto razumljivo je. da neodre-šenci najbolj hrepene po slovenskih deželah in zato so brez skrbi spravili Istro, Trst, Goriško in del Kranjske in Koroške ppd panitalijan-ski protektorat. Kot odškodnino za Dalmacijo in Reko so si privoščili pa košček Švice in francosko Nico. Nimajo tako slabega okusa ti neodrešenci, samo možgan in pameti jim manjka. Sicer pa ni nič hudega.
Italijanski škof v Avstriji. Poreško-puljski škof dr. Ivan Flapp je prav čeden patron; prebivalstvo v njegovi škofiji je v pretežni večini slovansko, a on vkljub temu ne more zatajiti svojih iredentističnih čuvstev. Včsih se človeku zdi. da se nahaja poreško-puljska škofija doli kje v Kalabriji, ne pa v Avstriji in to v slovanski Istri. Te dni je dal zopet duška svoji italijanski duši, ko je izdal pastirsko pismo, v katerem duhovnikom svoje škofije ukazuje, da se morajo glede dnevnega časa posluževati štetja ur od ene do štiriindvajset, kakor je to upeljano v Italiji. Tako določa, da se mora »Zdrava Marija« zvoniti ob 15, 16, 17 ali 18 uri, da je solčni zahod ob 16, 17 ali 18. uri in tako dalje. Kak namen ima s to svojo odredbo, tega ne razume nihče, samo on je srečen, da se je zopet malo približal svojim prijateljem onkraj Adrije!
Tovarna za aeroplane v Zagrebu. Kakor se poroča se snuje v Zagrebu družba, ki ji pripadajo vsi uglednejši hrvaški industrijalci in banke, ki naj bi sezidala v Zagrebu tovarno za aeroplane sistema Rusjan-Merčep. Doslej je v Zagrebu s svojim kapitalom ustanovil Mer čep delavnico za aeroplane; srbska vlada je pri Merčepu naročila tri aeroplane za srbsko armado, katere te dni prepeljejo v Belgrad, tam se vrše javni poleti. Itočasno pa bo Mer-
Sledil je zopet hrumeč govor in smeh. Ognjanov pa je obrnil vso pozornost na razgovor, v katerem je bilo omenjeno njegovo ime. Peter Ovčarov, Rajčin, Spirdon in Ivan Osten ter še nekateri drugi so se razgovarjali o bodoči vstaji,	_________
DROBIŽ.
— Anton Aškerc v srbskem prevodu. V
Drvi letošnji številki črnogorske revije »Dan«, ki izhaja pod uredništvom dr. N. Skeroviča in pesnika dušana N. Gjukiča v Cetinju je priobčil D. N. Gjukič jako uspel prevod Aškerčeve balade »Boj na Pirotu (28. novembra 1885).
— Novo delo pesnika Vojnoviča. Pesnik m dramatik conte Ivo pl. Vojnovič se je na-pram nekemu uredniku belgrajske Tribune izrazil o svojih književnih načrtih; Sedaj se začnem baviti zopet z idejo, ki sem jo že tolikokrat preštudiral, a sem jo, ko sem začel pisati »Gospo s solnčnico« odložil na poznejši čas. Začel bom namreč pisati dramo »Imperatrise?« Glavna junakinj tega dela bo avstrijska cesarica Elizabeta, ki je umrla kot žrtev anarhističnega atentata. Druge osebe, ki nastopajo v delu pa so vdove vladarjev, ki so padli kot žrtve atentatov. V ti drami hočem dokazati popolno nemoč onih, ki so vsemogočni. Delal bom v samoti, dogovoril sem se že z menihi na otoku Lokrum poleg Dubrovnika, ki so mi prepustili v samostanu sobo, kjer bom delal mirno in nemoteno. Ze delj čaa pa se hranim z mislijo, da podam dramsko obliko oni grozoviti katastrofi iz leta 1667. ko je silen potres uničil Dubrovnik, ko je iz starega Dubrovnika vstajal in se prerajal novi.
čep letel v Zagrebu s svojo najnovejšo konstrukcijo.
Izključitev Šaljapina iz igralnice v Monte Carlu. Iz Nice poročajo: Slavni ruski basist Šaljapin, ki gostuje sedaj v Monte Carlu, je naprosil tamošnje vodstvo igralne banke, potem ko je zgubil en večer 70.000 frankov, naj ga za toliko časa, dokler bo tamkaj gostoval izključi iz igralne dvorane. Ko je Šaljapina par dni nato zopet popadla igralna strast, je na svoje začudenje spoznal, da je vodstvo igralne banke njegovo prošnjo rigorozno izvršilo. Moral je hočeš nočeš oditi, ne da bi kaj opravil.
Nesreča ruskega avijatika. Pri avijatičnih vajah ruske vojaške zrakoplovne šole v Se-vastopolu je padel nadporočnik Albokrinov z inženirjem, ki je sedel poleg njega, iz aeropla-na na tla. Oba sta obležala na mestu mrtva. Vzrok nesreče je bil prehud veter, ki je zrakoplov prevrnil.
Stavka ljudskošolskih učencev. V češki ljudski šoli v Oberleutensdorfu so pričeli učenci s stavko. Nad 200 učencev noče prihajati v šolo. Izjavili so, da bodo toliko časa vstrajali pri stavki, dokler bo na šoli poduče-val dosedanji nadučitelj.
Akad. slikar Maksim Gaspari je naslikal za »Družbo sv. Cirila in Metoda« dve velikonočni razglednici in sicer Sv. Jurija, ki je posnetek velike oljnate slike, ki jo je slikar razstavil minule dni, ter prošnjo procesijo slovenskih otrok k sv. Juriju, ki naj čuva slovensko mladino. Obe razglednici sta dovršeni umetniški deli priznanega slikarja; izdelani sta v živem narodnem slogu ter uplivata jako učinkovito. Upamo, da se jih bo slovensko občinstvo posluževalo v obilni meri, ker pokaže s tem svoj umetniški okus, a obenem podpira slovensko šolsko družbo! Zato ne bodi Slovenca. ki se ne bi posluževal v teh dnevih teh razglednic ter razpošiljal drugega, manj vrednega tujega blaga. Teh razglednic pa ni smatrati samo kot prigodne temveč imajo trajno umetniško vrednost, zlasti prva »Sv. Jurij«, ki izrazito slika slovenske narodne duše!»
