1553 C 1TY Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni AVNO L I T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest FmpEFENSE Slovene MJ Daily in Jll BUY Ohio \MM UNITED STATES XMT] SAVINGS Best /1/y^/BONDS 3 HfflMDSWiPS Advertising Medium .MMimiw LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 28, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 254 ^POMEMBEN GOVOR PREDSEDNIKA ROOSEVELTA e^sednikove izjave so bile jasne in nedvomne ter so zadele v črno. - Streljanje se je pričelo in mi-smo v vojni. PADANJE MORALE Hitlerjeve "elitne čete" na ruski fronti NACESIO¥ objava načrtov tajnih nemških dokumentov Vf dan je bil posvečen in Kitajska deležni vse ameriš-1 Mornarici, ob kateri ke pomoči. ^ J® imel predsednik Roose-! Ogromen aplavz je nastal, ko raic in Je tre*a ranJence J0zltl »Hw mpf'" mesto križa daleč nazaJ" To pa je zaradi po-na oltarju svastika manjkanja prevoznih sredstev «v (To važno vest in zaradl vellke konfufJe> ^ via- .O lista že pred dnevi da v takem ™u' ^ °teZ^" ;\;> dokazuje istinitost ^eno f^oče, zato so bile Si tost poročil, ki jih -dane odredbe, da se težko ra- Tozadevno vest, ki! njene pusti, kjer padejo S Cda ^dela temu ali one- i Ker dalJe tudl m CaSi radi ponovnih operacij sepavi. Vse mora v armado "Vsi moški v Nemčiji, stari od 17 do 50 let, so bili pozvani v armado, tudi taki s telesnimi hibami, ki ne bi bili sicer nikoli vojaki." Odgoditev masnih eksekucij talcev v Franciji nega Atlantika. Doktrina q rasi gospodarjev "Ameriško ljudstvo ne more Pregled izkazuje, d a delavsko gibanje izgublja simpatije široke javnosti jenčkov v Franciji dva funta. Razgovor z Mussolinijem Nato je Whitaker povedal o razgovoru, ki ga je imel z Mussolinijem malo pred časom, ko je Hitler vzel Avstrijo. Mussolini mu je tedaj dejal, da demokracije niti ne slutijo, kako močna je Nemčija. Pred dvema letoma bi Italijani lahko še premagali Nemce, zdaj pa jim ne bo zapopasti nemške doktrine o ra- preostajalo drugega, kakor da v< n^n mhU/mti rrn *r Afr M i Irl postanejo njihovi zavezniki,' rekel Mussolini. Je si gospodarjev," je rekel pre davatelj. "Toda ta doktrina je postala v Nemčiji religija ter je j Glede Angležev je dejal, da ni naredila iz Hitlerja največjo po- so v položaju za podvzetje inva- striji. — Iz ugotovitve javnega mnenja je razvidno, da ima delavstvo danes manj prijateljev kot jih je imelo za časa nepopularnih "sedečih stavk." PRINCETON, N. J., 25. okto-, doprinašajo za izvedbo narodne-bra. — Ameriški institut jav-jga obrambnega programa toli-nega mnenja je dognal, da je a-1 ko kot bi morali, meriško ljudstvo zdaj silno ne- j Roosevelt in Lewis zadovoljno s situacijo, ki je u-1 K temu splošnemu nezadovolj-stvarja delavsko unijsko giba- j stvu s tem položajem pa bo nje. j zdaj skoro gotovo doprineslo še Današnji pregled omenjenega j zadržanje, katerega je zavzel instituta izkazuje, da je izgubilo John L. Lewis, predsednik orga-delavstvo v zadnjih letih precej- nizacije premogarjev, proti šen del ljudskih simpatij. Iz te- predsedniku Rooseveltu, ki je ga izkaaz je razvidno, da ima doslej že trikrat pismeno apeli- delavstvo danes manj prijate- litično figuro izza Mohameda." izjje kontinenta. Po njegovem j ljev kot jih je imelo celo za ča- "Nemčija je edina dežela v mnenju bi Nemci mogli izvesti novejši zgodovini, ki se ji vojna invazijo Anglije, toda ohraniti ^J^na, Je torej snoči \tVo) 0Sebno potrdil. — U- Jaških napadov na a- C'4 dei i in ružilce, je Roo-VSa i "Smoter Hitlerje-i JG bil- da P^straši L* ^ikJUdstvo ter da Sa Pri" ij^ u na visokem morju. CV vni bUo Prvikrat, da se V glede ameriškega je danes razbur- cv, K, m°ti- Če misli, da VS iu g0> ki je oblJLlblJe vJ Ki. l«Om, ne hr> nrišln ur V p °!n' ne bo prišlo na časa za po-kopavanje mrličev, ima nemška armada ogromne prevozne kre-matorije, v katerih sežiga dnevno tisoče svojih padlih vojakov. Poleg vsega tega pa je izbruhnila na fronti tudi epidemija tifusa katerega sem se tudi sam na-lezel, čemer se imam zahvaliti, da sem bil odpuščen. "Mnogim vojakom zmrznejo noge, roke ali drugi udi. Ker vojaki vedo, kakšna usoda jih čaka, ako bodo ranjeni, je mnogo vojakov sklenilo s prijatelji med sebojne pakte, da bodo drug drugega ubili v slučaju, če bi bili težko ranjeni." k^ei^Pcdi! S polno pa-LtlhJ' Izji in tudi bo ustavil'1' Rjavil je, da hitle- h '^n'k 'edaml ^ °p0Zar" Ml ki branij° sv°j° "h a Havnlr.»vi na silno hrabrost / Na operaciji Zadnji petek je bila odpeljana v Lakeside bolnišnico Mrs. Mary Gimpelj, 15713 Huntmere Ave. Podvreči se je morala težki operaciji, Obiski začasno niso navalom Hitlerjevih j dovoljeni. Želimo ji skorajšnje 3°. da bosta Rusija I okrevanje! VICHY, Francija, 28. oktobra. — Stotini francoskih talcev, in sicer petdesetorici v Nan-tesu in nadaljni petdesetorici v Bordeauxu, je bilo podaljšano življenje, ko so nemške vojaške oblasti naznanile, da je za nedoločen čas odgodena njihova e-ksekucija. Kakor znano, je bilo prvih sto talcev že ustreljenih in sicer 50 v Nantesu, drugih 50 pa v Bordeauxu. Osem in štirideset ur pred to nemško napovedjo sta predsednik Roosevelt in angleški premier Churchill ogorčeno ožigosala neusmiljeno nacijsko taktike masnega pobijanja nedolžnih ljudi za čine, katerih niso izvršili in o katerih ničesar ne vedo. Prav tako je proti temu zverinskemu početju protestiral general de Gaulle, voditelj čet svobodne Francije, ki je pozval vse francosko ljudstvo, naj v petek za pet minut opusti se delo in ryij ta čas posveti razmišljeval-nemu molku v protest proti zločinskemu počenjanju nacistov. izplačuje," je rekel Whitaker. "Nemčija je naredila trgovino tako iz plenitve kakor iz vojne. Ona se zdaj okorišča z industrijami Belgije, Francije, Nizozemske, Poljske, Čehoslovaške, Italije in z mineralnimi pridobitvami drugih dežel. Italijani se sramujejo svoje narodnosti "Italijani so postali narod, ki 3e sramuje tega dejstva," je rekel predavatelj, ki je izjavil, da je slišal nešteto Italijanov v visokih kakor v nizkih položajih, reči: "Sram me je, da sem Italijan!" "Dolga leta so Italijani potrpežljivo goltali politiko, o kate- hočejo svojo moč za čas, ko bodo Zedinjene države vstopile v vojno. sa nepopularnih sedečih leta 1937. stavk ral nanj, naj prekliče stavko 53,000 premogarjev, češ, da je danes predvsem važno vprašanje obrambne produkcije, ki je v ^r j ^ • ;ospredju vseh ostalih problemov Nad tri milijone državljanov . 