Isto* Usaed dal* « Sandaja Mi »«•«•mmmmmmmmnMM PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Pr«Mi?it*h m i|ir«vnlAkl pro«tori, WOu« h* Ave. t Offtc« al PublK-mion SSO? Soulh UwimIaU A V«. Tvlvphon». RiNhwvll m« TO—YEAI XXIX. Česa liste j« |6.oo Juun II. IMS. mt Um port-offio« Um A« uf Onimi of lUreh I. ItW. CHICAGO, ILL., PETEK, 24. JANUARJA (JAN. 241, 1M6 Sukscrtption KJ.oo Yssrly STki V.—NUMBER 17 maiitnc at special rate of pott*** pro*id«t far ta Metlo« 1101, Act of Oct. I t»IT. authorlisd on Jaaa 14. Iff ojnoobvezna pogodba sedme rih držav proti Mussoliniju nglija objavila v Zmevi dogovor t tvojimi zavezniki za kolektivni nastop v slučaju fašističnega napada. Sankci jski odbor se vedno na delu in možnost petrolejskih sankcij proti Mua-soliniju se pošto ji. Fašisti, v Gdansku pokvarjeni, naj respektirajo Ligo narodov o ženeva, 23. j an. — Angleški lanji minister Anthony Eden včeraj uradno objavil dogo-Anglije s Francijo, Jugosla-, Grčijo, Turčijo, Rumunijo Cehoslovakijo za kolektivni itop z orožjem proti falistič-Italiji, ako Italija napade leško bojno brodovje na Sredinskem morju. Kolektivni ovor sedmerozveze je bil ob-jen največ zato, da strezni issolinija in tudi Hitlerja. Z njim ima Liga naftflov no-itnosti, ki izvirajo iz svobod-a mesta Gdanska, katero je kontrolo Lige. den je včeraj odprto posva-nemške nacije v Gdansku, da jako zdravo za nje, če ohra- rešpekt do Lige narodov. )ogovor Anglije in zavezni-glede kolektivnega nastopa viru Lige narodov proti fa-ični Italiji v slučaju napada il prvotno sprejet že v okto-in sicer najprej med An-> in Francijo; kasneje so se ružile Jugoslavija, Grčija určija, končno sta pa prišli ven še Cehoslovakija in Ru-nija, ki sta izjavili, da do-no stojita ob strani njune eznice v mali antanti Jugo-rije. igin odbor osemnajstih je nil, da vpraianje oljnih kcij proti Italiji mora ostala dnevnem redu. Ce bodo sankcije potrebne, bo od-izdelal načrt, na podlagi ferega bo članicam Lige na-ov prepovedano prevažati v Italijo iz držav, ki niso v narodöv. im, 23. j an.—Italijanski voj-urad poroča, da so italijan-čete 20. t. m. okupirale abe-sko mesto Neghelli na južni riti. Mussolini je poslal mar-Grazianu brzojavno čestit- ddia A baba, 23. jan. — Abe-■ska vlada zanika italijanska očila o "velikih zmagah" na ni fronti. Bilo je več spopa-z Italijani in pri nekaterih »padih je bil uspeh na abe-ski strani, pri drugih pa na ijanski, ampak glavne abe-armade so ostale nedo-njene. le cev v Racinu, Wis. Družba se je podala po 15 tednih stavke Racine, Wis. — Po petnajst tednih stavke so delavci pri Walker-Ajax kompaniji izvoje-vali popolno zmago. Družba je kapitulirala na vsej črti In atav-karjem priznala vse zahteve. Pristala je na sledeče »tiri zahteve: 1) Odslovitev «tirih garjevcev, ki so silno mrzili u-nijo in agitirali proti nji pri delu in izven tovarne; 2) Opustitev antiunijske propagande v bodoče; S) priznanje unije kot pdine agencije za kolektivno pogajanje; 4) priznanje starostnih pravic. Stavka je bila ves čas tako efektivna, da tudi boasi niso mogli v tovarno. Družba je enkrat mislila pobrati stroje iz tovarne in jih odpeljati v neko mesto v Michigan, ampak stav-karji so tudi to preprečili. Družba je kapitulirala, ko so pri tovarniških volitvah delavci ponovno ia soglasno iavolili stavkovni odbor. Družba je rekla, da ne zastopa volje delavstva, nakar je vladni delav» ski odbor odredil tovarniške volitve z omenjenim rezultatom. Družba, ki dela za avtno industrijo, se je potem podala. Do zmage je veliko pripomogel delavski tednik Racine Day, ki je bil v ospredju tega boja. Nova kriza v Franciji; Laval padel Herriotovi radikalci pustili Lavala na cedilu Domače vesti Avto eemrtil defcle Chicago. — MiaaAna Mežna-rič, stara 26 let in«4oma is Park Ridgeja, čikaikega predmestja, je 21. t. m. umrla