celjski tednik
Celje, 21. novembra 1968 — Leto XXII — Št. 44 — Cena 66 par (din)
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
CELJSKA AKCIJA RDEČEGA KRIŽA USPELA
DOBRA CELJSKA SRCA
v soboto je bila v Celju
nenavadna akcija. Nena-
vadna predvsem zato, ker
se do sedaj ni pojavljalo,
da bi neka organizacija
ali odbor že pred nesrečo
organiziral zbiranje tiste-
ga materiala, ki ga ob ne-
sreči potrebujejmo. Seve-
da pa zbiranje obutve,
oblek, perila, odej in očal
ni bilo namenjeno samo
primeru morebitnih ne-
sreč, temveč tudi kot po-
moč družinam in posame-
2!nikom, ki so socialno
ogroženi.
Štirindvajset v02ál, ki
jih  je  organiziralo Avto-
moto društvo »Slavko
šlander« in nekatera celj-
ska podjetja je s posebni-
mi oznakami Rdečega kri-
ža krožilo več kot dve uri
po Celju. Okoli 30O akti-
vistov, podmladek RK na
III. osnovni šoli in tabor-
niki so pomagali pri zbi-
ranjju stvari, ki jih bodo
vsaj del že v tem mesecu
razdelili tistim, ki jih naj-
bolj potrebujejo. Maloka-
tera vrsta stanovanj so
ostala zaprta m maloka-
tera družina ni prispevala
vsaj neikaj, kar doma ne
potrebujejo več, marsiko-
mu drugemu pa bodo še
vedno prav prišlo.
Skladišče, kjer so akti-
visti Občinskega odbora m
terenskih aktivov RK zbi-
rali material, je bilo kma-
lu polno. Po besedah pred-
sednika Občinskega odbo-
ra RK v Celju tov. To-
neta Erjavca je akcija
proti pričakovanju dobro
uspela. Celjani so razu-
meli smisel, pomen in na-
men akcije, zato se je v
skladišču nabralo skoraj
samo kvalitetno blago, ka
terega del bodo ponudili
socialno ogroženim, drugi
del pa spravili v skladišče
in uporabili v primeru
eventuelnih elmentarnih
nesreč.
Humano akcijo je orga-
niziral Občinski odbor RK
v Celju. Organimtor je
vesel, da so Celjani z ra-
ziunevanjem podprli nje-
govo željo, da s pomočjo
zbranih oblek, obutve, pe-
rila, odeg in očal pomaga
tistim, ki tega nimajo.
In še drobna pozornost
organizatorja: v nedelje
zjutraj so v vseh poštnih
predalih bili kartoni, na
katerih se vsem zahvalju-
jejo za pomoč, razumeva-
nje in sodelovanje. Res-
nično lep zaključek akci-
je, ki je imela iarazito
humano obeležje.      T. V.
Letošnji i^daj zapadel sneg, vendar je obldÉal le
v hribih. Y Zgornji Savinjski dolini bi Ckdte bite
skoraj »godne« za smuko, žal dela pri gradnji žic*
nice ne bodo zaključena v predvidenem roku. Res
škoda, kajti smuška zima bo tako za mnoge krajša!
S. Kraigher
na Golteh
Prejšnji teden je obiskal
Mozirje predsednik Republi-
ške skupščine Sergej Kraig-
her. Predstavniki občinske
Skupščine in družbeno poli-
tičnih organizacij so ga se-
znanili z dosedanjim razvo-
jem in perspektivami mozir-
ske občine in celotne zgor-
nje savinjske doline.
Najvažnejši problemi s ka-
terimi se bo občina spopadla
v prihodnjih letih so razvoj
lesne industrije, kmetijstva,
turizma in še posebej kmeč-
kega turizma, s katerim se
trenutno načrtno ukvarja pet
kmetov. Posebno pozornost
so posvetili urbanističnemu
programu, ki ga bodo sprejeli
v decembru in šostvu, ki se
v mozirski občini nahaja v
velikih težavah. Z izgradnjo
rekreacijskega centra na Gol-
teh in z dokočno ureditvijo
Logarske doline, ki je do
pred kratkega bila zapostav-
ljena, bo veliko pridobil ce-
loten turizem. Pri kmečkem
turizmu je treba rešiti njegov
status in pespektivo. Vse bolj
se pojavlja brezposelnost, saj
se je migracija v mesta za-
radi tamkajšnje zasičenosti
ustavila. Po letu 1970 se bo
močno zmanjšalo število obr-
tnikov, ki bodo odšli v pokoj.
Vse to so problemi, s kate-
rimi se bo občina spoprijela
v naslednjih letih.
S. Kraigher je predlagal,
da je potrebno posvetiti več
pozornosti gradnjam, ki naj
bodo skoncentrirane v štirih
ali največ petih centrih
in zdiferencirati obdavčenje
kmetov. Tako naj tisti kmet
ali drug zasebnik, ki deluje
v dolini in ima lažje pogoje
za delo ter prodor na tržišče
plačuje višje davke od tiste-
ga, ki je visoko v hribih ali
odmaknjen v zaselku. Rešiti
bo treba tudi problem cest-
nega omrežja in modernizi-
rati zastarelo telefonsko
omrežje.
Po kosilu si je predsednik
Kraigher ogledal spodnjo po-
stajo novega rekreacijskega
centra na Golteh.
T. V.
PREDSTAVNIKI SINDIKALNIH ORGANIZACIJ SLOVENSKIH  RUDARJEV  SO SE. SEŠLI
V TRBOVLJAH
Kaj s slovenskimi premogovniki?
Namen zadnjega sestanka predstavnikov sindikalnih or-
ganizacij iz vseh slovenskih premogovnikov v Trbovljah
(12. novembra) je bil sicer obravnava osnutka republi-
škega zakona o posebnih pogojih za pridobitev pokojnine
za delavce v premogovnikih, vendar so predstavniki slo-
venskih rudarjev ob tem dokaj obširno in odlcrito spre-
govorili o vprašanju, ki teži prav vse njih, namreč — KA-
KO BO z NAŠIMI PREMOCirOVNIKI V PRIHODNJE?
Doslej, žal, še ni izobliko-
van jasnejši slovenski kon-
cept, reševanja problematike
v premogovništvoi. Neperspek-
tivni rudniki (Senovo, Sečov-
je, Laško, Presika, Liboje,
Kanižarica in Kočevje) ne
vedo, ali bomo v republiki
zbrali denar za prekvalifika-
cijo rudarjev in za odpiranje
novih delovnih mest zanje,
ker spričo nizke akumulativ-
nosti rudniki nimajo lastnih
sredstev za to, ali pa bomo
probleme v zvezi z zapira-
njem premogovnikov reševali
zgolj socialno, to je s pred-
časnim upokojevanjem rudar-
jev. Pa tudi v perspektivnih
premogovnikih bazenih (Revi
ijiih, Velenje) ne vedo, kaka
bo njinova dejanska perspek-
tiva, saj asne usmeritve ne
nakazujejo niti perspektivni
program razvoja energetike
pri nas.
Slovenske rudarje torej ži-
vo zanima, kakšen bo nji-
hov jutrišnji dan. Za zdaj
jim še ni nihče povedal, zla-
sti ne tistim iz neperspektiv-
nih rudnikov, kakšne možno-
poslitve. Zavedajo se, da je
treba pospešiti proces zapi-
ranja neperspektivnih rudni-
kov, hkrati pa čimprej zače-
ti s preusmerjanjem proizvod-
nje oz. odpiranjem novih
delovnih mest. Vendar so do-
sedanje izkušnje kaj malo
obetajoče. Probleme v zvezi
z zaposlovanjem rudarjev iz
ukinjenih rudnikov Pečovnik
in Krmelj so solidarno reše-
vali zasavski rudarji, okrog
700 velenjskih rudarjev pa je
pred časom moralo iskati za-
poslitev širom po Sloveniji.
Se pravi, da je bilo doslej
pomoči družbene skupnosti
bore malo, čeprav je bilo,
npr. že lani sprejeto stališče,
da se del denarja iz repub-
liškega sklada skupnih rezerv
nameni za reševanje proble-
matike predvsem v neperspe-
tivnih premogovnikih v Slo-
veniji.
Po dokaj obširni razpravi
so predstavniki sindikalnih or-
ganizacij iz slovenskih pre-
mogovnikov na posvetovanju
v Trbovljah sklenili, da naj
republiški odbor sindikata de-
lavcev industrije in rudarst-
va v sodelovanju z repub-
liško gospodarsko zbqmico,
republiškim sekretariatom za
delo in s predstavniki sloven-
skih premogovnikov zbere po-
trebno gradivo o problema-
tiki v premogovništvu in ga
potem predloži v obravnavo
najvišjemu samoupravnemu
organu v naši republiki —
Skupščini SR llovenije, ki
naj odloči, kako bomo pri
nas reševali probleme pre-
mogovništva, ali na ekonom-
ski, ali pa na' socialni osno-
vi, če se bomo odločili za
prvo pot, bomo morali čim-
prej začeti s študijsko obde-
lavo problemov ter z zbira-
njem denarja za prekvalifi-
kacijo rudarjev in za odpi-
ranje novih delovnih mest
zanje, če pa bo izbrana dru-
ga pot, pa bo treba čimprej
sprejeti potrebne zakone, zla-
sti tudi republiški zakon o
posebnih pogojih za pridobi-
tev pokojnine za delavce v
premogovnikih.
Rudarjem iz perspektivnih,
posebej pa še iz neperspek-
tivnih rudnikov, bi morali to-
rej čimprej vedeti, kakšen bo
njihov jutrišnji dan!
ONK)
ZREŠKI KOVAČI
PRED NOVIMI NALOGAMI
Skupščinska podpora sanacijskemu načrtu
Delovni kolektiv kovaške in-
dustrije v Zrečah, ki je pred
meseci zahteval prisilno up-
ravo in jo tudi dobil, je mi-
nule dni preživljal v prizade-
vanjih za izboljšanje svoje-
ga položaja. Kaj kmalu pa
se je pokazalo, da se zreški
kovači brez izdatne pomoči
he bodo izvlekli iz težav, v
katere so, kot kaže, zabred-
la že v letu 1965. Svoje go-
spodarske rezultate so po
zaslugi vodstva podjetja ne-
kaj časa še nekoliko maski-
rali, saj niso opravJH odpi-
sov neprodanih zalog in tni-
Ф nekaterih drugih ukrepov,
ki bi niihov finančno iz-
ražen     dohodek     občutno
zmanjšali. Izguba 32 milijo-
nov starih dinarjev, s kolikr-
šno je imel kolektiv opravi-
ti c/b prekinitvi dela spomla-
di letos, torej ni bila realna.
Po uvedbi prisilne uprave pa
so te stArari prišle na dan in
sedanji finančni podatki go-
vore o znatno občutnejši iz-
gubi — nad 200 milijonov sta-
rih dinarjev.
Sanacijski načrt kovaške in-
dustrije Zreče, ki naj bi utr-
dil njen položaj, bo veljal
veliko denarja. S pomočjo
republike in občine bo pod-
jetju uspelo zbrati dovolj
kreditov za začetek novega
obdO'bja. Na zadnji seii ob-
činske skupščine so odborni-
ki soglasno podprli prizade-
vanja, da se zreškim kova-
oeh omogoči novo življenje.
Toda ob tem so poudarili,
da kolektiv seveda prevzema
veliko odgovornost, ki jo bo
lahko v redu opravil le ob
izboljšanih notranjih odnosih,
večji disciplini in še večjd
prizadevnosti. Zato bi bi-
lo prav, da kljub prisilni
upravi, ki je aakonito zavrla
za nekaj časa razvoj samo-
upravljanja v podejtju, misli-
jo tudi na oživitev družbe-
nega in političnega dela med
kolektivom, kakor tudi na
izboljšanje medsebojnih od-
nosov.
I. B.
ŽELEZNICA 1968
Signali na petrolej
Očitek predstavnikov želez-
nice cele štajerske, ki so se
po svojih predstavnikih zbra-
li minuli teden v Celju, češ
da gospodarstvo nima prave-
ga posluha za modernizaci-
jo železnice, menda ne bo
čisto držal. Štajerska je nam-
reč ostala s svojo železniško
mrežo dolgo 107 kilometrov
dvotirne proge in 327 kilo-
metrov enotirne proge po
tem vprašanje najslabše raz-
vita. Seveda štajerska danes
ne bi imela tega problema,
če bi pred leti n.p. tu začeli
modernizirati progo, tako pa
se to ni zgodilo in sedaj je
ogenj v strehi, kako nihče
nima razumevanja: poleg go-
spodarstva namreč tudi celj-
ska občina (tako trdijo pred-
stavniki ŽTP) in še nekatere
občine i:ie. Torej naenkrat
očitki na vse strani, ker eno-
stavno ni denarja za moder-
nizacijo. Nima pa ga tudi sa-
ma železnica, ker ob sedaj
veljavnih tarifah in drugih
neurejenih sistemskih vpraša-
njih v državi ta panoga ob-
čutno premalo akumulira.
Železničarji štarjerske oči-
tajo, da se za to panogo v drža-
vi in v Sloveniji premalo briga,
puščeni bolj ali manj svo-
jim problemom, da delajo v
izredno težkih delovnih pogo-
jih itd. Vse to nedvomno
drži. Sedaj naj bi ob določe-
nem mednarodnem posojilu
začeli modernizirati — elektri-
ficirati progo od Zidanega
mosta do Maribora. Finanč-
na stvar še ni urejena, ena-
ko tudi ni urejeno glede lo-
kacijskega dovoljenja za ina-
mestitev električnih napeljav
skozi Celje, Minuli sestanek
z dvoumim uvodom naj bi
med drugim tudi vplival na
odločitev Celjanov, da bi dali
ZTP Maribor stalno lokacij-
sko dovoljenje, češ da še
itak vsa modernizacija toliko
in toliko stane. Na sestanku
so dolgo operirali s stroškom
11 milijard, ki ga želi celjska
občina prevaliti na železnico
zaradi starih urbanističnih
problemov. To neresnico je
v razpravi korigirala predse-
dnica občine Olga Vrabič. Po-
tlej se je jasno izkazalo, da
bi bilo sedim je vlaganje želez-
nice kot začasno vlaganje na
sedanjem mestu vredno le 1
milijardo. Toda tudi na to
noče železnica pristati. Naj
še omenhnn, da je preds(4i-
nica Vrabičeva ponovila stali-
šče OS Celje o začasnosti lo-
kacije in povdarila. da se je
Celje priî' • "vlieno pogovarja-
ti o vari;, jili,
K.
»Za eno leto zapora bi bila
ta ljuba gospa kanclerja Kie-
singerja še lahko v zadnjico
hrcnüa,¥. je dejal neki odvet-
nik potem, ko so Beate Klars-
feldovo obsodüi na leto dni
zapora, ker je primazala klo-
futo kanclerju Kiesinger ju . ..
Po zmagi Nixona тш volitvah
v ZDA so komentatorji dosti
pisali o prednostih, ki so omo-
gočile republikanskemu kandi-
datu zmago. Najbolj izvirno
mnenje se glasi: »Nixon ima
to prednost pred Humphre-
yem, da se njegovo ime eno-
stavneje piše.« . . . Pred lan-
sko junijsko vojno so v ZAR
z grafikoni prikazovali, za ko-
liko je njihova armada moč-
nejša od izraelske. Posmeh-
ljivo so pripominjali, da jih
Izrael prekaša le po — žen-
skih vojaških enotah. Zdaj so
jih začeli sami ustanavlja-
ti.. . Sovjetska agencija TASS
je poročala, da je italijanski
delegat na kongresu poljske
partije podprl okupacijo
ČSSR. Ko je KPI protestirala
proti takemu poročanju, je
TASS objaiñl takle »popra-
vek«: »Med delegati, ki so
pozdravili kongres PZDP, je
bil tudi delegat KPI«.
... Na nedavnem plenumu
KPč je dratnatik František
Pavliček zastavil tole drama-
tično vprašanje: »Kdo izmed
članov centralnega komiteja,
vlade in parlamenta je po-
slal ZSSR in drugim zavez-
niškim državam poziv, naj ta-
koj priskočijo na pomoč če-
škoslovaškemu ljudstvu tudi
z oboroženo silo? Kaj so na-
redili voditelji partije ter kon-
trola in verifikacij ska komisi-
ja, da bi razčistili to vpra-
šanje? Kateri so tisti partij-
ski funkcionarji, ki so raz-
pravljali o ustanovitvi nekak-
šne vlade delavcev in kmetov
na predvečer 20. avgusta in
kakšno stališče zagovarjata ob
tem vprašanju vodstvo parti-
je in kontrolrm komisija?«
Vprašanje je ostalo brez od-
govora . .. Zdaj je, kakor vse
kaže na vrsti francoski frank,
čedalje vztrajneje se širijo go-
vorice, da ga bo morala fran-
coska vlada razvrednotiti.
Medtem pa se bonska vlada
otepa tega. da bi morala mar-
ko prevrednotiti, to je, pove-
čati ji vrednost. Z denarjem
so očitno zmeraj težave: ni
dobro, če ga je premalo, in
ni dobro, če ga je preveč ...
Nižji stroški-ne višje cene!
Večji pridelki na kmečkih posestvih — Boljša
tehnologija v proizvodnji in ustreznejši družbeni
prispevki
Večino kmetov ni prese-
netil govor predsednika re-
publike Josipa Broza Tita
na velikem zborovanju v
Osijeku v nedeljo 10. no-
vembra, ko je opozoril,
da kmetij ca ne morejo
iskaiti izhoda iz sedanjjih
težav v zviševanju cen,
temveč le v zniževanju
proizvodnih stroškov. Do-
sedanje zahteve kmetij-
skih organizacij, da bi zvi-
šali zajamčene cene živi-
ne in nekaterih kmetij-
skih pridelkov, so kmet-
je sicer podpirali, le rçd-
ki pe so verjeli, da bo »iz
te moke kaj kruha«. Maj
so jim te stvari še bolj
jasne.
Preprosti kmet je že
pred tem izrazil mnenje,
da naši kmetijci ne mo-
rejo določati cen kupcem
iz drugih držav. Družba
pa ne more predpisati viš-
jih cen živine niti za naš
trg, kadar je je več kot
dovolj. Kmetje se jezijo
le na tiste, ki iz velike po-
nudbe kujejo pretirani
zaslužek.
Primerjava heiktarstkih
pridelkov jjšenice in ko-
ruae, ki jo je navedel pred-
sednik republike Tito v
Osijeku — na družbenih
posestvih in dobri koope-
raciji pridelajo celo več
kot dvakrat toliko kot dru-
gi kmetje — velja tudi za
našo republiko. Na kmeč-
kih posestvih so torej še
velike moènoeti za zveča-
vanje hektarkih pridelkov
in dohodkov. Potrebno pa
je ustrezno sodelovanje
med kmeti in kmetijskimi
orgaaiizacijami. Ko je
predsednik Tito razložil
tudi to, je dejal: »Srečen
bi bil, če bi vsi naši kmet-
je pridelali 40 do 50 me-
trskih stofcov pšenice na
hektar, koruze pa seveda
več.« To bi prispevalo k
povečanju ^lošnega bo-
gastva in k uravnovešenju
standarda kmečkih in de-
lavskih družin brez zviše-
vanja cen kmetijskih pri-
delkov in živine. Družba
pa na.j pomaga pri tem z
ustreznejšim odmerjanjem
obveznosti.
Na družbenih posestvih,
ki so se že približala ali
celo dosegla storilnost in
hektarske pridelke v go-
spodarsko razvitih drža-
vah, je sicer nekoliko dru-
gače. Po opisu težav na
svetovnem trgu pa  tudi
taki kolektivi ne morejo
računati na zvišanje cen,
temveč se morajo штег1-
ti na zniževanje proizvod-
nih strošikov in svojo pro-
izvodnjo prilagajati raz-
meram. V tesnejšem so-
delovanju s kmeti in z
razširitvijo sodelovanja si
bodo verjetno lahko po-
magali z ustrezno delit-
vijo dela, ki bo koristila
vsem.
J. PETEK
Po Železnici
manj kot lani
Skupnost Jugoslovanskih
železnic je pred kratkim po-
ročala, da se je obseg prevo-
zov po železnici v 9 mesecih
v primerjavi z istim obdob-
jem lani 2manjšal za 1,8 od-
stotka. Septembra je bilo na-
loženega pribl. 20 odstotkov
manj blaga, izvoz pa se je
povečal za 2,4 odstotka, med-
tem ko je železniški tran-
zit narastel za 18,7 odstotka.
Čeprav se je prevoz blaga le-
tos v 9 mesecih znižal, pa
je železnica v istem času pre-
peljala za 6,2 odstotka več
premoga, 6,8 odstotka več ru-
de, 9,6 odstotka več nafte in
kar za 36,8 odstotka več ce-
menta.
Predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser (s križcem) je v
soboto pregledal položaje vzdolž fronte na zahodnem bregu Sueškega kanala
»brez posebnega spremstva, da ne bi zbujal pozornosti sovražnika«. To je bil
prvi Naserjev obisk bojne črte, ki gleda neposredno proti izraelskim okupacij-
skim silam na vzhodnem bregu. (Telefoto: UNIPIX)
TELEGRAMI
KAIRO — Dnevnik »Al Ahram«
domneva, da bi alžirski predsed-
nik Bumedien utegnil izpustiti za-
prtega tekmeca Ben Bello, ki ga
je strmoglavil junija 1965.
WASHINGTON — Dnevnik »Wa-
shington Post« piše, da bodo ZDA
in saigonskd režim kmalu dosegli
sporazum, po katerem bo južnovi-
etnamska vlada prenehala bojko-
tirati pogajanja v Parizu.
BUDIMPEŠTA — V madžarskem
glavnem mestu se je začelo po-
svetovanje 66 delegacij komuni-
stičnih partij. Nad posvetovanjem
visi okupacija CSSR in zato ni
bilo mogoče sklicati svetovne kon-
ference partij, kakor je želela Mo-
skva. Konferenca je bila odlože-
na za nedoločen čas.
MOSKVA — »Pravda« je cetro
napadla bruseljski sestanek NATO,
ki je končal delo v soboto. Sov-
jet.ski dnevnik piše, da so stra-
tegi NATO v Bruslju sklenili oži-
viti Dullesovo politiko » s pozi-
cij sile«.
MANILA — V filipinskem pri-
stanišču Cebu sta trčili dve ladji.
Potniška ladja se je v hipu raz-
polovila in se p>otopila. Rešili so
samo 40 potnikov, medtem ko jih
je nad sto utonilo. Pozneje so za-
nikali, da bi jih bilo toliko uto-
nilo.
STRASBOURG — Bivša nacistič-
na veljaka, vojna zločinca, Bor-
mann in gestapovec Miller živita
v neki odaljeni vasi v Latin.ski
Ameriki, obkrožena s telesno stra-
žo, ki ima radijske oddajnike in
sprejemnike — je povedal novi-
narjem Simon Wiesenthal, direk-
tor židovskega dokumentacijskega
centra.
ATENE — Aleksandros Panagu-
lis, ki ga je vojaško sodišče obso-
dilo na smrt zaradi udeležbe v
zaroti proti vladi, ni hotel pro-
siti za milost. Kljub številnim po-
sredovanjem iz tujine, bodo vo-
jaške oblasti Panagulisa verjetno
ustrelile.
BANGKOK — Tajski premier
ThancMH Kittikachom je izjavil,
da so »v severni Tajski odkrili
tajno komunistično letališče za
helikopterje«.
PARIZ — Mnogi znani franco-
ski znaastveniki in umetniki so
poslali premieru Kosiginu pismo,
v katerem zahtevajo, naj pokaže
strpnost do sovjet.skih državlja-
nov, ki so obsodili okupacijo
CSSR.
tedenski zunanjepolitični pregled
Češki
plenum
Tri dni so trajale burne
razprave na plenumu CK КРС
in vsi prijavljeni govorniki
niso utesíwli nastopiti. Govo-
rilo pa je vendarle 57 govor-
nikov, medte^n ko jih je sko-
raj sto »diskutiralo« pisme-
no. Najbolj pomembna zna-
čilnost pravkar končanega ple-
numa je ta, da je prišlo na
njem do precej ostre diferen-
ciacije med konservativnimi
udeleženci plenuma in prista-
ši pojanuarske smeri na Če-
škoslovaškem.
Zanimivo je, da ni nihče
— niti najbolj konsv ativni
ljudje — zagovarjtl ali hvalil
okupacije CSSR. Pač pa so
konservativci usmerili svoje
, .pove na vodstvo, ker ni po
januarju dovolj odločno na-
stopilo proti antisoci lističnim
silam. Konservativci so tudi
kritizirali vodstvo, da prema-
lo dosledno izpolnjuje do-
ločbe moskovskega sporazu-
ma.
Z druge strani so odločni
pristaši pojanuarske smeri
odkrito napadli »dogmatske,
napol legalne skupine, ki izva-
j jajo pritisk« — kakor na pri-
mer rektor Karlove univerze
prof. Stary, medtem ko je ne-
ki drug akademik obžalo-
val, da so ustavili izhajanje
»Reporterja« in »Politike«.
Hkrati pa izhajajo časopisi
in letaki, je dejal, ki so po-
polnoma ilegalni in vsebuje-
jo popačena poročila o po-
ložaju v ČSSR. (Te publika-
cije izdaja sovjetska okupacij-
ska armada.)
Skratka, plenum je bil ze-
lo buren in prav zato so mo"
rali biti zaključki — ki jih
v tem trenutku še ne pozna-
mo — kompromisni. Znano pa
je, da so na plenumu usta-
novili nov partijski organ, iz-
tršni komite, ki bo imel osem
članov, medtem ko bo pred-
sedstvo še naprej imelo 21
članov. Kljub raznim pritis-
kom — predvsem iz tujine —
da je treba predsedstvo zmanj-
šati, je to ostali neokrnjeno.
Tako v predsedstvu kakor tu-
di v izvršnem komiteju pre-
vladujejo zmerneži.
Plenum je vzbudil velik od-
mev v javnosti ČSSR, a tudi
precej nezadovoljstva, ker so
bila na voljo za objavo več
ali manj zgoščena in več ali
manj uradna poročila. Toda
dovolj je prodrlo v javnost
in jo vznemirilo. Očitno ima
javnost pravkar končani ple-
num za korak nazaj, in to je
na.jbolj čutiti med študenti
in delno tudi delavstvom, šest.
deset tisoč študentov je za-
čelo stavkati na fakultetah.
Prišli so na dan z zahtevami,
kakor so ukinitev cenzure
vsaj čez pol leta, vodstvo naj
preneha popuščati sovjetskim
zahtevam, svoboda govora in
zborovwîja. svoboda potovanj
v tujino in podobno. Ali je
to začetek novega vala neza-
dovoljstva med ljudstvom, ki
morda čuti, da se obroč okrog
zakonitega vodstva čedalje
bolj stiska? Težko je reči.
Prihodnost je polna negoto-
vosti in vprašajev.
Petnajst zunanjih ministrov
članic NATO je v soboto kon-
čalo pomembno zasedanje te
vojaške zveze, ki bi moralo
biti sklicano proti koncu de-
cembra kakor vsako leto. To-
da zaradi okupacije ČSSR so
ga sklicali mesec dni prej,
predvsem na pritisk evrop-
skih članic zveze. Pričakova-
ti je bilo, da bo položaj po
okupaciji ČSSR v središču po-
zornosti. Prav tako je bilo
pričakovati, da bodo na zase-
danju obsodili okupacijo kot
dejanje, »ki ogroža mednarod-
ni mir in red in krši določ-
be ustanovne listine OZN«.
Nastopili so proti doktrini,
da ima ZSSR pravico poseči
v notranje zadeve drugih dr-
žav, ki sestavljajo tako ime-
novano »socialistično skup-
Liost narodov« oziroma »soci-
alistični Commonwealth«. Res-
no so tudi opozorili Sovjet-
sko zvezo, naj se vzdrži ka-
kršnih koli nadaljnjih pose-
gov po češkoslovaškem vzor-
cu v Evvopi in v Sredozem-
lju in pri 4m je bila neurad-
no omenjei«a tudi Jugoslavija,
»ker bi to povzročilo med-
narodno krizo z resni,mi po-
sledicami«.
Kljub temu — poudarjajo
udeleženci — ostane politični
cilj NATO vzpostavljanje »za-
nesljivih, miroljubnih in
obojestransko koristnih odno-
sov med Vzhodom in Zaho-
dom«.
To misel je posebnof pou-
daril francoski zunanji mi-
nister Debré, ki je dejal, da
se NATO nikakor ne sme od-
reči politiki popuščanja na-
petosti in da take politike ni-
kakor ne more zamenjati s
какгм.м> koli drugačno politi-
ko. Za to izjavo je bil deležen
zelo ugodnega komentarja sov.
' jetske časopLsne agencije
TASS, ki pa ni citi ral л tistega
dela govora ministra Debréj»,
v katerem je izjavil, da je at-
lantska zveza dejavnik stabil-
nosti in da hoče Francija v se-
danjih razmerah ostati njena
članica.
tedenski notranjepolitični pregied - tedenski notranjepolitični pregled
premoženja
■ OBVEZNA PRIJAVA PRE-
MOŽENJA — Med novimi predla-
ganimi republiškimi določbami na
davčnem področju je tudi predpis,
da morajo občani, ki stalno prebi-
vajo na območju Slovenije, prija-
viti svoje počitniške hišice, hiše,
stanovanja v etažni lastnini, po-
slovne stavbe, stavbne in druge za-
zidljive parcele v naseljih ter za
gradnjo namenjene parcele izven
naselij. Davčni organ bo imel tudi
pravico zahtevati od slehernega po-
datke, odkod ima svoje premože-
nje.
■ V. KONGRES ZK MAKEDO-
NIJE — V ponedeljek, torek in sre-
do je zasedal V. kongres Zveze ko-
munistov Makedonije. Sprejel je
resolucijo o nadaljnjih nalogah
ZKM in statut ZKM. Poleg tega je
obravnaval resolucijo o samo-
upravni univerzi v samoupravni
družbi.
H VEČJE POKOJNINE — Na
seji izvršilnega odbora republiške
skupnosti socialnega zavarovanja
delavcev so ugotovili, da bi bilo
možno stare pokojnine prihodnje
leto povečati p>oprečno za 8 "'o.
Za novimi pokojninami upoko-
jencev, ki so se upokojili leta 1965
in kasneje, predvsem zaostajajo
pokojnine tistih, ki so šli v pokoj
do leta 1957, ne dosti manj pa
tudi tistih, ki so se upokojili do le-
ta 1964. V začetku letošnjega leta
je skupščina socialnega zavarova-
nja sicer te razlike zmanjšala, še
bolj pa naj bi jih zmanjšali v' za-
četku prihodnjega leta. Računajo,
da bi za to vskladitev porabili v
Sloveniji prihodnje leto kakih 50
milijonov Ndin. Tako bi popravili
pokojnine kakim 100.000 ljudem.
V celoti pa tudi s tem še ne bi bile
razlike odpravljene, marveč bo to
treba postopno doseči v naslednjih
dveh- letih.
■ ZASTOJ V PREMOGOVNI-
KIH — V letošnjih prvih devetih
mesecih so v jugoslovanskih rud-
nikih nakopali 19,3 milijona ton
premoga. To je za 1,4% več kot
lani v istem obdobju, vendar pa
precej manj kot predvideva sred-
njeročni plan. Po tem planu naj bi
letos nakopali 33 milijonov ton pre-
moga, dejansko pa ga bodo le ka-
kih 27 milijonov ton. Industrija
namreč namesto premoga čedalje
bolj uporablja mazut, pline, goril-
na olja itd., pa tudi gospodinjstva
uporabljajo čedalje več drugega
kuriva.
■ VELIK POSEL EMONE NA
MADAGASKARJU — Ljubljanski
agrokombinat Emona je podpisal
pogodbo, po kateri bodo na Mada-
gaskarju (Afrika) zgradili kmetij-
ske in predelovalne obrate v vred-
nosti 27,6 milijona dolarjev. Gre
za dva obrata s skupno površino
180.000 ha, za dve pitališči govedi,
v katerih bodo letno spitali 30.000
repov in za dva mesno-industrijska
obrata za predelavo 80.000 govedi
letno. Ljubljanski agrokombinat
bo na Madagaskarju vpeljal proiz-
vodnjo ter usposobil domačine, da
bodo v štirih letih po dograditvi
objektov prevzeli strokovno vod-
• stvo.
■ NADOMESTILA V ČASU VO-
JAŠKIH VAJ — Pomočnik državne-
ga sekretarja za narodno obrambo
generalpodpolkovnik Ivan Dolničar
je v zvezni skupščini odgovoril na
vprašanje nekega poslanca, da
predvidevajo po novem zakonu o
vojaški obveznosti izplačevanje na-
domestil v času vojaških vaj tudi
tistim, ki niso v delovnem razmer-
ju.
■ ZASEDENA ZASEBNA STA-
NOVANJA — V zvezni skupščini :je
bilo postavljeno poslansko vpraša-
nje, ali se pripravlja kaka ustrez-
nejša zakonska ureditev glede za-
sebnih stanovanj, ki jih lastniki
ne morajo uporabljati, ker so za-
sedena, član zveznega izvršnega
sveta Mustafa šabić je pojasnil, da
bodo o reviziji tozadevnih predpi-
sov razpravljali januarja prihod-
njega leta.