Nove muzikalije. »Veseli bratci,« »En starček je živel«. Založba Ig. pl. Kleinmayr in Bamberg je izdala dve zbirki napitnic, ki jih je uglasbil Lav. Pahor. Prva je koračnica »Veseli bratci« po slovanskih narodnih napitnicah za moški zbor s spremljevanjem klavirja (stane 2 K), druga je »En starček je živel« za bas solo in moški zbor z uvodnim zborom: »En starček je bil, ki je vince rad pil,« za moški zbor s spremljevanjem klavirja. (Stane 1 K 60 vin.) Naše napitnice so povsod znane in priljubljene, zato bodo gotovo vsem prjateljem petja dobro došle.
Operna noviteta! Že nekaj let se govori da se opera opusti. Slovenci bi izgubili ž njo najlepše in najboljše na gledališkem polju; gledališče brez opere je brez krone. Vselej za-šumi, kadar se govori o opustitvi opere, vse se zgraža, žalosti a'i jeze. toda resnična ljubezen za slovensko opero je preklicano majhna. V tekoči sezoni imamo zdaj prvo veliko operno noviteto »Ljubimkanje«, krasen moderen umotvor, originalen in aparten po svoji formi, velezanimiv po svoji 'vsebini. Človek bi pričakoval, da zadošča le »opera« in k temu še »operna noviteta«, da bo gledališče nabito polno. Toda istina je žalostna. Brez židovske reklame in neokusnega bobnanja ne zanima nič več. V bodoči sezoni opere gotovo ne bo več. Denarja ni, osobja ni in zanimanja ne. Naj bi naše občinstvo vsaj danes, v petek in jutri v soboto napolnilo zadnji dve operni predstavi!
Naše dramsko osobje. Večkrat se je čula tožba, da se pri našem gledališču drama zapostavlja za opero in opereto. V potekajoči gledališki sezoni se to ni moglo reči. Največ je delalo dramsko osobje, ki je igralo 30 dram-skihnovitet, 15 nanovo študiranih iger starejšega repertoirja ter je sodelovalo tudi v 8 operetah, torej v 53 raznih delih. To je ogromno. sila naporno delo, in zlasti prve igralke in prvi igralci so kreirali ter igrali naravnost velikansko vlog tekom 6 in pol mesečne sezone. Tako marljivega dramskega ensembla naša publika ne more pustiti brez priznanja. Po 1. aprilu do srede maja pa igrajo naši igralci še v Gorici, Tolminu, Celovcu. Mariboru in v Celju našim rojakom. V nedeljo zvečer ima naš dramski ensemble svojo benefico. Čast mu!
t Lav pl. Vodvafka. Iz Zagreba poročajo: V tukajšnji bolnišnici je umrl član hrvatske o-pere Lav. pl. Vodvafka v starosti 29 let. Še kot vseučiliščni dijak je bil navdušen pevec in duša dijaškega pevskega zbora »Mladost« ter je kot tak nastopil pri koncertu »Mladosti« tudi v Ljubljani. Potem je odšel v Prago, kjer se je posvetil glasbenim študijam, dobil je tudi deželno podporo in absolviral dunajski konservatorij. Nato je bil angažiran kot baritonist na zagrebško gledališče, kjer je pel pa le eno sezono z najlepšimi uspehi. Na zdravniški nasvet je moral na odpočinek, da si popravi slabotno zdravje, a ni se več vrnil. Umrl je v bolnišnici. Pogreb se je vršil včeraj popoldne.
G. Viljem Novak, baritonist slovenske o-pere je angaževan na veliko opero mestnega gledališča v Bremenu.
Aleksander Ivanovič Herzen. Dne 2. t. m. je bila stoletnica Herzenovega rojstva. Ime Herzen je danes znano po vsej Evropi. Herzen se je rodil 25. marca 1812. leta. Njegov oče je bil Rus Jakovljev, ki se je v Nemčiji zaljubil v Nemko in se je z njo poročil. Ker zakon ni bil veljaven, so dali dečku ime Herzen, (sin ljubezni.) Oče je vzel sina s seboj v Rusijo, kjer je vzrastel v oni težki dobi, ko so bili nastopili »Dekabristi«. L. 1829. je vstopil na univerzo; posebno so ga zanimale prirodoslovne vede. Na univerzi so bili takrat razni literani krožki, Herzen pa je ustanovil krožek, ki se je pečal z življenskimi in praktičnimi vprašanji. Herzen je bil globoko izobražen mož, ki je poznal za-padni svet, posebno filozofijo 18. veka. Okoli
I.	1830. je nastal v Rusiji hud boj med t. zv. zapadnjaki in slovanofili. Bilo je vprašanje: ali naj se Rusija po svoje razvija dalje kot pravo-
Zadnje turistovske nezgode v Alpah. Pretečeno nedeljo in pondeljek v praznik se je pripetilo v Alpah nebroj turistovskih nezgod. Krasno vreme, ki je bilo imenovana dva praznika, je zvabilo nebroj ljudij v gore in srečen je lahko vsak, kdor se je srečno vrnil domov, kajti okolu 50 turistov je našlo smrt v gorah. Deloma so jih zasule lavine, deloma so padli v prepade, deloma zgrešili pot in se nič več vrnili. V gorski skupini Dachstein sta se ponesrečila dva turista, na Hochsteinu štirje, na Visokem Snežniku (Hochschneeberg) enajst, v Kamnitem morju (Steinernes Meer) eden in na Pen-gelsteinu trije turisti. Razven tega se pogreša še mnogo drugih turistov, katere pa dosedaj še niso našli. Med ponesrečenci je tudi več inženirjev in sodnikov.
Topovi za zrakoplove. Cheland Davis iz VVashingtona je izumil posebne topiče za zrakoplove. Da pri streljanju aeroplan vsled hudega sunka nazaj ne bi izgubil ravnotežjia, je topič konstruiran tako, da istočasno, ko izstreli spredaj oster strel, izstreli zadaj slep strel.