na posledicah teleane poškodbe, katero je dobila, ko jo je na oesti podrl avto nekega zdravnika. Zapušča mater Terezijo Vogrinc v La Sallu, 111., dva brata in pet sester. Nagla smrt v Pueblu Pueblo, Colo. — Dne 20. t. m. je naglo umrl Jofcn Prijatelj, star 51 let in doma te Kompolja pri Dobrem polju. Zvečer je bil ^ še zdrav in pripratljal se na de- I5?rl5 ^ T , u , ; 1° za drugi dan, ob Štirih coske vlade, ki se je kuhala več ljutraj Je u b„ mpt€V Tu tednov, e prišla včeraj, ko se Wa brftU In ^^ v §Ur, do_ je premier Pierre Laval vrni movini pa drugega brata in dve iz Ženeve in našel svoj kabinet aeBtri m ^¡L dru4tva 21 raztrgan. Sest socialnih radi-ipj kalcev s Herriotom na čelu jei resigniralo. To je prisililo Lavala, da je tudi on z ostalimi ministri vred podal ostavko. Predsednik francoske republike Lebrun je takoj pozval Lavala, naj ponovno prevzame mandat in organizira novo vlado, toda Laval se je oprostil, čel, da mu je zelo težko to storiti. Lebrun je nato začel iskati novega premierja med voditelji večinskih strank. Socialni, radikalci, ki so najmočnejša stranka v parlamentu, nočejo prevzeti odgovornosti za novo Operacija Girard, O. — Jennie Staudo-har, članica društva 675 SNPJ, »e je morala 20. t. m. podvreči operaciji zaradi Vnetja slepiča in to v zadnjem momentu, ko so zdravniki rekli, da je njeno življfnje v nevarnosti. Vesti is Cleralanda Cleveland. — Zadnje dni je u-mrla Mary Klobučar, vdova, stara 65 let in po narodnosti Ce-hinja, ki se je omoCila s Slovencem. V Ameriki je bivala 28 let in tu zapuiča sina in dve hčeri. NOVA SCOTTS-BORSKA OBRAVNAVAJ! V TEKU AUbamski pod governor glavni prosekutor SODNIK ODKLONIL PREMESTITEV ... . ... , ... . |— Anton Juranko je tožil svo-Kniir vlado, ker mislijo, da bi bila to . f p . pA t , . . .loKn i« Vniitvp Jega^ tasta PavU P^IeU in taš- za čo, da sta mu odtujila ženo, to tajnika, je svojo hčer, ki ga nima nič več rada. Zahteval je od starš«v svoje žene 150,000 odškodnine za "ukradeno ljubezen," toda porota je opfostila obtožene «tarše. Nov grob na zapadu Rock Springs, Wyo. — Tu je umrl Andrej Buh, aiar 49 H* in priziva. doma iz Škofje Lek# na Gorenj- j Od okrajna«« slaba' * strategija. * Volit V0~* za novi francoski parlament pridejo čez tri mesece. Levičarski tisk se zelo veseli Lavalovega padca. Socialistični listi odprto dolže Lavala, da se je docela prodal Mussoliniju. Zmagali po * n* dveh dneh stavke Decatur, Ala. — (FP) — Oči milijonov liberalnih Američanov so zopet uprte v novo scotts-borško obravnavo, ki se je pričela v tem mestecu, kjer je življenje Haywooda Pattersona in tudi ostalih petih žrtvev že četrtič na tehtnici. V obrambi sodelujejo raane progreaivne skupine vseh vrot mišljenja. Pri prejšnjih obravnavah, katere je zvezno vrhovno sodišče razveljavilo, je sa» morake obtožence, ki ao bili le trikrat obaojeni na smrt na obtožbo posilstva dveh belopolt» nih deklet, od katerih je ena to pozneje zanikala, zagovarjala levičarska Mednarodna delavska obramba. Pri sedanji obravnavi pa se je umaknila in obrambo prepustila skupnemu obrambnemu odboru. Državo zastopa kot glavni tožilec podgoverner Thoma« E Knight, ki je bil v ta namen ¿o-pomožnega justičnaga Takoj po otvoritvi o-bravnave ao zagovorniki vloU li ugovor proti glavnemu tožilcu, češ, da v smislu državne u stave ne more imeti dveh držav nih služb. To je le tehnična stran, ki bo zagovornikom pozneje lahko alužila za vložitev sodnika Galla- Dulufch, Minn. — pri Paper Calmenson kompaniji, ki trži a starim Jelezom, se je 80 delav- skem. Tu je živil 28 let in zapušča ženo, pet sinov, dve hčeri in sestro. «v po dveh dneh »tavlte vmllo Reformiranjm Javin9. na delo s povišanjem plače in , ' _ , priznanjem tovarniškega odbora. Z gradbenim delom ga šišioma v Rušiji Moskva. — Ekaekutifa vrhovnega sveta ljudskih komisarjev je odobrila načrt za re- hana so zagovorniki tudi zahtevali premestitev obravnavo drugi okraj. Argumentirali so, da je radi velikega sovražnega sentimenta proti obtožencem ne pristranska obravnava izključena. Svoje argumente so podprli s 50 zapriseženimi izjavami, od katerih ena govori o "hlad nem in preračunanem kristali v zakon za farmarje edloien v kongresu Vashington, D. C., 2&. jan.