1 \ . . . ^ - -h m vprašanj. Predsednik zeli, da Klub Ljubljana Članstvo kluba "Ljubljana" se opozarja, da se nocoj vrši seja. 'Začetek ob 7:30 uri skem društvenem domu na Re-cher Ave. Ukrepalo se bo glede "Hallowe'en" plesa. Pridite gotovo! — Tajnik. Zopet doma Iz bolnišnice se je vrnila Rosemary Grzinčič, hčerka Mr. in Mrs. John Grzinčič, 6310 Glass Ave. Družina se zahvaljuje vsem prijateljem za obiske in ri so vedeli, da ni poštena ne lepa darila ter cvetlice, posebno pravična, dokler jih ni njihov voditelj enostavno prodal." Na to je predavatelj povedal, kako je nemški Gestapo preplavil vso deželo. pa pevskemu društvu "Sloga" Smrtna kosa Mrs. Albina Malovašič, 390 E. 162 St., je prejela žalostno vest, .. da je zadnji torek preminil njen Spoznanje podjarmljemh "aro- Frank Krall gtar 53 Izza maja 1940, to je tekom | periode, v kateri je bilo mnogo delavskih stavk in izporov v glavnih obrambnih industrijah, je nad tri milijone volilcev obr-v Sloven- nilo hrbet delavskim unijam, kot so slednje danes upravljane in vodene. Rezultati glasovanja Rezultati tozadevnega glasovanja tekom zadnjih šestih let, ko je institut stavil ameriškim državljanom vprašanja, če se vprašani strinjajo z delavskimi unijami, so bili. sledeči: Da Ne Avgusta 1936 ........ 76% 24% Avgusta 1937 .......... 76 24 Junija 1939 ............ 70 30 Decembra 1939 . .. 74 26 Maja 1940 .............. 74 26 Junija 1941 ............ 67 33 DANES .................... 67 33 bi se tekom pogajanj nemoteno vršilo delo v premogovnikih, Lewis pa vztraja na tem, da je potrebno najprej doseči sporazum, in dokler se tega ne doseže, naj se tudi z delom v premogovnikih preneha. dov ! let, in stanujoč na 116—08 Far-"Podjarmljeni narodi Belgije1 mers, St. Albany, N. Y. Doma ;n Holandije, Francije, Poljske je bil iz vasi Trzin na Gorenj-n Češkoslovaške so pričeli šele skem. Pokojni zapušča soprogo, zdaj spoznavati, da ne bodo nji- j sina in dva brata. — Naše soža-hovi otroci nikoli deležni nobe- lje! Vstopnice za opero Prihodnjo nedeljo priredi Glasbena Matica opereto "Cigan-ba-ron". Newburčanom, ki se nameravajo udeležiti te operete, se sporoča, da ima Mrs. Agnes Žagar, 3569 E. 80 St. vstopnice naprodaj. Vabljeni ste, da sezi-te po vstopnicah, in se priredbe udeležite, ker čisti preostanek je namenjen v sklad, ki ga nabira Jugoslovanski pomožni odbor za v pomoč našim bednim rojakom j v stari domovini; Seja v 23. vardi Jutri večer se ob 8. uri vrši se- Nezadovoljnost s situacijo Splošna ameriška javnost da- ja "23rd Ward Citizens' Com- nes ni zadovoljna s sedanjo koli-čno obrambne produkcije, in ve mittee to Elect Lausche Mayor" in sicer v prostorih na E. 68. ce- čina nezadovoljnežev dolži za .o j sti in St. Clair Ave. Vabi se odstavke in delavske nesnorazu-1 bor, kot ostale državljane v var-Dalje je široka javnost j di, da se iste udeleže. — Jos. O- me. mnenja, da unijski voditelji ne korn, ■' a.inik. STKAN | ENAKOERAVNOS« 28. oktobra UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned «-nd Published by i, THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ?T. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Fo raznažalcu v Clevelandu, za celo leto .........:.........................................................$5.50 ta 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ................................«...$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto.............,,..........................$6.00 ca 6 mesecev .....................................$3.25; za 3 mesece .......................................$2.00 Za Zedlnjene države, za celo leto..............................................................................„..$4.50 ca 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece..................................-........$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: 2» celo leto ......................................$8.00; za 6 mesecev ........-..........................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIKOVA POSTA SPET MISLI OB PLETENJU venščini, in nemara nas bodejo trije mali harmonikarji s čim lepim presenetili. Povabljeni so tudi dobri govorniki, o katerih pa kaj več pozneje. Kot že veste se bo slavnost vršila v Arlington Halli, na osmi ulici, v New Kako gre kaj s pletenjem, trebnem delu. Ona je pač prišla Yorku. Vstopnice se bodo pro-rojakinje? No, soaeč po neka- pred nedoigo iz zasužnjene in Rajale vnaprej in apelira se na terih dopisih naših žensk, gre:trpeče Jugoslavije ter ve prav Slovence tod okrog, da pridno stvar dobro naprej. Tukaj, v i bo prišlo našim siromakom-jet- sežejo po njih. Tudi naprošamo New Yorku, se sedaj dobi volna nikom in vsem prav vse, karkoli j vse one, ki imajo lastne narodne zl) pletenje pri American 1 moremo prispevati v omiljenje j «°še, da se udeleže proslave v Friends of Yugoslavia, 8 W.1 njih strašnega trpljenja. 40th Str., New York City. Ko; - sem bila zadnjič tam po oprav- j Opozoriti moram naše rojake ku, mi je Mary Vidošič naložila in rojakinje v New Yorku in precejšen kupček volne za Mrs. j okolici, da se nekam hitro bli-Leo Zakrajšek, h kateri sem j ža 30. november, dan velike bila spet namenjena po oprav- j proslave Združenih slovenskih ku, o katerem spregovorim malo j društev. Tega datuma nikar po-pozneje. Po pravici si bo katera! zabiti! Strniti moramo vse na-mislila, da pri opravkih in po-j še skupne sile, da bodemo lah-tih semtertja ne more biti kaj j ko rekli, da smo Slovenci v New prida časa za pletenje pri meni I Yorku storili svojo dolžnost, ko sami. Ne dovolj, ker nekaj ve-1 je klicala na pomoč krvaveča cerov vzamejo razne seje, sestanki ali kaj sličnega, potem pa mi še tu in tam pravijo; pa le ti kaj napiši, ki znaš dobro skupaj spraviti. Seveda je treba tudi malo skrbeti za moža, dom, itd., ker vsak ima poleg vsega tudi kaj svojih lastnih brig, dela in opravkov. Pa vseen sem sko-ro dokončala moj prvi delež: štiri oprsnike (sweaters), za enega gre kredit Mrs. Goričar-jevi, ki je takoj, ko je videla, da pletem, vprašala za volno in mi tako pomagala pri tem po- in pod okrutno peto nacizma in fašizma umirajoča domovina. Program za ta dan bo nekaj posebnega, kajti prepevali n*m bodejo naši slovenski zbori, solisti, in imeli bodemo priliko slišati' in videti skupen