Občni zbor političnega društva »Vodnik« v Spodnji Šiški, vrši se 30. marca t. 1., t. j. v soboto zvečer ob pol 8. uri v Čitalnici. Važnost in resnost časa zahtevajo, da se občnega zbora udeleže vsi člani.
Dijaška dobrodelna prireditev za »Domovino«, ki je bila določena na 13. april se je vsled komornega koncerta in z ozirom na koncert »Zveze pevskih društev« ter telovadne akademije Sokola 1. definitivno določila na soboto,
11.	maja. Priprave za to veliko veselico so v polnem teku in bo vsa prireditev nudila izredno. izbrano zabavo.
Mestna zastavljalnica uraduje od 1. aprila t. 1. dalje do preklica vsak dan v tednu razum srede, nedelje in event. praznikov od 8. ure zjutraj do L ure popoldne za vloge, rešitve in podaljšanje zastavnega roka.
Nezgode po Kranjskem. Delavec Gregor Kavčnik iz Notranjih goric je te dni tako nesrečno spodrsnil v neki peščeni jami, da je za-dobil pri padcu več težkih poškodb na desni roki. — Pri izdelovanju gramoza v gramozni jami v Gabru pri Litiji je padel delavcu Vidu Sterle-karju kamen v oči in ga nevarno ranil. — 4Ietna posestnikova hči Franca Potočnikova iz Papirnice pri Stari loki se je pred kratkim preveč približala slamoreznici, ki jo je zgrabila in na desni roki nevarno poškodovala.
Obstreljen. V nedeljo zvečer se je vračal posestnikov sin Anton Sešek iz Spodnjih Pirnič proti domu. Kar mu stopi nasproti Franc Juvan, s katerim je živel že dalje časa v hudem sovraštvu, ga napade, vrže na tla in prične z vso močjo pretepavati. Konečno se je Sešku posrečilo, nasprotnika se rešiti in pobegniti. Toda Juvan ga je zasledoval in izstreli za njim kroglo. Krogla je Seška zadela na levo stran glave in ga težko ranila, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano.
Dober plen. V torek popoldne so štirje delavci udrli v hišo posestnika Antona Stoparja v Spodnji Šiški, ki je bil ravno odsoten in mu ukradli zaboj z desetimi steklenicami konjaka. Ko se jim je pridružil še neki rezervist, so odnesli bogat plen v hlev in tamkaj popili konjak do zadnje kapljice.
Vlomi in tatvine. V noči 20. marca je neznan tat vlomil v hišo Alojzija Krennerja v Škofji loki in ukradel več klobas in 12 kron denarja. — Neznani tatovi so vlomili tudi v hišo posestnika Ivana Strajherja v Prevojah in mu ukradli iz miznega predala 85 krn denarja in dve ženski naglavni ruti.
Strašen požar. V mestu Pešavar divja že dva dni strašen požar, ki je dosedaj upepelil nad 300 hiš. Mnogo meščanov je izgubilo vse svoje premoženje. Izmed občinstva dosedaj ne 'pogrešajo še nikogar. Gasilna drušva iz vse okolice so na delu. vendar je skoro izključeno, da bi kaj opravili.
Dvoboj med dvema ruskima deklicama. Tovarniški delavki Marija Čumilkova in Jeka-terina Subenka iz Odese, ki sta živeli dolgo časa v najožjem prijateljstvu, sta se v zadnjem času sprli radi ljubosumnosti. Ker nista vedeli, kako naj odločita, čegav bo dosedanji skupni ljiiibček, sta se pozvali na dvoboj. Dvoboj je bil napovedan na 11. marca in je bilo izrecno dogovorjeno, da sme dotična, ki ostane živa, poročiti skupnega ljubčka. Na dan dvoboja je obiskala Marija Culnikova svojo prijateljico na njenem stanovanju. Jekaterina je skušala dvo-
slavna, absolutistična država, ali naj se približa zapadu. V resnici je bila namreč vsa ruska inteligenca polna francoskega duha in s tem duhom je prihajal v družbo tudi duh revolucije. Slovanofili pa so nastopili proti zapadni kulturi. Poljska vstaja 1. 1832. je razpor podnetila. Vlada je čimdalje bolj pazila na »krožke« in ker je bil Herzen odločen zapadnjak, je policija vrgla njega in njegovega druga Ogarjeva v ječo. Posrečilo se mu je osvoboditi se iz ječe, toda policija ga je zasledovala. L. 1842. se je u-stavil v Moskvi in je začel pisati večja dela. Iz te dobe izhaja epohalni njegov roman »Kdo je kriv?« — dalje: »Pisma o študiju prirode«, »Diletantizem v znanosti«, »Iz zapiskov dr. Krupova« in manjši članki. L. 1846. je podedoval Herzen veliko imetje po svojem očetu in ker je v Rusiji pihal vedno bolj vzhodni oz. proti zapadni veter — je Herzen odšel iz domovine, v katero se ni več vrnil. Potoval je po Evropi, in se je nastanil v Londonu. Prišlo je med tem
1.	1848. Herzen je bil v zvezi z vsem emigranti, s poljskimi, nemškimi, ruskimi. Osnoval je svojo tiskarno in 1. 1849. začel izdajati »Polarno zvezdo« 1. 1857. pa »Zvon« (Kolokol), ki je bil med najbolj čitanimi listi one dobe. »Zvon« je vezal emigrante z domovino. Herzen je pisal temeljite članke in je bil v pismeni zvezi z raznimi slavnimi možmi svoje dobe. Njgova pisma, njegovi spomini in njegov »Zvon«, dajejo najlepši vpogled v boje one važne dobe. »Zvon« je prenehal 1. 1862. Herzen je potem pisal svoje misli »Z onega sveta«. Umrl je 1. 1870. v Parizu in je pokopan v Nizzi. Velik mož v ruski zgodovini.
Emy Destinnova — angleška pesnica.