—-"taAi Rooeeveltove admini-cije so včeraj predložili p »atu in nižji zbornici osnutek t' po* ta vi Is določbo, po ks-i bo lahko v interesu države lio zakonski par ločen ne >d* na to, če bo dvojici to vleč ' Naciji smatrajo, da le-•v ni <**bna zadeva, temveč državna zadeva, ki mora vsem služiti interesom na k* države .-n-— H e ar $ t izgublja na oglasih Chicago. — Čeprav je Hear-stovo časopisje že dalj čass v silni kampanji za 100% amerikani-zem Hitlerjevega tipa, ni s tem nič pridobil na oglaaih. Njegova tukajšnja dnevnika Herald-Exa-miner in American sta lani i(r gubila 6% na oglasih v primeri s letom 1964, ostali kapitalistični dnevniki pa so pridobili skoraj pet odstotkov na oglasih. Stično fcsgubo izkasujejo tudi njegovi newyorlki dnevniki. Egiptovska vlada pad-la; kriza z Anglijo Kairo, Egipt, 23. Jan. — E-giptovaka vlada, katero je vodil Ne**i m pate. je včeraj podala ostavko. Položaj je zelo napet Anglija zahteva novo pogodi)» in konec nacionalističnih izpa- Cerkvenjaki se izrekli proti vojni Veliko glasovanje izpadlo proti vojni New York. — (FP) — Največje mirovno glasovanje, kar Jih je bilo le v Ameriki, Je pokazalo velik jpotivojni sentiment med pripadniki kongregacijske in krlitjanake cerkve. Glasovanja se je udeletilo 200,000 pripadnikov teh dveh cerkva v 2500 fnrah In k lest odstotkov volil-cev se je izreklo, da so pripravljeni podpirati vsako vojno, v katero bi ** Amerika zapletla. Vsi drugi, 04 Vi, so si pridržali I ravico, da bodo sami sodili, kakšno vojno so pripravljeni podpirati, če sploh katero. Petnajst odstotkov vseh Volilcev se j« izreklo proti vsski vojni. To glasovanje Je pokazalo, da so farmarji In profesionisti največji sovražniki vojne, večji nasprotniki , kakor pa industrijske In fciznilke skupine, ženske bolj kskor moški, volile! pod »5. le-torn so vitfjt pri j steift mtru ira-kor starejše o**!*«. Srednji sa-pad je veliko bolj pcoti oboroževanju kakor pa novoangleške države. V*e skupine pa so se is-rekle za odpravo prisilnega vojaškega vežharija v sndnjih In višjih šolah. Novi angleški kralj je dobro začel London, 2». Jan. — Prvi u-radni 'či|| novega angleškega kralja, o katerem pravijo, da bo še bolj demokratičen kakor Je bil njegov oče, Je bil, da je po-mlloatil od smrtne kazni nekega otMojenra, kt je z avtom ptrvo* zli tensko. AVTNI KRALJI SE MORAJO PODATI PRAV[LEWIS Njegov govor v Cleve-landu in Akronu je potluialo tisoče delavcev KAJ STORI EKSEKU-TIVA ADF? Cleveland.—(U NS.) —J oh n L. Lewis, predsednik rudarske u-nije UMWA in Odbora za industrijsko organizacijo, je na tukajšnjem shodu zadnjo nedeljo napovedal kompletno organiziranje avtno industrije. V ta namen jo obljubil pomoč vaeh unij, oaem po številu, ki tvorijo Odbor sa industrijsko organizacijo (010). Shod so sklicale krajevne u-nije avtnlh delavcev in se ga Jt udslelilo več tisoč oseb v mostnem avditoriju. Shod Je podprla tudi tukajšnja centralna u* nija. Poleg Lewlaa jo govorilo tudi več lokalnih unljskih voditeljev. "Ameriško delavsko gibanje bo šele tedaj poatalo važen ekonomski in politični faktor, ko bodo delavci v avtni, kavčukar-aki, jsklaraki in drugih Industrijah i masno produkcijo or- • ganisirani v industrijskih unijah," jo rekel Lewis, ko Jo av-tnim in drugim delavcem obljubil pomoč svojsga unljskega bloka. Izrazil je "(pobožno željo, da bo ekaekutlva Amerilke delavsko fedreaclje zagledala veliko luč kakor Jo Je sv. Pavel na