nastop vseh teh zborov na odru. To bo pač nekaj lepega in izrednega. Skupni moški zbor bo nastopil S tamburaši, ki bodejo tudi sodelovali pri skupnem programu. Nastopili bodo tudi drugi godbeniki. Mali Johnnie Grill bo nastopil z deklamacijo v slo- IZREDNA VAŽNOST LETOŠNJIH VOLITEV Pregled oddanih glasov pri primarnih volitvah je dokazal obžalovanja vredno deejstvo, da 33 odstotkov registriranih slovenskih volilcev ni volilo. Slovenci smo seveda enodušno vsi za Lauschetovo zmago, toda s takim pasivnim zadržanjem mu ne bomo pripomogli do nje. Mi sicer vemo, da te pasivnosti ni pripisati zlobi ali nevošč-Ijivosti, pač pa naši veliki malomarnosti, češ: "Kaj bom hodil volit? Lausche bo tudi brez mene zmagal; saj bo drugih volilcev dovolj." Tako naziranje je silno pogrešno in naravnost usodno. Z Lauschetom stoji za nas Slovence vse preveč na kocki, da bi si smeli dovoljevati tako zanikrno malomarnost. Ako je zmagal pri primarnih volitvah, ni s tem rečeno, da mu je tudi pri glavnih volitvah zmaga zagotovljena. Republikanci in njim prijazni interesi bodo napeli v zadnjem trenutku vse sile, da spravijo svojega kandidata v urad, zato moramo tudi mi napeti vse svoje sile, za zagotovimo zmago sodniku Lauschetu. To bomo pa i zagotovili samo, ako bomo šli VSI NA VOLIŠČE, kjer bomo vsi oddali znaj svoje glasove! Kakor rečeno, je bilo ugotovljeno, da 33 odstotkov I registriranih slovenskih volilcev ni volilo, in to ne morda v okrajih in vardah, kjer žive raztresene slovenske družine, temveč tudi v vardah, kjer so naši ljudje kompaktno naseljeni. Dalje je bilo ugotovljenih mnogo slučajev, kjer je v rodbinah po četvero ali pet državljanov ali državic nk z volilno pravico, pa je šel morda komaj eden na voišče! Glejmo, da se pri glavnih volitvah ne ponove ti neodpustni grehi! Zdaj imamo priliko, izvoliti ne samo našega, temveč tudi poštenega in iskrenega tu rojenega Slovenca v najvišji mestni urad, na čelo mestne administracije, katera prilika se bo težko še kdaj nudila, prav gotovo pa nikoli več, če bi bil naš sedanji kandidat poražen. Zato ves še enkrat opozarjamo, vse in vsakega posebej: vsi na kolišče! Skrajno važno je, da bo oddan Lauschetu vsak slovenski glas, zakaj samo v tem slučaju smemo računati na njegovo zmago. Malomarnost, brezbrižnost in lenoba niso na mestu ob času, ko stojita na kocki naš ugled in naša politična bodočnost v tem velikem ameri- j Bulatovič in Harry Justic. taj_ redi vclik jugoslovanski festival škem kozmopolitskem mestu. nik, Srdja Priča; blagajnik, Leojali proslava, pri kateri naj bi so- O ogromni važnosti našega sedanjega volilnega udejstvovanja bomo tudi jutri razpravljali, do tedaj pa imejmo vsi samo eno važnost pred očmi: Pri glavnih volitvah naj ne manjka nobenega slovenskega državljana v volilni koči! narodnih nošah. To mora biti pristen slovenski dan med nami, kajti gre se za izraz našega narodnega in bratskega ter sestrskega velikodušja napram domovini, ki je danes vsa oškrop-Ijena s krvjo in solzami. Pomagati bratu v trpljenju ni šovinizem, ni. pretirano narodnjaštvo, ni emocialnost in sentimentalnost, ampak humanitarna dolžnost vsakega, ki čuti, kakor je čutil naš veliki pesnik, Gregorčič, ko je zapel: Za vse je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi bih, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili! DELO ODBORA ZDRUŽENIH JUGOSLOVANSKIH DRUŠTEV V NEW YORKU Naši javnosti naj bo sporoče- j Na seji je bilo sklenjeno, da no, da se je na seji Združenih j se od preostanka pošlje $50 or-slovenskih, srbskih in hrvat- j ganizaciji U. S. O. (United Ser-skih društev v New Yorku, ka-; vi.ee Organization), kot dar new-tera se je vršila dne 21. oktobra, lyorskih Jugoslovanov ameriš-t. 1., sklenilo, da se v našem ti- (kim vojakom; $50 se nakaže sku redno objavi kratek izčr-' Centralnemu jugoslovanskemu pek poteka in zaključkov teh pomožnemu odboru v Chicagu. sej, da bo tako naša javnost Ostalih $95 se obdrži v blagaj-stalno obveščena o našem de- ni za nadaljnje delovanje orga-lu. nizacije. "Odbor združenih jugoslovan-; Sprejet je bil tudi zaključek, skih društev je bil zasnovan na j da se sestavi program, ki naj bo skupni seji, dne 7. oktobra, t. i v obliki proglasa, kateri bo 1., katere se je udeležilo po petj razposlan našim jugoslovanskim predstavnikov združenih sloven- j organizacijam po Ameriki, skih, srbskih in hrvatskih dru- V to svrho se je zbralo od-štev v New Yorku. Na nasled- bor treh članov, kateri imajo nji seji, dne 14. oktobra, je bil nalogo sestaviti ta program ter izvoljen izvršni odbor petih čla- i istega predložiti prihodnji seji.. di na one državljane v 23 vaidi, ki imajo priliko priskočiti in pomagati, da se izvrši, kar se da napraviti. Škoda bi bila, da bi se toliko truda vrglo v prazen nič, pa mogoče iz male malomarnosti, katera se danes da še popraviti. Pojdimo na delo, na dan volitev pohitimo do naših ljudi v 23. vardi tudi to pot od hiše do hiše, nagovarjajmo državljane naj pohitijo na volišče ako mogoče zgodaj, ako pa ne morejo zgodaj, pa naj se nanje apelira, da zagotovo volijo, kadar jim čas dopušča. Sodelavce v tovarnah in prodajalnah in kjerkoli je zaposlen naš slovanski narod, naj se nagovarja do volitev, povejmo sotrpinom dobrine, katere nam lahko doprinese izvolitev Franka Lauscheta za župana mesta Clevelanda. Vas vabi in pozdravlja, za odbor, Joseph Okorn, tajnik. Pred časom smo apelirali na naše primorske rojake širom dežele, da se združijo v svrho osvobojenja naše ožje domovine, ki že nad desetletji ječi pod peto fašizma, ki je naše nekoč zadovoljno in gospodarsko precej dobro situirano ljudstvo* upropa-stil, ugonobil, usužnjil ter razg-nal na vse strani. Ta razumen, inteligenten .in priden del slo-enskega naroda polagoma izgineva pod prisilnim potujče-vanjem mladega naraščaja, katerega se vedoma poriva v temo ignorance in skoroda splošne nevednosti s tem, da se našemu človeku ne da prilike do prave šolsk fflnnBiuiiniiiiiiiiniiiiimiuinraiuiii"0 RADO MURNIK: Ženini naše juiiiiiiuwiHumiaiMiiuuiiaHiwfl DRUGI ŽENIN! Žalibog moram že ti žalostno vlogo Pre^0| dolžnosti! Kadar se ^ nas kaj neprijetnega s^m kriva jaz! h krat^ ^ Ko se je skesal Preh ^ bor , nin gospod Migec, se Je t ci odpeljal z brzovlak0 ljne kraje na Lavric° r nevesto. Potem je Koprnela sama na penizionirana nevesta . Nande, KAKŠNA LOGIKA JE TO? nov, in sicer so bili izvoljeni sledeči člani: Predsednik, brat Fr. Kerže; podpredsednika, Mihajlo Bačič. Na seji 14. oktobra je bilo tu- V pogledu nadaljnih priredb je bilo zaključeno, da se koncem meseca januarja, 1942, pri. delovala vsa jugoslovanska kulturna društva in skupine, kadi. sklenjeno, da se skliče shod, i kor tudi posamezni kulturni de-kateri se je tudi obdržavai dnejlavci iz New Yorka in okolice. 