Slavna operna pevka Emy Destinnova rodom
boj preprečiti, toda vse zaman. Culnikova je ostala pri dvoboju, nakar sta obe deklici zgrabili za nože in se spopadli. Po kratkem boju je padel Jekaterini nož iz rok, nakar se je Marija vrgla za vso silo nanjo in jo zabodla v srce. Umorjeno Jekaterino so odpeljali v mrtvašnico, Marijo pa so takoj aretirali.
Kinematograf Ideal. Danes v petek, dne 29. marca specialni večer: 1. V notranjosti Afrike. (Popotna slika.) 2. Naukejevo darilo. (Velekomično.) 3. Žrtev za mater. (Lepa drama.) 4. Ce je preveč denarja. (Veseloigra.) 5. Mravlje. (Lep naraven posnetek.) 6. Močnejši od smrti. (Prekrasna drama v barvah.) Samo zvečer.) 7. Slepa strast samo škoduje. (Ame-irška.) — Jutri v soboto »Smrtna ladja«. (Senzacionalen film. Samo zvečer. — Zraven še 7 filmov prve vrste. — V torek «Uboga Jenny«, film z Asto Nielsen.
Idrija.
Dijaški koncert z gledališko predstavo.
Dijaki c. kr. drž. realke v Idriji prirede v soboto, dne 30. marca t. 1., v pivarni pri »Črnem orlu« v prid »Dijaškemu podpornemu društvu« pod vodstvom g. c. kr. učitelja Leopolda Kern-ca koncert z gledališko predstavo. Vzpored obsega tele točke: D. Jenko: »Što čutiš, Srbine tužni?« Moški zbor. — A. Nedved: »V ljubem si ostala kraju.« Moški zbor. — J. Pavčič: »Pred durmi.« Tenor solo s spremljevanjem klavirja. — F. Drdla: »Souvenir« in A. d’ Am-brosio: »Canconetta.« Gosli s spremljevanjem klavirja. — A. Novak; »Gorski kraj.« Moški zbor s tenor solo. — F. Drdla: »Kubelikova serenada.« Gosli s spremljevanjem klavirja. — B. Smetana: Sekstet iz »Prodane- neveste.« —• Dramatičen prizor:	»Za svojo pravico.« —
Vstopnice se dobivajo v predprodaij v knjigarni g. Hinka Saxa. in sicer sedeži po 2 K, 1 K 20 vin., 80 vin. in 60 vin., stojišča po 30 vin. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Pričakujemo od občinstva, da pride na to dijaško priredbo v obilem številu; s tem da prirediteljem moralno podporo, koristno in uspešno delujoče »Dijaško podporno društvo« pa podpre materialno. Večer sam pa obeta obilo lepega užitka.
Delo po vrtovih. Ob lepih sedanjih pomladnih dneh se vse giblje po vrtovih, kolikor jih pač imamo v Idriji. Ob rudarskih hišah se zbuja zelenje in cvetje, da dobiva naše mesto vsak dan lepše in veselejše lice. Tudi izpreha-jališča postajajo vabljiveša; vsa se odevajo v pomladno nakitje. Posebno prijazno je na Rakah, ki pa imajo vendarle premalo izprehajalcev Ljudje nimajo časa in so vezani na dom.
Račun idrijskega okrajnega cestnega odbora za leto 1911 izkazuje dohodkov 74.543 K 46 vin., med temi je vštet presežek prejšnjega leta v znesku 35.676 K 32 vin., stroški znašajo 52.621 K 91 vin., je potemtakem prebitka 21.921 K 55 vin. Med stroški znašajo mezde cestarjem 3400 K, dobava gramoza 6032 K, škarpe 16.560 K, mostovi 3287 K, dobava cestnega orodja 469 K. potni stroški 711 K, pisarniške potrebščine 496 K, prejšnemu načelniku povrneni znesek 16.818 K itd. Cestni odbor je sedaj v klerikalnih rokah. Nič bi ne škodilo, ako ti klerikalni gospodarji v prihodnje pri računu priobčijo tudi proračun za dotična upravno leto.
Trst in Primorje.
Naša karikatura o regnikolih je: tako ugajala, da žele nekateri, da bi jo ponatisnili in nekoliko pojasnili. Karikatura predstavlja regniko (italijanskega priseljenca), ki je živel in še živi po naših mestih pod zaščito magistratov., To je bilo na škodo domačinom in magistratom, ker so imeli tujci več pravice od domačih ljudi. Regnikolo je stal mnogo denarja in ko se je stvar pokazala na beli dan so se začeli magistrati tresti. Tako je postal regnikolo pravi potres za vse one komore, ki so se na regnikole naslanjale. To kaže slika. Kdor želi ono številko, mu jo dopošljemo. Tu pa podajamo nekaj zgodovine, kako je regnikolo ka-more podpiral. V Pulju so se na mestnem magistratu izvršile velike sleparije in so dosedaj kon-š ta ti rali že okrog 4,000.000 K primanjkljaja. Najznačilnejše je, da je deželna vlada kar preko deželnega odbora razpustila puljski občinski svet, v katerem so vladali italijanski kamoristi. Ti so se vzdržavali na površju le v tem, da so uganjali in podkupovali s sleparijami volilce in so velike vsote občinskega denarja porabili za volitve. De-
čehinja, se bavi tudi pridno s poezijo. Spesnila Je že veliko čeških in nemških pesmi, o katerih se trdi, da niso posebno slabe. Sedaj pa, ko se je na svojih umetniških turnejah po Angliji in Ameriki dobro naučila angleško, je začela pesniti tudi v angleščini. Tako se poroča, da je te dni v neki družbi pri newyorškem miljaderu Harry Wandermannu čitala svoje angleške pesmi, ki so jih navzoči jako hvalili!
Dobrotnik svojega naroda. V Nici je umrl zasebnik Peter Houška, ki je zapustil vse svoje premoženje, /ki ga cenijo na nekaj milijonov kron, češkim narodnim namenom. Največje vsote je zapustil češkima šolskima družbama Komensky in »Matici Školka«.