potu v Damask pred 1® stoletji" in avtni uniji izdala Industrijski čarter brez restrikcij ter av-torlzlrala pridruženjo neodvis-nih unij, kar bi omogočilo enotno kampanjo za organiziranje svtnih delavcev. "Največja značilnost modernih industrij s masno produkoi-Jo Je dejstvo, da tvorijo operatorji strojev z navadnimi delavci vred nad tri četrtino vaega delavstva. Ii tega sledi, da poklicne unije v temeljnih industrijah več ne predstavljajo sile za kolektivno pogajanje. Ta sila v resnici zavisi od splotne unije, ki predstavlja vh delavce v posamezni Industriji." Pomen Industrijskega unio-nizma pa sega preko golega organiziranja delavcev za kolektivno pogajanje, Je izvajal ifyewis. " "Industrijski unionl-zem potrebujemo kot sredstvo, da zagotovimo vsem delaycem principe induatrijske In politične demokrselje. "Industrijski unionlsem tudi predvideva odpravo induatrijske In finančne avtokracije Ur ve. likih profilov m majhno «kupi- no; nadalje redistrlbucijo sadov dela, kar bo xagotovilo stalno uportlltev in zadostno plačo vsem industrijskim delavcem." Poudarjal Je tudi, da bo potrebna tudi politična akcija organiziranega delavstva is "zs-varovanje fundamentalnih principov in pravic Industrijske demokracije in za pridobitev legi-slatlvne in mogoče celo ustavne sankcije za svoj ekonomski program. "Vačina vrhovnega aodišča si očividno prizadeva, da a serijo tehničnih in reakcionarnih odlokov podpre majajoči se in dis- Ameriško I jedli vo et moče zaplesti (NsrUsJ Jerger.) Zbornica ponovno o-dobrila vojaški bonus Wanhington, D. C., 2* Jan.— ,Nitja kongresna zbornica Je včeraj sprejele senatni amertd-ment t* Itpia/anje vojaškega bonusa v bondlh po f&O. Načrt v celoti Je bil ponovno »prejet a 346 glasovi proti 69. Načrt bonusa je zdaj v rokah predsednika Roosevelts. lih dni. Dekretiralo Je že, da federalna vlada ne more regulirati plač, delovnika, produkcije In cen —■ osnovnih pogojev za boljše in lepše življenje ne samo u farmarje, marveč tudi za delavce v industrijah. "Kakor sedaj izgleda, Je ne-obhodna potreba amendlranje uetsve, kar naj bi omogočilo kongresu spremsnje enotnih as-konov za reguliranje poljedelj-stva in industrij. (Dalj« aa I. »trasi ) sJ> PROBTITA PROSYETA THE ENLIGHTENMENT ,, ___ GLASILO IM LASTNIKA «LOVBMSU NABODMB rooroui jionori Orttm ti m4 m>H«Ih< fcr »S* NMtolu! m 4rU*t (Im CH—> »• M « ~ - »•< W<* »M m M kmim to OImm I7-M «•«!•»■»•. M U ~ M » »• ratal for Um U«»«! LM »v fmr. Cktm »Wim NN Hi r«f. ■tkMM *W »ftMiH WS) M* k* O"» ■ »ucfc m pter*. M—. »o« Ml« S* ■ m k» Ii PROSVETA Lmlik At*. or ms »rWr «Um. N. »»**» 4» H* K* I« Milu r«MrriU i» »WwlHM. •• Glasovi iz naselbin ' Nekje mora biti meja! m V drugem članku te naše serije smo analizirali ameriško reakcijo, burbonizem na akraj-ni desnici, ki infamno izrablja in tlorablja politično demokracijo v svoje izkorilčevalske namene. Rekli urno, da ameriški burbonci trpe demokracijo le toliko ¿ana, dokler ao oni sami čuvarji te demokracije. Drugim je ne zaupajo. Politična demokracija s svojimi civilnimi svobodščinami jim je le golo orodje. To orodje smatrajo oni ta svoj privilegij — in če bi šlo v ne po njihovem, bi te davno odvzeli demokratične pravice vsem skupinam na levici. Spričo tega dejitva ne moramo vprašati: Ali so bufbonski in ostali fašistični elementi na skrajni desnici moralno upravičeni do onih svobodščin. katere bi takoj zatrli drugim, če bi mogli? Odgovor mora biti direkten in emfatičen: Aliso J Kdor demokracije drugim ge privljšale. Qni ve, če je manj šol, več je ignorantov; čim več je slednjih, večja je žetev izkoriščevalcev. Governer tudi veruje v legalni u-mor, zato je podpisal zopet u-veljavljeno P° lagislaturi smrt- U, da bi zmagali. Le poglejmo ¡no kazen. On je eden izmed naj-malo okrog, da vidimo, koliko denarja potrošimo, dela in časa. Ce bi vse to skupaj združil!, organizirali, bi gotovo bolj zaleglo, pa naj bo pri volitvah ali pri društvih. Ampak še vedno se bogatejših mož v Kansasu. Poseduje ogromne oljne interes?