■ PODRAŽITEV AVTOMOBIL-
SKEGA ZAVAROVANJA? Zavaro-
valnice pritiskajo na to, da bi pri-
hodnje leto močno podražili avto-
mobilsko zavarovanje. Pravijo na-
mreč, da so se odškodnine izredno
povečale, zaradi česar ima letos
jugoslovansko zavarovanje kakih
140 milijonov Ndin primanjkljaja.
PRED SPREMEMBO ZVEZNE IN REPUBLIŠKE
USTAVE
Zakaj sploh sprememba?
2e ob iansici spremembi zvezne ustave je bilo jasno,
da je takratna rešitev г zborom narodov le začasna.
Pred lansko spremembo je bil ta zbor zvezne skupščine
postavljen na stranski tir, sestajal se je namreč le, kn-
dar je bilo treba razpravljati o spremembi ustave, ali
pa če je to zahtevala skupina poslancev tega zbora,
kadar je menila, da bi bii interes katere izmed repub-
lik z določenim zakonom bistveno prizadet. Takšna
zahteva pa bi pomenila sprožitev spora v mednacional-
nih odnosih, česar jya nihče ni tvegal. Tako je ta zbor
obstajal le kot možnost za urejanje mednacionalnih
odnosov.
Z lansko spremembo ustave pa naj bi ta zbor raz-
pravljal o vseh zakonskih predlogih in se je tako po-
javil tretji dom v zvezni skupščini, ki pa temelji
načelu dvodomnosti. Eden je zvezni zbor, drugi pa ka-
teri izmed zborov delovnih skupnosti (ali gospodarski,
ali prosvetnokulturni, ali socialnozdravstveni, ali orga-
ni zaci j skopolitični). To je bila le začasna rešitev in je
bilo jasno, da bo treba sestavo zborov zvezne skupščine
tako urediti, da bi skupščina tudi po sestavi odrazila,
da je Jugoslavija zvezna država prostovoljno združeni
in enakopravnih narodov in narodnosti.
Odtod torej zahteva, da postane zbor narodov te-
meljni zbor zvezne skupščine, ki enakopravno z drugimi
zbori odloča o vseh zadevah v pristojnosti federacije.
Dosedanji zvezni zbor bi potem seveda ukinili. Ker pa
so že razpravljali o sestavi zvezne skupščine, so stopili šs
korak dlje in predlagali, naj bi namesto dosedanjega or-
ganizacijskopolitičnega zbora ustanovili družbenopolitič-
ni zbor kot zbor delegatov, ki zastopajo interese obča-
nov v občinah in drugih samoupravnih skupnostih.
V zadnjem času pa se je marsikaj razbistrilo tudi
glede odnosov med federacijo in republikami. Bistveno
pri tem je, da je federacija zveza državnih socialistič-
nih in demokratičnih nacionalnih skupnosti, ki prena-
šajo na federacjo tiste zadeve, ki so skupnega pomena
za vse te državne skupnosti. Zato je treba seveda v sa-
mem ustavnem besedilu spremeniti vse tisto, kar temu
načelu ne ustreza in kar vzbuja vtis, da federacija deli
pristojnosti republikam^ ve pa obratno. S tem v zvezi
je treba tudi točneje opredeliti mesto avtonovinih po-
krajin.
Vse to so razlQgi, da so začeli razmišljati o predlo-
gih za spremembo zvezne ustave, kar pa je potegnilo
za seboj še druge probleme. Ko bo že treba voliti zbore
zvezne skupščine, se je npr. odprlo vprašanje, ali je
umestno, da so volitve na vsaki dve leti, ali ne bi bilo
pametneje, ko bi se celotna skupščina zamenjala na
štiri leta. ne pa tako kot zdaj^ ko se je polovica skup-
ščine menjale na vsaki dve leti ter smo bili pravzaprav
v nenehni, volilni karapanji. .že nama sprememba zvezne
ustave pa potegne za seboj tvdi spremembe republiških
in tako smo zdaj sredi razprave o spremembi tako
zvezne kot  republiške ustave
V. J.
industrija in rudarstvo čakata
že po dva meseca
Znano je, da opravljeni kli-,
ring ni zmanjšal medsebojne
zadolženosti v gospodarstvu.
Na to so slovenski gospodar-
ski krogi opozarjali še pred
uveljavo kliringa. zdaj pa po-
datki znova kažejo, da se je
vezava terjatev v obračunani
realizaciji v letošnjem I. pol-
letju spet povečala. V prvem
polletju 1966 so bile terjatve
vezane v 43 dneh, lani v pr-
vem polletju v 51 dneh in
v letošnjem prvem polletju
celo že v 59 dneh. Podatki
veljajo seveda za celotno go-
spodarstvo, najbolj {ja se je
vezava terjatev poslabšala v
industriji in rudarstvu, kjer
znaša zdaj v povprečju že
skoraj 2 meseca in pol.
Obseg medsebojnih zadol-
žitev je seveda spet pove-
čal. Terjatve do kupcev so
bile konec jimija letos kar
za 26 odstotkov višje kot la-
ni v tem času, obveznosti do
dobaviteljev pa večje za 8
odstotkov. Hitreje in močne-
je se povečujejo terjatve do
kup>cev kot pa obveznosti do
dobaviteljev, kar je znano tu-
di Ž3 IZ prejšnjih let. To spet
pove, da se denar slovenske-
ga gospodarstva pretaka ali
v druge republike ali pa v
negospodarske dejavnosti do-
ma oz. odhaja tudi v tujino.
Stoletnica
odvetniške zbornice
Pretekli petek zvečer je
predsednik izvršnega svet«
SR.S Stane Kavčič priredil
slavnostni sprejem za sloven-
ske odvetnike, ki so pred
kratkim proslavili stoletnico
Odvetniške zbornice. Predsed-
nik Stane Kavčič se je s po-
vabljenci dalj časa pogovar-
jal, sprejema pa so se ude-
leži" -^-rv-irobniki sodišč.
— Veš, Cica, najprej .so me odpustili, potem
so me pa le vzpeli v službo ...
(Karikatura iz JEZA)
OSNOVE DAVČNE POLITIKE V LETU 1969
Gospodarstvo ostane pri enakih obremenitvah
Občan naj ustvarja večje dohodke, zato pa naj sam neposredno plačuje
večje davke — Novi predpisi zastavljajo dolgoročne osnove davčne politike
— Občinam je v vsem prepuščena možnost olajšav
Republiški sekretariat za informacije je sklical
15. novembi*a v Ljubljani tiskovno konferenco, na
kateri je član republiškega izvršnega sveta Slovenije
Jožko Štrukelj seznanil novinarje z gradivom o pri-
spevkih in davkih občanov, ki ga je obravnaval re-
publiški izvršni svet prejšnji dan na svoji seji.
Joéko Štrukelj je na kon-
ferenci opisal glavne značil-
nosti davčne politike v letu
1969, zajete v osnutku zako-
nov, ki jih je izvršni svet
sprejel na svoji seji 14. no-
vembra-
Osnovna Ln za gospodarstvo
najbolj zanimiva ugotovitev
iz davčne politike za 1969 je
brez dvoma ta, da bo gospo-
darstvo ostalo pri enakih ob-
remenitvah, kot jih je imelo
letos. Federacija je sicer tu-
di republikam prepustila pra-
vico progresivne obdavčitve s
prispevkom iz osebnega do-
hodka, vendar se v Sloveniji
te pravice ne bomo poslužili.
Kljub takšnemu izhodišču
bomo v Sloveniji sposobni
prihodnje leto zadostiti vsem
stališčem in obveznostim, ki
jih je sprejel izvršni svet gle-
de zadovoljevanja splošne po-
trošnje
Dolgoročne odločitve
in večji red v davčni
politiki
z osnutki predpisov, o katerih
DO razpravljala še skupščina, ne
gasimo požara, pač pa ustvarja-
mo temelje za večji red v davčni
politiki. Predlagani predpisi ima-
jo t,orej trajnejši značaj. Gospo-
darstva ne moremo obremenjevati
bolj kot je bilo obremenjeno do-
sedaj. Zato so okviri davčne po.
litike zastavljeni tako, da naj ob-
čan dobiva več, vendar pa naj tu.
di on neiX)sredno plačuje večje
davke. Strah, da bi takšna poli-
tika zavrla potrošnjo je odveč, ker
rastejo v Sloveniji osebni dohod-
ki hitreje kot osebna potrošnja,
o čemer pričajo vedno ve¿je hra-
nilne vloge.
Republika skuša uvesti večji red
in enotnost v davčni politiki s
tem, da odreja zgornjo in spod-
njo mejo obremenitev. Občinam je
prepuščena možnosti proporcional-
ne in progresivne obdavčitve ter
davčnih olajšav. Na posebna vpra.
sanja je tov. štrukelj odgovoril,
da prerazdelitev tistega dela na-
rodnega dohodka, ki pripada fe.
deraciji ni hila dosežena, prav ta-
ko ne prerazdelitev sredstev iz
prometnega davka.
Strokovno usposobljene
uprave za dohodke
in javnost dohodka
občanov
Obsežnih nalog, ki jih zastavlja-
jo novi predpisi, brez dvoma ne
bo mogoče doseči zgolj s sprejet,
jem predpisov. Veliko bolj kot
doslej si bo treba tako v repub-
liki kot v občinah prizadevati, da
bi se uprave za dohodke posodo-
bile in strokovno posodobile za so-
dobno odmero. Pri tem ne gre
zametovati izkušenj iz tujih dräav.
Z razmišljanjem o tem, kako po-
sodobiti uprave za dohodke, se že
ukvarjajo univerza in upravne šo-
le.
Davčni izterjevalec ima pravico
ugotavljati vse dohodke občanov;
izvzeta je eSinole hranilna vloga,
ki je po zakonu tajna. Osebni do-
hodki občanov so javna stvar. Ob-
čani, ki stalno prebivajo v Slove-
niji, bodo morali prijaviti svoje
počitniške hišice, eno in dvosta-
novanjske hiše, etažna stanovanja,
poslovne stavbe, prostore in stavb-
ne parcele v naseljih ter granji
namenjene parcele izven naselij.
Davčni organi bodo imeli pravico
zahtevati od občana tudi podatke
o tem, od kod izvira njegovo pre-
moženje.
Osebni dohodek
do 1.250 din na mesec
ne bo obdavčefl
Med predlaganimi je najza-
nimivejši predpis o prispevku
iz skupnega dohodka obča-
nov- Pri izdelavi predpisa so
upoštevali ekonomsko in so-
cialno plat, poskrbeli so, da
strokovnjaki ne bodo priza-
deti, upoštevali so razločeva-
nje osebnih dohodkov in od-
pravili uravnilovko.
Osebni dohodek do 1.250
din na mesec ne bo obdav-
čen. Prispevek iz skupnega
dohodka so dolžni plačevati
občani, ki zaslužijo več kot
15.000 din na leto in ti so
dolžni voditi knjigo dohod-
kov. Olajšave so priznane za
vsakega nezaposlenega dru-
žinskega člana v znesku 5000
din, za nezaposlenega zakon-
ca pa v znesku 2500 din. Ta
predpis bo zajel okoli 80 000
občanov v Sloveniji, približno
40.000 pa jih bo deležnih
pravkar omenjenih olajšav-
Iz tega prispevka se bo v
Sloveniji zbralo prihodnje le-
to 20 milijonov din. Doseda-
nji predpis je zajel le 25 000
občanov, ki so plačali okoli
9 milijonov din tega prispev-
ka. Strokovnjaki, ki delajo v
tujini, bodo obdavčeni po do-
hodku, ki bi ga za enako de-
lo prejemali doma. Občan, ki
bo imel npr. 20.000 din skup-
nega dohodka, bo plačal za
5000 din presežka 150 din pri-
spevka (3 odst.) občan, ki bo
imel 85-000 din dohodka, pa
bo plačal 20.100 din prispevka
ali nekaj več kot 28 odst- od
70.000 din presežka.
Prispeveik iz skupnega do-
hodka bo treba v bodoče pla-
čevati v četrtletnih akontaci-
jah in ne več za vse leto na-
enkrat, kot je bdlo dozdaj.
Za letošnje leto bodo občani
plačali ta prispevek še po sta-
rih stopnjah, deležni pa bo-
do davčnih olajšav po novem
zakonu.
V obrti nič več odmere
po sporazumu
Spremembe zakona o pri-
spevkih in davkih občanov
zadevajo tudi obrtnike. Uve-
dena bo enotna davčna lestvi-
ca za proizvodno in storitve-
no obrt ter stopnja občinske-
ga prispevka od obrtnih de^
javnosti. Občine lahko uvede-
jo davčne olajšave. Sporazu-
ma o davčni odmeri po no-
vem predpisu ne bo več mo-
goče sklepati. Občine bodo
lahko davčno politiko od
obrti zastavile tako, da bodo
spodbujale obrtnike k nalož-
bam v obrt- Obrtniki, ki
ustvarjajo npr. do 20 000 din
čistega dohodka od obrti, bo-
do plačevali 8 odst- pri^pe-
v^.
Predlagani predpisi ne vse-
bujejo kakánih večjih spre-
memb edinole glede prispev-
ka iz dohodka od kmetijsrtva.
M. J.
Oktobrski rekord
Po prvih podatkih za okto-
ber je slovenska industrija
v tem mesecu dosegla izred-
no proizvodnjo, saj se je
njen indeks od 110,2 v sep-
tembru povečal na 119 v ok-
tobru. Hkrati je bila v pre-
teklem mesecu industrijska
proizvodnja v SRS kar za
14.6 odstotka vi.šja kot lani
v oktobru.
Septembra in oktobra se
je v Sloveniji število zapo-
slenih povečalo za 2350. Trgo-
vina na drobno je zabeleži-
la v oktobru za 22 odstotkov
večji promet kot lani v is-
tem mesecu, trgovina na de-
belo pa celo za 47 odstotkov.
— Oživel je tudi izvoz, saj
je Slovenija v preteklem me-
secu izvozila za 283 milijo-
nov Ndin blaga, to pa je za
13 odstotkov več kot lani v
oktobru.
Hitra cesta Nova Gorica-Šentilj
Clan republiškega izvršne-
ga sveta Boris Vadnjal je na
tiskovni konferenci 15. no-
vembra seznanil novinarje z
načrti za gradnjo prve hitre
ceste v Sloveniji. Cesta bo
štiripasovna, gradili pa jo
bomo po odsekih. Najprej
prideta na vrsto odseka od
Levca pri Celju do Hoč pri
Mariboru in od Vrhnike do
Bastojne. Oba odseka sta sku-
paj dolga 80 km, gradnja pa
bo stala 107 milijard Sdin.
Od tega bo 19,2 milijard din
dobil cestni sklad od repub-
like iz proračuna (po letu
1970), 36 milijard domačih
kreditov bo najel cestni sklad,
9 milijard se bo zbralo iz
prometnega davka od benci-
na, 40 odst. ali 43 milijard
din pa bi dala kot posojilo
Mednarodna banka. V zvezi
z gradnjo te ceste bo lahko
razpisano tudi javno posoji-
lo, s katerim bi lahko zbra-
li 70 milijard din. Polovico
tega posojila bi vpisale de-
lovne organizacije, polovico
pa občani.
Z gradnjo moramo v Slo-
veniji pohiteti, ker nas bodo
s takšnimi cestami prehiteli
v drugih področjih Jugosla-
vije.
Bo zvezni prispevek
iz osebnega dohodka
manjši?
v republiški skupščini ob-
ravnavajo ustrezni organi
predlog zakona o zmanjša-
nju sedanje stopnje zrvezne-
ga prispevka iz osebnega do-
hodka zaposlenih. Zdaj zna-
ša ta stopnja 4,7 odstotka,
po predlogTi pa naj bi se zni-
žala na 3 odstotke. Novi za-
kon naj bi omogočil večjo
akumulacijo v gospodarstvu,
zvezna skupščina pa naj bi
ga sprejela po kratkem po-
stopku, če bo to res, bi za-
čel veljati že 1. januarja
1969.
Nov obrat
žveplene kisline
Vsako uro ostane v topil-
nici kombinata »Trepča« ok-
rog 60.000 kubičnih metrov
žveplenega dvokisa, ki hudo
zastruplja ozračje v okolici
kombinata. Da bi odpadne
pline iz nove topilnice svin-
ca in cinka kar najpametne-
je izkoristili, so začeli v Trep-
61 graditi nov obrat, ki bo
dajal na leto 70.000 t-on žvep-
lene kisline. V novem obra-
tu bo delalo samo 18 delav-
cev, njegov skupni dc^Kxìek
pa bo znašal 19 milijonov na
leto. iz podpadnih plinov se
vsako leto usede na Kosov-
sko Mit-rovico prib. 23 ton
svinca, razen tega pa še pre-
cej drugih odpadnih snovi,
ki škodujejo zdravju tamkajš-
njega prebivalstva.
Kìiietìjskihèmti
^   bolezni vina
Vino je zmet, a^Kuiiuia, organskih kislin, tanina in še
cele vrste drugih snovi in zato podvrženo boleznim in na-
pakam, ki lahko zdravo in dobro pijačo kaj hit;ro spre-
menijo v brozgo, neuporabno za človekovo prehrano.
■ Zelo važno je pred trgatvijo dobro pripraviti po-
.sodo. Očistimo jo s krtačo ali verigo, za tem pa notra-
njost sodov še zažveplamo. Napake pa lahko delamo še tudi
p>otem, ko je vino že v sodih, če so vino napadle bakte-
rije ali gljive, pravimo, da je zbolelo, če p>a so drugi
vzroki,  pravimo  da  ima  napako.
Za pijačo je najbolje, da je sod vedno poln., če pride
vino v stalen stik z zrakom in ima ob tem še premalo
alkohola, se na njegovi površini napravi belkasta prevleka
ki jo imenujemo kan. Ta smetana ne miruje, marveč spre-
minja vino v kis. Vino ima poseben okus, je ciknjeno in
mu ponavadi ni več pomoči. Uporabimo ga lahko le še
za kis. Bolezen preprečmio, če so sodi vedno polni (jih
dolivamo) in če so na prim.ernem hladnem prostoru.
■ Belo vino. posebno jabolčnik, rad zboli za posebno
boteznijo — sluzavostjo. Tako pijačo je treba močno
stepsti in pretočiti v zažveplan sod zraven pa dmlati še
nekaj gramov tanina na hektoliter vina. Porjavitev vina,
ki strokovno še ni povsem pojasnjena, odpravimo tako,
da pretakamo in čistimo z želatino. Želatina, ribji mehur,
mleko, jajčni beljak lesno oglje so nekatera sredstva za
čiščenje vina, ki se noče učistiti po pretakanju. Poznamo
tudi čiščenje s posebnimi filtri, predvsem za mlajša vina.
Bjče šibkejše vino pustimo na tropu, se spomladi rada
pojavi zavrelka. Preprečimo jo, če pravočasno pretakamo
in zalivamo. Pomagamo lahko tudi s hlajenjem soda, z
žveplanjem ali s kalijevim metabisulfitom. S tem zdravi-
mo tudi vino. ki je preveč žveplano, če ima pijača vonj
po gnilih jajcih, jo pretočimo v zažveplan sod in pazimo,
da pride čim manj v stik z zrakom.
Inž. 1И. U
s TISKOVNE KONFERENCE O NOVEM ZAKONU O NARODNI OBRAMBI TER NAČELIH VSËUUDSKE OBhamd
NIČ VEČ MEJA MED ARMADO IN LJUDSTVOIH)
o vseljudski obrambi, o načelih kakšna naj bi bila, smo najbrž vsi
že veliko slišali in brali. Prav je, da je narodna obramba, varnost
države in pridobitev naše, s krvjo priborjene, samoupravne družbe-
ne ureditve prav zdaj sredi naše pozornosti. Le če bomo močnejši,
bolj enotni in venomer pripravljeni na udarec odgovoriti z udar-
cem, na agresijo z orožjem, le takrat bomo lahko resnično veliko
storili v prid miru in enakopravnosti sodelovanja med deželami in
narodi. Nedavni dogodki v Češkoslovaški so nas lahko v tem na-
šem prepričanju le utrdili.
v Ljubljani se je minuli te-
den mudil pomočnik zveznega
sekretarja za narodno obram-
bo general-podpKDlkovnik Djuro
Lončarević. V zanimivem pogo-
voru z novinarji je prav lepo
in vsakomur razumljivo razlo-
žil novosti, ki jih prinaša za-
kon o narodni obrambi ter na-
čela vseljudske obrambe. Kaj
torej prinaša novi zakon, kakš-
ne so njegove prednosti, kako
bomo okrepili našo obrambno
sposobnost in — ne nazadnje
— kakšne so naloge in dolžno-
sti (pa tudi pravice) sleherne-
ga občana?
Širše, družbeno
samoupravno bistvo
vseljudske obrambe
Predlog novega zakona o na-
rodni obrambi, ki ga je zvezni
izvršni svet sprejel 6. novemb-
ra in posredoval v razpravo
odborom zvezne skupščine,
družbeno-političnim organizaci-
jam in republikam, se od sta-
rega, ki smo mu lahko marsi-
kaj očitali, razlikuje predvsem
v dveh stvareh. Najprej novi
zakon daje vsebini na-
rodne obrambe, vseljud-
ski obrambi, novo, širše, druž-
beno in hkrati samoupravno
obeležje. Obramba dežele, var-
nost naših mest in vasi poslej
ne bo zadeva, o kateri občan
lahko le na tuiem razmišlja,
zadeva, o kateri odločajo vo-
jaški poveljniki. Sleherni ob-
čan bo odslej oblikovalec na-
črtov obrambe dežele s po-
močjo že uveljavljenih samo-
upravnih poti bo lahko predla-
gal in odločal o vsem, kar
zadeva narodno obrambo in
varnost. Narodna obramba bo
poslej sestavni del našega druž-
benega sistema, povsem vsak-
danje torišče dela družbenih
in političnih organizacij tako v
zvezi, republiki ali občini. Prav
v tem je bila osnovna pomanj-
kljivost še veljavnega zakona,
ki je narodno obrambo tolma-
čil kot povsem samosvoj, iz
celote družbenih dogajanj iz-
trgan del, ki se oblikuje in pri-
lagaja, nekim lastnim zakoni-
tostim. Občina, krajevna skup-
nost, celo vsak posameznik
bodo sami, seveda hkrati ob
družbenem dogovoru, obhkova-
li načrte obrambe pred napa-
dom ali pred naravno katastro-
fo.
Vloga krajevnih obo-
roženih oddelkov
Drug, nič manjši pomen, ima
v novem zakonu vloga in
sestav oboroženih sil. Obo-
rožene sile bodo sestavljene iz
Jugoslovanske ljudske obram-
be, (armade, ali če dovolite
vojaški izraz — operativnih sil)
in iz teritorialnih, krajevnih
oboroženih oddelkov. JLA je
tisti del oboroženega ljudstva.
ki se v sodobnih pogojih boju-
je z morebitnim nasprotnikom.
Krajevne oborožene enote, ki
bodo imele svoje poveljstvo
(organizirano podobno kot par-
tizanske enote med NOB —
komisar, komandir), pa se bo-
do v svojem kraju uprle z
orožjem morebitnemu agresor-
ju in tako razbremenile arma-
do. Takšni odločitvi sta botro-
vali dve stvari: z ustavo zago-
tovljena pravica naroda in po-
sameznika, da se brani ter bra-
ni svojo deželo in izkušnje mi-
nule vojne.
Pomen krajevnih oboroženih
enot je posebno velik. Te eno-
te bodo z borbo, na njim do-
bro poznanem kraju, zmanjša-
le premoč napadalca, ne bodo
dovolile sovražniku da počije,
da se organizira, navezale bo-
do nase velik del nasprotniko-
ve vojske in izzvale vseljudsko
vstajo v začasno zasedenem
kraju. Ko so se sestavljale! za-
kona odločali za ta način (mi-
mogrede povejmo, da priprav
Ijajo v sekretariatu za narod
no obrambo predlog novega za-
kona že več let), so upoštevali
izkušnje iz NOB ter vojne v
Vietnamu.
Ta program zvesto sledi
zna,ni  vojaški  resriici,  da je
nepremagljiv le tisti narod, ki
se zna "dobro organizirati.
Bistvene spremembe
v predvojaški vzgoji
Predvojaška vzgoja bo z no-
vim zakonom doživela vrsto
nujnih sprememb. Predvsem je
po novem zakonu vsak držav-
ljan dolžan, da sodeluje v ob-
rambi. Na obrambo pa se je
treba pripraviti, treba je spo-
znati vojaško tehniko, način
bojevanja, spoznati se je treba
z morebitnim nasprotnikom.
Zato novi zakon določa, da bo
moral vsak državljan določeno
število ur v letu sodelovati na
tečajih, seminarjih, predava-
njih ali praktičnih prikazih, ki
jih bodo organizirali štabi na-
rodne obrambe. Tudi civilna
zaščita bo — v miru in vojni —
dobila nov, glob j i pomen pri
zavarovanju tovarn, šol, usta-
nov in pomoči ogroženim pre-
delom. V osnovnih šolah bodo
občasno poučevali otroke v nu-
đenju prve pomoči. Tečaje naj
bi organizirali učitelji (šole)
ob sodelovanju Rdečega križa
in zdravstvenih delavcev. V
srednjih šolah bo dosedanjo
predvojaško   vzgojo   zamenjal
nov predmet — predlagani na-
ziv je »Obramba in zaščita«.
Srednješolce bodo naučili upo-
rabljati osebno oborožitev, po-
učili o načinih zaščite in boje-
vanja. Seveda bo nova vsebi-
na predmeta terjala nov učni
načrt. Na visokih in višjih šo-
lah bo predvojaško vzgojo za-
menjal premet: »Osnove vse-
ljudske obrambe«, ki bo imel
enoten program -— za dekleta
in fante ter za vse šole. Tu
bodo mlade izobražence pou-
čili o vojni kot družbenemu
pojavu, o vojni v sodobnem
svetu, o našem pojmovanju
vojne in načelih vseljudske
obrambe. S takšnim poukom
bodo, po možnosti, začeli v
šolah že prihodnje leto.
Seveda pa se je izkazalo tu-
di to, da nekatere šole gojen-
cem ne nudijo dovolj praktič-
nega znanja za primer vojne.
Tako bo morala, denimo, medi-
cinska fakulteta mimo pred-
meta o načelih vseljudske ob-
rambe, nuditi bodočim zdrav-
nikom tudi nekaj praktičnega
znanja iz kirurgije, zdravlje-
nja opeklin, zastrupitev in po-
dobno. Na dlani je, da takšno
znanje zdravniki potrebujejo
tudi v miru. Nova znanja si
bodo morali pridobiti tudi teh-
niki, kemiki, gradbeniki in ab-
solventi drugih šol.
Ob vsem tem je odprto vpra-
šanje vaške mladine. Kako njo
poučiti o temu, kako se upo-
rablja orožje, kako se brani
pred sovražnikom? Ta mladina
je doslej obiskovala enkrat
letno t. i. centre predvojaške
vzgoje, ki so veljali družbo le-
pe denarce, svojega poslanstva
pa v celoti niso izpolnili. Tudi
to mladino bi kazalo vključiti
v krajevne enote, saj to naj-
bolje ustreza potrebam krajev
in gospodarstva. In še nekaj:
zakon dovoljuje tudi prosto-
voljno včlanjen j e v krajevne
odrede, polke in druge enote.
To seveda najprej velja za
žene, dekleta in mlade fante.
ki še niso uredili vojaške ob-
veznosti.
Izredna vloga
republike in občine
Važno je opozoriti, da se s
tem, ko se del skrbi o narod-
ni obrambi prenaša na občine,
delovne organizacije in krajev-
ne štabe, prav tako zahteva
kakovost priprav in vso re-
snost. Vsako »igramo se vojne«
bi pomenilo korak nazaj (na-
mesto naprej) in resno nevar-
nost nepripravljenosti. Kot je
dejal pomočnik zveznega sekre-
tarja za narodno obrambo, bo-
do krajevne enote dobro obo-
rožene in opremljene, seveda
pa se je treba poprej marsiče-
sa naučiti in izoblikovati pravi
odnos do narodne obrambe.
Delo mora potekati brez im-
provizacij ali kakršnihkoli za-
časnih in nepopolnih rešitev.
Lahko zapišemo, da je sle-
herni naš občan pripravljen so-
delovati in da prav vsakdo ra-
zume nujnost, ki nalaga te
ukrepe. Pripravljenost ljudi je
ponekod pri nas tako velika,
da zdaleč presega materialne
možnosti narodne obrambe.
Tako na Hrvaškem že ustanav-
ljajo mladinske odrede, nekaj
podobnega pripravljajo tudi
slovenski mladinci. Brez dol-
goveznosti: odnos do narodne
obrambe se menja na vseh
ravneh naše družbe. To doka-
zujejo tudi dosedanje prora-
čunske razprave v republiki in
zvezi, po občinah in — v dru-
gih republikah — okrajih.
Se besedo ali dve o organi-
zaciji na terenu. Zahteva, ki iz-
haja iz načel vseljudske obram-
be, je jasna: vsak državljan
mora v danem trenutku na--
tančno vedeti, kaj mu je pO-,
četi. . Krajevne enote, civilno
zaščito in vse, kar zadeva dru-
gi — neoperativni del — obo-
roženih sil, organizirata, po
novem zakonu, republika in
občina. Svet za^ narodno ob-
rambo pri republiki vsklaja
vsa prizadevanja v republiki.
Vsklaja tudi odnose med ar-
mado, krajevnimi enotami, ci-
vilno zaščito in delovnimi or-
ganizacijami. Vse načrte spre-
jemajo po temeljiti in celoviti
obravnavi, upoštevajo predloge
in mnenja. Po takšnem družbe-
nem dogovoru so sprejeta sta-
lišča — zakon! Odveč je, da
bi pisali še o tem, kakšnega po-
mena so v primeru vojne
zdravstvene ustanove, socialno
varstvo, kmetijske delovne or-
ganizacije, gospodarske organi-
zacije in pdb. Ljudi v teh or-
ganizacijah nihče ne bo silil
naj se organizirajo ali naj orga-
nizirajo oboroženo enoto ali
ne. Vse morajo storiti sami —
kakor jim narekuje lastna pre-
soja in širši družbeni interes.
Torej se je, ponovimo, samo-
upravljanje uveljavilo tudi na
tem področju družbene skrbi.
Denar bo oskrbel tisti, ki se-
stavlja programe, če s progra-
mi nekdo, denimo republika,
ni zadovoljen, mora svoje zah-
teve plačati.
Kljub temu, da je to, kar
smo zapisali o načelu vseljud-
ske obrambe ter o novostih v
novem zakonu o narodni ob-
rambi, nepopolno in so stvari
iztrgane iz širše celote, pa lah-
ko zapišemo še ugotovitev:
tak.šna načela, takšen sistem
vseljudske obrambe, samo-
upravnega odločanja na tem
področju, se lahko uveljavi le
v tako organizirani družbi, kot
je naša. Izginjajo meje med
oboroženimi silami in ljud-
stvom, kot tudi v sodobni voj-
ni izginjajo meje med fronto
in zaledjem.
I. VIDTC
Lastna preteklost nas je poučila: naroda, ki
enotno viztraja v vseljudski borbi, ne more
premagati in podjarmiti tudi nekajkrat moč-
nejši sovražnik! Vsi naši ljudje pa hkrati tudi
vedo: narod, ki ni sposoben in pripravljen
braniti svojega obstanka in lastnega s\-4)bod-
nega razvoja, ne more pričakovati niti milosti
niti pomoči od nikogar. Zato se v miru pri-
pravljajmo in učimo, kot da bi jutri izbruhnila
vojna, delajmo pa v trdnem prepričanju, da
je ves napredni svet za mir in miroljubno so-
žitje vseh narodov sveta! — Na sliki pri pouku
o nevarnostih sodobne vojne tehnike (Foto-
služba JLA)
DOLENJSKI LIST » TEDNIK *VESTMK: i/sak četrtek 60000 izvodov t
4
MALA AÎNKETA
Glas za — spremembo
spremenjenega casa
Menda ni bilo odločitve, ki bi jo bile zaposlene žene
sprejele s tolikšno jezo, kot spremembo delovnega časa.
V primerjavi z njo je bilo celo podaljšanje delovne dobe
malenkost. Kajti v po tridesetih letih dela človek še ne-
tcako preboli tistih dodatnih pet let. Toda, s tem seveda
ne propagiramo kakega ponovnega podaljšanja delovne
dobe! Radi bi le podkrepili stališča neštetih žena in
mater, ki so zavoljo obetanih sprememb delovnega časa
prebedele marsikatero noč, in bodimo odkriti, potočne
marsikatero solzo.
Ponekod so novi delovni čas že uvedli. Zaposlene
žene so se ukrepu morale podrediti. Niso pa nehale go.
foriti — čeprav nekatere samo potiho v družinskem kro-
gu. Zdaj doživljamo ponovno spremembo spremenjenega
delovnega časa. Po »novem« naj bi delali v državnih orga-
nih do 7. do 15., enkrat v tednu pa tudi popoldne. Sobote
— proste. Ker je ta sprememba ena redkih, ki jo je
povzročil velik odpor v resničnem življenju, smo ji po-
svetili današnjo malo anketo. Obiskali smo pet celjskih
zaposlenih žena ter jdh vprašali, kako se počutijo v no-
vem delovnem času in kaj menijo ob ponovni predlagani
spremembi.