Spomenik ministru Stoljipinu. V Kijevu se je sestal odbor, ki je sklenil postaviti umorjenemu ruskemu ministrskemu predsedniku Stoljipinu velik spomenik, odbor je razpisal že nagrade za osnutke, kateri naj se dopošljejo odboru do 1. avgusta t. 1. Prva nagrada za osnutek znaša 3000 rubljev, druga 1500 rubljev. Pravico tekmovati imajo ruski in drugi slovanski kiparji.
Za spomenik Lazarju Kostiču. Hčerki črnogorskega kralja Nikite veliki kneginji Anastazij Nikolajevna in Milica Nikolajneva sta darovali 250 frankov za spomenik velikega srbskega pesnika Laze Kostiča, ki je umrl lansko leto v dunajski splošni bolnišnici, a so ga na državne stroške prepeljali v domovino; Sporhenik se mu postavi v belgrajskem Kalimegdanu.
»Živi mrtvec«. Glasoviti francoski komP°; nist M. Ksaver Leroux se je odločil, da uglasb* zapuščinsko dramo grofa Tolstega »Živi tat' tvec«. Po ruskem originalu je napisal libreto verzih pesnik Gabriel Bernard.
želni glavar istrski je hkrati državni poslanec za mesto Pulj. Ta je dobro vedel za sleparije in jih je hotel že sanirati, a državna vlada ga je prehitela. Nastavila je mesto župana vladnega komisarja, ki je dal zapreti zaradi uradnih sleparij mnogo uradnikov. Značilno je to, da je bilo med mag. uradniki mnogo regnikolov, t. j. priseljencev iz Italije, ki niti avstrijski državljani niso. Dognalo se je, da je bilo v mestni knjigi vknjiženih toliko in toliko ha sveta, ko je pa komisija zmerila sedaj svet, je dognala, da sveta niti dobra polovica ni — kolikor ga je vknjiženega. Kam je izginil drugi denar, se ne ve. Mnogo 10.000 K je šlo iz mestne blagajne za italijansko časopisje. Uradna komisija je morala pričeti podirati sedaj puljsko plinarno, ker se je rabil preslab materijal, samo da so podjetniki na očitno škodo občine napravili več profita. Sedaj je vlada napravila tem italijanskim sleparijam konec. Pri prihodnjih volitvah pride v občinski svet v Pulju gotovo tudi mnogo Slovanov. Vse te sleparije so provzročile mnogo vznemirjenja tudi na magistratu v Trstu in Gorici in nekateri uradniki so morali delati čez uro ... Če bi pa hoteli opisovati vse sleparije in nasilja, ki jih uganjajo mestni magistrati v Trstu, Gorici in Pulju nad Slovani, bi nam bilo napisati cele knjige. Zato morajo Slovani na jugu biti neiprosen boj, da ubijejo konečno vlado teh magistratnih klik.
G. Ljubiša Iličič v Trstu. G. L. Iličič, ki je letos prav pogosto nastopal v Trstu, se je tržaškemu občinstvu zelo priljubil. Vsled tega si je ^Dramatično društvo14 prizadevalo ga vsaj za čas še pridobiti za tržaško slovensko gledališče. V nedeljo popoldne nastopi v »Jesenskih manevrih14, da bode tudi širša publika imela priliko uživati vrline glasu ljubljanskega deželnega tenorista.
Deželni glavar kranjski v Trstu. Veselost zbuja po Trstu dogodek, ki se je izvršil ob priliki splavljenja drugega „dreadnoughta“. Obsebi umevno, da je prišel svojega glasovalnega otroka si ogledati tudi dr. Šušteršič. Na krovu ladje je imel priliko, da se je predstavil raznim dostojanstvenikom. Ko je že skoro končal, je opazil še enega lepo opravljenega človeka na ladji. Svetli našivi so ga premotili tako, da je čutil potrebo, .■se mu predstaviti. A na največje začudenje je lepo uniformirani človek odgovoril, da je le krmar. Dr. Šušteršič je gotovo zamenjal paradno uniformo pomorščaka z ministrskim frakom. Urez komentarja!
Popravek. Zadnje naše poročilo o tukajšnjem nemškem deželnem šolskem nadzorniku moramo popraviti v toliko, da se deželni šolski nadzornik piše dr. Kauer in ne Kaner, kar je bilo dne 22. t. m. le tiskova pomota vsled nerazločno pisanega rokopisa.
Iz Brega v Istri. Hudomušnost starih „vete-ranov44 presega časih tudi meje dostojnosti. Tako n. pr. se nam zdi zelo neokusno, da se je ta »veteran* obregnil ob šolo na Bregu. V „Edinosti“ št.82. piše: „Šolski zakoni, učni predpisi in druga lepa navodila priporočajo v zimskih večerih roditeljske sestanke. Take sestanke so marsikje priredili z dobrim uspehom. Mi, Brežani, pa tega ne potrebujemo. Saj lahko odgojujemo svojo deco, kakor so naši stari nas.44 Skrajno neokusno se nam zdi, da se skuša po javnih listih s paragrafi in odioznimi odredbami obrcavati učiteljstvo, ki je za vzgojo naroda še vedno storilo svojo dolžnost. Basta!
Slovenski delavec v Trstu in analfebitizem. O tem je govoril v NDO. dr. W i 1 f a n, ko je predaval o „tržaških razmerah44. Splošna prislo-vica je že postala ob vsaki priliki, da tvori temelj Slovencev v Trstu delavstvo. Resnica, da je masa merodajna pri ljudskem štetju, pri volitvah itd.; ni pa samo masa in naraščajoče število merodajno pri današnjem konkurenčnem gospodarskem boju. Vsa čast delavskim vrstam, vsa čast njih delu; toda z žalostjo je treba konstatirati; da je še preveč analfabetov med delavstvom v Trstu. Zato je potreba pouka, potreba strokovnih, trgovskih in obrtnih šol, je potreba iskati tudi izobrazbe v svojih strokovnih organizacijah. V Trstu ne bode zmagovalo toliko število — kakor delavna zmožnost in sposobnost. To je predmet, o katerem bi bilo treba posebej govoriti, ker je to pereča točka, ki potrebuje odpomoči.