/ Res, kot je pisal neki tukajšnji list, on bi bil idejni kandidat oljnega trusta. Veliko rep. in dem. burboncev a la Hearst in tem ko dr'jfi gradi j j za «kupno korist vseh. Frank Perko, 26. ___________ . ___________ saški governer Alf., Landon, a^ 3. popoldne na odru 8ND. Vsto- spirant za predsedniški stolec pnice v pred prodaj i Hjfi In pri dobe ljudje, ki razdirajo, med- drugih bobni, "da kansaški governer bi bil idealni kandidat varčnosti, ki bi drastično znižal vladne stroške." Seveda v prvi vrsti še ta pičli relif. Res, v Kansasu varčuje, zato so pa brezposelni na cesti, za katere se ni-kdo ne briga. "ker je najbrž tudi med PrO-svetinimi čitatelji nekaj republikancev, nič ne škodi, če si od bližje ogledamo tega reakcionarnega aspiranta, ker je možno, Iz dežele «olnčnih rož Groaa, Kana. — Tudi dežela solnčnih rož rodi velike politične može, ki se proa^vljejo.n svp-jo razredno zavestjp kapitalistih čnega razreda. Moderni heroj je sedanji kt*"- vratHi 50c, otroci lOc. Dobe se v Zadružni prodajalni, domovi pi-vniei, pri tajniku druJtva H. 14 SNPJ in tajnici društva št. 119 SNPJ. Zvečer bo ples v spodnjih prostorih. . Odbor. 0 združitvi in politiki Miltvaukee, Wia. — Tukajšnji slovenski tednik je prinesel vest, da predsednik "Lilije" priporoča skupno federacijo društev za slučaj kakšniih prireditev da se v to svrho nabavi skupila licenca ali dovoljenje. Stvar j3 na prvi pogled dobra, ampak ni izvedljiva, ker niemo vsi pri eni je-dnoti ali zvezi. Najboljše bi bilo za druitvo "Lilija", da naredi tako kot je naredilo društvo Vijolica", ki je pristopilo k SN- rep. stranke za prihodnje volit- bo republikanski vladajoči ra-ve. Proslavil se je z vravnovese- zr©d izbral njega za preds. kan-njom državnega letnega prora- didata- in kaj 8TneTno Pncakova-čuna,'zakar je posebno ponosen^1 °d njega v slučaju izvolitve, in pri vsaki priliki poudarja, da I Smo v prvi poiivici januarja, to je njegovo delo. V času naj-! ko »e je solnce umaknilo daleč Federalni sodnik M. J. Otis* ki jerproglasil Wagnerjev zakon za neustavnega. večje krize in brezposelnosti v zgodovini dežele je on delal na na jug, je čas zime in lova na divjačino. Živo srebro je sple-to, da Kansas kot država ni da- zalo nad 65 F., da si leno na sol-la groša za podporo brezposel- ncu ogrevamo trde ude, lovska nim. puška pa rjavi nčkje v kotu. Ta Vse, kar se je dobilo pokg fe- toplote so pa najbolj veseli dol-deralnega relifa, so prispevali »ouhi zajci, ki imajo mir pred posamezni okraji, ki pa so za- smrtnimi sovražniki, ki razdelu-dolženi do vratu, In radi rfbu-! Jejo ubogo dolgouho paro ob vsa-božanih farmarjev, ki ne more- ki priliki in si jo privoščijo v pe-Jo plačati davkov, takorekoč , tek ali svetek. Sicer tu v vzhod-bankrotni, da ni upanja na kako nom delu države, ki je bolj go-izdatno pomoč v bodoče od ¡po- Vo naseljena, se je te živali pre- sameznih okrajev. ' ' V našem okraju Crawford je še čez sedemsto brezposelnih, za PJ. In mi že imamo federacijo katere se nikdo ne briga. Fede-društev SNPJ za obe tukajšnji ralni relif je ukinjen. Goverher nasefbini. Ako omenjeno društvo pa pravi, da naj posamezni okra-podvzame korake, da se prldru-; Ji skrbe za te reveže. Okrrijni ži k «NPJ, bo seveda imelo tu- ¡komisarji raznih okrajev, ki vi- di lahko pot v našo federacijo, ki že obstoja in uspešno funkcionira. List "Obzor" naše članstvo vsepovsod preaira, posebno ko kateti naš ¿lan umrje ali se ponesreči. Omeni ga z imenom, nazadnje pa, da mu ni znan itd. Dalje se vidi v dotičnem listu poročila, da je bil Slovenec nomi-nlran v peti wardi. Kakšna čast za nas Slovence! Na drugi strani p*, kakšna ¿ast je to, ako