19. oktobra, t. 1„ v Transport | Na seji se je razpravljalo gle-Halli, v New Yorku. Poročilo o j de Vseslovanskega kongresa, tem shodu je bilo podano na se- j kateri se ima vršiti koncem meji 21. oktobra in se glasi, di jejseca novembra v Pittsburghu, bilo okrog 400 udeležencev in Pa. govorniki so bili sledeči: Dr. Jo- Sklenjeno je bilo, da se.reši seph Goričar, Milan Biljčevič, vprašanje glede imenovanja de-Mihajlo Bulatovič, Srdja Priča, j legata na ta kongres na prihod-Harry M. Justic, Peter Vukčc-jnji seji, ki se bo vršila v sredo, : vič, Anton Gerlah in dr. Victor jfiarcnkov. Predsedoval je brat Frank Kerže. Prostovoljni prispevki (kolak-| ta) na shedu so zne3li $283.00. 5. novembra t. 1. Udeležite re. Pred zaključkom seje je bilo prisotnim naznanjeno, da je bil v Jugoslaviji po fašistih ubit brat našega tajnika, profesor i vanskih društev v New Yorku, V blagajni je ostalo $185,06. tajnik, Srdja Priča. ostal*1 cedi Tako pravi stric kar ve. Papa je rekel, ^jp gospoda Migca, ceP « da je nas" W Predavanje slepca, ki je iz-previdel Cleveland, Ohio. — "Jugoslovanski univerzitetni klub", kjer je včlanjena naša tu rojena profesionalna mladina, prireja od časa do časa znanstvena predavanja za svoje člane in prijatelje. V sredo 29. t. m. se bo vršilo tako predavanje v Slovenskem j~n;jim> gaj ve"ndar ,z ^ Aarodnem domu na St. Clair j veliko! Papa se je P^j! Ave. Predavatelj to pot. bo G. I kQ ga gtane Koprnel£ Campbell, ki bo govoril o svojih j ()moži Zato se je na lastnih doživljajih in vtisih, ko |trudila, da bi dobila n°v" je zagledal prvič luč sveta, ko je 1 bil star že 18 let. Da, bil je slep do 18. leta starosti. Moderna kirurgija mu je malo prekratek za i li. Zadovoljna naj ^, bi na. Zdaj moram °Pisat1^ hodila naša Koprnel fS i k0 s \K, 4o, U( vit. Preden je šla l°vlt' f.t WM> in | lom, da bi prijetno dlSjp veka. Če se ne bomo zavedli, dragi rejaki, in se združili, kot se družijo drugi pod okriljem ameriške svobode in demokracije, tedaj bomo nemara doživeli čas, ko bomo lahko potožili z umrlim mladim kraškim pesnikom. Srečkom Novoselom, ki je z bolestjo zrl kako nrm: "—udarilo v desno je krilo, pa omahnilo je in se zlomilo, pa se še levo je uklonilo — tisočkrat tisoč, še več nas je bilo." (Dalje na 3. str.) "Ameriška Domovina" objavlja serijo umestnih člankov pod naslovom: "Da se ne pozabi. . V teh člankih je v kronološkem redu nanizano nezaslišano trpljenje onega dela našega naroda, ki se nahaja že skoro če;rt stoletja pod fašistično peto. Prav je, da kliče "A. D." našim ljudem v spomin trpljenje naših ljudi pod fašizmom, da se lopovščine satanskega fašizma ne pozabijo. Še večje in zaslužnejše |stroški so bili sledeči: Dvorana|Ognjen Priča. Predsednik Kerže delo pa bo "A. D.' storila, Če bo na te lopovščine opozo- j $25. tiskanje letakov (4000) j je pozval člane, da vstanejo*" in rila tudi tiste svoje somišljenike, ki so nedavno priromali :,si7.34; poštnina (pošiljanje le-i s tem počaste spomin pokojni-iz nesrečne domovine ter zdaj tukaj pripovedujejo, da takov posameznikom) $35.84; ka. "Italijani niso tako kruti kakor Nemci." Torej Italijani, i igrami poslani s shoda, $3.35, j Za Odbor Združenih jugoslo-ki so naše ljudi pognali z njihovih domačij globoko doli razni stroskl $6-00-v južno Italijo in drugam po svetu, ki so vrgli naš jezik iz šol in cerkva in često celo iz najožjih rodbinskih krogov, no ge dobi Mo k- ^ da w bilo za slovence celo boljše ki so pljuvali svoje jetične pljunke v usta naših otrok, naj ■ j Hitlerjem " bi bili boljši kot nemški barbari?! - Mi odklanjamo ene j D še vedno se dobe ljudje M pravijo, da bi bilo |Mavor sklicule S( io k_ kot druge ter odločno zavračamo vsako pranje teh potuh- b()Ijše d Hid Prj D." te ljudi prav tako do- & ' bo^lavsredo^ £ njenih šakalov, ki jih je sam predsednik Rooseve t ozna- bro poznajo kot jih poznamo pri na8, pa jih kljub temu tobra ob 8. uri zvečer, v navad-čil z imenom, ki jim gre. z neoj^usno bombastiko in n e z a s 1 u ž e n o hvalo povzdi- pib prostorih, to je na St. Clair gujejo v deveto nebo ter jim spletajo okoli glave glori- !Avo- in 68, cesti- Na to 303° 00 V isti številki "A. D." smo čitali še drug uredniški jolo božanstva ! ' ^If^ dl lllT^o- članek: "Ako zmaga Hitler, Slovenije ne bo več," s katerim ,0 tem bomo še govorili, ker je zadeva pregbrostasna, ^^siovensk^ žene. Na se prav tako v polni meri strinjamo. V tem članku, s kate- da bi o nji molčali. vaa sc ;,peiira, da izvršite še rim se na vsak način uredhik "A. D." strinja, sicer ga ne > Kakšna je prav za }Vav logika "Ameriške Domo- zatinjo in najpomembnejšo n:i-bi piiobčil na uredniškem mestu, pravi ogorčeno: "Še ved- vine?" logo, akoravno ne najhujšo. Tu- Važna seja izrednih doživljajev. Vstopnina je prosta in klub j si je postrigla no» , hi vse. da -e udeležiio tega zdela krotkejša. ^ ^ ge J^ vabi vse, da £'e udeležijo tega zanimivega predavanja. Predavanje se vrši v sobi št. 1, ob 8. uri zvečer. Pridite! H. A. Lah, R. N. bele čeve strašno visokih pe večkrat ponosno g'^',,^' i te do Zvezde in ifl m Na tisoče Slovencev jc bilo pregnanih v Srbijo. Kako se počutijo? Pesnik Aškerc je povedal t o, v pesmi: Kako je to hudo, če vrže sovražnik te čez rojstni prag! Ce moraš izpod svoje strehe na tuje daleč siromak'. Siromaki so, potrebujejo pomoč. Posetite opereto CIGAN-BARON! Ves preostanek gre v blagajno Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. DEFEND THE ^ HOME FRONT ical^y J I tudi drugod po ! Tivoli ter kazala 5 pf. 