Etrichov aeroplan v Trstu. V pondeljek ob pol 12. dopoldne je plul čez Trst aeroplan v višini 1400 metrov. Zrakoplov je vodil stotnik Stipe pl. Petroczy, vodja goriškega zrakoplovnega oddelka. Imel je s seboj sopotnika nadporočnika Nittnerja. — Stotnik namerava v tem poletju poleteti čez celo Primorsko.
Sezactjonelen proces — pobarvani psi — 30.000 dolgov — nič premoženja.
Dne 21. marca t. 1. se je začela v Pragi porotna obravnava proti Karlu^ Kukli, ki je vžival do zadnje dobe v višji češki družbi popolno zaupanje. Karel Kukla je bil znan kot pisatelj velikega dela z naslovom: „Viri gospodarskega blagostanja44. To delo je bilo nekaka enciklopedija za vsakega gospodarja; v njem se je našel svetoven pregled čez vsa polja gospodarstva. Delo je bilo pisano strokovnjaško, iz-išlo je zelo poceni v šestih zvezkih in se je razširilo po vsem Češkem. Izborno je služilo trgovcem, kmetom, podjetnikom itd. Karol Kukla je bil dolgo vrsto let tudi urednik lista „ S v et z v e r i n “, ki je najboljši češki list te vrste ter je posvečen življenju živali; list je ilustriran in vseskozi zanimiv; med prijatelji živalstva je imel mnogo prijateljev, kajti v njem se je pisalo o psih, kuncih, mačkah, o ribah, pticah itd. sploh o domačih in tujih živalih. List je posredoval tudi kupčijo. Poleg tega lista je Kukla izdajal tudi svoi list: „Zo-o 1 o g i č e n vrt, ki je prinašal zanimive članke o domačih in tujih živalih. Ta list je bil tudi nekako glasilo zoologičnega vrta, ki si ga je Kukla uredil blizu Prage, t J Kukla je namreč videl, da prijatelji živali nekatere posebne pasme radi drago plačajo; kot urednik lista, ki je posredoval kupčijo, je idel, kako lahko se dado ljudje goljufati. Zato Je naznanil svetu, da je uredil svoj zavod raznih ivah in da pošilja razne pasme za denar na
vse strani. Zgodilo pa se je pogosto, da je Kukla, če ni imel primerne pasme v zalogi, poslal kaj druzega podobnega; ako je razlika preveč kričala, jo je odstranil. Ako je hotel torej kdo psa te in te barve, mu ga je poslal; če ga ni imel v zalogi, ga je pobarval. Tako se mu je posrečilo prodati več nepristnega blaga. Ko pa je v zadnjem času zopet nekomu poslal pobarvanega psa, ga je oni kupovalec naznanil in mahoma se je oglasila cela vrsta ljudij, ki jih je Kukla prevaril. Najbolj obtežilna za Kuklo je bila trgovina s sanskimi kozami. Kukla je namreč inseriral, da ima na prodaj sanske koze in da jih pošlje vsakemu, če mu pošlje denar naprej. Obtožnica navaja 77 slučajev, da so ljudje poslali denar, pa niso dobili ne take ne take koze.
Neki mož, ki je bil ubog, mu je poslal naprej 63 K za sansko kozo, ker ju upal, da si s tem opomore, pa ni dobil ne denarja ne koze. Pri obravnavi je rekel: Ako bi mi poslali magari šepasto kozo, ne bil bi vas naznanil, a vi mi še odgovorili niste. Kukla se je izgovarjal, da je bila zaprtija in da ni mogel koz dobiti. Ugodno za Kuklo je izpovedal njegov hlapec, ki pravi, da je imel Kukla res nekaj kurnikov živali in da se je po možnosti vsakemu kupcu ustreglo. Ker je bilo treba zaslišati več prič, se je. obravnava preložila.
Kukla je zdaj star 49 let. Kakor pišejo listi, se je zelo odločno zagovarjal. Na svoj zavod je Kukla napravil čez 30.000 dolga, vrednost njegovega vrta pa je minimalna. Zato so ga tožili tudi upniki. Kukla je bil doslej ugleden človek in je živel zelo potratno. Razmere so ga prisilile, da je porabil tudi druga sredstva in je s tem uničil svojo eksistenco.
Porotniki so vprašanje o krivdi — ali je Kukla sam kriv propada svojega živalskega zavoda — zavrnili z 9 proti 3 trem glasom. Na podlagi tega je bil Kukla obsojen le na 14 dni zapora — in je bil takoj izpuščen ua svobodo.
PROSVETA.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v petek zvečer sepoje drugič prekrasna lirska opera Fr. Neumanna »Ljubimkanje« (za lože nepar). Opero je vzorno naštudiral g. kapelnik V. Talich, jako skrbno uprizoril g. režiser H. Nučič ter se opera v orkestralnem, pevskem in igralskem oziru izvaja resnično dovršeno. Med
II.	in III. dejanjem svira orkester velik, čudovito lep intermezzo, ki je sam zase biser glasbene umetnosti. Vsa opera nudi vsakomur izreden užitek. Opozarjamo, da je danes predzadnja operna predstava, ker se sezona v nedeljo zvečer zaključi.