izstopiš iz delavskih vrst in skočiš v kapitalistične? Ali moremo pričakovati od take osebe, da bo delala v korist delavcem? Nadalje pravi, da smo Slovenci vzpeti vvardi vedno postavljeni le za hlapce, sedaj se nam pa odpira pot, da nam bo enkrat zasijalo solnce, ko bomo dobili Slove nca za aldermana. Ali ste že pozabili zadnje volitve, ko nam dijo razmere kot so v resnici.' a-pelirajo na governerja, naj skliče izredno zasedanje legislature, da se kaj ukrene za stare in c$j iztrebilo. Toda dalje proti za-padnem delu države je pa ogromno število teh glodavcev, ki delajo veliko škode na polju. Ti zajci, takozvani "jack rabbits", tehtajo od 5 do 10 funtov. . . V centralnem In zapadnem delu države so lansko zimo mobilizirali relif ar je na masno pobijanje teh dolgouhcev. Rezultat je bil — tisoče ubitih. (Lovci v Johnstovvnu, Pa., naj bi prišli čiji v svetovni vojni je ameri-kanizirala tudi to ljudstvo. V splošnem je to agrikulturna država, razen Kansas City. Kansas, ki ima eno izmed največjih klavpic m precej druge industrije. V jugovzhodnem kotu je premogovna industrija in v osrednjem jugu okrog Atdiin»ona o-gromne plasti soli. Domneva se, da je bil ta kraj svoj čas popla-vlen s slano morsko vodo, ki je v tisočih letih nagromadila cele gore soli, ki nam danes prav pride. Nekateri so veliko zidali na "new deal", ki pa je bil vedno v megli. Sedaj se na ¿capital{stičnem horizontu jasni, ko vrhovno sodišče vztrajno ruši newdeal-ske «zgradbe, v veliko veselje kapitalističnega sveta. Razočarani delavci zopet lahko vidijo, da rešitev je le v delavski politični stranki. Pridružite se ji! Pristopite v klub Jugoslovanske soc. zveze v Armi, kateri je edina postojanka v tem okrožju, ki je aktiven na kulturnem polju in se bori za boljšo bodočnost celokupnega delavstva. Sicer klub ne bo izvedel preobrata, smo pa vsi del ameriškega delavstva z enakimi težnjami. Klub vzdržuje ravnotežje proti nazadnjaStvu med našim narodom. Smo v letu volitev. Klub čaka veliko dela; čim več nas bo, lažje jn bolje,bomo opravili naloge kluba. John Sular. < brezposelne, ker to je naloga fe- [sem na lov, pa si bi njih vo-deralne vlade ali vsaj držawe I dJa lahko privoščil zajčjo pečen administracije. . I ko namesto kokošje!). Humanl- Toda governer je na vse apele tarne organizacije, katerim vla- gluh kot mumija. Proslavil se je tudi s takozvanim zakonom "cash basis", katerega je vsilil legislaturi v predzadnjem zasedanju. Ts zakon je bil v prvi vrsti naperjen proti šolakim okrajem. ki so imeli še toliko demokracije, da so po svoji volji in potrebah določali letne proračune za posamezne šole. Zakon določa, da letni proračun ne sme presagatk nekaj nad pol odstotka ra^unpne vrednosti v. dojenem Aolskem okraju. Potom za-» kona je odvzel šolam finance (radi katerih je še več šol inora- (kadar ga ima) "obdari", ko je It preveč kosmat, mu pravi, naj gre v brlvnico ; da m" 20 centov, včasih Humo "dajm", rekoč: »'Ce je govoril mestni župan v 4vo- 1o zapleti vrata) in potepi pa naj rani SST, ki je dejal. Če bonio vzdržujetaio šole. -Kot *noja aose-voHII za nižji davek na pqsqsfrV)i. ida (Američanka, aavsdal. ki 1-kaj bo potem. Ce tak asesfpent m# navado, da svojega nadvse prodre? Potem bodo v vsaki war- dialAftega mcišlčka s denarjem di tudi stari delavci odslovljonl, ker ne bo dovolj denarja. In bgš tako se je zgodilo v naši wardi — 12R starih d slavce v ja Uilo cd-slovljenih. Letni proračun ali bp-d žet Je IS000 manj kakor prošnja leta. Pa si» še de bijo Slo-venci v tej warcll, ki pravijo, ua | alderman (socialist) m če dati] nobenemu Slovancu dela! Kak" neki naj ttu d», če gti ni more?! In ga tudi ne bo dal pod sedanjim sistemjm, |m magari Ji« ta alderman slovenski demokrat, In «leer sato ne. ker ni dmiirja. Sedaj pa bodijo od hllr do hiše imena osimms p>dpisc? nabirat