Ivanka Novak, občinska
ukupščina Celje: »Moja dru-
iina je šestčlanska. Spremem-
за delovnega časa nam je
jrinesla same težave. Ves dan
ie пе vidimo, če bi se vsi
iranili zunaj, bi lahko eno
plačo porabili samo za kosi-
a, gospodinjsko delo ostaja
n prosta sobota mi zaradi
Insega tega kaj malo pomeni.
Z vsem srcem sem za spre-
neaabo delovnega časa. Če
bomo delali do treh in ob
:em imeli prosto soboto, po-
tem nam bo ostalo nekaj mi-
lut tudi za družinsko življe-
nje.
Majda Cmok, občinski sin-
likalni svet: »Sprememba
spremenjenega delovnega ča-
sa je odločitev na mestu.
Kljub temu, da bomo delali
do treh, pa je to ob dejstvu,
ia bodo sobote proste, še
Icar sprejemljivo. Deljen de-
lovni čas za naše razmere
ai bil primeren. Neurejeno
otroško varstvo, problemi s
prehrano, pa dejstvo, da tu-
li šole nimajo proste sobo-
Ж, vse to je vneslo v druži-
ne nove, hude probleme, ki
so povzročali sive lase mar-
iikateri jBiaieü.«   ^ .   - ..
Slavica Orešnik, sodišče
Celje: »Kadarkoli se spom-
nim na nov delovni čas, se
razburim. Tipičen primer
ukrepa, ki ga je sforsirala
majhna skupina, če že ne en
sam človek! Zaposlene žene
— ne glede na to, če imajo
majhne ali velike otroke —
ga gotovo ne bi potrdile. Ta-
ko pa o teh stvareh odločajo
ljudje, ki o resničnem življe-
n u kaj 'T>-!c vcAo i
tako, kot kaže, tudi z delov-
viooo. ¡M:slim, da'je
lovni čas res treba spreme-
niti!
Ivanka Stepan, Uprava za
notranje zadeve Celje: »Tisti,
ki so trdili, da bodo druži-
ne v novem delovnem času
imele zjutraj več časa za po-
čitek, so se krepko zmotili.
Zaposlene žene zjutraj hitijo,
da spravijo otroke v šolo in
opravijo vse tisto, kar so prej
delale popoldne. Torej pride-
jo v službo že utrujene. Po-
dobno je tudi zvečer, ko je
človek tako zbit in nervozen,
da niti za otroke ne more
imeti dobre volje. Sem za
spremembo »novega« rin! -t.-ri-
ga časa. Z vsem srcem in z
vso odločnostjo.«
Ne bomo zapisali: »Hura, ísa nov delovna čas!« Kajti
Problemi, katerih rešitev naj bi spodbudil »nov delovni
čas«, še vedno ostajajo, če se bomo lotili njih, potem bo
^sak delovni dan, pa naj bo dolg pet ali deset ur, naj bo
^bota prosta ali ne, za zaposleno ženo težak daveik, ki ga
Mačuje družini in družbi. Torej, s spremembo spreme-
'ijenega delovnega časa ne bomo rešili tuda otroškega
^rstva, prehrane, izobraževanja, družbenega udejsbvo.
^anja in podobnega, kar bi zaposileni ženi morali daitl.
^Шј. obljubljamo ji že Jeta!____        _ I. B. — T. V._^
LETNA KONFERENCA CELJSKIH TABORNIKOV
]%a\^ človek ob prirodi
Џ Partizanski odred »OTOK« se je preimenoval v Partizanski odred »П. grupe odredov«,
ki ima domicil v Celju
Ф Najvišje taborniško priznanje »Tabornik partizan« za Jožeta Krebsa
Ф   Fran Roš častni član Partizanskega odreda »II. grupe odredov«
Vsekakor najpomembnejša
ugotovitev po končani letni
konferenci Partizanskega od-
reda »OTOK« je, da mladi,
ki so združeni v tej organiza-
ciji delajo. Toliko opravlje-
nih akcij, tečajev, seminar-
jev, pomoči družinam in
končno udeležbe na sklepnem
zboru ne vidimo pogosto.
Njihovo srečanje, na kate-
rem so pregledali opravljeno
delo in sprejeli program za
prihodnje leto, je bilo sreča-
nje tistih mladih ljudi, ki jim
sodelovanje v taborniški or-
ganizaciji ne pomeni samo ta-
boriti ali v klubski sobi gle-
dati televizor in igrati šah,
ampak nekaj več. Za njih je
to resno delo in spoznavanje
s stvarmi, ki jih bodo v živ-
ljenju potrebovali. Za geslo
so si izbrali »S prirodo k no-
vemu človeku«. Njim je druga
šola narava in v prihodnjem
letu nameravajo še bolj izpo-
polniti stalni taborni prostor
v Kokarjih, kjer vsako leto
letujejo.
Na konferenci so sprejeli
sklep, da izberejo drugo ime,
kajti »Otok« ni prikazoval ti-
ste širine dela, ki ga v resni-
ci opravljajo. Njihovo delo
ni samo v Celju, ampak tudi
na štajerskem, v Savinjski
dolini, na Kozjanskem. V
Partizanskem odredu »Otok«
niso samo prebivalci Otoka,
temveč iz vsega Celja. Za no-
vo ime so si izbrali »II. gru-
pa odredov«, ki ima pri celj-
ski občinski skupščini tudi
svoj domicil. Pod tem ime-
nom bodo Celjske tabornike
spoznali pyovsod. Predstavnik
»II. grupa odredov«, ki se je
udeležii^letne konference, pa
je obljubil tabornikom vso
pomoč.
Vse akcije v lanskem letu so
bile uspešno opravljene. Od-
red se neprestano širi in v
zadnjem času sta se mu pri-
ključili še enoti mlada Hu-
dinja in Kmetijski izobraže-
valni center. Tako imajo tre-
nutno 250 članov. V petih le-
tih so usposobili svoj kader,
s katerim bodo lažje izvrše-
vali zahtevno delo. Tudi pro-
gram za prihodnje leto je ob-
sežen in zajema poleg tečajev
in taborjenj tudi celo vrsto
pohodov, delovnih akcij itd.
Seveda pa se tudi pri njih po-
javlja problem finančnih
sredstev, saj brez njih ne mo-
rejo uresničiti vsega prograr
ma. Upajo, da bodo družbe-
no-političnim organizacijam
in delovnim kolektivom uspeli
dokazati, da za njihovo re-
snično veliko in dobro oprav-
ljeno delo zaslužijo tudi večjo
pomoč in razumevanje.
Ob koncu so najboljšim tar
bornikom razdelili priznanja
in pohvale, občinska zveza
ZTS pa je starešini Jožetu
Krebsu za njegovo večletno
naporno delo v taborniški or-
ganizaciji podelila najvišje
priznanje »Tabornik parti-
zan«. Za častnega člana so iz-
volili Frana Rosa, ki je ob-
ljubil, da bo za Partizanski
odred »II. grupa odredov«
napisal pesem. T. V.
9,!§!Ol§i^^ starih zgradb
Ф Premalo denarja za večja popravila —
Ф Stanovanjsko podjetje predlaga spremembo odloka —
Ф Stanovalci naj sami plačujejo odvoz smeti
Celjsko stanovanjsko pod-
jetje se že nekaj let trudi,
da bi zbralo dovolj sredstev
za najnujnejša popravila
zgradb, ki jih ima v uprav-
ljanju. To ni lahka naloga,
kajti 62 odstotkov teh stavb
je starih več kot 40 let. To
pa je meja, po kateri posta-
ne večina stanovanjskih
zgradb potrebna večjih po-
pravil. Višino sredstev, ki naj
bi jih potroši i za investicij-
sko vzdrževanje, je določila
občinska skupščina s svojim
odlokom. Vendar je stano-
vanjsko podjetje vse doslej v
te namene porabilo več sred-
stev, kot bi jih smelo. V le-
tu 1966 je bil presežek 261
tiso- novih dinarjev, lani pa
kar milijon 734 tisoč. Potre-
be so bile namreč tolikšne,
da ni bilo drugega izhoda.
Za letos bi na primer potre-
bovali več kot 11 milijonov
novih dinarjev, kar pa je
znatno več, kot bi mogli zbra-
ti na primer v dveh, morda
celo treh letih.
Ker so potrebe tolikšne in
ker se kaže, da nekaterim no-
vejšim zgradbam oziroma nji-
hovim hišnim svetom ostaja
denar, ki je namenjen za te-
koče vzdrževanje, se je sta-
novanjsko podjetje odločilo,
da predlaga občinski skupšči-
ni spremembo odloka o mini-
malnih tehničnih normativih
za vzdrževanje stanovanjskih
hiš v družbeni lastnini in o
načinu delitev sredstev za in-
vesticijsko ter tekoče vzdrže-
vanje. Po tem predlogu naj
bi občinska skupščina poslej
določevala samo višino sred-
stev za tekoče vzdrževanje,
ne pa tudi za investicijsko,
kar naj bi prepustili orga-
nom  samoupravljanja stano-
vanjskega podjetja. Stanovalci
naj bi odslej sami plačevali
popravila pip in armatur, sa-
mi pa naj bi krili tudi stro-
ške za prevoz smeti. Izdatke
za čiščenje skupnih delov
zgradb pa naj bi plačevalf
hišni sveti iz sredstev za
tekoče vzdrževanje. Da bi ta
izdatek zmogli tudi sveti star
rejših zgradb — in seveda za-
to ker tam denarja zmanj-
kije tudi za tekoče vzdrževar
nje — predlaga stanovanjsko
podjetje tudi spremembo od-
stotka za odmero sredstev za
tekoče vzdrževanje pri hišah,
ki so stare več kot 20 let.
O teh predlogih bo razprav^
Ijal pristojen svet, nato pa
bo verjetno zagledal beli dan
tudi pred občinsko skupšči-
no. Če pa bo sprejela, potem
bo nekaj stroškov, ki smo
jih stanovalci doslej plačeva-
li iz skupnih sredstev, padlo
naravnost v naše breme. Ker
so stroške popravil pip in
armatur v nekaterih hišah
plačevali stanovalci sami že
doslej, poglejmo, kolikšna ob-
remenitev bi bilo kritje stro-
škov za odvoz smeti. Pri sta-
novanjskem podjetju so izra-
čunali, da bi pri povprečni
kvadraturi stanovanja — 48
kvadratnih metrov — družina
plačala od 3,35 do 4 nove di-
narje. No, ne glede na to,
da ta znesek ni kdo ve kako
visok, pa novega izdatka go-
tovo ne bomo veseli — pa
čeprav v nekaterih sosednjih
občinah stanovalci ta strošek
že dolgo plačujejo sami.
I. B.
ilazlicni kriteriji...
Pravzaprav je zelo čudno,
da se ljudje mnogo bolje pri-
pravljajo na vozniški izpit,
kot pa za izpite, ki so mno-
go večjega življenjskega po-
mena. Govoril sem s študen-
tom, ki je povedal, da se ni
pred nobenim izpitom na fa-
kulteti tako tresel, kot tedaj,
ko se je prijavil na vozniški
izpit. Potrebno je precej teo-
retičnega znanja, praktične
vožnje in ne navsezadnje pri-
prave za zdravniški pregled,
ki marsikateremu bodočemu
vozniku povzroča precej pre-
glavic.
Hudo je imeti lep avtomo-
bil, polno znanja in občutek
da ga boš lahko upravljal,
pa zdravniški pregled poka-
že, da za to nisi sposoben.
Kaj narediti v takšnem pri-
meru? Pravijo, da Slovenci
vedno najdejo izhod. Tudi v
zakonskem predpisu, ki na
zunaj nima luknje, jo hitro
opamjo.
Nekje sem čul naslednjo
zgodbico:
»Prijatelj Janez je zelo sla-
bo videl, vendar še daleč ne
tako slabo, da ne bi mogel
voziti svojega avtomobila. Za-
vedal se je, da mu lahko
zdravniški pregled odvzame
tisto dolgoletno upanje, da
bo lahko sam sedel za krmi-
lom svojega motornega konjič-
ka. O tem je potožil še To-
netu, dobremu in prebrisa-
nemu prijatelju, ki mu je bil
na zunaj zelo podoben. Pa
sta se dogovorila. Tone je za-
menjal Janeza na zdravniš-
kem pregledu; videl in dobil
spričevalo: sposoben za vož-
njo z motornim vozilom.«
Vsekakor je to izjemen in
izredno redek primer, seveda,
če zgodbica ni bila izmišlje-
na. So pa druge mnogo bolj
realne možnosti za to, da po-
teče pregled v redu za kan-
didata.
Z zakonom ni določena
krajevna pristojnost zdravni-
škega pregleda,  zato  lahko
bodoči voznik gre na pregled,
kamor hoče. če pri prvem
pregledu v nekem mestu ugo-
tovijo, da slabo vidi, lahko
gre k drugemu pregledu ali
celo tretjemu v drugem kra-
ju, nekje bo že »zlezel sko-
zi.« Takšno poizkušanje sreče
ni redek pojav. Druga stran
medalje pa je, d.a vozniki za-
prosijo v presledkih za do-
voljenja različnih kategorij in
morajo ob tem seveda opra-
viti zdravniške preglede. In
zgodilo se je, da so kandida-
ti dobivali različna mnonja
o svojem vidu. Tako je voz-
nik dobil na podlagi zdrav-
niškega spričevala, ko je op-
ravil izpit, vozniško dovolje-
nje brez kakšne posebne pri-
pombe. Ko pa je opravljal
izpit za drugo kategorijo, mu
je bilo predpisano, da mora
pri vožnji uporabljati očala.
Vsekakor zelo različni krite-
riji.
Lahko bi se izgovarjali, da
je bil voznik tedaj pač bolan
na očeh in je jjozneje ozdra-
vel, ali obratno, vendar če
gre tu za nekaj mesecev raz-
like pri dveh zdravniških pre-
gledih, je skoraj neverjetno,
da bi se vozniku vid tako
hitro  popravil  ali  pokvaril.
In posledice? Voznik, ki je
tako »ukanil« komisijo^ ali
zdravnika na pregledu ni ško-
doval samo sebi, temveč vsem
nam. Zamislite si, da preč-
kate ulico na prehodu za
pešce, proti vam pa vozi
voznik avtomobila s 60 kilo-
metri na uro, ki bi moral
uporabljati za vožnjo očala,
ker slabo vidi na krajše raz-
dalje. Nesreča je tu! Poško-
dovani boste vi, morda tudi
voznik in avtomobil. Se iz-
plača?
M. Seničar
SOSED SOSEDU,..
Ì1. novemb. 1968
LAŠKI MILIČNIKI O KROGLI V TELESU
4i govoril resnice
• IZJAVE MILIČNIKOV POVSEM NASPROTUJEJO IZJAVAM
JOŽETA DERGANA
• USODNI STREL JE BIL DAN, KOT OPOZORILNI STREL, UDAREC
NEZNANCA PA JE POVZROČIL, DA JE PRISTALA V ČLOVEKU
Zgodba »Krogla ostala v te-
lesu«, ki smo jo objavili
pred časom, je v Laškem
vzbudila precej zanimanja,
ponekod pa tudi razburja-
nja, saj so mnogi trdili, da
je J02E DERGAN v našem
uredništvu dal o zadnji no-
či »Piva in cvetja« ter s tem
o pretepu pri Humu, neres-
nične izjave. Morda se boste
spomnili, da smo zapisali
predvsem to, kar nam je te-
daj JOŽE DERGAN povedal.
Da ni sodeloval v pretepu,
pa ga je kot opazovalca ra-
nila krogla iz miličnikove pi-
štole, da se nihče ni zani-
mal za njegovo rano in da so
imeli pozneje na postaji mi-
lice slab odnos do njega-
Razumljive, da miličnikom
iz Laškega ni bilo vseeno,
ko so prebrali izjave DEÎR-
GANA v našem tedniku. Da
bi izvedeli še drugo plat me-
dalje, čeprav po mnenju ne-
katerih bolj pozno, smo se
dogovorili za sestanek na po-
staji milice v Laškem, da bi
še miličniki povedali svoje.
Pozno zato, ker smo priča-
kovali odgovor na DERGA-
NOVO izjavo, saj gre tudi
nam predvsem za resnico,
ne pa za podpiranje izmiš-
ljenih zgodbic ali napihova-
nje neresničnih izjav.
Kako se je začel
pretep
FRANC ZALOKAR, milič-
nik:
»Bili smo v intervencijski
skupini s službenim avtomo-
bilom. Pred vhodnimi vrati
Huma je bila skupina v ka-
teri je nastalo prerivanje-
Obvestili so me, da nekdo
izziva in pravi da če tudi
pridejo vsi miličniki iz Celja
bo - .. Opozoril sem ga, on
pa je, odskočil in zbežal.
Predvideval sem, da bo ne-
zaianec nadaljeval s pret2-
pom, zato sem pohitel za
njim, za mano pa ŠMID in
miličnika iz Radeč. Zbežal je
proti Savinji in z njim še
dva moška in dve ženski.
Obrnili smo se in zagledali
pretep pri Humu, kjer sta
ostala samo dva naša delav-
ca. Pritekli smo pred Hum
in zagledali na tleh civiliste
in miličnika. Pomagal sem
miličniku VINTERJU, na ka-
terem sta bila dva moška.
Med tem me je neka ženska
udarüa s stolom po hrbtu.
Ali je Dergan sodeloval
v pretepu?
LUDVIK SMID, namestnik
komandirja: »Dergan je la-
gal, ko je rekel, da ni sodelo-
val v pretepu, več prič ga je
videlo. V časopisu je izjavil,
da sem ga nadrl in mu gro-
zil s sodnikom za prekrške,
ko je pozneje prišel na po-
stajo milice. Dvakrat sem ga
povabil, da pride po račun,
ki nam ga je poslal za stro-
ške zdravljenja. Kdo pa bo
plačal, je dejal. Svetoval sem
mu, da odnese račun k od-
vetniku in ga ni'sem nadrl.
Sodniku za prekrške pa smo
ga prijavili, kar je povsem
normalno, saj smo tako na-
redili z vsemi, ki so sodelo-
vali v pretepu. Naš odnos
oziroma moj odnos na posta-
ji pa je bil povsem norma-
len in človeški, še to! Ni res,
da nismo skrbeli zanj, ko je
bil ranjen. Bil sem pri njem
doma v ponedeljek in dejal
materi potem, ko sem videl
rano, da pokliče rešilni avto,
on pa je dejal, da to ni po-
trebno.«
Kako je padel
usodni strel?
JOŽE KOTNIK, mihčnik:
»V času najhujšega pretepa
sva bila pri službenem vozi-
lu samo dva miličnika. Opo-
zorila ava kršitelje, vendar
ni nihče reagiral na to. Pre-
tepaj očui je bilo izredno ve-
liko, midva pa sama, zato
sva počakala. Nekdo je za-
gnal stol proti nama, nato
pa so naju napadli. Trije so
skočili proti mem in dobil
sem udarec s pestjo v obraz.
Izbil mi je zob. Ponovno sta
se dva zagnala proti meni in
nisem se imel kam umakniti.
Potegnil sem pištolo, ne da
bi za trenutek pomislil, da
bi jo uporabil proti človeku.
Hotel sem oddati strašuni
strel v zrak. V tem trenut-
ku me je nekdo udaril od za-
daj po roki, strel je padel.
Hoteli so mi odvzeti pištolo.
IGNAC KRESNIK je pozneje
na postaji povedal, da je
imel samo en cilj, odvzeti mi
pištolo, potem pa bi že videli.
Glede DERCtANA moram re-
či, da ni mogoče, da bi samo
opazoval pretep Kako bi jo
mogel potem dobiti s stolom
po glavi, če ni bil v središču
pretepa. Ta pa je bil množi-
čen.«
Zakaj Dergan
ni povedal,
da je ranjen?
ALEKSANDER ZOREC, ko-
mandir postaje milice La-
ško: »Dergan je sodeloval v
pretepu, saj je bil poškodo-
van s stolom. Bil je tudi v
skupini pretepačev. Za to
imamo dokaze. Sicer pa je
zelo čudno, zakaj Dergan ni
povedal miličnikom, ki so
ostali na kraju pretepa še do-
bro uro, da je bil ranjen.
Zakaj ni šel k zdravniku?«
Tako pravijo miličniki.
Njihove izjave so utemelje-
ne in dokazane, mnoge pri-
če bodo lahko potrdile to.
In Dergan? Je torej dajal ne-
resnične izjave v našem
uredništvu? Kot kažejo izja-
ve uniformiranih oseb je bi-
la večina stvari zlaganih, šlo
je torej za zavajanje javno-
sti. Ali morda še nekaj več?
Si je Dergan obetal od ra-
ne, da bo dobil odškodnino?
Sicer pa je tako, resnica naj
bo še tako zapletena, vedno
je potrebno preizkusiti vse,
'da se izkaže, žal se z Derga-
nom nismo mogli pogovoriti
ponovno o pretepu in o iz-
javah za naš tednik — kar je
bila naša velika želja — ker
je trenutno v inozemstvu.
MILAN  SENIÒAR
Hrastnik:
Prihodnja
seja
občinske skupščine
šele decembra
čeprav je predsedstvo imelo
namen sklicati prihodnjo se-
jo občinske skupščine še ta
mesec, jo bodo morali zaradi
nekaterih tehničnih zadržkov
sklicati šele prve dni decem-
bra- Na tej seji bodo razen
drugih zadev, obravnavali tu-
di dosedanje priprave v zvezi
na vseljudsko obrambo v
Hrastniku. Na dnevnem redu
bodo tudi nekatera poročila
in predlogi posameznih skle-
pov in odlokov. Okoli 15.
decembra pa bo samostojna
seja zbora delovnih skupno-
sti. Na njej bodo spregovorili
o ukrepih za zaposlovanje in
s tem v zvezi tudi z možno-
stmi, da bi v Tovarni kemič-
nih izdelkov začeli proizva-
jati nekatere nove  izdelke.
-n-
Odstranil truplo
in pobegnil
Dežurni voznik Pogrebnega zavoda
ni bil sposoben opravljati službo
Letos je bilo na cestah šir-
šega celjskega območja pri
prometnih nesrečah mrtvih
že 68 ljudi. 68 življenj je
ugasnilo zaradi neprevidnosti,
žalostno je prvo mesto celj-
skega področja v republiki
Sloveniji, ki tako prednjači
s številom mrtvih glede na
števuo prebivalcev in motor-
nih vozil. Mnogo je promet-
nih nesreč, katerim vzrok je
bila neprevidnost udeležen-
cev prometa, mnogo je tak-
šnih nesreč, ki bi jih ne
bilo, če bi bili ljudje samo
malo bolj pazljivi. Najhuje
pa nas prizadenejo tiste ne-
sreče, kjer je voznik poško-
doval drugega in na to po-
begnil.
Tako se je zgodilo pred
dnevi tudi na cesti II. reda
med Laškim in Celjem.
JURIJ RANČAN, star 5в
let, doma iz Zagrada 6, je
šel peš proti domu, ko je za
njim pripeljal neznan mope-
dist. Neznanec je z mopedom
zadel pešca^ da je ta na kra-
ju nesreče umrl. Nato je od-
stranil truplo k bližnji hiši
in se odpeljal proti Celju.
Nesreče ni prijavil.
Celjski radio je takoj pri-
hodnji dan podal precej po-
droben opis neznanega mope-
dista, ki ga je naši radijski
postaji posredovala Uprava
javne varnosti. Mnogi, k' so
šele tisto popoldne čuli za
žalostno prometno nesrečo so
se zgrozili nad brezsrčnostjo
neznanca.
Kot pa smo izvedeli na
Upravi javne varnosti pa je
ta nesreča povzročila med
občani še drugo upravičeno
kritiko.
Truplo Jurija Rančana je
ležalo na prostem štiri ure.
Zakaj?
Ko je komisija opravila og-
led prometne nesreče, je iska-
la dežurnega voznika Pogreb-
nega zavoda IVANA FURJA-
NA dve uri in pol. Pozno po-
noči se je res zglasil na po-
staji milice, vendar v tak-
šnem stanju, da ni bil spo-
soben voziti avtomobil — fur-
gon. Tako je opravil prevoz
s furgonom delavec milice
MATIJA ZALAR. Zaradi nedi-
scipliniranosti dežurnega voz-
nika je truplo ležalo na pro-
stem štiri ure.
Uprava javne varnosti si
prizadeva, da bi bili prevozi
čimbolj ekspeditivni, žal pa
je bdlo takšnih primerov že
več.
Up>amo, da bodo delavci
milice kmalu prijeli nezna-
nega mopedista, prosimo pa
občane, ki karkoli vedo o
tej nesreči in neznancu, da
takoj sporočijo najbližji po-
staji milloe.
M.S. — F. S.
LIKOVNA AKCIJA — LIKOVNA AKCIJA — LIKOVNA AKCIJA
Tudi matrica
je lahko umetnost
Tajnik neke kulturne or-
ganizacije v Celju je obesil
na steno umetniško sliko.
»Pri meni se vedno zbira ve-
liko ljudi in zanima me, ka-
ko jo bodo ocenili.. .« si je
mislil in delal naprej. Brskal
je po spisih in čakal prve
ocenjevalce umetniške slike.
Prvi je prišel neki profe-
sor. Pravzaprav profesor pet-
ja. Nekaj časa je gledal v
umetniško sliko, stopil riekaj
korakov nazaj, ponovno na-
prej in izdahnil, da bi lah-
ko predstavljalo jadrnice. Se-
veda na morju. O firmnčni
ceni ni govoril.
Za njim jo je primahal člo-
vek, ki se amatersko ukvarja
z likovno umetnostjo in celo
vodi temu podoben ali soro-
den odbor. Natakne si očala,
glavo nasloni najprej na eno
in potem še na drugo stran,
dvigne očala in jih ponovno
spusti: »Pravzaprav bi tole sli-
ko  lahko  obrnil  tudi  kako
drugače. Sicer pa, videl sem
tudi že boljše.^
Tretji je bil skorajda li-
kovni kritik, saj je pisal o
likovnih razstavah in to celo
iz Likovnega salorui. Najprej
je ugotovil, da je od avtorja,
ki je podpisan, videl že mno-
go boljših stvari. Na vpra-
šanje tajnika, koliko bi mu
dal za to sliko, pa je likovni
kritik po velikem tehtanju
in hoji okoli slike ugotovil,
da bi bila vredna takole oko-
li 15 starih tisočakov.
četrti je nekaj časa gledal
in za »packarijo« — tako je
rekel — bi dal največ 900
starih dinarjev. Papir in delo
bi imel avtor plačano in mor-
da še za kozarec slivovke.
Tajnik ni mogel spraviti
slike v promet. Ocenjevali
so jo in tildi na njej videli
vse od jadrnic do propada
človeštva, vendar kupiti je
ni hotel nihče, kljub ternu
da je bil podpisan znan li-
kovni ustvarjalec.
Vse bi bilo v redu, če zgor-
nji ocenjevalci ne bi zvedeli,
da se je tajnik posluzil pre-
vare. Našel je staro črno pod-
logo matrice in jo prilepil
na velik bel kos papirja ter
obesil na steno.
Res je, da potvorjene »umet-
niške« slike ni nihče kupil,
je pa popolnoma dovolj, da
so jo tisti, ki so jo gledali,
tako ocenjevali in precenjevali.
Morda pa bi kazalo stare
podloge matric nalepljene na
papir prodajati in z denar-
jem reševati finančno stisko
kulturnih organizacij. Samo
s čim pa bi reševali kulturno
in likovno znanje tistih, ki
slike gledajo in se baje na
slikarijo tudi spoznajo?
Menda likovne akcije, ki
pravzaprav ni akcija, ni po-
trebno   posebej   komentirati.
tv
IZ VOJNIKA
Na praznik MRTVIH sem
obiskal grob svoje matere
na vojniškem pokopališču, kje
se je nahajalo že v dopoldan-
skih urah mnogo obiskoval-
cev pokopališča. Prisluh-
nil sem pogovoru več obisko-
valcev pokopališča in med
drugim slišal mnogo pohvale
o izredrw) lepo urejenem po-
kopališču v Vojniku. Povpra,-
šal sem, kdo urejuje to po-
kopališče, pa sem zvedel, da
upokojenec Gorečan Ivan-,
kateremu je poverjena upra-
va pokopališča. Reči moram,
da sem obiskal že več po-
kopališč v Sloveniji, da    pa
tako lepo urejenega nisem na-
šel nikjer, kot je v Vojni-
ku. Vidi se, da je uprava po-
kopališča kar v pravih ro-
kah. Vse pKjti na ркзкораИ-
šču so lepo očiščene in po-
sute s svežim peskom. Rav-
no tako so vsi nezasedeni
prostori očiščeni in posuti
s peskom.
Kakor je videti, tudi lastni-
ki grobnih parcel medseboj-
no tekmujejo, kdo bo lepše
in boljše uredil grob svojih
pokojnih.
Želeti je, da bi bila vsa po-
kopališča urejena po vzgle-
du  vojniškega.
Tudi sicer se krajevna
skupnost Vojnik močno tru-
di za čim boljši izgled trga
Vojnik. Ko sem se malo
sprehodil po vojniškem trgu,
sem ugotovil, da so bile vse
ceste v samem trgu pred
kratkim asfaltirane. Tudi
ostale komunalne naprave so
lepo urejene, za kar gre v
glavnem zahvala tajniku kra-
jevne skupnosti tov. Križ-
niku Francu.
Popoldan sem se ponovno
zglasil na pokopališču, kjer
pa je bilo toliko obiskoval-
cev, da sem se komaj preri-
nil do groba moje pokojne
matere. K tako obilnemu
obisku je pač mnogo pripo-
moglo tudi lepo vreme.
OBISKOVALEC
VOJNIŠKEGA
POKOPALIŠČA
DUŠAN
KI KOVEC
»Halo, stanovanje Kukov-
čevih? Halo, dober dan. Lepo
vas prosim, povejte Dušanu,
naj se »abzajla« do hotela ...«
»Aha, ja, aha, torej planin-
ci, če bo prišel, ker se mi
zdi, da je malo prej rekel,
da bo v pisarni.«
In tako nisem niti mogel
povedati, da v resnici nisem
to, za kar me je tovarišica
imela, sicer pa to ni bistve-
no. Dejstvo je, da je že čez
dobrih pet minut Dušan Ku-
kovec vstopil v hotel Kaj uh v
Šoštanju. Takšen, kot ga po-
znam že deset let. Od takrat,
ko me je z bratom vlekel po
stenah Rinke.
»Če bi vas kdo videl kako
ste bili navezani na vrvi, bi
mislil, da vlačim za sabo pe-
ternoštelj,« se je pozneje nor-
čeval. Tudi danes. Nič ne de,
steno pa sem vseeno občutil
in doživel.
Pred štiridesetind leti je
Dušan privekal na svet (to o
vekanju vedno zamolči) v Gra-
dišču, v Slovenskih goricah.
Z nogami, katerih podplatov
se še danes drži okus po pr-
leški zemlji, je v zadnjih pet-
najstih letih oblazil skoraj vse
stene, ki za planince nekaj
pomenijo. Pri nas, v Italiji,
Švici, Avstriji, Franciji in po
Kavkazu.
Tisti Dušan izpred desetih
let se od današnjega razliku-
je le v maločem. še vedno
hodi tako, ko bi se z vsakim
korakom do kolen zabil v
zemljo, še vedno strelja z
iskrivimi očmi, le glavo si je
ovil z oreólo sivih las . . .
Dušan Kukovec je sebi in
drugim dokazal, da je nepo-
pustljiv. Njegovi prvi vzpo-
ni, tisti, ko se srečaš s steno
iz oči v oči, ko si v položaju,
da lahko iz stene pljuneš na
šoder, ker pod tabo zeva več-
nost, so bili povezani s teža-
vami- Pred štirinajstimi leti je
v Planjavi odeletel. Rey Ivo
ga je rešil, ko je zadrževal
vrv, da mu je meso na obeh
dlaneh izžgala. Toda ostala
sta, po enem dnevu so ju re-
šili. Ko Dušan danes o tem
razmišlja pravi, da bi takrat,
če bi hotel, če bi priznal, da
je narava močnejša od nje-
ga, lahko vsak trenutek —
umrl. Visel je na vrvi, ki ga
je objemala čez prsni koš —
samo izdihnil bi ves zrak, pa
več vdihniti ne bi mogel, ker
bi se vrv zategnila ...
še je Dušan padal in vsta-
jal. V Ojstrici, v Aigerju, na
Grintavcu, na Kokrškem se-
dlu, toda nikoli ni popustil,
čeprav ga je pogosto »zazeb-
lo« — od strahu, kajti šele
pozneje dojameš, kako in
kaj.