'Na cesti se je drza pomagala, da danes vidi ter pre-e in višje izobrazbe, da muj^ ljudem Q svojlh vtisih izumila obraz, r je docela odvzeta pravica do rabe materinščine v šolah in v javnem življenju, in pa z zatiranjem vsega slovenskega. Naše kulturne vrednote, cvetoča gospodarska podvzetja in ustanove, vse je šlo, vse je pograbil naše zemlje in sadov naših pridnih rok lačen tujec. Z visokimi davki in drugimi zahtevami, ki jih je fašistična vlada namenoma naprtila našemu kmetu, so izpodrinili neštete tisoče naših ljudi, da so na njih zemlje potem naselili "lastovce" iz južne Italije. In še jim ni dovolj, zakaj Nemec $im je dal novo idejo in sedaj delajo načrte, da prisilno izselijo nekaj desetisoč naših ljudi kam na Hrvatsko ali v Srbijo. Taka so poročila iz domovine, in ko slovenski narod v domovini doživlja svojo krvavo Golgo-tb pod nacizmom, potiskajo novo trnjevo krono na žc tako in tolikrat okrvavljeno glavo našega nesrečnega primorskega člo- U: o BŽl f v tah bi via vsi i* na smeh, da lepi zobie, ki pa llis° st?A Večkrat je šla tudi i kavarno, v IT kino izpiti f | pa nikjer m mogla ^ 0$ me: riti! ker od drugih * 0 Zato je rekla nl^eK3j" ' Trebe ie vendf1 j benega žeivna I obsedeni ti ' Papa je rekel, ? nela za tipkaricq a» i ^ nanto kam na k111® /- ^. jo se vsega do^1- apt še zna, da bi ' pV pamže na iZ'pr^ul^d# | še niso vsi moški za- i Nato je rekla ^ r to: Ne! Veš kaj-manjšo sobo 1 ^COMMUNITY FUND V > : ožeivjenemu pa ne bo dobil. jaz la. ž;> gleda Koprnela, prikupi. In res! Postavil1 šo sobo še stojal0 so Odbor 23rd Committee to Ward elect Citizens Laur.che 7ENSE BUY U NITE D STATES SAVINGS BONDS AND STAMPS ?)N S.M f. VfYOUR TOSJOFrtfBtJR lUNK je in nov umivalnik- P ^ i i Že čez dva dni smo » . / ivalca. Takoj sem Aha, to io pa |1l0tilJ' Koprnele! NtaJ« * imam za to dober ■ fell >" J i Novi ženin je ^ cviliat kakor gospo d čisto drugačen. da Sokol in tako i»o0%o < i ko Koprne lo štup°r G° Rožnik ali pa še : Ceh je vesel čloV^- ^ klavrna tutka kakoi' * $ , ki je Kopnih ' ^ glodal, kakor bi S B-1 no čo žico. (Nadaljeval ie) & oktobra, 1941', S N A K O E R A V N O S OB STRAH I UREDNIKOVA POŠTA ~SPET MISLI OB PLETENJU (Dalje s 2. strani) ^ se zanimate, Primorci, da Po naselbinah ustanovijo pri- rj°!'£ke skupine ali klubi, tedaj ranite s tem. delom, da bode- združeni imeli besedo, ki se ® SI»ela slišati, ko bo prišel čas Sevanja Evrope. In ako komu Worn zai nerodno pisati po Racije in slično na uradni naslov K- . lu ],■' kil označen v ape-j^? So ga prinesli naši listi, p J Pišite enostavno na naslov w7)rca; Adolf Krasna, 200 Nek Str'' New York- N" Y" I ide"^- °^Vov je prišlo na to ln želeti je, da se resno ^o dela in gremo z idejo 50 ^alijani delajo neumor- ]„„ a tern> da Slovenci in drugi '"ŠOSlovj 'da Vam ostanejo pod Italijo Se ne bi kršile meje za-i Voj po zadnji svetov- bor 619- oktobra je sklical odrinjenih slovenskih, srb-.m hrvatskih društev pro-Tran sll0(*> se je vršil v »' % ^ Halli v New Yorku. C Je bil dober, če se upo-■Pi ™ * V ' je bil shod sklican na !r,ani ''*ecl govorniki je bil tudi i; j Goričar, ki je prispel "i J°SlaviJe pred nekako dve-je letili*eseci. Mož, ki je že v lepih 0 ^ Jlrfl pravimo začetek j. Je po duhu čil in pazno C?1* občinstvu je v Fod" ;uv u pripovedoval o svojih lflt0tnJah v Jugoslaviji, tako ikor naPa"a na Jugoslavijo, 1 del ° je neumor- Mjato?Va1, da bi se Jugoslavija taj .^o zvezala z Rusijo. to n a lastne stroške, 0J® Prepričan, da Slovani Piiti skupaj, ako hoče-i. p aviti konec nepreatane- in 1940, in rekel je, da je bil sprejet tako lepo in bratsko, da tega nikdar ne pozabi. Ali v Jugoslaviji so se bali prijateljstva z Rusijo vsi tisti, je dejal, ki so si polnili žepe na račun ljudstva. Tistim so bili Rusi lopovi, ki bi Jugoslavijo oropali, itd. Vse njegovo prizadevanje je bili bob ob steno in ko je Rusija končno bila priznana, je pa bilo že precej pozno. Tudi je bila ruska delegacija sprejeta hladno po vladnih organih in ljudstvu ni bilo dovoljeno, da pozdravi brate Ruse, ki so prinesli Jugoslaviji v ponudbo prijateljstvo Policija je tolkla po vsakem, ki bi bil hotel blizu, da pozdravi delegacijo. Še mnogo zanimivega je povedal v tem smislu Dr. Goričar, in priporočljivo bi bilo, da slovenski javnosti poda še kaj iz svojih izkušenj tamkaj. Rojaki v večjih naselbinah naj bi mu aranžirali predavanja, zakaj Dr. Goričar je bogat na izkušnjah, ker bil je še avstrijski diplomat, in spisal je knjigo, s katero je izzval zase smrtno obsodbo (v odsotnosti) v stari Avstriji, svetovno javnost pa je seznanil s skritimi notranjimi načrt in naklepi starega avstrijskega in nemškega cesarstva. Spisal je tudi načrt za federativno slovansko drža- vo, in ko je bil v Moskvi in dal Rusom v pregled to delo, je opazil, da so stvar prestavili v Ruščino. Ideja Leva Tolstoja, da se zavrže stara panslavistična ideja združenja slovanskih narodov pod okriljem Rusije, ter da se Slovani udružijo v federativni slovanski državi, ki bo nudila slednji narodnosti popolno avtonomijo, . je torej bila podana j Rusom po Slovencu, Dr. Gori-čarju, in oni se očividno z njo strinjajo. Sinoči sem bila prisotna na seji, pa je vstal eden od navzočih in dejal; "Bratje in sestre, brat Priča je prejel novico, da so mu ubili brata v Jugoslaviji —stanimo in počastimo njegov spomin." Vstali smo in čuli so se poltihi, svečani vzkliki: "Slava mu!" Jaz sem čutila, kakor da je stopila strašna realnost tragedije našega ljudstva v domovini za hip v našo sredo in spomnila sem se nehote kako je ta mladi človek, ki je prejel to težko vest iz domovine komaj zadnjo nedeljo dejal občinstvu, katerem je govoril: "Predstavite si, bratje in sestre Jugoslovani, naše nesrečne ljudi, kako stoje ob zidu in čakaja, da jfi)h preluknjajo nacistične in fašistične krogle; kako se gu-gljejo na javnih trgih in drugod mrtva trupla naših junaških ljudi v svarilo cfrugim, ki bi se drznili dvigniti proti tiranu in zasužnjevalcu." . . .Zdaj so mu ubili brata. Ubili so jih še mnogo," mnogo, in polagoma bodo prihajale do nas in med nas te težke vesti, ki zarežejo v srce in vzbujajo klic po osveti, željo po močnem skupnem delovanju za osvobojenje naše nesrečne domovine in za združenje Slovanov. "Slava mu!" "Slava ji!" Kot mogočna solnčna luč bodo sijale te besede nad našimi junaškimi mučenicami, ki padajo v neizprosni borbi med svobodo in suženjstvom, in ki raje poginejo, kot bi se podali usužnje-valcu. Te žrtve, bratje in sestre, ne smejo pasti zastonj. . . . V pondeljek, 27. oktobra se bo pričela osemnajsta razstava imenovana, Women's National Exposition of Arts and Industries. Razstava bo trajala do in vključivši prvi november, in sicer v Grand Central Palace, •480 Lexington Avenue, New York City. Na tej razstavi je bil letos ponuden prostor vsem po fašizmu in