ta demokratskega kandidata. podpisani pa upajo, da paicm.j kr» W in če fco iivolj» n. bedo dobili delo. Poleg te/a p.» blatijo našega scdanjtga aKUrmana, im ' tudi si prizadeva, da bi v svoji wardi storil za vsakega najboljše kar more. da bi vaak«*mu pomagal. Miši t delom ali v slu ¡čaju kake prošnje. Ker je pa a|> stem tak. da mu ni mogoče, U- dajo ženske, po dvignile protest proti pobijanju te divjačine, češ, da "to je brutalnost prve vrste". Čudno, kaj ? Ko so Nemci v svetovni vojni pobijali njihove si nove, se pa te ženske niso ganile in nič protestirale. Pobijanje fantov je humanitarnost, pobijanje zajcev je pa brutalnoat. Logika, ki jo razumejo samo far-marice. To zimo so ondotni farmarji na enak način obnovili pogon na te škodljivce. V zapadnem delu 4*£ave je naseljenih mnogo starih, bradatih runkib imigrantov, ki veriUejp, da je proti božji volji z britvijo si "pačiti" sv;oj ko-smuti obraz. "No plače ior bar l»?r shop.H". V vzhodu m delu dr žave so pa vladali emigranti iz Nemčije. Dp svetovne vojne se Je slišalo povsod na farmarskih s «Stankih mladino govoriti .nemški. Umetna mežnja proti Nem- i ga njegovi naaprotni'.i noč ! deti. Tukajšnje j ie tdrutll.' delavakfvrtr« •Jo vi. Domača zabava kluba "Zvon' Milwaukee, Wis. — Pevski klub Zvon priredi pristno domačo zabavo dne 25. jan. v dvorani SST, spodnji prostori. Ker drugih dohodkov ni, se moramo poslužiti domaČih zabav, da pride kakšen dolar v blagajno. Ni na mestu, če se morajo tudi kulturne ustanove posluževati do* mačih zabav, da pridejo do dohodkov, toda druge poti ni, &ko hočemo še naprej gojiti slovensko pesem. Za enkrat se bo torej vršila domača zabava, pozneje pa kaj boljšega, kar je cilj Zvona. Da pa ne bo to le navadna zabava, so se Člani Zvona zavzeli, da priredijo nekaj izrednega, s Čemer bodo svoje goste presenetili, tako da bo vsak zadovoljen. Pevski klub Zvon rapidno napreduje pod novim, spretnim pevovodjem. Pomnožil se je tudi v članstvu in koraka naprej do cilja, "katerega si člani želijo. Prijatelji petja in ljubitelji slovenske pesmi, podpirajte slovenske pevske ustanove, da se 9hrnni naša pesem še dolgo med nami! Skrbimo, da še to malo kulturnih aktivnosti, ki jih imamo med nami, ne zamre, kajti s tem bi padel v grob ludi ves napredek. &e je čas. da pokažemo, da smo ki^ It uren narod s tem, da skupno nastopimo ter tako pokažemo svojo solidarnost. Torej pokažimo, da smo napredni! Opozarjam vas, da ne pozabite <>lii*kati Zvonovcev na sobotni zabavv Imeli bomo obilo zabave in dobro postrežbo. Vstopni-ns samo fc6c. Vaša navzočnost nas bo prepričala, da radi pomagate pri ohranitvi naše lepe slovenske pesmi. Torej na veselo svidenje 26. jsn. zvečer v prostorih SST! Za pevski klub •'Zvon" John Ifcthffick. FBTBK, 24 OANUAEH, Poživljenje itaftanskegT prottfasizma Delovanje protifašistične emigracije a« k in bolj čuti v mednarodnem življenju, fo! bila v Ženevi proglašena Italija za napada/1 je angleški minister Eden na pobudo Drotif I šističnih emigrantov zahteval, da se \ n->0i j ciji obsodi "italijansko vlado" in ne ''ItaHjij Emigracija namreč že nekaj let dokazuje A svojem časopisju, da je treba ostro ločiti vlaJ pd naroda, da vlada ne predstavlja narod. Emigranti so tudi svetovnim listom poslali pJ jj^nilo v tem zmialu, na katero «e pa konj vativni in desničarski listi niso ozirali. V ŽJ navi .so torej emigranti dosegli prvi vidni! uspeh. te nekaj mesecev graja, protifašistično J sopiaje, da dela Italija z radio^predavanji pJ pagando ,y inozemstvu. V vseh jezikih * ^ propaganda za vojno proti Abesiniji in naj drŽave, ki izvajajo sankcije. — Emigranti] predlagajo, da pgj Društvo narodov odgovori po radiju na napade in s tem brani svojo poJ litiko. Veliki tisk o tem ni hotel poročati, g* le, ko je francoski radikalski "Oeuvre" v svo-l jem imenu to zahteval, je