čez vse to se je dvignil, bil
vzvišen. Le enega ne more
preživeti. »Bolje je, če se ro-
diš brez sonde, kot brez sre-
če«, pravi. Po štirih letih, ko
ga je Ivo Rey rešil, so se
vračali po južnem pobočju
Ojstrice. Dušan, Ivo in Golo-
bov Lojze. Dušan je rezal
stopinje v sveže zapadli sneg,
onadva sta mu sledila. Nato
je prevzel vodstvo Ivo. Nare-
dil je korak, sneg se je utr-
gal, plaz je odnesel s sabo tu-
di Iva. Z Lojzetom sta hitro
sondirala, kopala v sneg luk-
nje, iskala s cepinom. Lojze
Je pohitel po pomoč, Dušan
pa kopal naprej. Tudi z ro-
kami. Ko so Iva našli je bil
že mrtev. Je kaj hujšega za
tiste, ki prežive, kot občutek
priznanja, da je narava moč-
nejša? Dušan in Lojze sta
se in se še danes po svoje
»maščujeta« naravi. V Ojstri-
ci sta vtisnila novo smer, v
spomin Reyi.
V Šoštanju ni bilo nikoli to-
liko planincev-plezalcev, kot
jih je danes. V celi šaleški
dolini je nekaj pomenil le
Melanšek. Danes je v Šošta-
nju deset mladih, ki so spo-
sobni ob vsakem času preple-
zati vse klasične smèri v slo-
venskih stenah. Med njimi je
Janez Resnik, ki je ob letoš-
njem dnevu mrtvih solo pre-
plezal Herletovo, desno v
Dedcu, Igličevo v Rinki . . .
»Vsak človek se v vsakda-
njem življenju sooči s celo vr-
sto problemov. Včasi^ se jih
nabere toliko, da bi lahko
utonil v njih. Vsak se jih po
svoje poskuša rešiti. Jaz in
vsi ti mladi pa zavijemo v go-
re. Ko se vračamo iz sten,
smo očiščeni, življenje bolj
ceniš. Zato zahajam v gore«,
pravi. Podobne odgovore lah-
ko slišiš od vseh, ki stopijo
na tisto stezo, kamor avto-
mobil ne more. On jih ne bo
zapustil, dokler ne bo pri-
znal, da je izgorel. Toda to
ho še dolgo. NANI
O B SI Л ЖI
21. novemb. 1968
IZ ŽALSKE KOMUNE
ŠOLSKI
PROGRAM
SPREJET
Na zadnji seji obeh zborov celjske občinske skupščine
so sprejeli program razvoja osnovnega šolstva v občini
kakor ga je pripravila posebna komisija izobraževalne
skupnosti. Načrt predvideva, da bi v skladu z republiški-
mi normativi do leta 1972. prešli, na 1,5 izmenski pouk,
za kar bi bilo potrebno nekaj več kot 1,5 milijarde Sdin.
Ckiborniki so v tej zvezi
poslušali poročila zavoda za
prosvetno pedagoško službo,
sveta za šolstvo in temeljne
daobraževalne skupnosti, razen
tega pa so že pred tem pre-
jeli obširno in podrobno do-
kumentirano gradivo, ki za-
jema celotno vzgojno in šol-
sko problematiko celjske ob-
čine.
Kot povzemamo iz razpra-
ve smo v zadnjih letih na
področju vzgoje in izobraže-
vanja dosegli mnoge pozitiv-
ne rezultate. Ti se kažejo
predvsem v prizadevanjih, da
bi čim večjemu številu učen-
cev omogočili dokončati ob-
vezno šolanje. Iz podatkov,
nanašajočih se na generacijo,
ki je lani zaključila osemlet-
ko, je videti, da znaša osip
učencev v celjski občini 36,3
odstotka, kar je pod repub-
liškim poprečjem in tudi zna-
tno manj kot v drugih obči-
nah celjske regije.
Gibanje dijakov v srednjih
šolah je sicer ustalilo, ven-
dar pa bo še temeljiteje pre-
učiti socialno strukturo, ki
za sedaj z njo ne moremo bi-
vti povsem zadovoljni. V
srednjem šolstvu je bilo do-
slej največji problem neure-
jeno financiranje, zato je pri-
čakovati, da se bodo razmere
občutno zboljšale, ko bo to
šolstvo v celoti prevzela re-
publika.
Del razprave je bil posve-
čen položaju šolskega indu-
strijsko kovinarskega centra
v štorah, ki ga, kot je me-
nil njegov predstavnik, ne
more rešiti noben premostit-
veni kredit. Center je po nje-
govih besedah ustvaril v de-
vetnajstih letih, kar obstaja,
več kot 600 milijonov S din
lastnega dohodka, zato bi
morala njegov prvi deficit, ki
je nastal kot posledica zuna-
njih okoliščin, pokriti druž-
bena skupnost.
V razpravi je bilo dalje
slišati mnenje, da v gradivu,
ki so ga pripravili šolski
organi, ni ocene sam.ouprav-
nosti v šolstvu, sicer pa so
sprejeli tudi zaključke in
stališča sveta za šolstvo ob-
činske skupščine, v katerih
je beseda   tudi o sodelova-
nju družbenih dejavnikov v
dejavnosti šol.
V zvezi s programom je
prevladalo mnenje, da je re-
alen in utemeljen in bo zato
poiskati gmotne rešitve, ki
pa jih občina sama ne bo
zmogla. Razmisliti bo, kot ka-
že, o samoprispevku.
dhr
Želeli smo
iti dobili
Tako pravijo prebivalci
Frankolovega. V dveh dneh
se je lice Frankolovega pre-
cej spremenilo, kajti dobili
smo asfalt na pomembnem
mestu.
Prav v »centru«, to je pred
najpomembnejšo stavbo, v
kateri je gostišče TURIST,
kulturna dvorana, prostori
nekdanjega krajevnega urada
in še nekaj stanovanj. V de-
ževnih dneh je bilo tu prav-
cato jezero. Neurejen sistem
kanalizacije in velike jame
so povzročale veliko razbur-
janje pri domačinih, .še več-
je pa pri tujih obiskovalcih
gostišča, ki so imeli
prej mokro v čevljih kot v
želodcu. Čeprav je v takih
dneh tu plavalo nekaj desk,
ljudem niso dosti pomagale,
še bolj pa so se jezili potni-
ki — tu je bila namreč av-
tobusna î>ostaja za smer Ce-
lje. Le-ti so bili mokri in
blatni, ker so se avtomobili
ustavljali pred gostilno, pa
tudi avtobusi jim niso priza-
nesli.
Gostinsko podjetje OJSTRI-
CA, ki upravlja gostilno, je
dalo finančna sredstva za as-
faltiranje, delavci podjetja Ce-
sté-kanalizacije, pa so dela
opravili v najkrajšem času.
Kraj je dobil lep izgled, za-
dovoljni in veseli pa smo vsi.
domačini' in tujci, saj so se
uresničile dolgoletne želje
vseh.
K. M.
Zanikana fabula o kamnitem srcu
MARMINO ŽIVLJENJE
se pretaka skozi mehanična vratca
UMETNE ZAKLOPKE NA SRCU URAVNAVAJO  URIP  MLADOSTI   IN ŽELJA  V SKORNEM
PRI ŠOŠTANJU
Ф Prav tako, kot njeni vrstniki, se je veselila sonca,
iger in smeha. Enako je trepetala v šoli takrat, ko ni
bila najtrdiieje prepričana v svoje znanje. Bilo jih je pet-
najst let...
0 Toda nenadcMna jo je začela utrujati tudi igra. Ko
ji je zdravnik v Šoštanju omenil, da nekaj ni z njenim
srcem v re>du, to ni zaupala domačhn.
Ф Danes se ji zopet smeh \^e pogosteje razliva raz
obraz. Iz dneva v dan je močnejša. Srce pa ji zapirajo
umetne zaklopke.
MARTA ACMAN je bila do
šestega razreda osnovne šole
otrok, kot so otroci njene
starosti, njeni vrstniki. Vsak
zase so imeli »nerazrešljive«
probleme, v sebi so nosili ih-
to in smeh, v veselju ali ža-
losti, so jim solze polzele
po obrazu. Tako je bilo vče-
raj, tako je danes in tako
bo jutri. Le obrazi, in s tem
osebe, niso isti.
Domačija, velika domačija
Acmanovih je prislonjena v
hrib na levi strani ceste, ki
vodi v Bele vode. Dobra dva
kilometra iz Šoštanja. Go-
spodar, danes upokojeni elek-
tričar in žena Terezija sta
šestim otrokom pripravila to-
plo ognjišče. Otrokom sta po
svojih močeh poskušala nu-
diti več, kot sta sama v živ-
ljenju imela.
Tako kot so otroci rasli m
se počasi začeli postavljati
na lastne noge, tako je v nji-
ma raslo veselje. Na ko .neu
sta ostala le še dva od otrok,
ki sta bila najbolj potrebna
pomoči: Marta in najmlajši
sin. Oba sta hodila v osnov-
no šolo.
Marta je ved.^o znova za-
trjevala, fta bo postala šivi-
lja. Te so po njenem mne-
nju vedno lepo oblečene. Si-
cer pa, ali ni veliko zadovolj-
stvo že v tem, da gledaš lju-
di, ki nosijo obleke, ki si jih
ti sešil?!
Toda v šestem razredu so
se začele težave. 2e najmanj-
ši napor je Marto začel tako
utrujati, da je morala počiva-
ti. Stiskala je zobe in v svo-
ji otroškosti mislila, da bo
še vse dobro.
Pa ni bilo.
Na nekem navadnem pre-
gledu, ko je dr. Peršič pregle-
doval šolske otroke je izostre-
no zdravnikovo uho takoj za-
znalo nevsakdanje delovanje
Martinega srca. Pri podrob-
nejši preiskavi je ugotovil, da
je Martino srce hudo bolno.
Toda mala Marta tega ni
povedala staršem.
Rekla nam je, da zato, ker
ni hotela po nepotrebnem
mamo in očeta prestrEišiti.
Sicer pa je menila, da njena
mladost kot najboljši zdrav-
nik pozdravi tudi to. Toda
so bolezni, ki nagrizejo tudi
mladost. Edino zdravniki so
se zavedali, kako resno je
ogroženo življenje male Mar-
te. Poslali so jo v Ljubljano
na otroško kliniko dr. Koša-
ku. Ta je lahko  samo po-
trdil bojazen in ugotovitve
zdravnikov v Šoštanju. Mar-
ta je morala v roke najbolj-
ših specialistov za srčne bo-
lezni pri nas.
Upanje vedno ostane. V to
so najbolj prepričani zdrav-
niki. V Martinem brezup-
nem primeru se je pokazalo,
kot že tolikokrat v zgodovi-
ni medicine, da so imeli
zdravniki prav. Dr. Fetticho-
va, ki je postala drugi skrb-
nik Martinega zdravja v
ljubljanski bolnišnici, je Mar-
ti in njenim staršem vlivala
zaupanje. Marta je prestala,
prvo operacijo srca. Obroč
smrti je le počasi popuščal
v mladem prsnem košu.
Takrat pa se je na obzor-
ju želja srčnih bolnikov na
svetu pojavil dr. de Вакеу.
Človek, ki je z uspehom ope-
riral srce in zamenjeval obo-
lele dele. Ko je prišel v
Ljubljano, je v bolnišnici po-
raslo z njegovim prihodom
tudi upanje bolnikov. Tudi
Marto je pregledal. Ona ne-
ve, kaj so se dogovorili, to-
da lani v začetku jeseni .so
ji povedali, da bo morala
v daljno Ameriko.
Marta se še ni niti dobro
zavedala, ko se je že letalo
na brniškem letališču z njo
in dr. Fettiohovo odlepilo od
tal. Preko Londona sta pre-
leteli Evropo in prispeli v
Ameriko. V to deželo sanj in
želja.
»Ameriko sem si predstav-
ljala povsem drugače,« pripo-
veduje danes Marta. »Toliko
sem med ljudmi in v šoli
slišala o tej deželi, da sem
bila po prihodu tja, skoraj
nekoliko razočarana. Dežela
je podobna naši, gozdovi
polja in hišice. Le stavbe v
mestih so ogromne. Da te v
vratu zaboli, ko jim hočeš
videti streho.«
Prispela je v Houston. V
bolnišnico, kjer je dr. de Ba-
key uzakonil nekaj, kar še
strokovnjak težko dojame. Za-
menjaval je obolele srčne za-
klopke z umetnimi. Kolikim?
Mnogim. Medtem, ko so ne-
kateri zmajevali z glavo, so
ga drugi kovali med zvezde,
saj je bila njegova roka za
njih tista rešitev.
17-letna MARTA ACMAN, doma iz Skornega pri Šoštanju v teh dneh, ko okreva
po operaciji srca, deli svoje življenje z malo Marinlco, hčerjo njene starejše sestre.
Skupno rasteta in se vključujeta v življenje, čeprav je med njima toliko starostne
razlike. Toda za Marto je vsak dan v bistvu nov, čisto nov — dan. (Foto: J. Sever)
»o. pa se povrnimo na
iačetek ofenzive 15.6.1918. Te-
ga dne popoldne ,je Arnold
Fraccarolli iz vojne zone te-
lefdnsko diktiral svo.je poro-
čil« redakciji lista »Ciorriere
della sera«, katerega je list
objavil že diic 16.6.191«. V
tem, po7, leje velikokrat citi-
ranem poročilu, se med usod-
nimi dogodki in odločilnimi
operaci,jami avtentično in iz
prvih virov potrju.je. čigava
.je bila največja zasluga. da
ni pri.šlo do presenečenja,
do prodora in zmage avstrij-
Sk- oliMi/ive n;» .\si-
aški planoti, čeprav se ta-
krat ni smelo, ni*! moglo jav-
no prikazovati, najmanj pa v
časopisih, uspehov in zaslug
informativnih uradov, .je bilo
to takrat v vojnem poročilu
odkrito naglašeno in potrje-
no. Objavljeno je bilo tudi,
da se dalje ni moglo, niti ni
moralo molčati in skrivati
pred sovražnikom, prav tako
pa tudi ne pred svojim na-
rodom, niti pred zavezniki,
kako pomembne in usot't e
nalo.gc so izvršili informacij-
ski uradi pri zavezniških ko-
mandah, v katerih so imeli
glavne naloge prav prostovolj-
ci-legionarji Jugoslovani in
Cehoslovaki.
To Fraccarellijevo poročilo
«Corriere della sera« je bilo
objavljena p<id naslovom
»La mancuta st»rpr«-sa«. kar
pomeni »Izostalo je presene-
čenje«. Fraccarolli v lem član-
ku naglasa važen zgodovin-
ski moment in usodne po-
membnosti avstrijske ofenzive
za Italijo, katera .je v tistih
dneh preživljala enega največ-
jih trenutkov svoje yg<»dovi-
ne. Dneve in tedne so priča-
kovali ofetizivo in italijan-
ska komanda .je bila priprav-
ljena nanjo. Sovražnik je
storil vse, da skrijejo pripra-
ve in da bo presenečen.je za-
gotovljeno ... Ali . . . tudi se-
daj Fraccarolli dobesedno pi-
še: »Italijanska komanda je
pre,jemala iz dneva v dan
poročila o vsaki stvari z ve-
liko natančnost,jo ter .je ve-
dela o vseh pripravah, tako
tudi točen dan, uro in mi-
nuto  začetka te  vsestransko
pripravljene velike ofenzive.
Naše poročevalske urade, so
vodili najbolj inteligentni ofi-
cirji, ki so spremljali z naj-
večjo pozornostjo vse, kar se
je dogajalo na nasprotni stra-
ni, to je v avstrijsko-ogrski voj-
ski. Posluževali so se najmo-
dernejših tehničnih sredstev,
ki so včasih prekoračila fan-
tastičnost in romantičnost. Na-
redili so dragocene usluge.
Zahvaljujoč takšnemu delu
.je jasno, da je izostalo vsa-
ko presenečenje. Ne samo to,
da je italijanska komanda ve-
dela, kdaj se bo začelo bom-
bardiranje in v katerem de-
lu bo najniočne,jše, je vede-
la tudi točno uro in minuto
začetka tako, da so lahko pri-
pravili vse za protinapad.«
Tudi avstrijske vojne ko-
mande so to priznale, avstrij-
sko vojno poročilo od
27. 6. 1918, pravi: »Zjutraj,
15.6.1918 se .je že v začetku
našega napada opazilo, da je
sovražnik prav v teh krajih,
ki so bili odrejeni za predor.
oprezno pripravil vse mere
za protinapad. Zvedelo se je
tudi, da je bil nasprotnik
podrobno informiran o cilju
napada ter da je celo vedel
kako, kdaj — dan, ura in mi-
nuta. Zaradi tega je odpad-
lo naše presenecfiîje. Po do-
kumentih se je ugotovilo, da
,je precejšnje število dezer-
ter,jev informiralo italijansko
vojno vodstvo, na podlagi ka-
terih je imela Italija dosti
časa, da se pripravi na proti-
ofenzivo. Celo ujeti italijan-
ski, francoski in angleški ofi-
cirji in vojaki so že 14. juni-
ja zvečer vedeli, da se pri-
pravlja naslcdn.io jutro ob S.
uri ofenziva. Točen čas so
j!,m povedali mladi slovenski
oficirji, podoficirji in voja-
ki-dezerterji avstro-ogrske voj-
ske,.«
Tako se je neslavno kon-
čala ena največjih in zad-
n.jih ofenziv .Avstro-Ogrske na
itali.janski fronti. Velik delež
k polomu so doprinesli ju-
goslo\aiiski    in   čehoslovaški
dezerterji avstro-ogrske vo,j-
ske (pozneje legionar ji) kot
zakleti sovražniki" avstro-i)gr-
ske motiarhi,je, kateri so .se
prostovoljno vključili v antan-
tne formacije.
Ta ofenziva je bila »labo-
dji spev« imperialistične po-
litike in strategi.je Avstrije.«
Maršala Konrada v. Hötzen--
dorfa, si>ecialista za italijan-
sko boji.šče. predvsem za se-
dem občin in tirolski sektor,
je ta tretji poraz, s kalvfim
je sicer poskušal zadnjikrat
odločiti vojno v korist Av-
stro-Ogrske, zelo presene-
til. Sanjal je, da bo re.šil ce-
sarstvo in .Avstro-Ogrski) ter
ustavil politično-vojni testa-
ment Franca Jožefa in Lran-
ca Ferdinanda. Doživel je na-
sprotno; račune so mu pre-
križali jugoslovanski revolu-
cionarji Gavrila Principa in
legionarji Tome Masarika. to-
rej jugoslovansko-čehoslovaški
legionar ji-prostovol,j<'i.
(Se nadaljuje)
21. novemb. 19«a
У:к KRATKO
Seja
konjiške skupščine
Prejšnji teden se je v Slov.
Konjicah sestala skupščina
občine. Odborniki so razpra-
vljali o pa^roćilih nekaterih
svetov, med katerimi je bilo
najzanimivejše poročilo sve-
ta za gospodarstvo o rezul-
tatih gospodarjenja v prvih
devetih mesecih letos. Spre-
jeli pa so tudi nekaj odlo-
kov in odgovorili na odbor-
niška vprašanja. Potrdili so
tudi listino o pobratenju s
slovaškim mestecem Liptav-
sky Mikulaš in izbrali nekaj
člansko delegacijo, ki bo vr-
nila obisk predstavnikom ob-
lasti in javnega ter politič-
nega življenja tega, Konjicam
tako sorodnega mesteca.
Dražji kruh
Tudi v Slov. Konjicah bodo
občani poslej kupovali kruh
po nekoliko višjih cenah. Bel
kruh se je podražil za 20
para in stane zdaj 2,20 nove-
ga dinarja, črn pa za 5 par
in ga po novem prodajajo
po 1,45 novega dinarja za ki-
logram. Pekarna je poskušala
svoj predlog skupščini za po-
dražitev kruha dobro uteme-
ljiti. Dosedanja cena — po
njihovem dokazovanju — ni
omogočala akumulacije za
reprodukcijo, pa tudi znatno
nižje so bile, kot v sosednjih
občinah. Povečali so se tudi
nekateri stroški. Težave ima-
jo zlasti s prevozom, saj pro-
dajajo kruh po enakih cenah
tudi v tistih krajih konjiške
občine, kamor kruh vozijo.
Medtem ko s ceno kruha
krijejo stroške za dostavo
kruha v Oplotnico, Zreče,
Loče in Vitanje, pa to ne ve-
lja za prodajo kruha v Gore-
nju, Stranicah, žicah, Jerne-
ju, špitalu, Zbelovem, Cez-
^ku, Prihovi in Tepanju. Za-
to je skupščina predlog o
povišanju cen potrdila.
I. B.
Vodovod bo
Načrti za gradnjo osred-
njega konjiškega vodovoda,
po katerem naj bi pritekla
voda v naselja na območju
Loč, Slov. Konjic ter Žič,
so gotovi. Glede na to, da
je občinski skupščini doslej
uspelo zagotoviti in zbrati
ob soudeležbi vodne skupno-
sti iz Celja ter stanovanjskega
podjetja in krajevne skupno-
sti približno 150 milijonov
starih dinarjev, do prihod-
njega leta pa računajo še na
kakih 60 milijonov, pristojni
forumi menijo, da bi do 1.
julija prihodnjega leta v Le-
čah in tudi v Slov. Konjicah
že lahko uporabljali vodo iz
novega vodovoda.
I. B.
Nove nagrade
za vajence
Občinska skupščina Slov.
Konjice je sprejela nov od-
Ick o najnižjih nagradah va-
jencev. V prvem letniku je
ta meja pri 120 novih dinar-
jih, v drugem 150, v tretjem
pa pri 230 novih dinarjih me-
sečno- S tem je spremenila
odlok pri 230 novih dinarjev
mesečno. S tem je spremeni-
odick iz leta 1965 po katerem
so bile najnižje nagrade va-
jencev prvega letnika 80, dru-
gega 120 in tretjega 180 no-
vih dinarjev. Treba pa je po-
vedati, da so delovne organi-
zacije že doslej mnogim svo-
jim vajencem dodeljevale
znatna vi.šje nagrade, kot je
to določal odlok.
»Najznačilnejši motiv iz Slov. Konjic«, bi lahko
zapisali pod tole fotografijo. Kajti, ni ga mesteca
daleč naokrog, ki bi se lahko postavljajo s potoč-
kom, ki teče prav po sredini glavnega trga. Zadnja
leta so to svojo značilnost tudi Konjičani lepo iz-
koristili. Obcestne svetilke so obdarili s CA'etličnimi
lončki, ob vznožju trga pa uredili parkirni prostor.
Okrog novega leta bodo verjetno na fasadah spet
zagorele živobarine žarnice in — nova pomlad bo
spet prinesla novih rož.
Danes seja
Danes zjutraj so se sesta-
li odborniki skupščine obči-
ne Šentjur, da bi razpravlja-
li o gibanju gospodarstva v
prvih devetih mesecih tega le-
ta, o poročilu predsednika
občinskega odbora RK in po-
ročilu zavoda za prosvetno
in pedagoško službo Celje.
Največ točk dnevnega reda
je posvečeno predlogom od-
lokov o prispevku za upora-
bo mestnega zemljišča, saj
bodo odloke sprejemali loče-
no za Šentjur, Planino, Po-
nikvo in Gorico.
Po odloku štejejo za me-
stno zemljišče zazidano in
nezazidano zemljišče v ure-
ditvenem območju Šentjurja,
ki zajema naselja Šentjur pri
Celju, del Hruševoa, del Pod-
gorja in del Bezovja. Prispe-
vek bo moral plačati lastnik
oziroma imetnik pravice upo-
rabe, zakupnik ali uživalec
zemljišča ali stavbe na njem.
V stanovanjski hiši pa bo
moral plačati prispevek no-
silec stanovanjske pravice.
Mestno zemljišče, od katere-
ga se plačuje prispevek za
uporabo zemljišča, se glede
na namen razdeli na pretež-
no gospodarsko-poslovno ka-
tegorijo in na stanovanjsko
kategorijo.
Prispevek bodo -občani pla-
čevali v letu 1969, seveda, če
bodo odborniki sprejeli odlo-
ke. Sredstva iz prispevka bo-
do lahko uporabljali samo
za graditev in rekonstrukci-
jo komunalnih objektov in
naprav kolektivne potrošnje
in to za ceste, trge, javno
razsvetljavo, zelene površine
in za kanalizacijsko omrežje.
-čar
Atomska sramota
Za uvod na kratko: gre za
»atomske toplice« pri Podče-
trtku, ki so zaradi svoje ne-
urejenosti in slabih higien-
skih razmer v letošnji sezo-
ni, kljub izredno dobremu
obisku, nemalokrat vzbudile
zgražanje in obsojanje pri-
stojnih za red in higieno v
teh toplicah. Kdo so pristoj-
ni? Občina, zdravilišče Ro-
gaška Slatina, Turistično dru-
štvo Podčetrtek? Nekdo teh
je naj-odgovomejši. Bolnik iz
Beograda bo v glavnem me-
stu neumorno trdil, da je
atomska sramota stvar zdra-
vilišča Rogaška Slatina, ker
pač ima v rokah recept iz
atomskih z glavo tega reno-
miranega zdravilišča (Roga-
ške Slatine namreč) ker je
od ondi prihajal zdravnik v
toplice ob vijugasti Sotli.
Se bo atomska sramota po-
novila tudi v letu 1969?
Nikakor ne, poudarjajo v
upravi občinske skupščine
Šmarje pri Jelšah. Tu smo
med drugim izvedeli, da bo-
do do naslednje sezone ure-
dili pri toplicah zdravstveno
ambulanto, da bodo urejene
sanitarije ter poskrbljeno za
ločeno kopanje bolnikov z
vidnimi znaki kožnih obo-
lenj. Vse to naj bi za zače-
tek le prispevalo k drugač-
nim razmeram, tako da se
atomska sramota v novi se-
zoni ne bo ponovila. To pa
seveda še ne pomeni, da to-
plic ne bi vnaprej urejali.
Tudi to bo potrebno, ko bo
čisto jasno, kaj je z vodo.
Analiza še ni končana, stro-
kovnjaki pa tudi ne morejo
povedati, kdaj bo do konč-
no opravljeno.
K.
IMENOVANJA V SLOVENSKIH KONJICAH
Filip Beškovnik, predmetni
učitelj iz Slov. Konjic, je po-
stal novi ravnatelj osnovne
šole Loče.
Novi predstavnik javnosti
v svetu I. osnovne šole Slov.
Konjice bo poslej Vili Klan-
čnik, računovodja podjet-
ja »Kongrad«, Slov. Konjice.
Dosedanji komandir postaje
milice Slov. Konjice Franc
Zakelj je odšel na novo de-
lovno mesto. Na njegovo de-
lovno mesto pa je^^občinsl^.
skupščina imenovala Vin-
ka Janea, dosedanjega na-
mestnika komandirja postaje
Slov. Konjice.
Sodnik občinskega sodišča
Slov. Konjice Marko Fink je
zaprosil za razrešitev dolžno-
sti sodnika — zaradi vpisa v
imenik odvetnikov odvetniške
zbornice. Komisija za volitve
in imenovanja bo zato razpi-
sala novo delovno mesto za
sodnika, ki bi ga naj zap«)-
slili s prvim januarjem pri-
hodnjega leta.
Jesen v lambreátovem
domu počitka
Kadar je človek star in
sam, bolan in betežen, ko
mu misel na smrt ni več tu-
ja, ko pa ga še vendarle za-
mikajo majhne radosti, rad
sprejeme roko, ki mu ponuja
pomoč. In éal se mnogokrat
zgodi, da je ta roka tuja,
da to ni sin ali vnukinja, tem-
več le oseba, ki mu je — da-
jati pomoč — poklic. Ta
zveza je sicer manj osebna,
zato pa v časih še bolj trdna.
Topline, ljubezni, kakršna je
ljubezen matere do sina, ali
vnuka do starega dedka, pa
seveda ne more zamenjati
ničesar. Urejeno, še ne po-
meni tudi  srečno življenje.
To vzdušje je značilno za
vse domove, kjer preživljajo
svoje dolge dneve zbrani sta-
ri ljudje. Tako je na Polzeli,
v Grmovju, tako je tudi v
Lambrechtovem domu v Slo-
venskih Konjicah.
Danes je ta dom sicer pre-
cej drugačen, kot si ga je
pred več kot stotimi leti za-
mislil Franc Lambrecht v svo-
jem ustanovnem pismu. V
njem danes niso samo »obu-
božani tržani in drugi revni
občani trške občine Konjice«,
kot je predvideïml Lambrecht,
temveč tudi ljudje, ki so
ekonomsko samostojni, pa so
■na stara leta ostali sami in
zapuščeni.
Belo opleskane sobe, dolgi
hodniki, sanitarije, od koder
se širi vonj po razkužilu in
invalidski vozički so prvo,
kar vpliva na vtise, ki ob-
krožijo človeka, ki prvi stopi
v dom. Njegovi stanovalci pa
so v sobah, v jedilnici ob
radijskem in televizijskem
sprejemniku, v mestu, ali pa
na ekonomiji, kjer nekateri
delajo bolj v lastno zadovolj-
stvo kot pa za kakšen po-
sebni učinek. Tu in tam se
v kaki vazi zablešči šopek
jesenskih rož, ki so jih na-
brali na travnku, šopek, ki
je pogostejši od tistega, ki
so ga stanovalcem prinesli
sorodniki. Sicer pa kramlja-
jo, rezljajo in pletejo, in obu-
jajo spomine. Tako iz dneva
v dan. Sleherni obisk je za-
nje doživetje, vsaka spre-
memba praznik.
Oskrbovanci Lambrechtove-
ga doma v Slov. Konjicah
živijo v njem zelo poceni.
Oskrbni dan stane samo 13,
oziroma 16,50 novega dinar-
ja za nepokretne bolnike. Mor-
da je to dejstvo povzročilo,
da so se tu ustalili ljudje,
ki so živeli že v večini slo-
venskih domov za stare. Mor-
da pa je pomagala srečna
okoliščina, da leži tam dom
skoraj v središču mesta in da
njegovi oskrbovanci niso od-
rezani od ostalega življenja.
Srečali bi jih celo v kinu
in na koncertu kakega gostu-
jočega narodno-zabavnega
ansambla, pa v gostiščih, v
trgovinah in drugod. 76 po-
stelj, kolikor je kapaciteta
doma,  je vedno zasedenih.
Lambrechtov dom oskr-
bovancev je bil še pred dve-
ma letoma v precejšnjih ma-
terialnih težavah, zdaj pa ust-
varjajo tudi lastna sredstva,
da bi izboljšali opremo, ku-
pili nove stroje za kuhinjo
in podobno. Vso zelenjavo
pridelajo sami; zdaj bodo lah-
ko pcekrbeli tudi za vso
ozimnico, saj kaže, da bodo
dobili nekoliko več zemlje
v bližini doma. -
Tudi v Konjicah bi — po.
dobno kot v Celju in drugih
občinah radi ustanovili
nekakšen dom upokojencev,
kjer naj bi poleg samskih
sob našle prostora tudi га.
konske dvojice. Seveda pa
je to zaenkrat samo še želja,
ki pa ni niti neuresničljiva,
niti nerealna. V naših domo-
vih za stare danes niso vei
samo »obubožani tržani in
drugi revni občani«, kot je
predvidel Lambrecht, temveč
tudi taki priletni ljudje, ki
so tu zato, ker mladim tempo
življenja ne dovoljuje, da bi
skrbeli zanje. Domovi za sto-
re niso več ubožnice in —.
zato jih je treba tudi druga-
če obravnavati.
~tb.
^marčani so veseU in dobrodušni ljudje.
Eno je zanesljivo da ime Šmarje ne pri-
haja od šmarmce, kajti njega dm. so bile
■>tam gor pri svetem Rok' še gaurce sim
oa taj« г dobro žlahtno trtico, šmarčani
bi ne bili to, kar so, če vsak dan koga
na drobno in vsake kvarte Koga na de-
beio ne bi potegnili. Ce so potegnjeni,
noično prenašajo poraz, še več, navihano
se muzajo, kajti »posojilo se vračila ve-
seli«
SE VERJEMITE SMARČANV NJEGOV
DOBER DAN ZA' DNE, POČAKAJTE VE-
_    ..........____________
ZGODBO PRIPOVEDUJE R. CEROVŠEK
„Raf ' kot inšpektor
v Šmarju so ljudje postali oprezni. Ce
mojster pleskarskih veščin kaj pripove-
duje, nekaj trdi ali zanika, potem ljudje
nekajkrat pretehtavajo, če bi tisto bilo
lahko tudi res. Potegavščine, ki jih moj-
ster vseh vrst barv naplete, so takšne, da
jih on sam ne more opazovati v učinko-
vanju. To si lahko privošči le tam, kjer
ga osebno ne poznajo.
Bilo je pred leti. Mojster RAF se je
vračal iz Rogaške Slatine in v Mestinju
izstopil. Izstopil je kar tako, za špas, pili
pa morda tudi hote. Kdo ve?
V Mestinju je poleg železniške postaje
gostilna, katere lastnik je Strašek. Tar
krat, pred leti, je sanitarni inšpektor
ukazal urediti nekatere reči, zato so ime-
li gostilno nekaj časa zaprto. Tja v gostil-
no se je namenil mojster RAF ...
.. .'V hišo je šel kar čez dvorišče in
stopil v kuhinjo, kjer takrat ni bilo ni-
kogar, pač pa je slišal iz posebne sobe
nekak miš maš, ki je razodeval navzoč-
nost živih bitij.