L. N. Tolstoj: Živi mrtvec. Drama v 6 dejanjih (12 slikah). V posmrtni literaturi zapuščini grofa L. N. Tolstega so našli to veliko, mogočno dramo, ki je mahoma osvojila vse svetovne odre. Dosegla je povsod velikanski uspeh. Propal lahkoživec zapusti ženo, pusti na obrežju reke svojo obleko in izgine s cigani. Vse misli, da je utonil. Žena se omoži drugič, a takrat zapro njenega moža. Žena in oba njena moža pridejo pred sodnike, ki razsodijo, da je veljaven le prvi zakon. Drama se završi seveda tragično. V drami nastopi ves dramski en-semble. ki ima s to igro v nedeljo zvečer svojo beneiico. »Živi mrtvec« je silno zanimiva drama. bogata efektov in velike literarne cene
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 28. marca. Poslanska zbornica je danes začela s prvim čitanjem predloge o vodnih cestah. Debato sta otvorila minister za javna dela Trnka in trg. minister Rossler, ki sta povdarjala izvanredno važnost te predloge za avstrijsko prebivalstvo. V imenu Dalmatincev je poslanec Ivčevič zahteval rešitev vprašanja o dalmatinskih železnicah. Na to je govoril Ma-lorus Holubovič, ki se je odločno izrekel proti vladni predlogi, za njim pa je začel govoriti Malorus dr. Trylavsky, ki je začel s svojim obstrukcijskim govorom. Sredi govora ga je predsednik prekinil in končal za danes debato. — Nato je prišel v debato Kornerjev nujni predlog glede sodnih razmer na Češkem. Končno besedo je imel dr. Komer, tekom njegovega govora je prišlo do ostrih spopadov med so-calnim demokratje in nemškimi nacionalci, tako, da je moral sejo prekiniti. Po nadaljevanju seje je končal Korner svoj govor. Pri glasovalni je bila odklonjena nujnost predloga, za to so glasovali vsi Čehi, češki socialni demokratje. Dalmatinci in d. Ravnihar, proti vsi Nemci in nemški socalni deniokratje, iz zbornice so odšli Poljaku Malorusi, Italijani ter slovenski klerikalci s Šušteršičem na čelu, kar so Čehi podražili s škandal-klici. Na koncu seje jeprišlo do pretepa med socialnim demokratom Jocke-lom in nemškim nacionalcem Seidlom. Bil je tak
škandal, da je predsednik zaključil sejo in zapustil predsedniško mesto v splošnem hrupu.
Dunaj. 28. marca. Velika večina članov sposke zbornice se je izrekla proti uradniški službeni pragmatiki, kakor jo je sestavil odsek.
VODNE CESTE IN ALPSKE DEŽELE.
Dunaj. 28. marca. Po današnji seji poslanske zbornice so se sestali k posvetovanju poslanci alpskih dežel glede vodnih cest. Izvoljen je bil posebni izvrševalni odbor, ki naj še enkrat preštudira dejanstven^ položaj, v predsedstvo je bil izvoljen dr. Šušteršič, kot člani pa dr. Ivčevič, Laginja, Dulibič, Fon in Korošec.
NESRAMNE KLERIKALNE LAŽI.
Dunaj, 28. marca. Na čelu lista je danes z debelimi črkami priobčilo klerikalno glasiio dunajskega škofa Nagla „Reichspost“ poročilo, da je socialnodemokratski poslanec Silberer, za katerega se misli, da je ponesrečil v gorah, poneveril veliko svoto delavskega denarja in pobegnil v Ameriko. To poročilo je od konca do kraja zlagano in je nesramen volilni manever propadajoče klerikalne moči in večine na Dunaju.
KHUENOV KONEC.
Budimpešta, 28. rnarca. Danes popoldne je odpotoval grof Khuen na Dunaj, kjer bo jutri sprejet pri cesarju Podal bo svojo končno de-misijo in s tern doigral svojo politično karijero.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
261
Modni salon M. Sedej-Strnad
priporoča cenjenim damam
V
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki =	so	vedno	v zalogi. =====
Prešernova ulica.
Palača mestne hranilnice.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
/	ms**.	tSStf
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Del. glavnica: K 8,000.000.
LjnMfanska kreditna banka? Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. (lastna hiša)
 	  -	t,	m	m	l
Rez. fond nad K 800.000.
. —------------ (lastna	hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju. Sprejema vlog; na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
2 o
— 248 —
— Plemič Passavant ima dober in hvaležen spomin, madame. Ni pozabil, da ste skušali rešiti ubogo dete. Spominjal se bo večno ...
— Prisegam vam madame. je potrdil plemič Saitanove besede.
— Dobre spomine ima, je nadaljeval mož v škrlatu. In tudi na noč pred dvanajstimi leti, ko je ležal pred menoj na mrtvaškem mramoru, mu živi kakor vdolben v spominu...
Kraljica je pobledela.
Passavant je imel vtis. da se odigrava grozna drama, ki ji ni vedel pomena.
Saitano je končal:
— Spominja se vsega tega — in odpustu
mi je!	......
Saitano se je globoko naklonil m izginil, kakor je bil prišel.
Kraljica je gledala Passavanta s široko razprtimi očmi.
Hardy je položil roko na ročaj meča, pripravljen na vse!
— Zakaj ste rekli, da niste sin Passavanta Hrabrega? je naenkrat vprašala kraljica s hripavim glasom.
— Zakaj ste rekli ravnokar, da je bila deklica vaša sestra, ko je bila v resnici le hči Laure d’ Ambrum, vzprejete od vaše matere v vašo hišo?
Hripavi glas je streznil Passavanta.
— Zakaj madame? je dejal. Zato, ker so me ugrabili kot otroka, ne da bi vedel zakaj in me vrgli v dno hidelonske ječe, kjer sem pretrpel dvanajst let! Zato, ker nisem hotel izročiti se drugič v roke krvnikom, ki niso imeli ..usmiljenja z otrokom in ga živega zakopali v
— 245 —
Iskal je dolgo, ali ni je zagledal.
Čas je potekal in dvorana je postajala čimdalje glasnejša, vonjave ostrejše in godba po-skočncjsH
Skupine so tekale sem ter tja, držeč se za roke. Ženskam so se nedrija vzdigavala v burnem tempu, lica moških so se zalivala s toki krvi in paleči pogledi so se križali vse vprek.
Hrdy je hodil med vrvečo mnoažico kkor v, snu, žila na sencih mu je udarjala burnejše in glavo mu je objemala čudna omotica. Tu pa tam se je sklonila glava na golo žensko rame in rdeča lisa je za hip ostala na belem mestu. Ni-kdo se ni čudil, prsti so se krčevito objemali in izpuščali, ledja so vztrepetavala v hrepenečih dotikljajih, roke so oklepale pasove in žareče ustnice so šepetale v poželjenju in nasladi.
Vrtinec sle je pograbil tudi Hardy-ja, oči so se mu skalile in s poželjenjem je iskal prin-cezo, da jo pritisne k sebi, da ji zašepeče brezumne besede...