nacizmu zavojevanim deželam, in seveda je bila povabljena na sodelovanje tudi Jugoslavija. Razstavljene bodo razne umetnine troimenega naroda, posebno stvari kot čipke, vezenine in slično. Tam pripra- vljena in prodana za dobrobit naših vojnih ujetnikov bodo tudi nekatera narodna jedila, taka, ki se zde najbolj popularna med nami. Slovenke smo se odločile za našo slavno potico. Naš jugoslovanski, dan na razstavi ^ bo prvi november in priporočati je našim rojakom in rojakinjam, da posetijo to zanimivo razstavo na ta dan. Vstopnina k celi razstavi je no za pomoč našim vojnim ujet-ne za pomoč našim vojnim ujetnikom, zato, če vam je ponude-na vstopnica k tej razstavi, nabavite si jo. Vstopnina pri vhodu bo istotako petdeset centov. Neki rojak se je v dopisu v Prosveti malce porogal Primorski Slovenki, ker je izrazila ogorčenje nad početjem nemške soldateske v domovini. Pravi, da je res strašno kar se počenja nad našimi ljudmi, toda duhovniki pravijo, da je vse to božja volja in pa, da je bog tole preklicano ljubežen ustvaril tako, da ni zoprna kot na primer zo-bobol, itd. Skrajno otročje kle-vetanje spričo zločinov, ki jih vrše nad našimi nedolžnimi dekleti in ženami fašisti in na,ciji. Zakaj pa se je človek, kot tak, boril skozi vso svojo zgodovino, če ne za vzpostavitev zakona vrednote posameznika? Naciji so ta zakon cinično poteptali in nad slovanskimi ljudstvi izvajajo anarhijo, kakršne ne pozna zgodovina, zanikujoč ljudem vsako pravico in ponižujoč jih na sužnje, ki ne smejo niti misliti na kakšno osebno pravico, ampak so predmet krutega sadizma nemške okupacijske soldateske. Vsaj v teh resnih časih bodimo resni možje in žene in ne smešimo se s plehkimi šalami na račun neizrečenega trpljenja našega ljudstva v domovini. . . Spominjam se živo, kot da je bilo včeraj, kako težak in žalosten vtis je napravil name fakt, da so se mnogi rojaki smejali, če smo jim po vojni priseljenci povedali kakšno skušnjo iz našega prestanega trpljenja v času vojne. Zdelo, se je tako prostaško včasih, in tako naivno bedasto, da je vzbudilo v človeku mržnjo do vseh teh belega kruha in mesa sitih ljudi. Tako se spomnim tudi, da sem sama komaj ušla strašni usodi, kakršna danes doleta cvet naših deklet v domovini. Cela tolpa Lahvo je padla na voz, na katerem smo se peljale tri ženske in en mlad fant. Jaz sem bila najmlajša in potegnila sem ro- , čico z voza ter udrihala po njih, 1 da so vpili in kleli. Končno sem ! zlomila na glavi enega lep roč ! dežnika, ki je bil poročni dar moje matere. Rešil nas pa je nazadnje konj, ki se je splašil in planil preko divjih bestij, ki so ga hotele udržati, naprej po cesti. Ali se čudite, da sovražim Lahe? Da simpatiziram z našimi dekleti in ženami, ki so iz« postavljene tej najstrašnejši usodi, ki more doleteti žensko!. Primorska Slovenka. V Waukeganu, 111., je pred dnevi umrl Lovrenc Mušič, star 48 let in doma iz Blatne Brezovice pri Vrhniki. V Ameriki je bil 21, let in zapušča tu ženo, tri sine, tri hčere, brata in sestro. Kako je zdaj v domovini? Menda prav tako, kot je zapisal nekoč poet Oton Zupančič: Na naše okno črna ptica sela, čez okno vse peroti je razpela — ne vidimo več sonca niti zvezd. Da, pomoči bodo potrebovali ti nesrečneži. Pripravimo se! Pomagajte! Kupite vstopnico za opereto CIGAN-BARON. Ves čisti dobiček gre v blagajno slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. Viharji in povodnji na jugozapadu j Koliko naših Slovencev je bilo pregnanih iz domovine? Danes \ti sanjajo o svoji rodni grudi, j kakor pravi pesnik Cvetko Go->lar: Kam si se skrila mi, o domovina? V sanjah zagrinja te črna zavesa, zvez'de polnočne mi kaže tujina, ti si bolj daleč kot Bog in nebesa. Tudi tem bomo morali pomagati, ako smo jim bratje in ! sestre. Kupite vstopnico za ope-. ;anju in uničevanju ter | reto CIGAN-BARON. Ves do-^ slovanskih ljud-' biček gre v pomoč nesrečnežem v domovini. „°Šroža P i * m * - - -- ,,«.:. v - p| plpis??.: i. V.«:. -YOU GIRLS WHO SUFFER Distress From MONTHLY FEMALE WEAKNESS AND NEED TO BUILD UP RED BLOOD! TAKE HEED if you have all or any one of these symptoms: do you suffer headache, cramps, backache, nervousness, weakness, crankiness, distress of "irregularities," periods of the blues, a bloated feeling-due to functional monthly disturbances? Then start at once-try Lydia Pinkham's Compound Tablets (with added iron). Pinkham's Tablets are famous for relieving monthly pain and distress. Thousands of girls and women report remarkable benefits! Taken regu-larly-they help build up resistance against such annoying symptoms. Lydia Pinkham's Compound Tablets are also especially helpful in building up red blood and thus aid in promoting more strength and energy. Follow label directions. WORTH TRYING! , - - i f*_______SHflM MosfMIDDLE-AGE'Women Slika, ki je bila posneta z letala, prikazuje pokrajine v Kansasu, ki so bile prizadete po viharju in poplavi. Na desni je slika poplavijenihfarm. Vojaške vaje ameriške armade 38-52 Years .Suffer Distress At This Time! If this period in a woman's life makes you cranky, restless, nervous, irritable, tired, blue at times, suffer weakness, dizziness, hot flashes, distress of "irregularities"— Start at once—try Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound. It's one medicine you can buy today made especially for women—it helps relieve distress due to this functional disturbance. Lydia Pinkham's Compound has helped hundreds of thousands of women to go smiling thru trying "middle age." Taken regularly—Lydia Pinkham's Compound helps build up resistance to such annoying symptoms'that may betray your age faster than anything. Also very effective for younger women to relieve monthly cramps. Follow label directions. WORTH TRYING! NO! NO! There is No extra charge for Vitamin A in Smith Brothers Cough Drops. These delicious drops still cost only 51. (Black or Menthol) Smith Bros. Cough Drops are the only drops containing VITAMIN A Vitamin A (Carotene) raises the resistance of mucous membranes of nose and throat to cold infections, when lack of resistance is due to Vitamin A deficiency. Na sliki vidimo razne prizore z vojaških vaj ameriške armade, ki so se vršile v bliž \ ti Camdena, S. C. OF SPORTS by BILL ERWIN seattle, twe /920 stanley cup series was beiwg-plaved. joe wall,ome P^the all time great men of hockey , mad been ^trickes! vjith pneumonia-actors advised himto stay in bed as me was in a critical condition ■ Being- a figwter.,the pleading of Friends wa-3 all in vain and he ^ent in and planed great hockey-but a few days afterthe series ■'.IVEft. the name of joe hall »one s i it not forgotten — 8 at the "garden " in 1934;-»ace"bailey op the. maple leafs was accidentally shouldered by shore,of boston/, resulting- w a serious skull L fracture..., he will. never 8e-able to a wocureY 'suck again- KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Ce ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa ie potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! t Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, ;wsebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite uprHvništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik [ME: ___________________ v ASI,O V: __________ Zastopnik: ------------- Plačal $—:—,c_— Dne Lastujte delež v Ameriki Če bo vaša zastava padla, boste vi z9ut)l bodo. Vi lahko ohranite to svobodo » *** DANES kupite "Defense Savings" znaifl^ sodite stricu Samu desetico in pomagaj**' zastava svobode se naprej vihrala. Lastujle v Ameriki! Defense Savings" znamke na bankih ali poštnem urad° STRAN 4 ENAKOPRAVNOST PAUL KELLER: CVET NAŠE VASI ROMAN jim aločinom in s sramoto — in ona kriva njegove nesreče, doma je umirala mati in v po-j Mina je sedela> ne da bi ge slednjih vzdihljajih klicala svo-! zgenila< yidda je ^ kakQ je ne. jega sina. izkrano oblečen gospod sve- Ravnatelj je bil prijazen go-Jčano poljubil roko neki jetnici v spod; prebral jre izkaz in rekel, grdi raševinasti obleki in je iz "Novak napak dela, da jem-,dil na ograjo, jo divje preskočil, lje Olgo za ženo. Kaj bo taka prozorna stvarca na deželi? Na telebnil na hrbet nekega tovariša in kmalu zatem je razsajal s deželo spadajo veliki, močni in svojimi pajdaši po vsej vasi. To-debeli ljudje, kakršna si ti, Mi- j ne je v sebi premagal strah in na! Nikoli ne bom obiskal No-! sramoto Boštjanovine. vaka! Naj bo le sam priča, kako j Mina ga je od daleč slišala, si bo njegova žena ponarejala j kako je razsajal. "Lahko je o- kodrčke!" troku sonca!" je dejala in se po Fant je slutii, da je Novak J dolgih, težkih tednih prvikrat Neka ml^da lena je prinesla — da bo še telefonično vprašal e-nega obeh zdravnikov in — če je vse v redu — ji bo dal njenega brata za dva dni s seboj.7 "Ali bo tudi kak paznik zraven?" je strahoma vprašala Mina. "Ne, brat se odpelje le z vami in mora biti ob določeni uri spet tu. — Seveda prejme svojo prejšnjo obleko za na pot." Mina je globoko vzdihnila. V "sobo za obiske" so prihajali ljudje in spet odhajali ven, bili so sami gostje nesrečnih otrok. ranil sestro in zato -se je hudo-vad nanj. Ko je prišel Tone na božične počitnice, je bila mati resno bolna. Imela je hudo razširjeno srce in je zato skoraj zmeraj ležala ali sedela v naslanjaču. Nič več se ni hudovala; tiho in vdano se je prepustila Svoji usodi. Tudi z Mino se je pobotala, le zmeraj jo je prosila, naj nikoli ne neha poizvedovati za Lojzetom. Toneta se je mati zelo razveselila, zlasti še, ker je prinesel dobro spričevalo domov. Koj ko je bilo za njim mučno snide- zadovoljno nasmehnila. jetniku - očetu dojenčka; neki kaznjenec, dijak se je ko otrok njunega tihega razgovora razumela le besede: "Pogum, ljuba grofica, sonce še zmeraj sije!" Zraven pa je neki postopač s kvanto nahrulil neko ženščino. Mina je videla majhen izbor jetnikov: plemstvo in meščanstvo, butce in učenjake, ko cerkvena miš revno paro in propale raz-uzdance. Jetnišnica je "najbolje razvrščeno shodišče" človeške družbe. Nikjer niso ljudje tako "pomešani", nikjer si niso tako do dna enaki visoki in nizki, u-bogi in bogati, učeni in zabiti, krivi in malo krivi ali celo nedolžni ljudje ko tu. Nikjer na svetu ni vse tako izenačeno; iz- iset. Tudi jaz bom nekoč taka ko Vsa življenska pota so v črni te- drugo kandidatinjo 'tale. — mi. Zdaj se pa le dotipaj na svo- življenja. Ravnatelj je spet prišel. Obr-'jo pot! Sorodniki? Prijatelji? V stranskem prostoru nil se je k Mini: "Nisem še dobil Ah, ti so se še pravočasno odvr-zveze, a jo kmalu dobim. Za ta [nili od tebe, tedaj, ko te je zade-čas sem pa naročil, naj vašega 'la sramota! Eem se ne cedijo brata preoblečejo, da ne tratimo j sline po družbio dpuščenega kaz-zaman časa dotlej, dokler ne do- njenca! Služba? Kdo te bo vzel ženemo, da je vse v redu, in se v službo? Le ozri se po krščan-moreta nato že s prihodnjim1 skih ljudeh! Boš dolgo čakal, vlakom odpeljati, k materi." i preden bo stopil kak človek, ki Tedaj je zagledal ravnatelj or- živi po Zveličarjevih besedah, k glasil telefon. Ravnatelj je in se kmalu vrnil. "Je že vse v redu, gosL . Pošljem vam brata, ki11111 ^ znano, da gre na dopust. skušal pobegniti, bi bila največja nesreča." ^ "Pobegnil nebo," . jakinjo, sedečo na stolu tik vrat. Očitno je bilo njegovo veselje, ko je zagledal to žensko. "Oh, ljuba gospa Poljakova, kako silno me veseli, da vas spet vidim!" tebi, ti položil hladilno roko na zaznamenovano čelo in ti dejal: "Sin moj, tvoji grehi so ti odpuščeni! Vstani in hodi!" ko na. A čeprav se je vsa, je pričakovala brata, ven® Ta debela kmetiška žena je bila blaga dobrotnica. Nekoč je Žena je začela kar ne lepem i bila prišla k ravnatelju, vzela k oblečene blede matere; nekaj to-Komaj se je bil Tone po no- poglavih ijudi si je stalo na-vem letu odpeljal v šolo, se je sproti> nerodno so se vedli, tako materi približala smrt. Od dol-jda ni bilo več besed ko nekaj gega ležanja je dobila pljučnico j vprašanj( ki so dobila za odgo-in oba zdravnika, ki so ju pokli- j yor skomizganje z rameni — cali, nista mogla dati nobenega ;in nato s0 se razgii. Neka na- razjokal v objemu svoje dobro ven sveta pa le še v grobu, v temnici, v katero pride vsak, bodisi kralj ali berač, svetnik ali zločinec. Vstopila je neka visokorasla ženska. Težka je bila, polna, močno zardelega obraza. upanja, ker je bilo srce tako o-slabljeno in žile vse zamašene. Tedaj se je Mina naglo odločila. čičkana ženska je prišla obiskat svojega nekdanjega "ženina", ki je zamahnil z roko nanjo, jo nje z materjo, je zdrevil k Jože- ia v kaznilnico, kjer je bil Lojze tu, Tone ni maral priti domov, a zaprt. zdaj, ko je užival domače o-1 zračje, je bil ves blažen. Jože ga! Odprla so se