In res. Čez nekaj časa, ko je mojster
dvakrat krepko zakašljal in razločno tea-
uradno pozdravil, je iz posebne sobe pri-
šla natakarica — precej skuštrana in raz-
žarjenih lic. Mojstru Cerovšku ni ušlo, da
je skozi okno posebne sobe smuknil pod
milo nebo fant, ki na vsem lepem ni imel
več kaj početi v posebni sobi.
Mojster RAF pa je zaivzel uradno držo,
začel po kaplarsko s prstom iskati prah
in vtikati nos v vsak kot. Opazil je na
mizi kozarec vina, čeravno bi lastnik med
obnovo lokala ne smel točiti. Inšpektor
RAF, tako se je predstavil, je bil vedno
bolj nasajen in hud. Dai si je prinesti
vzorce vina za poskušnjo, sakramentiral,
da je po vrsti vse krščeno z vodo. Ugo-
tovil je, da na štedilniku kuhajo nekako
pico za živali, skratka, tako je vse dobro
pregledal, da mu kup pomanjkljivoöta ш
ušel.
Uboga natakarica, ki se je izgovarjala,
da pač gostilna ni odprta, da gospodarja
ni doma in da naj gospod oprostijo, če
so našli kuhinjo in gostišče v neredu.
Niti za hip ni dekle pomisüla, da bi
ugovarjala, ko je strogi inšpektor zahte-
val, naj znosi umazano posodo na dvo-
rišče, ker kvari videz in žali redoljubne
oči. . .
Ko je odhajal, je mojster RAF naročil
natakarici naj sporoči gostilničarju, da
naslednji dan lahko odpre gostilno,* če bo
seveda vse v redu, kot je ukazal.
Domovgrede je potem mojster RAF
povedal postajenačelniku, naj gostilničarju
Strašku pove, da ne bd zares odprl gostil-
ne, kajti kaznovali bi ga resnični inšpek-
torji.
Zapisal JURE KRAšOVEC
21. novemb. 1968
АКГТТА SVETLOPNT NAPTST
CTTic-т^Т ORNI NAPISI
Noe ima svojo moc
# v OŽJEM MESTNEM SREDIŠČU JE 98 SVETLOBNIH
NAPISOV, OD TEGA 37 NEGORECIH ALI Z MANJKA
JOČIMI  ČRKAMI!
# AKCIJO SMO IZVEDLI PREJŠNJI TOREK MED 18.
IN 20. URO TER PONOVILI V SOBOTO MED 17. IN
18.   URO!
Ф KAJ PRAVI OBČINSKI ODLOK O REKLAMNIH SVET-
LOBNIH NAPISIH IN RAZSVETLJAVI IZLOžfe V ME
STU  CELJU?
V zimskem času mrak in
tema kmalu napolnita mest-
ne ulice. Temačnost razre-
ze j o luči v izložbenih oknih
in svetlobni reklamni napisi.
Vsaj naj bi jih! V ožjem
mestnem središču (od Bra-
nibora do Tomšičevega trga
in od železniške postaje do
Narodnega doma) je razo-
bešenih ali drugače montira-
nih 98 svetlobnih napisov, ki
na različne načine seznanja-
jo ljudi s proizvodi, ki jih
v določeni trgovini prodajajo.
Namen miniaturne akcije
je bil, koliko svetlobnih na%
pisov je pokvarjenih in ko-
liko jih sploh ne gori. Znano
je, da svetlobni napisi lepo
dopolnjujejo tudi zunanji iz-
gled mesta in da so torej
na stene izobešeni z določe-
nim namenom. Vsega tega se
zaveda tudi Občinska skup-
ščina, ki je na zadnji seji
sprejela »odlok o napisih in
reklamah ter razsvetljavi iz-
ložb v mestu Celju!«   -
Zanimali so nas predvsem
svetlobni napisi. V odloku je
jasno zapisano, da morajo
napisi na poslovnih prostorih
v ožjem mestnem območju
biti v svetlobni izvedbi (3.
člen) in da je lastnik svet-
lobnega napisa ali reklame
dolžan'leto redno vzdrževati,
okvaro pa popraviti takoj,
ko je mogoče (6. člen). V
devetem členu je jasno pove-
dano, da morajo biti svetlo-
bni napisi v zimskem času
(od 1. oktobra do 1. maja)
osvetljeni od nastopa mraka
(torej med 16. in 17. uro)
in najmanj do 23. ure! Odlok
predvideva tudi kazni. V 13.
členu je zapisano: »Z denar-
no kaznijo od 100 do 500 di-
narjev se kaznuje za prekr-
šek delovna organizacija: 1.
če svetlobnega napisa ali re-
klame redno ne vzdružuje
ali če ne popravi okvare ta-
koj, ko je mogoče in 2. če
svetlobnega napisa ali svetlo-
bne reklame oziroma izložbe
nima osvetljene v določenem
času.«
Po končani akciji smo bili
razočarani, če bi bila z nami
urabanistična in komunalna
inšpekcija (to predvideva 10.
člen), bi vsekakor imeli veli-
ko dela. Ljudje, ki imajo na
vesti prižiganje napisov, so
leto delali zelo različno. Ta-
ko je nekdo napis prižgal
že pri belem dnevu, drugi
v mraku in tretji v popolni
temi. četrti tega sploh ni sto-
ril. Možno je, da je pozabil
ali pa napis ni »delal«. Mi
smo takšnim nesvetlečim na-
pisom pripisali minus, бе bolj
zabaTOo pa je gledati tiste
napise pri katerih po ena
ali celo več črk manjka, člo-
vek se trudi in poskuša kljub
manjkajočim črkam sestaviti
oziroma ugotoviti smisel in
pomen svetlobnega reklam-
nega napisa.
Zamislite si, da v daljavi
zagledate napise:
ELE TEHNA,' KOMU-
NALNA JE, KRED
TNA, N NA (da se ne bo-
ste predolgo zabavali z zad-
njim svetlobnim rebusom: če
bi ves napis gorel bi pisalo
Tkanina!) .ZLATA NA, LES-
NI A, EVROPA... Sicer to
sploh niso nobeni svetlobni na-
pisi, pač pa reklamni zmazki,
ki ne povedo drugega, kot to,
da nekdo za napise premalo
skrbi.
Tisti večer (torek) pa sploh
niso goreli med drugimi tudi
naslednji napisi: Stara lekar-
na na Tomšičevem trgu je
bila v takšni temi, kot da
smo sredi vojnega stanja! Go-
reli niso tudi napisi Fotolik
in Optika pa Tomažin, Ma-
jolka. Rio. Ljudsko restavra-
cijo je človek samo zavohal
ali pa slišal! Do kužnega zna-
menja, za katerega se do da-
nes še nihče ni spomnil, da
bi ga osvetlil z reflektorji
in tako tudi v nočnem času
pokazal Celjanom ter tujcem,
lahko ponoči samo tipaš! Za-
vit je v temo, ki je niti skro-
mno razsvetljena izložbena
okna ne ublažijo. Sicer pa
je sedaj že pozno jeseni in
je skrbno pokrit!
V centru mesta ni bilo do-
sti bolje: v temi so bili Var-
teks, napis nad Ljudskim ma-
gazinom, del Volne. Ko smo
akcijo v soboto ponovili je
v Stanetovi ulici ob 18. uri
od 22 svetlobnih in reklamnih
napisov gorelo samo pet! V
temi so bili celo tako po-
membni, kot Kompas, Lekar-
na, Mesnina, Cvetličarna itd.
Končni rezultat: od 98 sve-
tlobnih napisov v ožjem sre-
dišču mesta jih je bilo kar
37 neprižganih ali deformira-
nih. Določenim črkam je elek-
trika odpovedala pokoršči-
no. Noč pa ima vseeno svojo
moč in svetlobne napise tu-
di. Ti pa ne gorijo radi. Se-
veda zaradi tega kvarijo iz-
gled mesta. Upamo, da bo
kmalu startala urabanistična
in komunalna in špekcija, ki
bi samo ob naši akciji lahko
zaslužila lep denar.
Sicer pa: brez razburjenja,
prosim! Akcijo smo izvedlr
zaradi opominjanja in spo-
minjajna, da je treba tudi
svetlobne napise obnavljati,
jih  dopolnjevati  in  lepšati.
Noč ima svojo moč in svet-
lobne napise tudi. Največkrat
I: napako. Napise namreč!
Imamo pa tudi sprejet odlok
in inšpekcijo, ki lahko po-
maga, da bo pri naslednji
akciji po Celju več gorečih
svetlobnih napisov in reklam!
Pregled opravil: T. VRABL
PISMO IZ RAlJlEČ
Zakaj odmaknjena
Sredi zasavske kotline sto-
ji ljubko mestece Radeče.
JjCpo, majhno mestece, v ka-
terem se ustavi marsikateri
turist. Mestece je tudi sre-
diščna točka, od koder lah-
ko obiščeš znano dolino So-
pote, ki vabi s svojim zele-
njem. Priljubljena počitniško-
-izletniška postojanka je tudi
Kum, kamor je iz Radeč le
3 ure hoda. Tudi Brunk je
zelo znan, posebno še iz ča-
sa NOB. Prav tako Lisca, za-
savska postojanka, kjer je bi-
la pred razpadom stare Jugo-
slavije konferenca komu-
nistične partije, katere se je
udeležil tudi predsednik Tito.
Prav tako kakor druga me-
sta, je tudi to mestece pre-
stalo precej nevšečnosti med
okupacijo. lijudje tudi tu
okupatorja niso lepo spre-
jeli, pač pa so se takoj pri-
pravili na boj. Tako sta že
v prvih jesenskih meseceih
padli dve žrtvi Kos Milan
in Nemec Marjan, katerima
je organizacija zveze borcev
postavila lep spomenik. V
čast in slavo spominov pad-
lih fantov se tudi šola ime-
nuje po enem izmed njih —
šola Marjana Nemca. Prav
sedaj poteka 27 let, odkar
je okupator barbari! pri
nas — izselili so tudi skoraj
vse družine od Кгипа do
Brežic. Odgnali so ljudi v
središče »Rajha«," od koder
pa se jim ni mnogo vrnilo.
Precej teh nših dobrih in
zavednih Slovencev leži zdaj
v grobovih na tuji zemlji.
Ljudje pa, ki so ostali doma
v Radečah, so delali ali pa
odšli v partizane. Seveda je
okupator tudi te izsledil in
jih nekaj pobil- Na radeškem
pokopališču je grobnica pad-
lih borcev iz vrst Rade-
čanov.
Prav sedaj, ko smo praz-
novali dan mrtvih, se spomi-
njamo mladih žrtev za svo-
bodo. Na našem pokopališču
se je zbrala velika množica
Radečanov, ki je z recitaci-
jami in cvetjem počasti-
la spomin naših nekdanjih
prebivalcev, ki tu počivajo.
Počastili so tudi vse talce,
neznane junake, katerim so
tudi postavili spomenike. Ka-
ko čudovito je bilo slišati ža-
lostinko iz grl našega zbora
in kako lepo je zaigrala god-
ba na pihala, človek se je za
hip spomnil časov, ko ni bi-
lo lepo, časov, ko je bila
naša draga slovenska govori-
ca prepovedana. Pomislil je
nehote tudi na mlade fante
in može, ki tu počivajo, ki
so bili nekdaj med nami, se-
daj jih ni več. Oko se je
orosilo ob pogledu na tiso-
če svečk, ki so gorele v nji-
hovo čast na radeškem po-
kopališču. Krizanteme so bi-
le povsod, kamor je zrlo
oko. Dokaz, da tu prebivajo
zavedni ljudje, ki se radi
spominjajo svojcev, prija-
teljev in znancev.
Med grobovi je tudi tisti,
v katerem je pokojni Anton
Koželj. Znana je zgodba o
njem, zgodba, ki človeka pre-
trese. Poleg njegovega, je tu-
di grob njegove služkinje Ne-
že Mlakarjeve. Oba sta bila
izgnana v Nemčijo in skupaj
sta se tudi vrnila. Mlakar-
jeva je služila pri Koželju kar
celih 53 let. Z njim je delila
dobro in slabo, sedaj pa sta
njuna grobova odmaknjena.
Zakaj? Zato, ker nista bila
zakoniti mož in žena. Sku-
paj sta živela 53 let, delala in
živela kot mož in žena, tudd
sedaj sta skupaj, čeprav sta
odmaknjena. Odmaknjena
pišem zato, ker se je po
smrti Antona Koželja oglasil
pri, Neži Koželjev nečak in
podedoval vse Koželj evo imet-
je, in ta človek je dal presta-
viti spomenik in del groiba
aa 1,30 metra stran. Zdrznil
sem se, ko sem videl, kaj je
naredil, še bolj pa sem se
zdrznil ob njegovi izjavi, da
bo svojega strica popolnoma
izoliral, oziroma Nežo Mla-
kar odmaknil od njega. 2e je
napravil prekop. Tako je bi-
lo nekaj časa na grobu Neže
Mlakar samo skromna tab-
lica, na kateri je bilo napi-
sano kdaj se je rodila, oz.: ro-
ma besede: »Tu počiva Ne-
ža Mlakar, rojena 18.3.1886,
umrla 12.7.1967, dolgoletna
služkinja pHokojnega Koželj
Antona.« Med letom je nazna-
na zlobna roka izbrisala s ta-
blice s kislino del napisa.
Malo stran pa je grob njene-
ga dragega »gospodarja«, ka-
terega nezakonita žena je
bua brez pravic glede njego-
vega imetja, poleg tega pa
še izolirana od njegovega
trupla. Kočar Ivan iz Ljub-
ljane, tako se piše nečak po-
kojnika, je dal prestaviti spo-
menik, seveda služkinja ne
spada h gospodarju. Vendar
tudi grob Mlakarjeve je bU
okrašen, na njem so gorele
svečke, ki so dokaz, da »Ko-
zel jeve Nežke«, kot so jo
imenovali, Radenčani niso
pozabili. Ona je, in bo, pri
svojemu Antonu, od katerega
je ne bo nihče ločil, pa če-
prav so jo z?a marsikaj pri-
krajšali. Dolgih pet let je
iskala pravico, ni je našla.
Prej jo je vzela smrt in od-
šla je za vedno. Vendar reva
še sedaj nima miru, še se-
daj jo neusmiljeni nečak po-
kojnega Koželja, Kočar Ivan,
preganja. Kje je tu pravica
in pieteta? Kaj tudi mrtvim
ne dajo mira — in zakaj?
Tudi žalcigre se prebujajo
v naših sroih, ko si ogledu-
jemo grobova. Tu naj bi bil
večni mir, tu naj bi bil po-
čitek vseh, ki na svetu niso
našli pravice? Da, tu je več-
ni mir, pravice pa vseeno še
niso našli, zato jo iščejo tisti,
ki so še ostali. In iskali jo
bodo.
ALOJZ  METELKO
RADEČE
ZA LJUBITELJE NARAVE
.Muflonov ne bomo streljali
Pred vrati je zima in ta
čas zlasti lovca skrbi usoda
divjadi v gozdovih in logih.
Na našem, celjskem področ-
ju, ki se razteza od hrvaške
meje pa tja do avstrijske,
so zelo pestra in bogata lo-
višča. Vendar je dandanes
že vsakomur jasno, da se
tod nizka in visoka divjad
ne razvija kar tako sama od
sebe, potrebno je precej nege
in dodatne skrbi za hranitev
divjadi v tistem letnem času,
ko je le-to najbolj potrebna,
to je pozimi.
Stanje divjadi pred nasto-
pajočo zimo je dokaj ugo-
dno, saj je bila pomlad raz-
meroma suha in primerna
za novi naraščaj. Naravne
hrane je sedaj kar dovolj,
kajti bukev, kostanj in hrast
so bogato rodili. Po pomla-
danskih cenitvah je na šir-
šem celjskem območju stalež
divjadi naslednji: v Zgornji
Savinjski dolini 50 jelenov,
600 gamsov, nadalje 60 muf-
lonov (divjih ovac), na šir-
šem področju pa še 5600
srnjadi, 150 divjih prašičev,
8000 zajcev, 200 velikih pete-
hnov, 120 malih petelinov.
Več kot 5000 fazanov, nekaj
tisoč jerebic itd. Z visoko
divjadjîO je najbolj bogato
področje Zg. Savinjske doli-
ne in predel od Velike pla-
nine do šmohorja.
Za lovno sezono 1968-69 je
planirano za odstrel 20 jele-
nov. 90 gamsov, 1600 srn, 6000
Zajcev, 60 velikih petelinov.
20 ruševcev, 3000 fazanov in
400 jerebic. Muflonov v tej se-
zoni še ne bomo streljali. To
vrsto divjadi so namreč pred
5 leti naselili v območju lov-
ske dražine Laško — Rečica,
za kar je dala sredstva po-
dročna lovska zveza. Mufloni
so zelo odporni za naše vre-
menske razmere (zima) in se
lepo razmnožijo na vsem ob-
močju od šmohorja pa tja
do Velike planine. Sedaj je
stalež že okrog 60 muflo-
nov.
Vrnimo se spet na oskrbo
divjadi v zimskem času. Lov-
ske družine so do 15 oktobra
na vsem območju postavile
krmišča in jih tudi napolnile
s hrano, tako da se divjad
še pred zimo navadi na
krmilna mesta. Mimo lovskih
čuvajev so zadolženi za red-
no dvakrat tedensko krmlje-
nje divjadi tudi posamezni
člani lovskih družin. Kot
že povedano, v kolikor bo
tudi ta zima mila, za divjad
ne bo težko, saj je naravne
hrane kar obilo. Za nizko
divjad so lovci prav tako
poskrbeli za hrano že pred
zimo in sicer za fazane in
jerebico koruzo v stor-
žih, mlevske odpadke in ot-
robi. Družine oskrbijo hrano
za divjad iz lastnih dohod-
kov. Letos na vsem območ-
ju ni hujših problemov za-
stran oskrbe divjadi skozi
vso zimo. Le-ta bo v višjih
predelih, sodeč po zgodaj
zapadlem snegu, zelo dolga.
MANJ JEREBIC
Nekoč je bilo največ jere-
bic v Savinjski dolini. Hrane
je bilo dovolj pa tudi sicer
so bili pogoji ugodnejši kot
zadnja leta. Največji sovraž-
nik jerebic so žičnice
za hmelj. V času ko jerebič-
ke vzletajo, žica v hmeljiščih
še ni ovita s hmelj sko rastli-
no in je zaradi tega gozd žic
takorekoč neviden. Jerebice
v svoji naglici poletijo v
hmeljski nasad, kjer jim ži-
ce porežejo ali poškodujejo
penati m celo glave. Zaradi
tega je vedno več poginov
in stalež na nekdaj najbolj
bogatem področju močno pa-
da. Tudi kemična zaščita рготХ
ti plevelom je vzrok, da jere-
bic ni več toliko, ker jerebi-
cam enostavno zmanjkuje
hrane — semen raznih pleve-
lov. Fazani se zadržujejo bolj
v grmovju in ob reki, v niz-
kem podrastju ter tako niso
izpostavljeni uničenju.
LOVNI TURIZEM
Zanimanje tujih lovcev za
lovišča na celjskem področ-
ju narašča. V sezoni 1967-63
je bilo tod 358 lovcev; naj-
več Italijanov in Nemcev.
Lovišča z nizko divjadjo so
praktično že nasičena z lov-
ci — gosti, vtem ko na ob-
močjih z visoko divjadjo osta-
ja še precej neizkoriščenih
možnosti za razvoj lovnega
turizma.
NA KRATKO
Zagorje
Kazgovor o poslovni
integraciji
Pred kratkim je bilo na
sedežu občinske skupščine
posvetovanje, na katerem so
razpravljali o prednostih po-
slovne integracije Lesnoindu-
strijskega podjetja Zagorje ob
Savi z Lesnim kombinatom
v Ljubljani. V razgovoru so
ugotovili, da gre za dejansko
ekonomsko integracijo, ki bo
omogočila zagorskemu podje-
tju ob določeni samostjono-
sti, bistveno povečati proiz-
vodnjo in si zagotoviti boljše
možnosti prodaje- Kolektiv
LIP bo 7. decembra na re-
ferendumu odločil o tej zdru-
žitvi.
Gostovanje »Vesne«
V Trbovljah
Mladinski pevski zbor »Ve-
sna« je pred dnevi uspešno
nastopil v dvorani trbovelj-
skega delavskega doma. Ob
tej priložnosti se je vokalni
ansambel predstavil z delno
novim programom, ki so ga
bili naštudirali v minulih me-
secih. V okviru zagorskega
kulturnega tedna, v počasti-
tev letošnjega praznika Repu-
blike, bodo mladi Trbovelj-
čani vrnili obisk svojim za-
gorskim vrstnikom. Na pri-
reditvi bo sodeloval harmoni-
karski zbor in pevski zbor
»Pomladni spev« iz trbovelj-
ske glasbene šole.
Hrastnik
Zahvala Titu
Občinska skupščina je pred
kratkim poslala predsedniku
Republike Josipu Brozu—Ti-
tu lično urejen album s fo-
tografijami in posnetki, ki so
jih posneli domači amaterji
in drugi ob priliki njegovega
obiska v tej zasavski komu-
ni. V album so vložili več
desetin uspelih posnetkov o
ogledu Steklarne, postankom
pred Tovarno kemičnih iz-
delkov, sprejema na Logu,
njegovem bivanju v zadruž-
nem domu v Cečah, kjer se
je tovariš Tito zadržal krajši
čas tudi v razgovorih z ob-
čani in delovnimi ljudmi Hra-
stnika. Pred dnevi se je to-
variš Tito pismeno zahvalil
za darilo in izkazano pozor-
nost.
Ohraniti zapisane vire
Posebna komisija sekreta-
riata občinske konference
ZKS že več me?ecev zbira oh-
ranjeno gradivo ter doku-
mente ter vse druge vire
o začetkih delovanja KP J v
Hrastniku. Največ podatkov
o pomenu, vlogi, delovanju
in aktivnosti tedanjih članov
KPJ in partijskih celic pa
so dali za zdaj starejši ko-
munisti, ki bodisi sami za-
pisujejo svoje spomine ali
pa jih pripovedujejo članom
te komisije. Zbrano gradivo
bo služilo tudi za izdajo re-
virskega zbornika Premog in
ljudje, katerega prvi del bo
bržkone izšel prihodnjo po-
mlad ob proslavah 50-letnice
ustanovitve KPJ.
Kočno delo ima v lirastniški Steldami še zmeraj velik pomen. Zahteva velike
fizične vzdržljivosti in prakse. Izdelki izpod rok steklarjev pa so zelo cejeni in
iskani doma in v tujini.
IZLAŠKI ELEKTROPORCELANARJI V LETU 1969
ŠE MODERNEJŠE
Videti je, da je kolektiv
Tovarne elektroporcelana na
Izlakah pri Zagorju naposled
le obvladal nekatere težave,
ki so dobršen del letošnjega
leta povzročale številnim za-
poslenim ljudem tega pod-
jetja hude preglavice. Tja do
konca prvega polletja letos
jim res ni šlo vse po sreči.
Nova, tunelska peč ni dala
tistega, kar so od nje priča-
kovali. Previsok odstotek iz-
mečka je hudo manjšal pred-
videne gospodarske oziroma
proizvodne rezultate kolek-
tiva. Zaradi nižje proizvodnje,
so imeli zelo nizke osebne
dohodke in čeprav so že
pripravili nov pravilnik o de-
litvi osebnega dohodka, ga
spričo razmer seveda niso
mogli začeti uveljavljati.
Z julijem so se jele prilike
bistveno izboljševati. Izmeček
iz nove peči so uspeli skoraj-
da odpraviti. Proizvodnja fi-
nalnih izdelkov je stekla tako,
kot mora teči. Kolektiv pod-
jetja ni več zaostajal z naroči-
li. Realizacija je vidno nara-
ščala. Prejšnji mesec so pro-
dali za 2 milijona 650.000 din
blaga, kar je rekord, odkar
sploh obstoji tovarna. Sklad-
no s tem so v podjetju uteg-
nili izboljšati osebne dohodke,
čeprav o visokih osebnih do-
hodkih v tem podjetju za
zdaj še ni moč govoriti, so
Vendarle uspeli doseči 640
din povprečja na mesec. Nov
način nagrajevanja je tako
sinhroniziran, da so osebni
dohodki organizatorjev in no-
silcev proizvodnje odvisni od
dejanske dosežene ne sam.o
proizvodnje, marveč tudi pro-
daje, žal nam prostor ne
dopušča, da bi pobliže obrav-
navali sedanji način nagraje-
vanja. Bistveno je to, da de-
jansko upošteva delovne us-
pehe večine kolektiva. Za le-
tos so si v Tovarni elektro-
porcelana zastavili dokaj vi-
sok delovni program, ki je
za okrog 26 odst. višji, kot
lani. Računajo, da ga bodo
dosegli z okrog 94 do 96 odst.
Ne glede na to, da uspeh ne
bo sto odstoten, so v podjet-
ju, lahko bi rekli, celo zado-
voljni, saj menda niso priča-
kovali, da bi utegnili do kon-
ca leta nadoknaditi dokaj ob-
čuten zaostanek iz prvega
polletja. Pričakujejo, da bo
vrednostna realizacija znaša-
la okoli 21 milijonov din, to
pa je samo za slab milijon
din manj, kot so planirali.
V letu 1969 planirajo v pod-
jetju najmanj 22 milijonov
din realizacije. Od tega naj
bi z izvozom iztržili po do-
slej zaključenih pijgodbah 4
milijone din. Vendar mislijo
izvoziti nekoliko več, če bodo
do konca leta ali prve me-
sece leta 1969 zaključili do-
datne pogodbe za izvoz. 60
odst. izvoza bo šlo na Vzhod,
preostalih 40 odst. pa na po-
dročje s konvertibilnimi va-
lutami. Torej, podatek kaže,
da se podjetje preusmerja
na Zahod. Pravkar je podjetje
začelo izvažati tudi v Svico,
s čemer se je krog kupcev
na Zahodu spet razširil.
Omenimo še nekatere na-
črte za gospodarsko leto 1965.
Vsa skrb kolektiva bo us-
merjena na nadaljno moder-
nizacijo. S tem v zvezi imajo
pripravljene številne izbolj-
šave, s čemer bodo zmanjšali
proizvodne stroške in tako
namenili večji del ustvarje-
nega dohodka za nadaljne
izboljšanje in povečanje oseb-
nih dohodkov. Kaže, da so v
podjetju trdno odločeni z na-
daljno modernizacijo, zlasti
nakupom nekaterih vrst stro-
jev in naprav, izboljšati ka-
kovost izdelkov, ki že zdaj
veljajo na domačem in tujem
trgu za zelo kakovostne. Pod-
jetje se namreč dobro zave-
da, da se bo še bolj uvelja-
vilo doma in v tujini samo
z dobrim blagom. -n-
ZA LEP IZGLED HRASTNIŠKIH ZELENIC
Naj bodo skrb nas vseh
Hrastnik nedvomno zadnja
leta vse bolj dobiva izgled
dokaj lepo urejenega meste-
ca. K temu je dosti prispe-
vala nova cesta skozi kraj,
nadalje ureditev posameznih
javnih in drugih poslopij in
ne nazadnje skrbno urejan-
je parkov, nasadov in zelenic.
Revirji, med njimi Hrastnik,
nimajo kdo ve koliko zelenih
pasov, parkov ali nasadov.
V zasavskih občinah hudo
pustošijo .saje, prah in druge
nadlege, ki jih seveda nujno
prinaša  s   seboj   industrija.
Zato so znana prizadevanja,
da bi ohranili, solidno vzdrže-
vali vsaj tistega nekaj narav-
nega okolja, ki je ostalo.
Vendar so ti napori, ta
skrb, za vzdrževanje parkov
nasadov in zelenic v Hrastni-
ku še vse preveč izključna
domena komunalno-obrtnega
podjetja. 2e res da podjetje
dobiva za to denar iz občin-
skega proračuna, kot je res,
da je tega denarja iz leto
v leto manj, dela pri vzdrže-
vanju nasadov in parkov pa
venomer več. Za letos bo de-
narja skoraj za pio vico manj,
kot lani. Kljub temu pa bi
morebiti v podjetju bili vse-
eno kos vzdrževati zaupne
jim parke, nasade in zeleni-
ce, če bi tu in tam nekateri
nepridipravi ne povzročali ob-
čutne škode cvetju ali zele-
nju. Pred kratkim so celo
predlagali, naj bi za varova-
nje parkov in nasadov zapo-
slili starejšo osebo, pa kaj
ko ni denarja. Dosti bolje
je, menijo v Hrastniku, potr-
kati na zavest vseh občanov,
vseh delovnih ljudi, da bodo
namreč čutili, da so parki,
nasadi, zelenice njihova last-
nina, njihovo imetje, ki po-
staja spričo vse pogostejšega
onesnaženja zraka zradi in-
dustrijskih naprav vse drago-
cenejše. Prav zares se velja
zamisliti nad vsemi tistimi
ugotovitvami, ki pravijo, da
bo sčasoma zelenja v revir-
jih vse manj in manj. Zatorej
kaže kar naj skrbne j e obva-
rovati to, kar je še ostalo,
da se bo delovni človek po-
čutil ob pogledu na urejene
parke in nasade še bolj pri-
vezan na lepoto narave, pa
čeprav si jo s svojim delom
in znanjem vse bolj podreja.
Zares kaže še enkrat opozo-
riti, da k mestnemu izgledu
Hrastnika prispeva dokaj.šen
delež zelenje, ki so ga ob-
varovali v posameznih krajih
KAKO MISLIJO V HRASTNIKU PRIPRAVITI VOLITVE
Л zorno izdelan program
Viktorja Malovrha, pred-
sednika občinske konference
SZDL, .smo za hip odtrgali
od njegovega dela, da bi z
njim na kratko pokramljali o
nalogah, ki si jih je ta orga-
nizacija zastavila ob pripra-
vah na spomladanske volitve.
Tole smo zvedeli! — Naš
novembrski in decembrski
program je v glavnem prire-
jen temeljitim pripravam na
organizacijo vseljudske ob-
rambe in spomladanskim yo-
litvam. Decembra se bodo v
naši občini začele letne kon-
ference krajevnih organizaciL
SZDL. Na njih bodo izvolili
nova vodstva. Drugače pa bo-
do letne konference posveče-
ne pripravam na volitve.
Članstvo bo treba temeljito
seznaniti s sedanjimi in pred-
videnimi spremembami z\ez-
ne oziroma republiške usta-
ve; ljudem bo treba pojasniti
nov način volitev oziroma
sploh nov volivni zakon. Ob
tej priložnosti bomo članstvu
SZDL razgrnili tudi pravilnik
občinske organizacije SZDL o
načinu in izvedbi volitev. Kar
najbolj resno, zlasti pa orga-
n zirano in dfivn'^^r^'^'ñnn oe
mislimo izbirati kandidate za
odbornike občinske skupšči-
ne kot poslance v zvezna in
republiška predstavniška te-
lesa. V ta namen bo občinska
skupščina izdelala tudi po-
sebno analizo vloge in aktiv-
nosti odbornikov kot naših
poslancev. Ljudem bo treba
povedati vse, kar je v zvezi
z dejavnostjo odborpikov in
poslancev. Razen lega ho ob-
činska skupščina izdelala raz-
vojni program na.še komune,
ki ga bomo v predvolivni ak-
tivnosti predložili v javno ob-
ZA PRAZNIK REPUBLIKE
TEDEN
kulturnih prireditev v Zagorju
Na občinski skupšc-ini v Zagorju ob Savi so pred .erat,
kim ustanovili poseben odbor, ki bo prip'ravil programi
proslav in prireditev v počastitev 29. novembra — Praznik^
republike. Spričo velikega pomena letošnjega praznovanja
29. novembra, saj poteka 25 let od II. zasedanja AVNOj
so se v Zagorju ob Savi odločili še posebej pozorno pj^š.
slaviti  ta  jubilej.
Odbor za počastitev 29. novembra se je odločil orgaiy,
zirati v času,od 22. do 29. novembra Teden kulturnih prj.
reditev, ki naj bi v prihodnosti postal ena izmed stalniii
manifestacij pred tem pomembnim praznikom.
Poglejmo prireditve — Za začetek praznovanja bo 22
novembra v delavskem domu gostoval harmonikarski z-bor
trboveljske nižje glasbene šole. Z njimi bodo nastopili tudi
mladi pevci te šole »Pomladni spev«. Dva dni kasneje ba
do Zagorjani pozdravili v svoji sredini moške pevske zbore
upokojenskih društev iz Laškega, Hrastnika in Trbovelj,
Na reviji teh zborov bo seveda sodeloval tudi domači peiv.
ski zbor zagorskih upokojencev. 25. novembra zvečer bodo
ljubitelji gledališke dejavnosti po nekaj letih spet srečali
svoje stare znance — ansambel celjskega narodnega gleda,
lišča. Gostje se bodo predstavili s Kreftovimi »Celjskimi
grofi«. Hkrati bo občinska zveza združenj borcev NOV Za.
gorje isti dan popoldan odprla v avli delavskega doma bia
grafsko razstavo pokojnega narodnega heroja Dušana Kvetj,
ra-Tomaža, ki jo bo posredoval celjski muzej narodne osvo.
boditve oziroma ljudske revolucije. 26. novembra naj bi
Zagorjani videli najnovejši domači film »Zaseda«. Na pred.
stavo nameravajo povabiti tudi glavnega režiserja in ne.
kaj igralcev. Nadalje je predviden literarni večer, na ka.
terem bi brali svoja dela zagorski pesniki, ki se uspešno
uveljavljajo v nekaterih otroških in mladinskih revijah in
časnikih. 27. novembra bodo proslave Dneva republike po
vseh šolah. Na večer pred praznikom republike pa bo v
zagorskem delavskem domu osrednja prireditev, na kateri
bo sodeloval prvak ljubljanske Opere in zagorski rojak
Ladko Korošec, domača »Svoboda« pa pripravlja preostali
del programa z nekaterimi recitacijami na temo NOB.