Zopet je hotel skozi dvorano, ali množica se je v tem hipu stisnila k obem podolžnim stenam in v sredi dvorane je nastal širok prehod.
Skozi vrata je stopil klicar in zaklical s kovinastim glasom:
— Kraljica! Prostor kraljici'....
Izabela, strašna Izabela, o kateri je Grin-gonneur napovedal toliko groznih stvari!
Passavant je uprl oči proti vhodu in obstal okamenel...
Princeza je bila kraljica!...
V spremstvu dvorjanic je zasedla eno izmed mest na estradi in preletela z očmi kla-
Hlša Saint-Pol.
62
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Priporočalo!
Pri nakupovanju suhih in oljnatih barv, lakov, firnežev i. t. d. se obrnite na domačo tvrdko
Premrl & Jančar ¥ Ljubljani.
Prodaja na drobno in debelo. — V zalogi so krasne fasadne barve. Tovarna: Kolodvorska ulica 18 in Dunajska cesta 20.
.............. Zahteva	ji« vzorce in cenik. —. —y
ti
Brez razprodaje 75°/0 ceneje
Namesto da veliko anonciram sem se odločil radi draginje otvorili separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije z 75°lo znižano ceno, da prodajam do velikonočnih praznikov občinstvu, ki reflektira na ceni in dober nakup. Pošiljam na izbiro tudi na deželo.
Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah.
Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
TCUHEEDHI
im
UČITELJSKA TISKARNA
Telefon štev. 118.
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8.
Telefon Štev. 118.
V 99Učitelj$kI tiskarni** se tiskajo: Slovenski Branik, Ban, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani T« dnik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik, Naša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec.
/|((| Jan Legova knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. H lil Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana knjiga. Cena 1 20 K. ©		M. Gregorič: Otroški^ oder, gled. igre za mladino. 1*50 K.	Stupar: 0 prvinah in spoj tnali, ilustrov. Cena 1/50 K.	Bruuet: Telovadba. Cena 4 K.	Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 Tin.
| j Marolt: Zgodovinske utfne si-- ke. Cena 2 K.	Vizitke	Engelbcrt Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3-—, broširani K 2 60. B	Kuverte s firme	Kaj Izide zopet •	Trgovske račune
Knjižnica Učiteljskega komiki a: Julčka IH is ja koteča zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena & 1*50 K. — Rape: Mtadini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. 1 I. zvezek. Cena 1:50 K.			Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladioo. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.		Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena & 20 vin.
S itretl: Kako si o-^ hranimo zobe. w*A Cena 20 vin.	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	Razni napisi na lepenkah za šole.	Novo! Popravljalna znamenja na tabelah..	Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil.	Vse tiskovine za
§J4 Uradne tiskovine ffij za županstva.	Vse najnovejše tiskovine za o-brlno - nadaljevalne šole	Stereotipija	Litografija	Muzikali je	Založba knjig
— 246 —
njajočo se množico. S toplim, polnim glasom, ki je pretesel srca vseh. je nato zaklicala:
— Zakaj vas ruši moj prihod, gospoda moja! Oh. z vami sem. enaka srečni gospodični izmed vas in zahtevam le del radosti tudi za se...
Množica se je zazibala in dvorana je pričela odmevati v navdušenih klicih.
Izabela je žarela in preletela še enkrat navzoče. Nato je stopila z estrade.
Passavantu se je zavrtelo. Zmanjkovalo mu je tal pod nogami ...
Izabela je bila namerjena naravnost proti njemu.
Bila je lepa in kraljevska.
Vstavila se je pred njim in dejala:
— Tudi jaz se hočem veseliti! Kako! Nihče noče spremljati uboge kraljice?
Sto rok se je ponudilo v mrzličnem trepetu.
— Vašo roko, gospod! se je okrenila k Hardy-ju.
Navzoči so se odmaknili; tisoč groznih pogledov je objelo Passavanta. Kdo je nepoznani izvoljenec? Njegovo ime? Ime novega ljubljenca? Odkod prihaja?
Passavant je ohranil hladnokrvnost. Smelo, skoro prezirajoče je odgovarjal s pogledom in vzprejemal besne naskoke, ki so se utrinjali iz oči zapostavljenega plemstva.
Izabela je obhodila dvorano. Nikdar še ni razdala toliko smehljajev, nikdar še ni izgovorila toliko upajajočih besed. Nato je zopet zavzela svoj prostor na estradi, ne da bi se mešala v plese in prosto zabavo...
Passavant je ostal pri estradi.
— 247 —
Kraljica je pomignila in okolica se je spoštljivo odmaknila.
— Plemič, je dejala, sedaj ste izvedeli, kako princezo ste rešili. Včeraj se vam nisem mogla zahvaliti, kakor bi se fpodobilo. Svoje življenje...
— Madame, je odgovoril Passavant s po-vdarkom. moje življenje je v vaših rokah.
— Ah, enako govorite, kakor vsi drugi!
— Rekel sem, ker je tako. Dolgo je od tega, kar ste se usmilili ubogega izpostavljenega deteta. Dete je bila moja sestra, madame... Zato polagam svoje življenje v vaše roke.
Izabela je poslušala z napeto pozornostjo.
— Kdo vam je pravil o tem, je vprašala.
— Človek, ki stanuje v Mestu, v sredini ulice aux Fives.
Izabela je molče pobledela. Iztegnila je mramornato roko in vprašala:
— Ali je ta človek tukaj?
Passavant se je obrnil. Deset korakov od njega je stal človek, odet v škrlatasti rdeč plašč, ki je upiral vanj svoje oči. Stal je sam, kakor zli duh in ženske so prestrašene obračale poglede od njega v stran. Tudi na obrazih mož se je zrcalila groza, ki so jo zastonj skušali prikrivati.
— On je! je kriknil Pssavant.
Saitano je pristopil. Oblečen je bil v diven črn žamet. Ročaj njegovega meča je bil na drobno posut z zelenimi smaragdi. Cela njegova prožna postava se je izgubljala v gubah škr-latastega plašča.
Naklonil se je kraljici in 'dejal:
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
n
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.