ogromna, želez-je vprašal, kakšno spričevalo i>a vrata- stražniki so stali obo- ma. Koliko ima "pohvalnih". A roženi okroS- dviSal° se Je Tone ga je poučil, da "pohval- jgromno, temnordeče zidovje, na nih" ni v višjih šolah, kvečjemu desni Je bila cerkev< na levi cer" Oba zdravnika sta ji napisala iz-j grozno preklel in zakričal, naj kaz o materini bolezni in s pri- J ne pride nikoli veg; da je samo hodnjim vlakom se je že odpelja se dobi kako "zadostno", ali če se kak "profoks" zmoti — tudi "dobro". On je dobil pet "dobrih" in to je prav dostojno. Le j kev, še eno dvorišče, navpične, i rdeče, ko s krvjo prepleskane' stene. Za enim -teh mnogih, j mnogih zamreženih oken je se- redu", da je dobil "nezadost-1 del njen brat, sedel ondi s svo- j v no". Jože je odvrnil, da to že razume, saj je čudno, da je v Tonetovem spričevalu sploh beseda "red". Tone je dejal, ko bo kdaj sodeloval pri gospodarstvu bo že vse v redu, na to da bosta že Jože in Mina pazila. A zdaj, ko še študira, je pač malo bolj lahkomiseln — ko vsi študentje. Z Jožetom je šel v konjske in kravje hleve, na pod in senico, k svinjakom, h gosem in kokošim in ^stvarno je ocenjeval vrednost nekega debelega ko-štruna. Tone je tudi rekel, da bo Jožeta poučil o reji kuncev, da je o tej panogi proučil debelo knjigo, ki mu jo je posodil neki tovariš. Vselej, kadar je fant kaj tehtnega pripomnil glede gospodarstva, so se Jožetu od zanosa in radosti zasvetilo stare, kmetiške oči. "Ko bom dokončal šolo, boš pa ti moj učitelj, Jože. Pri tebi se bom temeljito naučil gospodariti. Na besedo te bom slu-šal, zakaj Mina se ne sme nikoli več hudovati name. In potem, ko bom že za kaj, bomo preuredili Boštjanovino v delničarsko družbo. To bomo ti, Mina in jaz. Najvišji delničar bo seveda Mina, drugi najvišji boš ti in tretji najvišji jaz." "Prav, prav, Tone, saj se bo še videlo," je odvrnil Jože. Tako v dno duše je bil srečen, kakor bi prišel njegov lastni sin k njemu, očetu, na počitnice. Ko je Tone prvi dan zagledal nekdanje tovariše, kako so kukali čez ograjo, se je plaho obrnil; drugi dan, ko so spet pokazali svoje nosove nad obzidjem, je že hrepeneče pokukal nanje, a ko so prišli tretji dan in mu namignili s prstom, se je zaka- \/ai>/ GORKA UČINKOVITA • OLAJŠAVA VZNEMIRJAJOČE BOLEČIN MIŠIČ ■ • JOHNSON'S , RED CROSS PLASTER V RABI PREKO 50 LET NAPRODAJ V LEKARNAH Kako gospodična z dežele, prav tako zavaljena ko jaz, si je mislila Mina. Še več je je ko mene, ima jih pa bržkone že pet in govoriti s preprostim, nekoliko preveč hrupnim glasom. Iz razgovora je Mina spoznala, da je ta žena blaga pomočnica, dobrotnica odpuščenih jetnikov. — Odpuščen jetnik je najbednejši človek na svetu. V kaznilnici zasluži z marljivim delom največ po devetdeset, večinoma pa le po petdeset do šestdeset par na dan. Ko se mu odpro železna vrata, stoji na goli cesti, ni več vajen prostosti, ne zna si pomagati in ima v žepu komaj nekaj desetakov. Pa si, dragi moj, po- sebi na kmetijo štiri odpuščena dekleta in jih čuvala z materinsko ljubeznijo. Ko je prvo dekle spravila tako daleč, da je mislila, da bo zdaj mogla že sama stati na pošteni poti, ji /je poskrbela službo — in šla spet po trideset, a jaz šele dva in dva j- stavi s tem novo prihodnjost! Konferenca s časnikarji v Berlinu TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH? Hitro pomoč dobite s Pain-Expel jer-jem, čudovitim mazilom, ki ga rabijo tisoči. Nad 18 miljonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain - Expeller s Sidrom na škatijici. PAIN-EXPELLER Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čev ljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. pri tem ni mogla odtrgat' deželske gospe. Ko je ra ^ povabil ženo v pisarno, T brž pristopila in jo j nega naslova. Žena se Je ^ čudila tej želji injUa^ Oblak Furniture & Trgovina s p*** Pohištvo in vse potres za dom €612 ST. CLAIR ^ HEnderson 297» General Electric General Elects , Magic Chef, Tappen m kuhinjske P** * Imamo tudi Philc° n Cene zmerne Anton Dolgan 15617 Waterloo Bi edf Moderno opr sobo za enega ali dva ^ cdda v najem. "Stoker ta in vedno gorka voda. slov se' poizve v uradu pravnosti" ali pa P°kllCl cott 1215. Mi vam damo velik popust za vaš stari radio aparat. Pri nas dobite popust v gotovini mesto "Eagle" znamk. Lahka mesečna odplačila Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 St. Skupina avstralskih letalcev DEKLETA IN ŽENE Ali veste, da si boste prihranile precej denarja, če si nar°žl^varnf Sf zimo fino STERLING SUKNJO ali FUR COAT naravnost w DAJ na "WILL-CALL." . STERLING SUKNJE so od -------------------$14-™ naP , FUR COATS so od ....................................... SOO-UJ ,;apreJ Ne odlašajte, samo pokličite me. BENNO B. LEUSTIG — 1034 Addison Rd' ENdicott 8506 — ENdicott 3426 Na sliki vidimo dr. Otto Dietricha, šefa nacijske časopisne propagande, ki čita časnikarjem poročila z ruske fronte. Mladi na se za bava NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaii hiši pojavi kaj noveg«^ bi zanimalo vaše prijatelje in splošno 1* sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčuj©^0 brezplačno Nedavno je izpremenil dež neko igrišče v Chicagu v pravcato ■močvirje, kar pa mladini ni preprečilo, da bi se odpovedala svojim igram. Na sliki vidimo razposajeno mladino pri njenih igrah v blatu. Počastitev mladega legislatorja Nepozabni ljubljenec slovenskega naroda, pesnik Simon Gregorčič je zapisal besede: Za vse je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili! To lahko storite, ako kupite __ ________ za katero po-J ^^^■fl^HHHH^^^HHMH^^^^^^^^H^^^H^^H j . novi Glasbena Matica v nedeljo ^^^HfflESH^^H^H^H^I^H^^^H : Delegacija Mladinske organizacije za obrambo Amerike je 2. novembra ob tretji uri po-! podedila setnatorju Jos. Ballu iz Minnesote, in kongresniku Wil- poldne v SND na St. ClairjuJ Na sliki je skupina letalcev iz Avstralije in Nove Zelandije, liamu Strattonu iz Jllinoisa, svoje kolajne, ker sta omenjena dva Vstopnice so v predprodaji v ki so se nedavno pripeljali s parnikom v San Francisco, odkoder na,jmlajša legislatorja. Senator Ball je star 8If, kongresnik Strat- slaščičarni Mrs. Makovec v Slo-! bodo odpotovali dalje v Anglijo. Vsi mole palce kvišku, kar po- ton pa 27 let. Kolajne jima je pripela lepa mladenka Betty Gordon venskem narodnem domu. i meni: pogum! is New Yorka.