LETOŠNJI 29. NOVEMBER
Z NOVIM LETOM:
PROSLAVE _
V Hrastniku in okolici
Letošnji praznik Republikev
nameravajo v tej revirski ob-
čirM počastiti z nekaterimi
kulturnimi prireditvami in
nastopi, na katerih bodo so-
delovale domala vse tamkajš-
nje amaverske skupine »Svo-
bod« in prosvetnih 'društev.
V priprave na to praznovanje
se je vključil tudi klub »67«.
ki so mu v Hrastniku zaupali
dožnost oif.afiiizaci je o:ired-
dnje proslave, ki bo na večer
pred Dnevom republike v do-
mu TVD Partizan.
Vodstvo kluba »67« se je
odločilo počastiti 25-Ietnico
II. zasedanja AVNOJ z poseb-
nim recitalom: »Bratstvo in
edinstvo jugoslovanskih naro-
dov.« To prireditev bodo zelo
skrbno pripravili in ponazo-
rili največjo pridobitev naše
ljudske revolucije—bratstvo
in edinstvo jugoslovanskih na-
rodov s plesi, ki jih bo iz-
a.jala na novo ustanovljena
foklorna  skupin\i^  in  neka-
tere druge kulturne družine
ter skupine.
Po vsej verjetnosti bo do
praznika Republike dogvivji-
na tudi cesta Šmarđet%—Dol
ki siceif še ne bo opremljvaa
z ograjami in drugimi napra-
vami,  vendar  bo  že  vozna.
Kot zmeraj doslej priprav-
ljajo v vseh hrastniških šo-
lah posebne proslave v po-
častitev 29. novembra — praz-
niíía Repubäjke. Za to prilož-
nost bodo pionirski aktivi
izdelali lepe programe prire-
ditev in nastopov, na katerih
bodo sodelovali mladi pevci,
recitatorji in drugi. Vrsta pro-
slav bo tudi v nekaterih več-
jih kra.jih in naseljih, kot
v Turju, Prapretnem, Dolu
in drugod. Proslave priprav-
ljajo bodisi krajevne organi-
zacije ali prosvetna društvsk
Večerne šole
seminarji in krožki v Hrastniku
Občinsko vodstvo ZKS je
oni dan po daljši razpravi
osvojilo okvirni program idej-
nopolitičnega usposabljanja
komunistov Hrastnika v se-
zoni 68/69. Načrt predvideva
dve večerni politični šoli za
mlade komuniste. V prvo bo-
do vključili letos sprejete
mlade člane v ZK, v drugo
i>a vse tiste, ki jih še pri-
pravljajo za članstvo ZKS. S
tem v tej revirski občini zno-
va dajo ustrezen poudarek ide-
ološki vzgoji vseh tistih, ki
jim bodo šele v bližnji pri-
hodnosti izročili članske iz-
kaznice ZK.
Program predvideva tudi
več seminarjev za vodstvene
člane ZK, za katere bo letos
na voljo tudi markistični kro-
žek, v katerem se bo zvrstilo
devet ali deset predavanj. Ra-
zen tega predvidevajo tudi
nekaj predavanj za vse o.sta-
lo članstvo. Vendar bi kaza-
lo znova poudariti, da ne bi
bilo napak podrobneje dolo-
čiti način in oblike idejno-
političnega usposabljanja vse-
ga članstva ZKS, ne samo
vodstvenih ljudi, kajti od več-
jega znanja, boljše usposob-
ljenosti vsega članstva ZKS,
bodo v marsičem odvisne
tudi vse vsebine aktivnosti
hrastniških komunistov.
Doslej so v Hrastniku spre-
jeli v članstvo ZK 57 novih
članov. Do konca leta bodo
v Steklarni, »Sijaju«, Tovar-
ni kemičnih izdelkov, Grad-
benemu podjetju, komunalno
—obrtnemu podjetju in na
rudniku sprejeli še v 43 mlaj-
ših ljudi v vrste ZKS. S tem
bodo torej v Hrastniku letos
vključili v članstvo ZK okoli
100 delovnih ljudi, med ka-
terimi je največ mladih de-
lavcev in delavk. Občinske
vodstvo ZKS je na tej seji
menilo, da kaže sprejemanju
posvetiti vso skrb, ne samo
v aktivu mladih komunistov,
marveč predvsem tudi v kra-
jevnih organizacijah in akti-
vih ZK v podjetjih. Obenem
so menili, da kaže z novo-
spreietimi kom-jnisti inten-
zivneje delati, jih usposabljata
za samostojno idejnopolitic;
no akcijo in jim omogočiti
dejavnost tam, kjer kažejo
največje zanimanje in interes-
21. novemb.
BOGAT ПШАШ I
idejno političnega izobraževanja      i
Letos so se v središču zasavskih Revirjev, v Tr- ■
bovljah, za razliko od prejšnjega leta odločili, da i
pravočasno in kar najbolj načrtno ter sistematičnoj
zastavijo politiko izobraževanja in usposabljanja, |
tako članov vodstev organizacij in aktivov ZK kot -
samih komunistov. Težijo tudi za tem, da bi bilo i
izobraževan,je in usposabljanje stalno skozi vse leto. ;
Ta mesec bodo v Trbovljah začeli s seminarji za j
novosprcjete člane ZK. Prvi del seminarja bodo ;
namenili obravnavi nekaterih teoretičnih osnov
naše ZK ter zgodovmo delavskega gibanja v Jugo- ^
slaviji Ш razvoja ZKJ. Drugi del pa bo obsegal ;
obravnavo vprašanj v zvezi z osnovami Programa ■
in Statuta ZKJ m ZKS ter pravic in dolžnosti čla- ;
nov ZK, ki izhajajo iz teh dveh dokumentov. Pose^
ben poudarek bodo dali pri tem vlogi in mestu 1
ZKJ danes, se pravi, da želijo novosprejete člane i
ZK dodobra seznaniti s konkretnimi nalogami, ki,
čakajo vse komimiste v sedanjem razdobju. ;
Pouk v poHtični šoli bo za razliko od prejšnjih j
let strnjen. V šolo, ki bo januarja, bodo kadrovali i
posebej perspektivne kadre, ki jih nameravajo po-^
zneje vključevati v vodstva organizacij in aktivov >.
ZK ter v vodstva drugih družbeno političnih orga-,
nizacij. V politični šoli bodo začeli s poglobljenimi"
razmišljanji iz zgodovine marksističnega gibanja,]
končali pa z razglabljanji o današnjem angažiranju;
komunistov pri urejanju določenih nalog oz. pro- ;
blemov na družbeno političnnem in ekonomskem j
področju. i
Aktualni pogovori, ki jih v Trbovljah uvajajo ;
kot novost, bodo namenjeni predvsem članom vod- \
stev ZK, vodstvom drugih družbeno političnih orga-i
nizacij ter aktivom iz delovnih organizacij. V okvi-i
ru aktualnüi razgovorov bodo obravnavali koncept j
vseljudske obrambe, delo družbeno političnih orga- j
nizacij, mednarodno delavsko gibanje ter odnose s
m položaj v svetu ter nekatera aktualna goepo-'ì
darska vprašanja. i
Poseben poudarek dajejo v Trbovljah tudi indi- ;
vidualnemu študiju. Posebna skupina v okviru '
ideološke komisije pri sekretariatu občinske kon-^
ference ZKS bo sproti preučevala aktualno litera-i
turo ter opozarjala vodstva in članstvo ZK na ob-i
javljeno gradivo 02. na aktualne sestavke v tisku.]
Vse to naj bi pomagalo komunistom pri teoretič-<
nem poglabljanju znanja ter pri usposabljanju za i
vsakdanje družbeno politično delo. (nk)í
Z NOVIM LETOM
REVIRSKA
DELAVSKA UNIVERZA
Vodstva delavskih univerz
iz Hrastnika, Trbovelj in Za-
gorja ob Savi so predlagala
»bčinskim skupščinam, da
spremenijo akte o ustanovit-
vi delavskih univerz, in sicer
liKo. da bi se le-te s 1. janu-
»rjem 1969 združile v enoten
mod — v Revirsko delavsko
univerzo.
'He tri revirske delavske
univerze so bile ustanovljene
1959 leta, in sicer z namenom,
da opravljajo vse izvenšolske
tejavnosti pošolskega m do-
polnilnega izobraževanja ter
poljudno-znanstvenega, druž-
beno-ekonomsk^a m stro-
kovnega izobraževanja na
fseh področjih. Delavske tmi-
№rze so se v desetih letih
razvile v dejanske pobudnike.
Organizatorje in koordinator-
je izobraževanja odraslih v re-
firskih občinah in so močno
fazmahnile izobraževalno de-
Ävnost, tako glede obsega,
'aznolikosti rn kvalitet.
I zadnjem času pa je po-
''tala vse bolj očitna potreba,
bi na cerótnem revirskem
iibmočju delovala ena sama
■leiavska univerza, in sicer
Predvsem zategadelj, da bi
''¡lo mogoče izvajati celoten
^đragoški ciklus, to je ugo-
tavljanje potreb, planiranja
^ programiranja dela ter or-
S^zacijo izobraževalnega
lirocesa. kar ob razdrobi--e-
"psti delavskih univerz do-
^ej ni bilo mogoče. Sicer je
še avgusta letos sprejet
^•^upen program izobraževanj
^ razdobje 1968—1970 in ker
^ dogovorjeno, da bo ostalo
''^''^ -^0 ustanovitvi enotnega
^vođa — revirske delavske
''fUviTze, saj -^a ta imela v
''^''ho-dnje še močnejšo vodil-
^ vlogo pobudnika, organi-
l^torja m koordinatorja izo-
braževanja.
^družitev revirskih delav-
p-h univerz je nujna, saj po-
"■^bujemo tudi na tem pod-
"^ju izobraževalni zavod, ki
bo ustrezal sodobnim andra-
goškim in strokovnim zahte-
vam na vssh izobraževalnih
področjih, omogočena pa bo
tudi specializacija ob koncen-
traciji strokovnjakov in ma-
terialnih sredstev, s tem pa
bo dosežena tudi racionaliza-
cija v izobraževalnem procesu.
S koncentracijo strokovnega
dela, decentralizacijo in smo-
trno zasnovo organizacije iz-
obraževalnega procesa pa bo
približano izobraževanje kar
najširšemu krogu občanov,
zagotovljena pa bo tudi stal-
nost v delu.
Naloga revirske delavske
-univerze, ki naj bi začela po-
slovati s 1. januarjem 1989,
bo torej razvijati vse oblike
in možnosti za družbeno p>oli-
tično izobraževanje in uspo-
sabljanje občanov, organov
samoupravljanja in članov
družbeno političnih organiza-
cij, razvijanje splošnega,
kulturnega, znanstvenega,
tehničnega in pedagoškega iz-
obraževanja ter vzgoje odra-
slih in doraščajoče mladine
ter razvijanje vseh oblik stro-
kovnega izobraževanja zapo-
slenih v gospodarstvu, druž-
benih službah, terciarnih de-
javnostih in kmetijstvu.
V predlogu, ki so ga posla-
le delavske imiverze Hrastnik,
Trbovlje in Zagorje ob Savi
občinskim skupščhiam je tu-
di stališče, da naj bi občin-
ske skupščine in temeljne iz-
obraževalne skupnosti zagoto-
vile za dejavnost revirske de-
lavske univerze najmanj toli-
ko sredstev, kot so jih v letu
1968, zagotoviti pa bi bilo tre-
ba tudi denar za financiranje
programov iz področij druž-
beno političnega in splošnega
izobraževanja.
Do konca marca 1969 pa
naj bi nova združena revir ska
delavska- univerza, v kolikor
bo sprejet predlog- za združi-
tev, izdelala in sprejela tudi
vse samoupravne akte.    (nk)
v TRPOT^TJAH KONČATJ MTí'^ÍTTVF ZA
Kataster komunalnih
naprav
Ф Tudi v Trbovljah je po-
stala pred leti, spričo vse
bolj intenzivne gradbene in
komunalne dejavnosti, čeda-
lje bolj očitna potreba po
kvalitetnih geodetskih na-
črtih. Z deli so začeli v sre-
dišču zasavskih revirjev že le-
ta 1958, z manjšimi prekinit-
vami in ob menjavi izvajalca
del pa so jih končali lansko
leto.
Geodetski zavod iz Celja je
meritve in terenska dela za-
ključil lani, letos pa so bua
opravljena še potrebna pisar-
niška dela tako, da so bili
razgrnjeni podatki izmere od
srede junija do konca avgu-
sta.
Novi načrti in iz njih izvi-
rajoči katastrski podatki so
dobri. Zdaj bo treba uresni-
čiti še zadnjo nalogo, ki iz-
haja iz nove izmeritve, to je
uveljavitev izmer v javne na-
mene. Po potrditvi izmeritev
s strani republiškega geodet-
skega organa bodo pristopili
k vključitvi novih izmeritve-
nih načrtov in podatkov v
zemljiški kataster in v zemlji-
ško knjigu. Ta dela bj treba
opraviti čimprej, da podatki
ne bi spet zastareli.
Sicer pa so zdaj v Trbov-
ljah pred dokaj zahtevno no-
vo nalogo, to je pred izdela-
vo katastra komunalnih na-
prav je bil kot popolnoma no-
va prostorska evidenca vpe-
ljan z zakonom o komunalnih
delovnih organizacijah, ki
opravljajo komimalno dejav-
nost posebnega družbenega
pomena. Komunalne delovne
organizacije morajo izdelati
lastne katastre komunalnih in
drugih naprav, kataster ko-
munalnih delovnih organizaci-
jah, ki opravljajo komunalno
dejavnost posebnega druž-
benega pomena. Komunalne
delovne organizacije morajo
izdelati lastne katastre komu-
nalnih in drugih naprav, ka-
taster komunalnih naprav pa
je zbirna tehnična evidenca o
vseh komunalnih napravah in
objektih za posamezna nase-
lja, za katera se izdela po ur-
banističnem programu ur-
banistični oz. zazidalni načrt.
Uporabnost tako zbranih po-
dat.kov bo velika, saj je do-
zdaj tudi v Trbovljah večkrat
prišlo do tega, da so pri de-
lih poškodovali komunalne
naprave, ker niso točno ve-
deli, kje so, prišlo je do ne-
potrebnih in dragih prekopa-
vanj cest itd.
Z zakonom sicer ni določen
rok za izdelavo zbirnega ka-
tastra komunalnih naprav.
Vendar menijo v Trbovljah,
da bi bilo treba kataster ko-
munalnih naprav spričo veli-
ke pomembnosti izdelati naj-
pozneje v dveh letih, to je v
času, ko morajo tudi delovne
organizacije izdelati nove ka-
tastre koniunalnih naprav oz.
morebitne obstoječe vskladiti
z dejanskim stanjem. Po
mnenju Trboveljčanov bo tre-
ba tudi zagotoviti, da bi isto-
časno pristopili k izdelavi
vseh katastrov, dela pa naj bi
opravljala le ena geodetska
organizacija. Tako bi bila za-
gotovljena kar največja enot-
nost oz. vsklajenost načrtov,
dela pa bi bila verjetno zate-
gadelj tudi cenejša, kar prav
tako ne gre prezreti.       (š)
TRBOVLJE PRED PRAZNIKOM
TE kot darilo
25-letnico zgodovinskega II.
zasedanja AVNOJ bodo v Tr-
bovljah proslavili nadvse slo-
vesno. Zadnje dni novembra
bodo po deloviiih organizaci-
jah, krajevnih skupnostih, or-
ganizacijah Socialistične zve-
ze in po šolah pripravili pri-
ložnostne proslave, na kate-
rih bodo obujali spomine na
dni ustvarjanja nove, sociali-
stične Jugoslavije in na us-
pehe, ki smo jih dosegli na
vseh področjih našega življe-
nja v letih po drugi vojni.
V središču zasavskih rudar-
skih revirjev bodo slavje ob
2,5-letnici II. zasedanja
AVNOJ združili s pomembno
delovno zmago — z zaključ-
kom del in spuščanjem v re-
dno obratovanje nove Termo-
elektrarne, moči 125 megawa-
tov, ki sodi med največje ob-
jekte za proizvodnjo termo-
energije pri nas.
Osrednja prireditev ob
Prazniku republike bo v Tr-
bovljah že v soboto, 23. no-
vembra zvečer v gledališki
dvorani delavskega doma, na
kateri bo pogovoril predsed-
nik delavskega sveta termo-
elektrarne.
V nedeljo, 24. novembra,
pa bo dopoldan v novi Ter-
moelektrarni Trbovlje zboro-
vanje; novo termoelektrarno
pa si bo takrat mogoče tudi
ogledati.
ljetos bodo za Praznik re-
publike kar trije praznični
dnevi. Mnogi Trboveljčani
bodo izkoristili praznike za
izlete širom po domovini, pa
tudi v inozemstvo. Trboveljča-
ni bodo v organizaciji turi-
stične poslovalnice SAP obi-
skali tudi Dunaj. Sicer pa bo-
do tisti, ki bodo za letošnji
29. пол-ember doma, če bo
seveda lepo vreme, zagotovo
obiskali bližnje turistične in
planinske postojanke, tako
Kum, Mrzlico, Vrhe, Parti-
zanski vrh, čebine itd.      (š)
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V TRBOVLIAH VIŠJA ZA 5 %
Izvoz pod planom
Trboveljske industrijske de-
lovne organizacije so v prvih
desetih mesecih letos dosegle
proizvodnjo v vrednosti Liekaj
nad 310 milijonov novih din.
Dosežki zaostajajo za planom
sicer za 5,6 odstotka, vendar
pa je istočasno mogoče ugo-
tavljati, da je dosežena vred-
nost proizvodnje trboveljske
industrije ob koncu oktobra
za skoraj 5 odstotkov večja,
kot pa je bila v istem razdob-
ju preteklega leta.
Večina trboveljskih indu-
strijskih delovnih organizacij
dosega  zadnje čase  izredno
zadovoljive proizvodne uspe-
he. V Mehaniki in v Tovarni
pohištva so že presegli letni
plan proizvodnje, ta mesec
pa se jim bo pridružila še Ce-
mentarna. Oktobra pa se je
med tiste delovne organizaci-
je, ki dosegajo predvideni
obseg oz. vrednost proizvod-
nje, vključila tudi Strojna to-
varna. Primerjava letošnjih
dosežkov trboveljskih kolek-
tivov z letom 1967 je prav ta-
ko izredno ugodna; v Iskrini
tovarni polprevodnikov je le-
tošnja vrednost proizvodnje
večja za 66 odstotkov, v to-
varni pohištva za nad 46 od-
stotkov, v Mehaniki za 38 od-
stotkov, v ELIT-u za skoraj
10 odstotkov itd.
V termoelektrarni Trbovlje
so oktobrski proizvodni načrt
zaradi večjih potreb po ter-
moenergiji presegli za tretji-
no. Za dobro polovico so ok-
tobrske pmizvodne naloge
presegli v Mehaniki. Proiz-
vodnja v Cementarni je bua
prejšnji mesec za šestino
večja od predvidevanj. V to-
varni pohištva, kjer so izde-
lovali pisarniško opremo ter
opremo za Dom upokojencev
Dubrava in za trgovsko hišo
v Zagrebu, je tudi bila proiz-
vodnja večja od plana. Okto-
brski plan proizvodnje so do-
segli tudi v elektrolivarski m-
dustriji ELIT, prav tako pa
tudi v Zasavskih premogovni-
kih, saj so nakopali le 270
ton rjavega premoga manj,
kot so računali. Rudarji iz
Trbovelj,   Hrastnika in Za-
gorja ob Savi so bili v oktob-
ru nakopali skupaj 159.800
ton rjavega premoga.
Precej slabše pa je bilo
oktobra vključevanje trbovelj-
skih industrijskih delovnih
organizacij v izvoz. Iz elek-
trolivarske industrije ELIT,
strojne tovarne in Iskrine to-
varne polprevodnikov so izvo-
zili le za okrog 40.000 dolar-
jev, ali okrog 175.000 dolar-
jev manj, kot določa plan.
Tako so industrijske delovne
organizacije dosegle v prvih
desetih mesecih komaj 72,8
odstotka letnega plana izvoza,
kar je 10,5 odstotka manj,
kot so računali. (NL
Priznanje
svojemu rojaku
25-letnico umetniškega, de-
lovanja znanega slovenskega
basista, opernega pevca Lad-
ka Korošca so počastili tudi
številni Zagorjani, ki so s
tem dali priznanje svojemu
rojaku. Na proslavi v ljub-
ljanski Operi so Ladku Ko-
rošcu izročili um.etniško sli-
ko, in sicer v imenu občinske
skupščine in vseh občanov
Zagorja. Razen tega so mu
mladi Vesnani poklonili šo-
pek cvetja in album fotogra-
fij, občinska zveza kulturno-
prosvetnih organizacij rudar-
ski emblem, pred.s-tavniki pev-
skega Zibora »Laški glas«
brušeno vazo. Razen tega je
Ladku Korošcu izročil dari-
lo tudi kolektiv Tovarne
elektroporcelana na Izlakah.
\4 KRATKO
Novi člani ZK
Te tini bollo v Trb<ivl,iah izročili
rih-ic knjižite Wi¿u HO novo-spre-
jetiin е1<«л<11л ZK., ki so bili v Zve-
zo komunistov sprejeti v or^iuiiza.
fiJHh in akiivih ZK zadnje mesece.
V Trbovljah računajo, da bodo
letos ПЛ novo sprejeli v Zvezo ko-
munistov skoraj Ш) fianov.
Izdelava bilance
sredstev za šolstvo
SekretarMt sekcije za idnjna,
kulturna in šolska vprašanja pri
občinski konferenci Socialistične
z\eze v Trbovljah je zadnji četrtek
na razširjeni seji med drusini raz-
pravljal o izdelavi bilance potreb,
nih sredstev za šolstvo v letu
1H69.
Po razpravi so imenovali posebno
komisijo z nalogo, da pripravi
predlog proračuna Temeljne izo-
braževalne skupnosti Trbovlje za
priliodnjc leto in ga da v tjavno
razpravo pristojnim organom te-
meljne izobraževalne skupnosti ter
občinske skupščine in prosvetnim
delavcem. Pri izdelavi proi-ačuna
TIS Trbovlje za leto 196!) pa naj
bi upoštevali tudi potrebe po do-
datnih sredstvih za sofinanciranje
izobiiaževanja odraslih ter tudi za
pomoč pri šolanju posebno nadar-
jenih otrok, ki brez družbene po-
moči šolanja ne bi zmogli.
Razprava o osnutku
statuta ZKS
v Trbovljah začcnjaco te dni z
razpravami o predlogu statuta
Zveae komunistov Slovenije, ki
naj bi ga sprejeli na bližnjem kon-
gresu slovenskih komunistov. Se-
kretaiat občinske konference ZKS
pa jc sklical za zadnji torek po-
svetovanje vodstev organizacij in
aktivov ZK ter političnega aktiva,
na katerem je govoril o pre<llogu
statuta Zveze komunistov Slove-
nije sekretar koniitr«;"a revirske
ZK Marijan Orožen.
Sestanek predsednikov
in tajnikov SZDL
Občinska konferenca SZDL Tr-
bovlje .je pripravila zadnji četrtek
Iiopoldan sestanek s predsedniki in
ta.iniki krajevnih organizacij SZDI...
Obravnavali so priprave na konfe-
rence krajevnih organizacij SZUL
ter naloge Socialistične zvezde v
zvezi s pripravami na spomladan-
ske volitve.
Razgibana izvenšolska
dejavnost
Na osnovni šoli Alojza lloh-
krauta v Trbovljah çc tudi letos
izvenšolska dejavnost precej razgi-
bana. Ob dnevu pionirjev so pri-
pravili izredno uspelo pionii-sko
odredno konferenco in sprejeli ob-
sežen načrt z* delo.
t)b koncu oktobra m- je US mla-
dih planincev udeležilo izleta na
Lisco, pred dnevi pa je bilo na
šoli predavanje» Po slovenski
planinski transverzali«.
Klub Organizacije ZdružtMiili na-
rodov je pripravil spominsko pro-
slavo ob Dnevu OZN, na šolskem
hodniku pa so pripravili aktualni
razstavi ob Dnevu OZN in oh ob-
letnici Oktobrske revolucije.
Ob 31. oklobni — mednarodnem
rtncvu varčevanja pa r¡c izšla po-
sebna številka glasila »Mlade sile«,
v kateri -so objavljeni prispevki na
teme o varčevanju.
Sešel se je
Izvršni odbor SZDL
Izvršni odbor občinske konferen-
Ce Socialistične zveze delovnih lju-
di Trbovlje je na zadnji seji, bila
je v petek zvečer, obravnaval gra-
divo za volilni pravilnik Socialistič-
ne zveze Trbovlje 1er naloge Sn-
cialistične zveze v pripravah na
spomladaixske skupščinske volitve.
Sprejem ustave
Slovenije
Na sestanku področnega kluba
poslancev, ki 1^ bil zadnji petek v
Trbovljah, so obravnavali predlog
sprememb Ustave Socialistične re-
publike Slovenije.
Občni zbor Svobode
Prejšnjo nedeljo je bil v lokalu
zbora Slavček v delavskem domu
redni letni občni zbor delavsko
prosvetnega društva Svoboda—t>n-
ter Trbovlje. — Več o tem bomo
poročali v prihodnji številki CT.
Letos 1,464.800 ton
Rudarji iz Trbovelj, Hrastnika
in Zagorja so v razdobju ja-
nuar—oktober nakopali skupaj že
1,464.800 ton rjavega premoga.
Prejšnji mesec pa so proizvedli
159.800 ton rjavega premoga, in si-
cer na rudniku Zagorje 55..500 ton,
na rudniku Hra.stnik 54.850 ton, na
rudniku Trbovlje pa 49.450 ton.
V novi TE Trbovlje
Med poskusnim obratovanj<'m so
v novi termoelektrarni Trbovlje II
septembra in oktobra proizvedli že
okrog 12,500.000 kWh električne
energiji-.
1. novemb. 1968
OBISK PRI HOKEJSKO DRSALNEMU KLUBU V CELJU
Pestro za drsalce in gledalce
Smo na pragu nove zim-
ske sezone. Umetno drsališče
v Mestnem parku je obnov-
ljeno in prihodnji teden se
bodo prvi drsalci lahko za-
peljali po njem. Izrabili smo
priložnost in obiskali druš-
tvene funkcionarje, ki se pri-
pravljajo na novo sezono.
Valter čretnik, ki trenira
hokejiste, je o njih povedal:
»25. novembra potujemo v
Brno, kjer bomo ostali teden
dni na treningu. To bo prvo
srečanje naše ekipe z ledom
v novi sezoni. Do zdaj smo
trenirali na prostem in brez
ledu. Na povratku bomo ig-
rali otvoritveno tekmo na no-
vem umetnem drsališču v
Kapfenbergu. Vrnili se bo-
mo tudi s češkoslovaškim
trenerjem, pod vodstvom ka-
terega   bomo   vadili   že   v
Brnu.«
Letos boste nastopali v šta-
jerski oziroma inter—ligi?
»Res je, da vsa ostala mo-
štva razen našega nastopajo
v zvezni ligi. Ostali smo brez
nasprotnika in pomagali si
bomo z Avstrijci, kjer bomo
veliko igrali, bodisi samo pri-
jateljske tekme ali pa v ligi.
tudi v prijateljskih tekmah
proti slovenskim ekipam.«
S kakšno ekipo boste le-
tos nastopili?
»Letos bomo resnično moč-
ni. Podsedenšek je ostal v
Celju in iz vojske sta se vr-
nila Kolenc in Dvornik.«
Tako hokejisti. Seveda pa
ne bodo pozabili tudi na
drsalno in hokejsko šolo pa
rekreativno drsanje, medna-
rodne tekme državne repre-
zentance in morda bodo Ce-
ljani ponovno priče kvalitetni
mednarodni    drsalni   reviji.
Pod tribuno so garderobe za
rekreativne drsalce, ki se ne
bodo več drenjali v gardero-
bah športnih drsalcev. Iz
Francije so dobili tudi rclbo,
s katero bodo gladili ledeno
ploskev.
Pri klubu upajo, da bodo
lahko organizirali tudi dve
meddržavni tekmi med Jugo-
slavijo in ZRN. Vsekakor bi
to bilo veliko športno doži-
vetje za ljubitelje hokeja v
Celju.
Vsi so pripravljeni: tako
društveni delavci pri Hokej-
sko—drsalnem klubu Celje
kot tudi tisti, ki jim je dr-
sanje samo zabava, razvedri-
lo in rekreacija. Samo veliko
betonsko ploščo mora pre-
kriti led. Pravijo, da bo to
23. novembra. Upajmo, da
bo takrat Mestni park za ne-
kaj mesecev oživel...
T. VRABL
Marjana Lubej
»Videla sem vsa mesta, kjer so atletske
steze.
Vse poti od letališč, železniških in avtobus-
nih postaj do stadionov poznam.
Vse sem videla — želim si videti Ohrid!«
Marsikdo pravi, da je lepo življenje vrhun-
skega atleta. Komentar na izjavo znane in od-
lične atletinje pa govori ravno o nasprotnem.j
ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA SE PRIPRAVLJAJO:
Ponovno v boj !
Tudi v letošnjem šolskem
letu je ObZTK v Celju pri-
pravila skupaj z zavodom za
pedagoško službo in društ-
vom pedagogov tekmovanje
za najboljša osnovnošolska
in srednješolska športna dru-
štva. Tekmovanje, ki je bilo
prvič uspešno organizirano v
lanskem letu, bo letos v mar-
sičem dopolnjeno. Tako bo
posebna komisija vsako šol-
sko športno društvo ocenje-
vala dvakrati in se tako po-
skušala izogniti očitkom, da
je delo opravila pristransko.
Tudi v pravilniku so precejš-
nje dopolnitve. Predvsem bo-
do morale šole, k,ier še ni
športnih društev, le-te do no-
vega leta ustanoviti. Vsi bo-
do morali voditi administra-
cijo, programe dela in izvesti
na vsaki šoli tekmovanje za
najboljši športni razred.
Veliko pozornost bodo po-
svetili tudi vadbam posamez-
nih sekcij, tečajem in spo-
znavanjem novih športnih do-
sežkov. Pri tekmovanjih pa
bodo najvažnejša občinska
šolska tekmovanja in tekmo-
vanja med posameznimi za-
vodi ter oddelki.
Osnovne šole bodo tekmo-
vale v malem nogometu, kro-
su, košarki, smučanju, gi-
mnastiki, rokometu, atletiki
in orientacijskem pohodu,
srednje šole pa bodo name-
sto v gimnastiki nastopile še
v odbojki. Trenutno je v Ce-
lju šest osnovnošolskih šport-
nih društev in pet srednješol-
skih.
Ob koncu šolskega leta bo
ObZTK najboljša društva na-
gradila s praktičnimi nagra-
dami oziroma rekviziti, ki
jih bodo lako posamezne šole
kupile pri Slovenijašportu.
Organizator upa, da bo s tak-
šno obliko zainteresiral tako
dijake kot tudi pedagoge te-
lesne vzgoje in ravnatelje,
da bodo več časa in pozor-
nosti posvetili telesni vzgoji.
Ob stalnem ponavljanju po-
dobnih tekmovanj pa lahko
pričakujemo tudi določeno
športno kvaliteto.
T. V.
"V
Sport na kratko
Rokomet
IZVEN CELJE B
DRUGAČE ŠOŠTANJ
v štajerski rokometni ligi je po
Jesenskem delu tekmovanja bila
najboljša B ekipa RK Celje. Za
njo so poleg nekaterih mladih
igralcev nasopili Peterka, šafarič
in včasih tudi Goršič ter Lubej in
Mejavšek. Bili so daleč najboljša
ekipa in so dokazali, da ima RK
C€l,je dovolj kvelitetnih in perspek-
tivnih igralcev, ki bodo lahko
kmalu zaigrali v prvi ekipi.
Ker pa je B ekipa Celja nasto-
pila izven konkurence, je jesenski
prvak Šoštanj, drugo mesto pa so
z i.stim številom točk (14) zasedle
Griže, štorski Kovinar je osmi in
Velenje deveto.
V štajersifi rokometni mladinski
ligi je bilo končano jesensko tek-
movanje. Med šestimi ekipami je
bila najboljša mladinska ekipa RK
Celje, ki je nastopila v naslednji
postavi: Dobovišek, Koštomaj,
Pevnik, Metličar, Mravlje I. in
II., Luskar, Bojovič I. in П., Bu-
linar, 2ugel>j in Ramšak.
Tekmovanje, ki je potekalo
vzporedno z republiško in štajer-
sko rokometno ligo, je vodil zbor
rokometnih sodnikov v Celju.
V jesenskem delu tekmovanja so
bili najboljši mladinci Celja (9
točk), Sošanj pa četrti s štirimi
točkami. S. Jug
Boks
OŽIVITEV SEKCIJE
Po daljšem času bo v Celju po-
novno zaživela boksarska sekcija.
Še naprej jo bo vodil Karlo Kuli-
jati, ki upa, da bo z mladimi
borci dosegel tisti ugled in šport-
ne uspehe, ki jih je imela sekcija
pred leti.
NOVA IGRIŠČA
Krajevna skupnost Polzela je
pred nedavnim pričela z gradnjo
novih a.sfaltiranih igri.šč za odboj-
ko, rokomet in košarko. Igrišča
bodo v neposredni bližini šole in
bodo na voljo šolski mladini in
TVD Partizanu. Predračun znaša
13.000 dinarjev. Finančna sredstva
so prispevali Tovarna nogavic.
Garant n KK Žalec, obrat Pol-
zela. Če bo vreme lepo bodo
igrišča gotova do 29. novembra.
Vsekakor bo za športnike Polzele
to velika pridobitev.      T. Tavčar
Zvedeli smo
Celjskim nogometašem ponovno
trda prede. Nikakor se ne morejo
spraviti iz zagate, v katero so za-
šli po izpadu iz II. zvezne lige.
Odborniki se nepretrgoma bori-
jo z neplačanimi računi, ki pri-
hajajo v upravo. Komunalni za-
vod za socialno zavarovanje je po-
slal zahtevo po plačilu v višini
105 tisoč dinarjev. Dolgovi so iz
let 1964, 65, 66 in 6"! Zraven so
še drugi neplačani računi v višini
30 tisoč dinarjev in mnogi pra-
vijo, da to še ni vse, kajti vsi še
niso poslali zahtevkov po plačilu.
Klub ima blokiran žiro račun,
ni trenerja, igralci ne trenirajo.
Stroške za prvenstvene tekme pla-
čujejo sami odborniki. V kopal-
nicah ni tople vode, oskrbnica
baje že tri mesece ni dobila pla-
čila. Prejšnji oskrbnik je baje
popihal z neldm denarjem.
Novi odborniki in športni delav-
ci pa so v kaši iz katere ne vi-
dijo izhoda. Sem .so jih porinili
njihovi predhodniki, ki so .se kas-
neje razkropili na vse strani in
danes še slišati ne želijo za no-
gomet. Upravni odbor NK Kladi-
var-Celje je imenoval posebno ko-
misijo, ki bo sestavila in zbrala
vse materiale ter jih posredovala
ObZTK.
o razvo.ju afere bomo obširneje
še poročali v naslednji številki
tednika.
Iz malega raste...
Pred sedmimi leti sem pr-
vič prestopila prag celjske
četrte osnovne šole. Takrat
je bila nova, zelo lepa, a oko-
lica je bila precej neurejena.
S skupnimi močmi smo vsi
učenci od drugega, pa tja
do osmega razreda pričeli
z urejevanjem okolice. Vsi
smo pravili: »Ce ,ie šola lepa,
naj bo lepa tudo okolica«.
Začelo se je.
Vsak dan je bilo na ogla-
sni deski ob vhodu v šolo
napisano »udarniško delo za
učence 2..^ od 16. do 18. ure,
3.C ..., 4.b .. .« Vsi razredi
so bili zapisani, tudi naš.
Včasih z vesel.iem, včasih
z nevoljo, smo dan za dnem
hodili lepšat n.J^o okolico.
Danes, v osmem razredu, z
vesel.iem gledamo zelenjavni
vrtiček in cvî'th'éne g>(v.îp tor
nastajajoči park. Viiod v šolo
krasi cvetje na gredah, kar
je tudi naše delo.
Iz leta v leto sc je naša
okolica lepšala. Zraslo je tudi
asfaltirano igrišče, kjer igra-
mo deklice rokomet in fant-
je nogomet. Vsako leto smo
govorili: »Sedaj smo pa že
veliko naredili.« Toda še ni
bilo dovolj. Lani smo pričeli
graditi atletsko stezo. Ker je
atletika zame najlepši šport,
sem z veseljem nemalokrat
prijela za motiko in lopato.
Najprej smo sami izdelal be-
tonske robnike, s katerimi
smo ogradili atletsko stezo.
Pri petnajstem robniku smo
S (J že rr.ivi strokci'.i.faki.
N:''<;v:^i î-пи) napravili iz le-
senih palic kvadrate, pod
katii-e smo položili paj-ir.
nato na smo kalupe izno'nUi
7, b"t'^-'"4 теГапзсо, 'i po
jo v pravlienm razmerju pri-
pravljali fantje. Toda samo
z robniki atletske steze ne
bi napravili. Najprej smo
zakoličili prostor, namenjen
atletski stezi in ga seveda
očistili. Vendar nam to delo
ni šlo od rok, toda zmagala
je naša trdna volja. Danes
že imamo lepo atletsko stezo.
Ponosni smo nanjo, tembolj
zato, ker je vsakega stala ne-
kaj žuljev.
Vsakokrat, ko s pogledom
preletim naše novo športno
igrišče, se mi le-ta ustavi na
atletski stezi. V očeh mi za-
gori iskrica veselja in ponosa.
Sedaj, ko je vse gotovo,
žel.ino pričakujem, da se bo-
do na stezi poznali sledovi
i.c'i'jičkov moji sprintane in
mi bo v ušesih zazvenel klic
n-!.»= '^a trenerja: »Ma.ia, teci
m«hko in zra'.'"^' «e!«
Maja Po/vek, 8.c
Iz olimpijskega albuma
Ni še dolgo, kar so bile končane letošnje letne
olimpijske igre v Mehiki. Zgornji posnetek nam je
odstopila Marjana Lubej, ki je mnogim odličnim
rezultatom in uvrstitvam v letošnji sezoni dodala
še 12. mesto na olimpijskih igrah v peteroboju. Na
posnetku je del ženske olimpijske odprave (od leve
proti desni): Zdenka Gašparac (uvrstila se je v fi-
nale na 200 m hrbtno). Vera Nikolić (neslavno od-
stopila v poltinalnem teku na 800 m), Marjana Lubej
(večkratna državna rekorderka in prvakinja), Djur-
dja Fočić (druga predstavnica v peteroboju) in Na-
taša Urbančič (šesta v metu kopja). V prihodnji
številki bomo objavili prispevek M. T,ubej o nekate-
ri-i olimnii.s^ih dogodkili, ki v drugih časnikih niso
bili objavljeni.
zRTva
PROMETA
Pritekel pred avtobus
Iz Velenja je proti Šošta-
nju vozil z avtobusom 56-let-
rü FRANC KOLENC iz Šoš-
tanja ter na Koroški cesti
prehiteval avtobus, ki je stal
na postajališču. Izza stoječe-
ga avtobusa je pritekel pred
Kolenčevo vozilo 15-letni RI-
HARD PUCKO. Kljub zavi-
ranju voznik ni mogel pre-
prečiti nesreče. Pučka je zbil
po cesti. Dobil je poškodbe
po glavi in nogi.
Ni upošteval znaka
Po aškerčevi ulici v Celju
je proti Vojniku vozil "S to-
vornim avtomobilom 49-letni
JOŽE VOBNER iz Loč. V
križišču z Mariborsko cesto
ni upošteval prometnega zna-
ka »Nimaš prednosti« in je
zavozil na prednostno Mari-
borsko cesto ter trčil v ko-
lesarko 47-letno ŠTEFANIJO
FAJDIGA, ki se je peljala iz
centra mesta proti Vojnikvu.
Obležala je nezavestna, v bol-
nici pa so ugotovili, da ima
počeno lobanjsko dno.
Mopedist v avtomobil
Voznik mopeda 26-letn(i
FRANC DOBNIK iz Topol-
ščice je vozil iz Šoštanja pro-
ti domu hitrostjo približno
50 kilometrov na uro. Na
cesti IV. reda je ponoči par-
kiral nerazsvetljen avtomobil
VLADIMIR SEKLIČ iz Pes-
jega. Mopedist se je zaletel
v osebni avtomobil in si zlo-
mil' levo lopatico ter se ranil
po obrazu, roki in nogi.
Vprega brez luči
Mopedist 21-letni LEiOPOLD
LIPOVSEK je peljal po cesti
IV- reda v Začretu proti Ce-
lju. Na cesti pa je stal z
vprego, ki ni imela luči,
STANKO KAJIN iz Trnovelj.
Mopedist je prepozno opazil
vprego in na gramozirani ce-
sti padel. Dobil je lažje tele-
sne poškodbe po nogi. Po-
škodovala pa se je tudi 25-let-
na sopotnica AMALIJA LI-
POVSEK iz Celja.
Padla je
Iz Slovenskih Konjic se jc
popoldne proti Konjiški va-
si po cesti III. reda peljala
s kolesom 48-letna МАЕ1јд
JEVSENAK in iz neznanega
vzroka padla. Poškodovano
so odpeljali v celjsko bolniš-
Zadel jo je
Voznik motornega kolesa
23-letni JOŽE ŠMIT je vozil
iz Radeč proti Jagnjenici ter
v vasi Njivice zadel 24-letno
IVANKO LAMOVŠEK, ki je
šla v isti smeri po sredini
desne polovice cestišča. Pri
padcu si je Lamovškova zlo-
mila levo nogo.
Mopedist ni počakal
Kolesarka 65-letna MARIJA
NOVAČAN iz Trnovelj se je
peljala zvečer iz Celja proti
Ljubečni in si svetila s pe-
trolejko. Za njo je pripeljal
mopedist CE 61—726 ter za-
del zadaj v kolesarko. Oba
sta padla. Kolesarka se je
poškodovala po obrazu in so
jo odpeljali v celjsko bol-
nišnico. Mopedist je po ne-
sreči odpeljal.
CELJSKI
MODELARJI
VABIJO VRSTNIKE
Vse
siiiie
neiio
Modelarski klub — sekcija celj-
skega aero-kluba — .je verjetno
najmlajše športno društvo, saj je
povprečna starost njegovih članov
16 let. Prostore imajo na Maribor-
ski cesti 22, kjer se vsak večer po
končanem pouku sestajajo mladi
modelarji. Tu delajo modele in
imajo tudi pouk teori.je o zakonih
letenja. Poglejmo kakšno je prav.
zaprav delo teh mladincev.
Pozimi izdelujejo modele, poleti
pa t)ih spuščajo po letališču in tu-
di z njimi tekmujejo. V letošnji
tekmovalni sezoni so dosegli nekaj
lepih uspehov. V Celju so organi-
zirali celo tri uspela tekmovanja,
v Ljubljani so na republiškem pr-
vcastvu v kategoriji A-2 jadralnih
modelov pobrali zlato in srebrno
medaljo, na pionirskem republi-
škem prvenstvu v Celju eno zlato
in dve bronasti medalji in na
republiškem prvenstvu letečih kril
bronasto meda>jo. Trije tekmoval-
ci so se udeležili tudi državnega
prvenstva v Vršcu in osvojili kot
ekipa četrto mesto.
Modelarji pa imajo tudi proble-
me. Tako je na primer treba vr.
Iiunske modele izdelovati iz poseb-
nega tropskega lesa, ker je leta
zelo lahek in se lahko obdeluje.
Ker ga pri nas ni mogoče dobiti,
ga kupujejo v Avstriji in Italiji.
Letos pa je celjskim modelarjem
zmanjkalo takega lesa že spomladi
in mladinci so s<; zna.šli pred veli-
kini problemom. Včasih se sprašu-
jejo, kaj neki je z Ljudsko tehni-
ko, ki se je nekoč veliko bolj za»
ninVala za njihovo delo in pro-
bleme.
Ker celjski modelarji Jnenijo, da
.ie med pionirji še veliko takih, ki
bi se navdušili za to zvrst športa,
so že v začetku novembra razpo-
slali na osemletke okrožnice z va-
bilom, naj se učenci včlanijo v
njihov klub. Vendar uspeha za ču-
da ni bilo. Zato še enkrat vabijo
vse, ki bi se radi seznanili s tem
delom in tudi sami postali mode-
larji, naj pridt»Jo mednje.
^OVAK NOVAK:
r^VElÁ „arORKUA"
»prosim vasi" aa zaščitite
џрј patent, ki sem ga imeno-
val sistem »štorklja«. Novost
je v temle:
PRVIČ — Po sistemu »Štor-
jclja« naj bi vse konference
ffi sestanke sklicevali brez
ftolov, klopi in podobnih pri-
pomočkov za sedenje.
DRUGIČ — Vsi pristojni
fiaj skupaj diskutira jo po
običajnem postopku. Tisti, ki
prosi za besedo drugič, jo
ftiora povedan stoječ na eni
fiogi. Ce se poteguje za be-
sedo še tretjič, mora klečati
jia koruzi. Četrtič in petič
so pogoji še težji, na primer:
četrtič mora govoriti skozi
fios, petič pa po tibetansko,
če m kdo še šestič, sedmič
ali osmič prosi za besedo, je
treba govornika politi z ben-
cinom in zažgati.
Ni težko dokazati, koliko
prostega časa bi pridobili z
uvajanjem takšnega sistema-
Prosim vas, da stvar teme-
ljito proučite z vseh plati. S
spoštovanjem
TA IN TA«
Zavod za patente je vso
reč proučil s pomočjo eko-
nomistov, statistikov m soci-
ologov. Njihovo poročilo je
naravnost porazno:
»Z uveljavljanjem sistema
»i&torklja« bi nastal znaten
zastoj v narodnem gospodar-
stvu. Slede najbolj pereči
primeri:
a) INDUSTRIJA STOLOV,
NASLANJACEV IN DRUGIH
PRIPOMOÔKOV   ZA   SEDE-
NJE BI ZMANJŠALA PROIZ-
VODNJO ZA 47 »o,
b) GOZDARSKA INDU-
STRIJA ZA 25 Vo,
C) UVOZ KAVE BI BIL
MANJŠI ZA 60 »ü,
d) ZARADI VSEGA TEGA
BL^ SE ŠTEVILO NEZAPO-
SLENIH POVEČALO ZA
44 %.
Iz tega je popolnoma raa-
vidno:
BOLJE JE, DA SEDITA
DVA JUGOSLOVANA, EDEN
PA DELA,
BOLJE JE, DA JIH SEDI
TRIDESET, NAJ DE3LA TI-
STI, KI HOČE,
BOLJE JE »SEJATI« MED
DELOVNIM ČASOM, KAKOR
PA BITI BREZ DELOV-
NEGA   ČASA.
Mnenja , smo, da bi bilo
uvajanje • vašega sistema
»štorklja« popolnoma nekori-
stno. Zavoljo tega vašega im-
ma ne moremo patentira*!-
ZAVOD ZA PATENTE
Tako je propadla ideja o
»stoječih« sestankih. Na vo-
ljo je še možnost siažiganja
najbolj trdovratnih govorni-
kov.
Toda ali ne bi prevelika in
nenadna potrešnja bencina
povzročila na tržišču pošteno
zmedo? Ali lahko dopustimo,
da na sestankih zgori ves na-
rod? Ne! Najbolje je, da vse
ostane pri starem in da še
naprej hiramo na sestankih.
Ampak sedé
Gledališki igralec Sacha
Guitry je potoval po Nem-
čiji, ne da bi znal zadosti
nemško. Ko je prišel v
Hamburg, mu je zadišal
goveji zrezek. Poklical je
natakarja in mu dejal:
»Mu!«
Natakar ga je začudeno
pogledal. Guitry je pono-
vil živalski glas, toda brez
uspeha Nazadnje je začel
na jedilni list risati vola.
Tedaj se je natakarjev
obraz razjasnil v razume-
vajočem smehljaju:
»A tako? Sedaj razu-
mem: radi bi govorili z
gostilničarjem!«
VOJISLAV SANOJČIĆ:

Vidite, poznam nekega to-
variša. Rekli mu bomo —
tovariš »X«. Imena nima,
kajti skupnosti je dal prav
vse, še celo svoje ime. To-
rej, ta tovariš »X« živi med
dvema skrajnostima. Kadar
z družbo sedi v kavarni, po-
žene nekaj tisočakov, se na-
pije, citira Магха in Engelsa.
Potem ko se strezni, se pri-
tožuje, kako draga je partij-
ska članarina.
/erjemite mi, da tovariš
»X« vsak večer dene pod
blazino partijsko knjižico
in tako dokazuje, da mu slu-
ži za varnostno odejo.
Druga deviza tovariša »X«
je: Tudi od mene je odvisen
razvoj socializma. Zato se
trudi, da bi imel v banki
čim več deviz . ..
Priznati   vam   moram,   da
se tovariš »X« tudi nečitlji-
vo podpisuje, ker mu ni do
tega, da bi svojo osebnost
razkazoval le na papirju.
Rad kritizira druge, a ne
preveč. Le toliko, da spravi
koga na tla, potem pa se od
srca zavzame, da bi mu po-
magal.
Tovariš »X« obožuje rdečo
barvo. Zato je po slehernem
opravljenem delu rdeč kot
puran. Vendar je, zaradi ro-
doijubja, zmožen menjati
prav vse barve.
Ce tudi vi poznate te.ia
tovariša »X«, upam, da ste
me dobro razumeli. Nemara
sem se uračunal, saj mi .lu-
goslovani dostikrat napak
računamo, pa sem vas spo-
znal samo z enim tovarišem
»X« Kdo ve, morda jih je
veliko, veliko več . ..
Ako vlečeš očeta do pra-
ga, te bodo tvoji otroci
čez prag.
Ima več sreče ko pa-
meti.
Bati se ni treba, pač pa
biti oprezen.
Hudomušnik jih ima za
ušesi.
Bedak zna več vprašati
kakor sedem modrijanov
odgovoriti.
Ako vesta dva, je med
tema; ako trije, je med
vsemi.
5. »Tako!« je z grenkobo pomislil Paradižnik.
»Danes ne pridem domov z avtom. Vzel mi bo
Vozniško! In Klara me čaka . . .« - Vrtel je ba-
lonček po rokah in se v zadregi odkašljeval. Na
križišču je v tem nekaj zaškripalo. Miličnik s pi-
ščalko v ustih se je strogo ozrl, Paradižnik pa -
Пр hoHi |pn! - se je urno sklonil h kolesu avto-
mobila. Odvil je ventilček, in kot bi trenil, na-
polnil balonček z deviško treznim zrakom iz
gume ... - Res, kdo bi prisodil zaslužnemu
upokojencu tako mero prisotnosti duha in spre-
tnosti! - Balonček je imel sedaj predpisano bar-
vo, vozniško dovoljenje je tudi ustrezalo - kako
ne bi? - in za borih tisoč starih dinarjev je Pa-
radižnik spet lahko krenil na pot, domov h Klari.
No, ventilčka pa ni utegnil priviti nazaj... - Ni
prišel posebno daleč. Odviti ventilček je izpustil
iz gume prav ves deviško trezni zrak. Naerečo
je bila črpalka v bližini in tudi nedeljski dežurni
črpalkar je bil tu.
Nikogar nisem imel, s katerim bi se
pogovoril in posvetoval o najbolj pre-
prostih človeških stvareh, že dva dni bi
si rad prišel na jasno o iskrenosti biv-
šega letalskega majorja Loretta iz Tu-
rina in o namenu njegove velike skriv-
nosti, ki mi jo je zaupal. Skrivnost je
bila takšna, da bi me gestapo, če bi
mu jo bil izdal, pri priči rešil iz tabo-
rišča. Pod pogojem seveda, če je skriv-
nost resnična.
Dvomil sem o iskrenosti italijanske-
ga oficirja. Preprosto nisem mogel ver-
jeti, zakaj je prav meni izdal skrivnost.
Veliko odgovorno skrivnost, zaradi ka-
tere bi lahko petdeset in sto ljudi iz-
gubilo življenje. In bi bila odkrita zaro-
ta sredi Nemčije, ki bi presegla okvir
večje ofenzive na fronti, še in še sem,
kadar sem bil le sam in sem se mogel
zbrati, obnavljal do najmanjših podro-
bnosti zadnji razgovor z Lorettom. še
isto noč je Italijan umrl. Zaradi težke
zastrupitve krvi. Ko me je dal poklicat,
je major vedel, da bo umrl. Levo roko
je imel tako zelo oteklo, da je bila vi-
deti kot noga. In vso modro. Trpel je
silne bolečine in imel veliko vročino.
Od časa do časa je že izgubljal zavest.
Samo s silno voljo in s skrajnimi na-
pori je dosegel toliko zbranosti, da mi
je povedal vse, kar je menil, da je nje-
gova zadnja življenjska dolžnost.
Z majorjem Lerettom sva se sprija-
teljila že prvi dan v taborišču, ko sem
postal sosed na njegovem pogradu. Tri-
je smo ležali na enem ležišču in delili
isto raztrgano in smrdljivo odejo. Ni
podvomil o mojem sicilijanskem po-
reklu. In takoj je pokazal veliko zani-
manje, ko sem mu govoril o Ljubljani,
o ilesalnem boju slovenskih parti-
nov. Nazadnje sva celo dognala, da sem
na karabinjerski komandi delal skupaj
? nipfj-Qvim bratom, ki je bil po činu
tenente. Rahlo sem mu omenil, kar sem
ugotovil že v Ljubljani, saj sem često-
krat dobil tenentejevo pomoč, da je bil
njegov brat naklonjen Angležem in za-
veznikom in da je čestokrat pomagal
partizanskim zapornikom.
»Da, vem to, zato so ga fašisti tudi
ustrelili nekaj tednov pred svojim pad-
cem,« mi je pojasnil major Leretto.
Na predvečer, ko je začel zaradi za-
strupitve krvi umirati, je prišel pome
neki Italijan in me peljal na revir k
majorju. Dolgo časa me je major sa-
mo gledal, padal v nezavest, in ko se
je prebudil, me je zopet gledal. Nepre-
mično gledal in se v sebi boril z nečim
velikim, težkim, usodnim. Bil sem pri-
pravljen, da mi bo povedal veliko
skrivnost in me obvezal z nečim odgo-
vornim. Toda da bo to povezano more-
biti z njegovo družino ali vsaj z nje-
govo siaz.uo m Italijo. Kar je prišlo,
je bilo proti vsem pričakovanjem. Ta-
kole je začel:
»Prepričan sem, da si kot protifa-
šist v Ljubljani delal za partizane. Prav
si imel. Tudi jaz sem ves čas delal pro-
ti fažizmu. Zato sem tukaj. Sedaj pri-
haja moj konec. Pokončal sem sam se-
be. Ustrelil sem se z lastnim orožjem.
Glej, vzemi...«
Z veliko težavo je z desnico pokazal
na svoje stvari, ki jih je imel v uma-
zani platneni vrečki. »Notri boš našel
vse, o čemer ti bom govoril. Dobro
skrij in pazi nanj bolj kot na svoje živ-
ljenje. Nihče ne ve, kakšne skrivnosti
so v vrečki. Tam je steklenička s ču-
dežno tekočino in iglo, ki se uporablja
za pisanje. Z isto iglo si rani kožo, da
ostane na konici samo kanček krvi in
nato iglo namoči v čudežno tekočino.
Napiši s tem črnilom, kar liočeš. na
papir, pisava bo ostala nevidna, popol-
noma varna pred kemičnimi infrarde-
čimi preiskavami. Napisano vsebino
lahko obnovi samo tisti, ki ve za skriv-
nostno formulo. Tedaj tekst dobi vid-
no zeleno barvo. Za poročilo, ki ti ga
izročam, sem porabil toliko lastne krvi,
da na prstih svojih rok že nimam več
mesta, kjer nisem vsaj trikrat z iglo
prebodel kože. Tako sem tudi iztaknil
tole usodno sepso. Umrl bom. V tabori-
šču za mojo bolezen ni pomoči.«
Vse to je major govoril počasi, še-
petajo, v pretrganih stavkih in medtem
izgubljal zavest. Vsakokrat, ko se je za-
vedel, je dolgo časa zbiral moči, da bi
se spomnil, kar je že povedal in kaj
.še mora. časa ni imel več dosti. Za-
to se je bal, kdaj bo padel v nezavest,
iz katere se ne bo več prebudil, ali y
vročične blodnje, kjer ne bo več kos
uravnanim in potrebnim mislim.
»V glavni taboriščni pisarni je Ita-
Ujan, ki ga vsi kličejo oče Sebastijan.
Duhovnik je. Sporoču sem mu, da umi-
ram in da pošiljam tebe, da te spravi
v delovno komando za München. Po-
tem se točno drži njegovih navodil. Po-
ročilo v vrečki oddaj v Münchnu na na-
slov, ki ti ga bo povedal oče Sebastjan.
Akcija, ki jo boš ti zaključil, nosi šif-
ro: »Rdeča gos«, pod katero boš dobil
stik s centrom. Vse ostalo je v tvojih
rokah. Bodi pošten in pogumen. Nalo-
go boš izvršil, če si pravi protifašist.«
Ničesar nisem mogel iztisniti iz sebe.
ko sem prevzel majorjevo dragoceno
vrečko. Preveč presenečen sem bil in
pretresen nad tragično usodo majorja
Loretta. Močno sem mu stisnil roko v
slovo in mu jo poljubil.
Proti jptru je major Loretto v stra-
hotnih bolečinah in visoki vročini
umrl. Meni pa je prepustil negotov boj:
je njegova skrivnost resnica ali le spre-
tno nastavljena gestapovska past? Še
in še sem obnavljal vse nadrobnosti,
ki sem jih opazil in doživel v zadnjih
mesecih skupnega življenja z majorjem
Lorettom. Nič takega nisem mogel od-
kriti, kar bi govorilo, da bi Loretto še
v smrti sovražil. Da bi se do smrti spre-
nevedal in pretvarjal v antifasista, v re-
snici pa bi bil zagrizen fašist. Njegovo
smrt sem moral spoštovati. Ce to, po-
tem sem mu: moral zaupati. Potem sem
moral izpolniti njegovo željo. Izpolniti
težko in odgovorno nalogo.
mLENJSKlUSI* TEDNIK^VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov!
Vsaka beseda v malem
oglasu stane 0,.V,l Ndn (za
naročnike) in 0,(iO Ndin
(za vs;- druge). Ob posre-
dovanju naslova v upravi
lista zarač'unamo še do-
datnih 1,00 Ndin; za ogla-
se pod šifro pa po ^,00
Ndin
Male ogiase sprejema-
mo načelno v upravi lista
vsak teden do 10. ure v
soboto. Izjemoma spreje-
mamo naročila za male
oglase iz oddaljenih kra-
jev, bolnišnic, zavodov in
podobno tudi v pismih, če
nakaže naro"nik ist: časno
ustrezno vsoto denarja.
C. TEDNIK, OGLASNI
ODDELEK IN SPREJEM
RADIJSKIH OBJAV TER
ČESTITK. Cel.ie, Gregor-
čičeva 5, pritličje desno;
telefon Ш1а.._„       .
RAZNO
MLAD ziakonski pa.r prevza-
me kmetijo starejših kme-
tovalcev, s pogojem, da
jim nudi роркзкк) oskrbo
— dosmrtno. Naslov v
upravi lista.
GARAŽO za dva fička oddam.
Naslov v upravi lista.
INSTRUIRAM matematiko
in fiziko za osnovno in
srednjo šolo. Naslov v
upravi lista.
GAR.AŽO za avto 5 ton diščem
v Celju. Plačam dobro. Ja-
vite na telefon 26-54.
ZLATO ZAPESTNICO (obroč)
sem izgubila! Poštenega
najditelja naprošam, da
mi jo vrne proti nagradi.
Silva Podvratnik, Celje,
Prežihova 9.
SADNA drevesnica MIROSAN
PRI PETROVCAH prodaja
sadne sadike Vsak dan ra-
zen nedelje od 7. do 14. ure,
vsak tcrek pa do 16. ure-
Sedaj Je najboljši čas za
sajenje!
MILOŠ KLINAR — KLJU-
ČAVNIČARSTVO — Celje,
Vrunčeva 14, telefon 30-51,
izdeluje aluminijaste karni-
se v raznih barvah po meri,
okvire za rolete, elemente
za montažne police, vlečne
cevi za razne profile, ter
opravlja vsa stavbna klju-
čavničarska dela solidno in
poceni!
PRODAM
NOVO takoj vseljivo visoiko-
pritličnoi hišo: kuhinja,
shramba, klet, nova gara-
ža, pralnica, drvarnica, pro-
dam za 85.000 ND. Franc
ČaJcš, Zaoret 26 a — škof-
ja vas.
DRUŽINSKO stanovanje pro-
dam. Naslov v upravi lista.
vozno kravo, šest mese-w-
brejo prodam. Ivan G&j-
šek, Pečovnik 26, Celje.
kozolec: — štiriokenskl s
šestimi zidanimi opečenimi
stebri, velikosti 10X5 m
prodam. TrnovIje  148.
del hiše: 2 sobi, kuhnja,
klet, drvai'nica, lahko tudi
zemijišče (elektrika, vodo-
vod) lepa turistična točka,
45 minut do železniške po-
staje. .3 minute do trgovine
prodam ugodno. Informaci-
je Ivan Tajhm3jster, LcCca
pri Zidanem mestu.
OSEBNI avto Moskvič 407,
prevoženih 23.000 km pro-
dam. Franc Naip.ret, Laško
232.
AVTO Opel Olimpia, general-
no popravljen prodam. Ce-
na 4000 ND. Fanc Povše,
Šmartno ob Paki 125.
8 MESECEV brejo kraiVO,
dobro mlekar ico (po telit-
vi 15 1 dneTOo) in strešno
opeko, prodam po zelo
ugodni ceni. Naslov v upra-
vi lista.
NOVO hišo z lepim vrtom
v Celju prodam. Naslov v
upravi lista.
PRODAM ali dam v najem
mlado kravo, prodam pra-
šiča in stroja za izdelovanje
zidne opeke, na električni
pogon. S i košek, Kompole
115, Štore.
CEMENTNE plošče za tlako-
vanje, vrtne stebre, oken-
ske police prodam. Fra.nc
Bincl, škof ja vas GS.
53 arov zemlje z nasadi ja-
bolk, dovoljenjem za grad-
njo, 10 minut od železniške
postaje Šentvid prodam.
Javite na telefon 26-54.
NOV mlin za mletje vseh
vrst zá'ta (pogon na enofazr
ni motor) prodam ugodno,
(ausiti Boršič, Petrovce 19.
TAKOJ vseljivo novo hišo s
centralno kurjavo, v (Deljü
prodam. Naslov v upravi
lista ali telefon 22-86.
PRALNI stroj ZOPPAS v to-
va.miški embalaži prodam
za 2750 ND. Jože Leban,
štore, stolpnica.
BRIVSKO frizierski salon v
okolici Celja prodam.. Na-
slov v upravi lista.
KUPIM
FIAT 750 kupim. Ivan Žaberl,
Celje, Zagra.d 121.
ZAPOSLITEV
ŽENSKA konfekcija VESNA
ZAGREB  poslovalnica
Ije, Stanetova 11, sprejme
snažilko. Informacije v tr-
' govini.
ŠOFER B, C in E kategorije
želi zaposlitve na kakrš-
nemkoli v0'z.ilu. Naslov v
upravi lista.
POŠTENO dekle išče službo
gospodinjske piomočnice.
Naslov v uprarvi lista.
SKLAD IVANKE VRAN JEKO VE
Na zadnji mladiiîski koníerenci žalske cbúme so spre-
jeli sklep o ustanovitvi sklada Ivanke Uranjeki>ve, za
katerega so že pred tem izrekli vsi aktivi razen enega.
V sklad, ki bo imel svoj upravni odbor, bo vsak zaposlen
mladinec prispeval od 0,20 do 1 din mesečno. To sicer ni
mnogo, vemdar računajo, da bodo zbrali vsaj toliko sred-
-stev, da bodo lahko uresničili osnovni namen sklada:
omogočiti večjemu številu otrok ustrezno rekreacijo,
hkrati pa izboljšati sprejemanje pionirjev v mladinsko
organizacijo. S sredstvi tega sklada bodo lahko stimuli-
rali marsikakšno akcijo, za katero v sedanjih okoliščinah
ni bilo denarja Seveda pa ne pride v poštev, da bi iz
teh sredstev delili kakšne regrese za dopuste ali počiLnice.
STANOVANJE
VEČJE stanovanje v СеЦи
vzamem v najem, ali zsme-
njam za manjše izven Ce-
lja za dobo 4 let. Nagrada!
Naslov v upravi lista.
VZGOJITELJICA Štefka Koh
ne, Celje, Popovičeva 43,
nujno išče prazno ah
opremljeno, po možnosti
ogrevano sobo.
OPREMLJENO ogrevano sobo
s posebnim vhodom nudim
dvema dijakinjama. Naslov
v upravi lista.
LEPO opremljeno sobo od-
dam sostanovalki, pošteni,
stsirejši uslužbenki ali upo-
kojenki. Naslov v upravi
lista.     j
DEKLETOM oddam sobo.
Sotljar, Kovinarska ulica
10. Ogled možen vsak dan.
ZA DVOSOBNO stanovanje
v Celju ali bližini, največ
za dve leti (gradim hišo)
dam skoraj nov REGINA
dvovrstni pletilni stroj, z
osnovnimi instrukcijami
pletenja, oziroma plačam
za eno leto vnaprej. Na-
slov v upravi, lista.
DEKLETA sprejmem na sta-
novanje. Naslov v upravi
lista.
SAMSKIM moškim oddam
sobo pri bolnici. NaSlOV v
upravi lista.
OPRE>lLJENO sobo oddam.
Naslov v upravi lista.
DVE opremljeni sobi z ga-
ražo ali brez oddam. Na-
slov v upravi lista.
Iz Zagorja
Kino predstave
vsak dan
Počenši s 1. januarjem 1969
bo uprava delavskega doma
uvedla vsakodnevne filmske
predstave. S tem bd uprava
kinematografa realizirala svoj
načrt, da kaže ljubiteljem
filmiSke umetnosti posredovati
večjo izbiro filmov. Obisk os-
rednjega zagorskega kinema-
tografa v delavskem domu se
letošnjo jesen spet povečuje.
Razen rednih filmskih pred-
stav, bo v bližnji prihodnosti
posebna prireditev z naslo-
vom: »Teden kinotečnih fil-
mov!« Zagorjani bodo imeli
priliko spet občudovati neka-
tere izredno uspele filmske
stvaritve, evropske in druge
filrasike proizvodnje.
Premalo denarja za
sanacijo plazov
Posehna strokovna komisija, ki
si je ogledala področje, kjer je
prejšnji mesec prišlo do vdora
zemlje, je ugotovila, da bi za sa-
naci.jo tega področja potrebovali
najmanj 90.000 din. Občinska
skupščina bo morala denar zago-
toviti iz svojega rezervnega skla-
da, sodi pa tudi, da je odstrani-
tev nekaterih nadaljnjih nevarno-
sti zaradi plazovja zveziina s to-
likšnimi stroški, da ji sama ne
bo kos. Zato pričakujejo sodelo-
vanja   širše   družbene   skupnosti.
Oglašujte v „CT"
zahvala
Ob prezgodnji smrti našega dragega
Antona Strahovnika
se iskreno z<ihvaljujemo vsem, ki ste nam osebno
ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence in cvet- ;
je, ter kakorkoli pomagali ob njegovi bolezni inj
smrti. Posebno zahvalo smo dolžni primari ju dr.'
Flajsu  in  ostalim  zdravnikom,  medicinskemu  in^
strežnemu osebju internega oddelka holmce v No-j
vem Celju, za veliko prizadevanje, vzorno nego ini
skrb v času njegove bolezni. Lepo se zahvaljujemo i
aa številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Po-'
sebno gasilcem iz Žalca in okolice, ki so s svojo
mnogoštevilno udeležbo in častno stražo izkazali
pokojniku poslednjo čast. Toplo .se zahvaljujemo čč.
dulK>v.ščini za opravljen pogrebni obred, posebno
še g. župniku p. Mannesu za ganljive besede ob
slovesu. Nadalje tov. Zotel Ivanu za prelep nagovor
ter pevcem iz GotOT^elj za ganljivo petje. Vsakemu
posebej in vsem skupaj — iskrena hvala.
strahovmkovi
Žalec, 15. novembra 190Л i
Po sklepu delavskega sveta, bo na upravi
»TEHNO-MERCATOR« — Celje
Gubčeva ulica 2
prodaja z JAVNO LICITACIJO
rušenja dveh stanovanjskih hiš v Cîelju, Lilekova
2 in 4 z izikliono ceno n din 2.000.
Pravico do sodelovan.ja pri licitaciji imajo pravne
in fizične osebe.
Licitacija bo 25. novembra 1968 ob 10. uri.
v kolikor licitacija ne bi asp>ela, ostane odprta.
IZ ŽALSKE OBCTNE:
KANALIZACI.IA
BREZ LASTNIKA
V žalski občini seveda ni-
majo vsi kraji kanalizacije,
a tildi tam, kjer bi morala
biti, je praktično ni, ali vsaj
funkcionalno ne ustreza. Do-
slej so jo namreč gradili bolj
kot ne nenačrtno. Najhuj.še
so razmere v Žalcu, kjer je
kakih 5 kilometrov kanalov,
s katerimi ni nihče upravljal
in jih zato ves čas po vojni
sploh niso očistili. Kaže, da
bo zdaj takih razmer konec,
saj je obici nska skupščina
sprejela sklep, po katerem
naj bi krajevne skupnosti za
ureditev kanalizacijskega om-
režja namenile tretjmo sred-
stev iz sklada za urejanje
mestnega zemljišča.
V poštev prihaja predvsem
Žalec, Šempeter, Polzela in
Vransko. V Žalcu so kanali
ponekod natrpani z usedlina-
mi, zaradi česar jih bodo
morali verjetno odkopavati in
razkopavati na novo asfalti-
rane ceste. Značilno je, da
za mnoge kanale niti ne ve-
do, kakšna je njihova lega,
zato bo to povzročilo dodat-
ne težave pri novogradnjah.
Predlog sveta za komunalo,
stanovanjske zadeve in urba-
nizem se zavzema, da bi
čimprej poskrbeli za tehnič-
no    dokumentacijo ka;,,
cijskega omrežja v on;.. ''
nih  krajih.  V  urbanisti¿^!
načrtih bi morali predyi(jg
rešitev za odvajanje   ocjp.
nih voda, medtem ko bi \„
rali zazidalni načrti v;v
ti  tudi ureditev kana
skih naprav. Ne nazac'
kazalo  izdelati  projei.
sne j e pa še osnovne <
naprave za odpadno vo:;
čemer bo treba raziska .
di lastnosti te vode, da \
že pred pričetkom te ali
gradnje razpolagali z
potrebnimi tehničnimi
ki.
Vsega tega pa seveda ^
bo mogoče uresničiti bre¿ ^
narja oziroma brez tisteg
ki naj bi s kanalizaciju ц
ra vi j al. Menijo, da se ¿
gmotni rešitvi tega problem
ne bo mogoče zadovoljiti s
mo s sredstvi, ki bi moreb
ti ostala od drugih komunj
ruh del, marveč bo poiskat
trajne vire (nekaj teh bod;
zagotovile krajevne skupm
sti), predvsem pa bodo mo
rali določiti lastnika oziro
ma podjetje, ki bo upravlja
lo s kanalizacijo in jo vzdra
vaio. 1
»BOG L MUL ZAMAN« NA POLZii:.î..
Kulturno prosvetno društvo na Polzeli je pr«!
dnevi uprizorilo komedijo L. Džukiča Bog je umrl
zaman. Žal je bila ta komedija za poprečnega ^If
dalca oziroma poslušalca nekoliko nerazumlji.a
zato društvo z njo ni doseglo takšnega uspeha kot
z nekaterimi prejšnjimi uprizoritvami. Komedijo i'
režiral Ivan Palir, iz Polzele. Na sliki: Jožica škri*
nec, Ivica Korošec in Krašovec v eni izmed sctn
(Foto: T. Tavčar!
21. novemb.  1^6»*
ítApIO LJUBLJANA:
. I>.\N:   poroć:la  ob  5,15,
8 00, 10.00, 12.00, 15.00,
■q3fl in 22.(WI. Pisan glasbe-
od 4.30 do 8.00
jfKK. 2'J. NOVEMBRA:   -
.^sbeiia matineja s skladba-
'¡g šivica. 9.25 Naši ansam-
'ffrfçalni soüiti. lfl.15 Pri vas
11.00 Poročila - Turistični
L pa luje goste. 12.30 Kme-
^veti — Ekonomika. 12.40
:ja in potoke. 13.30 Priporo-
;¡,ni . . 14.05 Majhen kon-
,jilce glasbe s simfoničnim
'^i RTV Ljubljana. 14.35
pOsKišaici čestitajo in po^
¿jo. 15.20 Napotki za turi-
15,25 Glasbeni intermezzo,
y'sak dan za vas. 17.15 Kon-
^ željah poslušalcev. 19 00
fnoč, otroci! 19.15 Minute 5
Eldo Viler. 20.00 Mali kon-
Lpji komornih ansamblov iz
20.30 Izbrano delo Leoša
tó, 21.15 Oddaja o morju in
^ih.
¡0BOTA. 23. NOVEMBRA: —
Ijlasbena matineja. 9.25 Cez
zelene. 10.15 Pri vas do-
li.00 Poročila — Turistični
^ za tuje goste. 12.30 Kme-
¡nasveti — inž. Tine Mastnak:
0i raziskav in pospeševanja
(ftijstvu v prihodnjem letu.
il^iajset minut z ansamblom
lfci p. v. Milana Stanteta.
I Priporočajo vam ... 15.30
(en: intermezzo. 15.40 Naš
ktek — B. Hrabal: Legenda,
[vsa-k dan za va?. 17.05 Gremo
18.50 S knjižnega trga. 19.00
p noč. otroci! 19.15 Minute z
pbiom   Jožet.a  Privška.  20.00
■ PONEDEUEK, 25. NOVEM-
BRA: 8.03 Ola-çbena matineja. 8.55
Za mlade radovedneže. 10.15 Pri
vas doma. 11.00 Poročila - Turi-
stični napotki za tuje goste. 12.30
Kmetijski nasveti — inž. Joée
Spanring: Soja na pohodu, a ne
po Sloveniji. 12.40 Majhen koncert
pihalnih orkestrov. 13.30 Priporo-
čajo vam . . . 14.05 Lahka glasba z
orkestixxn RTV Ljubljana. 14.35
Naši poelušalci čestitajo i« po-
zdravljajo. 15.20 Glasbeni inter-
mezzo. 16.00 Vsak dan za vas.
18.15 »5ignali«. 18.35 Mladinska od-
daja: »Interna 469«. 19.00 Lahko
noč , otroci! 19.15 Minute 5 pevko
Majdo Sepe. 30.00 Simfonični kon
cert orkestra Slovenske filharmo-
niie. 22.15 Za ljubitelje jazza.
■ TOREK, 28. NOVEMBRA: —
8.OS Operna matineja. 9.25 Neka]
' zabavne glasbe. 10.15 Pri vas do-
ma. 11.00 Poročila — Turistični
napotki za tuje goste. 12.30 Kme-
tijski nasveti — inž. Janez Verbič;
Načini zre je telet. 12.40 Slovenske
narodne pesmi. 13.30 Priporočajo
vam . . . 14.05 Glasbeno udejstvo-
vanje mladih. 15.20 Gla-sbeni inter-
mezzo. 15.45 Jeziko-/ni pogovori.
16,00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra
Simfonični orkester RTV — Ljub-
ljana. 18.15 V torek na svidenje!
18.45 Svet tilnike ~ inž. Franc
Paulin: Nove smeri razvoja pri
obdelavi kovin. 19.00 Lahko nob,
otroci! 19.15 Minute з pevko Eldo
Viler. 20,00 Od premiere do pre-
miere. 21.15 D&set melodij — de
set pevcev. 22.15 Skupni program
JRT — studio Beograd.
■ SREDA, 27.  NOVEMBRA:  —
8.08 Glasbena matineja s skladba-
mi Danila Svare. 9.10 Iz albuma
skladb za mladino. 9.45 Slovenske
narodne poje kvintet »Anton Nef-
fat« iz Maribora. 11.15 Pri vas do-
ma.   11.00  Poročila  — Turistični
napotU Ш tuje goete. 12.30 Kme-
tlj.sk: nasvet: mž. Jernej Crnko:
Pomen odbire matičnih dreves za
.sadjarstvo. 12.40 Od vasi do vasi.
13.30 Priporočajo vam ... 14.35
Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo. 15.20 Glasbeni inter-
mezzo. 15.40 Naš podlistek — Da-
nilo Kiš: Konec leta 16.00 Vsak
dan za vas. 17.05 Mladina sebi in
vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lah-
ko noč, otroci! 19.15 Glasbene raz-
glednice. 20.00 »Ti in opera«. 22.15
s festivaov jazsMi,
■ ČETRTEK, 28. NOVEMBRA:
8.08 Ojjerna matineja. 9.25 Iz za-
kladnice resne glasbe. 10.15 Pri vas
doma. 11.00 Poročila — Turistični
napotki Za tuje goste. 12.30 Kme-
tijski nasveti — inž. France Lom-
bergar: Zimska rez sadnih dreves.
12.40 Pihalni orkestri na koncert-
nem odru. 13.30 Priporočajo vam . .
14.05 »Mladina poje«. 14.25 Ope-
retne melodije. 15.20 Glaibeni in-
termezzo. 16.00 Vsak dan za vas.
17.05 četrtkov simfonični koncert.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi-
nute s pevko Metko Stok. 20.00
Četrtkov večer domačih pesmi in
napevov. 21.00 Literarni večer —
»Ognji in rože«.
HIEVAJIE JO
'AŠI TRiiOVliNI
iB-iav , ;no svet in domovino.
Iz ! moteke radia Koper .^.15
ija .,4 naše izseljence.
KEDKLJA,   24.   NOVEMBRA:
SÍ.011 Dotoro jutro! 8.05 Radlj-
|ra za otroke — Branko Co-
Pionirji iz Tihega dola. 9.05
ex dan  vam želi Jurij  Sou-
10.05 še pomnite, tovariši . . .
29. novembrom. 10.30 Pesmi
le in  dela.   10.45—13.00  Naši
taSalci čestitajo in pozdravljajo
ines ob 11.00 Poročila — Turi-
li napotki za tuje goste. 13.30
eljska reportaža. 14.05 Nedelj-
4)ortno popoldne. 16.00 Četrt
г anrsiunblom Mihe Dovžana.
i Hiuuoreska tega tedna — Ja-
Sever: Profesionalci. 17.05 Pri-
ii«ne slovenske popevke. 17.30
ijska igra    - .Jevgenij   Svarc:
Џ1.  19.00 Lahko noč, otroci!
B Giasbene   razglednice.   20.00
ledeljo zvečer«. 22.15 Serenadni
lir.

NEDELJA, 24. NOVEMBRA
9.10 Kmetijska oddaja v madžar-
ščini  (Beograd)
9.30 Dobro   nedeljo   voečimo   s
Henčkovim  ansamblom   (Lj)
10.00 Kmetijska oddaja (Bgd)
10.45 Filmska   matineja:   Kala   —
slovenski  film  (Ljubljana)
Nedeljsko popoldne
16.30 TV kažipot
16.50 Saga o Forsytih — serijeki
film (Ljubljana)
17.40 Profesor povej! — ob 70-let-
nici Sušnika (Ljubljana)
18.55 Oikcak (Ljubljana)
19.05 Televizijski film  (Ljubljana)
20.00 TV dne\iiik (Ljubljana)
20.45 Vijavaja (Ljubljana)
20.50 Zabavno glasbena oddaja
(Beograd)
21.50 Spœtni pregled (JRT)
22.20 TV dnevnik  (Beograd)
22.40 Waterpolo Mladost : Magde-
burg (Zagreb)
PONEDELJEK,   25.   NOV
9.35 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Ruščina (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazJje
(Beograd)
14.45 TV v šoli — ponovitev (Zgb)
15.40 Ruščina — poiKivitev  (Bgd)
16.45 Madžarski TV pregled (Bgd)
17.00 Poročila  (Zagreb)
17.05 Mali sv^ — Oddaja za otro-
ke (ZagTôb)
17.30 Vzgojna problematika (Lj)
17.55 Špica TV Bratislave in napo-
ved bratislavske in ljubljan-
ske napovedovalke s kratkim
pozdravoin ob Dnevu spore-
da TV Bratislava (Ljubljana)
18.00 Hruška — ri.sani film (Lj)
18.07 Slamnati teliček — pravljica
( Ljubljana )
18..50 Bratislava — dokumentarna
oddaja o prestolnici Slova-
ške (Ljubljana)
19.10 Stratena - dokumentarni
film o prirodnih lepotah de-
žele  (Ljubljana)
19.23 Moj venec zeleni — folklor-
na oddaja (Ljubljana)
19..50 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV  dnevnik  z  dodatkom  o
sitikih Slovenija — .Slovaška
(Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Roman Halisky: Konec in
začetek — TV drsuna (Lj»
21.45 Cinebox 68 — zabavno glas-
bena oddaja (Ljubljana)
22.10 Poročila (Ljubljana)
22.15 Glasba na slovaških gradovih
in dvorcih v 17. in 18. sto-
letju  (Ljubljana)
22.35 Zaključek sporeda s poedra-
vom bratislanvske napovedo-
valke   (Ljubljana)
TOREK, 26. NOVEMBRA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Angleščina  (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe
(Beograd)
14.45 TV v šoli — ponovitev (Zgb)
15.40 Angleščina — ponovitev (Za-
greb)
16.10 Osnove splošne iaobrazt)e
(Beograd)
17.00 Risanke (Ljubljana)
18.15 Znanost in mi (Ljubljana)
18.45 Torkov večeir (Ljubljana)
19.15 Svet na zaslonu — mali (Lj)
19.55 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik  (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.40 Krošnjarji — italijanski ce-
lovečerni film (Ljubljana)
2B.30 Glasbena oddaja (Ljubljana)
22.55 Poročila   (Ljubljana)
SREDA, 27. NOVEMBRA
9.35 TV v š<rfi (Zagreb)
17.20 Poročila  (Skopje)
17.25 Oddaja za otroke (Sk<4>je)
17.45 Pisani trak (Ljubljana)
18.20 Ne črno, ne belo — oddaja
za otroke (Beograd)
19.05 Zabavno glasbena oddaja
(Skc^je)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Eîkran na ekrano (Zagreb)
21.35 Razpotja in odločitve — zad-
nja   oddaja   o   I.   svetovni
vojni (Ljubljana)
22.25 Poročila  (Ljubljana)
ČETRTEK,   28.   NOVEMBRA
9.35 TV v všoli (Zagreb)
10.30 Nemščina  (Zagreb)
11.00 Angleščina (Beograd)
11.30 Praznična šolska oddaja (Za-
greb)
13.30 Prenos športnega dogodka
(Ljubljana)
14.15 Propagandna oddaja (Zgb)
14.30 Nadaljevarvje   prenosa   šport-
nega dogodka (Ljubljana)
15.40 Nemščina — ponovitev (Zgb)
16.10 Osnove splošne izobrazbe
(Beograd)
17.00 Poročila (Ljubljana)
17.05 Tiktak:   Patentirani krokodil
(Ljubljana)
17.20 Mladi pred rpaznikom: Aka-
demija ljubljanskih srednjih
šol (Ljubljana)
17.50 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.10 Jager   pa   jaga   —   Koroški
akademski oktet  (Ljubljana) •
18.35 ezerviran čas (Ljubljana)
19.45 Cikcak   (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik  (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Prenofi ob 25-letnici zaseda-
nja AVNOJ v Jajcu (Sr)
22.00 Saga o Forsytih — serijski
film (Ljubljana)
22.50 M. Kozina:  Ilova gora  <Lj>
22.05 Poročala (Ljubljana)
PETEK, 29.  NOVEMBRA
9.00 Praznična   čestitka   iz   Jajca
(Sarajevo)
9.05 Poročila (Zagreb)
9.10 Reportaža o Jajcu (Sarajevo)
9.55 Slavnostna   proslava   v   Jaj-
ju   ob   25-letnici   zasedanja
AVNOJ — prenos (Sarajevo)
11.00 Moški ztx)r Srečka Kosovela
iz Ajdovščine (Ljubljana)
11.30 Ringaraja (Ljubljana)
12.15 Risanke (Zagreb)
15.30 Boksarska tekmovanja »Zlata
Rokavica« ( Beograd )
18.00 Kaleidoskop  (Ljubljana)
18.20 Praznični mladinski koncert
(Beograd)
19.05 šel je popotruk skOBi atom-
ski vek (Matej Bor) (Lj)
19.55 Cikcak  (Ljubljana)
20.00 Posnetek proslave v Jajcu in
TV dnevnik (Beograd, Ljub-
ljana)
20.45 Vijavaja (Ljubljana)
20.50 Odporniška gibanja v film-
ski upodobitvi: Kverzantí —
jugoslovanska  fikn   (Lj)
22.10 Koncert jugoelovai^kih glas-
t)eoikov (Skopje)
22.40 Poročila (Ljubljana)
SOBOTA, 30. NOVEMBRA
Tiskovna k(Miferenca pred-
sednika Tita (Sarajevo)
14.55 Poročila  (Skopje)
15.00 Nogometna tekma Vardar
Velež (Skopje)
15.45 Propagadna oddaja (Lj)
16.00 II. polčas nogometne tekme
( Skopje)
16.45 Narod-ne pesni in plesi
( Skopje
18.00 PartizaniOce šole na Primor-
skem   (Ljubljana)
18.20 Tvoja mladost je naša mla-
dost, republika (Ljubljana)
19.20 Niso samo rože rdeče (I^j)
19.45 Cikcak  (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik in tiskovna kon-
ferenca — posnetek (Lj)
21.30 Vijavaja (Ljubljana)
21.35 Na praznik — Koncert god-
be Ljudske milice (Lj)
22.05 Sherlock Holmes — serijski
film (Ljubljana)
22.55 TV kažipot (Ljubljana)
23.15 Poročila (Ljubljana)
VELIKAN MED DETERGENTI
NAGRAJUJE
ZA SNEŽNO
BELO ROČNO PRANJE
KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV!
Podjetje KOTEKS - TOBUS
je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošn^ odkupni sezoni pripravilo
NAGRADNA ŽREBANJA
z nad 4.000 lepimi dobitki
Žrebanja bodo 20. januar,ja in 20. aprila 1969.
KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV!
Pazl,)ivo oderite vsakega pra.šiča in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS-
TOBUSA ali kmetijski zadrugi.
Prejeta potrdila, ki vam prinašajo pravico do udeležbe na razpisanih žreba-
njih, pa skrbno hranite!
Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu.
OB TEJ PRILOŽNOSTI ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM —
OB PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU!
'DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTMK=miMetmk60mu izvodov t
Besedo íhmk
Tuni Hercfeler
še vsa sreča, da je bila
najdena moja zelena be-
ležnica z zapiski. Našel jo
je T. B. dan pred prvim
snegom m sicer natanko
tam, kot sem sprva pred-
videval — v Celju namreč.
Tako sem imel prilcrânost
stopiti k njemu, ki stanu-
je na drugem koncu me-
sta in se mu osebno za-
hvaliti. Da vam rečem,
Celjane je prvi sneg —
kot je tu navada — našel
nepripravljene, nekam za-
spane, šele okrog 10. ure
dopoldne je tu in tam kdo
prijel za lopato in začel
kidati sneg spred svojega
lokala ali poslovne hiše.
Zgleda, da najnovejšega
odloka o zimski službi ve-
čina še ni prebrala, če bo
komunalni nadzornik do-
volj dosleden m strog, bi
utegnil letos m naslednje
leto, v kolikor bo seveda
šlo tako naprej, zbrati za
komunalo od kaani kar
čedno vsotico.
V beležnici sem našel
podčrt.ano pripombo »ZK
in izostanki«. Aha, to je
tisto: prijatelj mi je nam-
reč pripovedoval, da v nji-
hovi osnovni organizaciji
zmerom manjka polovico
-članov, vtem ko je polovi-
ca še kar pridna. Dan po
zadnjem sestanku je sre-
čal svojega delovnega ko-
lega, ki je pravtako član
Partije, a ga ni bilo na se-
stanek: »Poslušaj«, mu
pravi, »rad bi vedel, kako
si odpravil taščo oziroma
spravil premog v klet? Ti
se že namreč v ponede-
ljek nisi mogel odločiti,
ali bos imel na dan partij-
skega sestanka obisk, ali
boš dobil premog. Sicer
pa tisto s premogom si
pretiraval, saj vendar ima-
te na Otoku centralno
ogrevanje.«
Čisto živo 5e imam v
spominu kosilo v novi re-
stavraciji »Pošta« v Roga-
ški Slatini. Naročil sem si
izviren menu: juho, pra-
žena kurja jetrca in osta-
le priloge. Jetrca, hm . . .
prvi kos je bil v redu, na-
slednji grenak, naslednji
spet, potem dva normal-
na in spet grenak. Po ob-
liki $em spoznal, da so
kurje grenke od žolča, te-
lečja pa ne. Seveda sem
plačal kurja jet.rca in od-
šel z grenkim okusom,
preprióan, da je bila to
neka antiaolčna terapija.
Krvodajalska akcija v Vojniku^
Pred nedavnim je bila v
Vojniku že druga krvodajal-
ska akcija v letošnjem letu.
Transfuzijski ekipi ped vod-
stvom prim. dr. Štrausove
se je prijavilo 47 krvodajal-
cev, ki so prispeli iz Vojnika,
Socke, škofje vasi in Franko-
lovega. Med njimi je bilo tu-
di večje število uslužbencev
iz neuropsihiatričnega oddel-
ka bolnice.
Dne 7. tЛП. se je tudi že dru-
gič v letošnjem letu, izkazala
tovarna AERO. Med krvoda-
jalce se je uvrstilo 30 članov
kolektiva. V prvi polovici le-
ta, pa se je odvzema krvi ude-
ležilo 32 članov tega kolek-
tiva. Tak uspeh je mogoče
pripisati dejstvu, da se pri
tem kolektivu v vrstah krvo-
dajalcev nahaja tudi večje
število vodilnih uslužbencev,
inženirjev in tehnikov, med
tem ko je iz drugih kolekti-
vov le teh, zelo malo ali pa
jih sploh ni. Glede na soli-
darnost, občutek dolžnosti in
odgovornosti do sočloveka m
družbe, služi kolektiv tovarne
AERO za vzgled vsem ostalim
delovnim kolektivom, a po
številu krvodajalcev pa spada
med najboljše v občini.
Zvestim in zavednim krvo-
dajalcem terena Vojnik in to-
varne AERO, vse priznanje in
iskrena hvala!
Obč. odbor RK in
transfuzijska postaja
Komentar
Praznina
med letom
in zimo
včeraj so bila končana vsa
ligaška tekmovanja v letnih
športih. Nogometaši Celje-
-Kladivar so jesenski del tek-
movanja zaključili na niž-
jem mestu, kot so na začet-
ku pričakovali. Vzrokov je
več: nimajo trenerja, zaradi
pomanjkanja denarja in top-
le vode igralci ne trenirajo.
Klubski delavci, namesto da
bi se lahko posvetili ekipi,
rešujejo klub finančnih te-
žav. Tistih petnajst starih mi-
lijonov visi nad klubom kot
Damoklejev meč. Kdo je
kriv za takšno stanje? Vse-
kakor bo treba vse te prob-
leme čimprej rešiti in zim-
ski čas je za takšno reševa-
nje več kot primeren.
Rokometaši v Piranu niso
uspeli. Republiški pokalni
prvaki so postali domačini,
ki so Celjane visoko prema-
gali, škoda je izgubljene pri-
ložnosti, saj bi z eventuelno
zmago bili med osmimi naj-
boljšimi ekipami v Jugosla-
viji. Tako pa jim ne preosta-
ne nič drugega, kot da se
skozi zimsko sezono pripra-
vijo za start v spomladanski
in končni del tekmovanja v
rokometni ligi.
Strelci so bili v Ljubljani
tudi tokrat uspešni. Sicer se
je samo eden uvrstil v repu-
bliške reprezentance, vendar
sta se tudi ostala dva uspe-
šno upirala Ljubljančanom.
Od novembra dalje bodo
imeli glavno besedo zimski
športi. V Celju bomo lah-
ko gledali nekaj kvalitetnih
hokejskih tekem, mladinec
Ajnik pa je po dveh letih
nastopanja že postal kandi-
dat za republiško in državno
reprezentanco v smučarskih
skokih. Njega in njegove to-
variše bomo videli 19. ja^
nuarja v Mestnem parku. Se-
veda pa bodo v zimskem ča-
su nastopili tudi drugi pred-
vsem kegljači, odbojkarji in
košarkarji.
Tudi v letošnjem letu bo
naše uredništvo pripravi-
lo anketo za najboljšega celj-
skega športnika. Anketne li-
stke bomo začeli objavljati
v naslednjih številkah. Za ti-
ste, ki bodo sodelovali v na-
ši anketi, bomo pripravili tu-
di nagrade.
T. VRABL
Rokomet
PIRAN: CELJE
12:7
V finalni tekmi za republiškimi
kometni pokal so Celtjani nastapjiji
v Piranu in izgubili teitmo s S
(0:2). Po prikazani igri je rezuiL
realen. Pirančani so igrali j^j^
dobro, medtem ko Celjanom j
nedeljo pač ni 4I0. Na токгец
igrišču niso prikazali tiste isrt, y
b¡ jim' zagotovila zmago. l'ovVj,'
onemogočen .je bil najboljši strf,
lec Telič, ki je dosegel en sam »oi^
i
Nogomet        |
HRASTNIK
KLADIVAR
v zadnjem kolu jesenskega Uel»
tekmovanja ekipa Kladivar—Colj(
ni uspela zmagati. V Hrastniku s«
izgubili z minimalnim reziiltaloni
1:0. Obe moštvi sta na izredno tt.
žkem igrišču igrali dobro. Celjani,
ki so nastopili oslabîijeni. nis»
uspeli izzenačiti zaradi izretino do-
bre obrambne igre domačinov. Cç.
Ijc.KIadivar je po prvem delu tet
movanja na šestem mestu z iL
točkami. -Ш
VELENJE
TRETJE
v vzhodni conski nogometni L'fi
So v zadnjem kolu bili doseženi
naslednji rezultati ekip s celj.skegi
področja: Šmartno : Drava 2;J,
Sever : Steklar 4:3 in Velenje ;
Branik 6:1. Velen.ičani so z učinko-
vito igro v zadnjih kolih uspeli
osvojiti tretje mesto (H točk),
Steklar je peti (10). Šmartno de.
veto (9) in Žalec dvanajsti (tì).
Streljanje
JAGERV
REPREZENTANCI
SRS
v I»Jubljani je bilo izbirno tek-
movan.fe za nastop v republiški
strelski reprezentanci. Nasto¡)il¡ so
tudi trije Celjani. V skupni
uvrstitvi je bil Tržan tretji (58i
krogov), Jager peti (585) in .Icrain
osmi (573). Ker Tržan ne bo na-
stopil se je v reprezentanco .SIovC'
nije, ki bo nastopila na turnirje
republik 24, novembra v Jajca,
uvrstil drugi Celjan Jager.
T. V.
Nesreča res nikoli ne počiva. Zgodilo se je v noči med petkom m soboto.
Pod težo novozapadlega snega se je podrla konstrukcija na avtodromu v »LUNA-
PARKU«, ki je že nekaj tednov razveseljeval celjsko mladež za Glazijo. Kon-
strukcija ni vzdržala teže snega in vse skupaj je zgrmelo po tleh. Veliko šatorsko
krilo je na večih mestih raztrgano, popokale so tudi neonske svetilke, zmečkalo
pa je tudi nekaj go-kart avtomobilčkov, ki so bili parkirani na ploščadi za
vožnjo. Govorili smo z lastnico, ki je povedala, da je po prvih cenitvah škode
za 10 milijonov starih din. Objekt je bil zavarovan.
Letos jo je pnii sneg zagodel mnogim, zlasti pa cestnim podjetjtenv. Medteii'
ko se je celjsko podjetje razmeroma hitro spoprijelo z belino, so na Frimorskenj
bili še pod vtisom poletja. Zgodilo se je v soboto, da kolone vozil pri Postoji^'
več ur niso mogle naprej. K temu so pripomogli vozniki, ki so se na ozko spl^'
ženi cesti zdrenjali v dve koloni vštric in potem ustvarili zmešnjavo, da bi f.
minister za promet ne razvozljal. Med nediscipliniranimi so bili seveda tuo*
Celjani, kot se na gornjem posnetku dobro vidi... ^»^oto: .1. Kr-'
TEDNIK - Uredništvo m uprava Ueije, uregorćićeva a. postni pretìai idi Urejuje areoniàlu cxlboi ülavni arectnii IxJNfc SKUK odgovomi urednik BfRNARU STKMCNlß '
^a-^pis |e ustanovu окгаЈШ odboi SZüi .:ei|e Iznajai )e sot »Nova pot« »Na leio« »Naše delo« 1945) Kot »Ceijsk) r,eclnik. .194»—195Ü) oato kot «Savinjsla »estniK« '-'^^
""^ ^^^^ ponovno kot »Cellsfe teanik« S l lanuarjenn i9t)f sc ga ustanovtie њслт (îeije LaSko Mozirje SiovensKe Konjice Sentlut рп 'îelju Smarte рп leišar ш í5«'^
reONIK izhaja ob Setrtlcih izdaja; CF »DELt:« - delovna enota »Informacije - propaganda« c;eije Ti.sk m kltSeJl CP »DEU)« Rokopisom ne ттаЛато Cena posamezne ,в
v RO starih dln>   letne naročnina 4P novih '3000 starih) din   polletna IS novih Msnf staHhi  din   tujtna W 'ROOO^   Tekoi'   гаЛчп   «17 11280   -   TKT.PFí'NI   m.oW'^i-'
?3 es   ma» ogtast tn naročnine V fíh   »knnomsks oropaeanda Í0      Radio Oeiip 20 no