o tem pisal svet tisk. ' , ......i v emigraciji sta dve protifašistični ski,, emigrantov, ki se močno razlikujeta. Eno »bi pino tvorijo stranke in organizacije, ki so oM stojale pred fašizmom v Italiji, drugo skupino pa tvorijo ljudje okoli lista "Giustii e Liberta". V, prvi skupini, so italijanski cialisti, maksimalisti, komunisti, republikanci,! delavska zveza in italijanska liga za vzgoja] Ta skupina se je zedinila glede taktičnega ja proti fašizmu, dočim se skupina okoli "(ftl stiziri\e Liberta", čeprav je bila povabljen*j gibanju ni pridružila. Med obema skupinama ni takih razlik, di| \ bi ne mogli sodelovati, ker je druga skup tudi socialistična in republikanska. Pač pai navedene stranke prenesle svoj sedež po naafc pu fašizma v inozemstvo, tam ohranile svoji upravo in stike s svojimi ipternacionalami, (if čim se je skupina okoli "Giustizia e Liberta" osnovala v Italiji sami šele po nastopu fa& ma in deluje < tajno doma, Skupina se je r emigraciji afirmirala šele 1932 ter našla zlasti pred mlajšimi emigranti, ki so hoteli nove i cije in novega načina boja, prijazen odziv. "Giustizia e Liberta" je objavila prograa V njem zahteva ekspropriacijo velepouestw, socializacijo velikih podjetij, republiko, ra veljavljenje konkordata, ločitev cerkve ri države, zaplenitev imetja visokega klera in r* ligijoznih kongregacij itd. "Princip avtonomije je eden osnovnih principov," veli program, in je v skladu s položajem narodnik manjšin v Italiji. —' Leta 1932. je umri tudi Filip Turati, kil deloval za koncentracijo vseh protifašističnih smeri., Danes tvori zaledje vsega protifašističnega boja "Giustizia e Liberta," ki izhaja» Parizu. Prve skupine so imele 12. in 13. oktobn 1935 kongres v Bruslju. Zastopane so bile navedene skupine. Italijanski delavci v Ameriki so poslali svojega delegata, kakor tudi druga in tretja internacionaia. Druga skupim okoli "Giustizia e Liberta" ni bila zastopani, čeprav je bila povabljena in dasi je verjetno, da je dala inicijativo za kongres. Na konp* su so ustanovili akcijski odbor (Comitate* azione), v katerem so zastopane vse skupine Kongres je sprejel več resolucij ter uvedel «k-cijo potom mednarodnih delavskih organi» cij proti fašizmu in vojni in za izvedbo sankcij. Odbor ima tudi nalogo, da pojasni vsemu svitu, da ta vojna ni italijanska, marveč le vojni italijanskega fašizma. Opozarja se vse iv» bodne duhove po vsem svetu na to dejstvo ii priporoča sabotažo vsega, kar bi pospeševali uspeh vojne. Apel velja tudi fašistom, ki ni[ uvidijo krivdo in kam je v trinajstih leti privedla Mussolinijeva vladavina Jtalijo. Na kongresu se je govorilo tudi o evolucij v Italiji, ne pa pisalo. Vse skupine na kon-gresu pa kljub skupni skaiji v Um boju ohr* nijo svojo individualnost, da morejo akciji podpreti s tradicijami strank in skupin. Skupina okoli "Giustizia e Liberta" stoji m stališču, da se je v dobi fašizma izvršila v It* liji posebna vrsta psihološke transformaciji. Stari, ki so sodelovali v predfašističnem »tn* karskem življenju, so daleč irt izven kontakti s starimi strankami, dočim se mlajši, ki jih J fašizem formiral, nikdar ne bodo ogrevali* protifašistično revolucionarno akcijo na i**" lagi razmer, ki so bile pred fašizmom. No* stanje zahteva tudi nove metode in'novo i^ logijo ter nove parole. Stare stranke, č« pajo posamezno, ne morejo tega dati. "Giarff zia e Liberta" z dne 15. novembra na vaj» ne kaj točk, na podlagi katerih naj se vo^j lucionarna akcija ter obenem pojasnjuje, "Giustizia e Liberta" ne pristopi skupim hit seljskega kongresa. (Dali* prihod«^ ' (zdirftnje zob brez bolečin delav*4" »tränke «o. v novo fnrmarftkö-i Trimr U t ritki* izgrrdav v C aracm. Vetleititft, 1(1 til tgbrifi-gresivno fcdrracMo. nHi p» «mrli diktatorja Gomeaa. Profesor na Kolumbijski univeiai. dr. »J man Ltftjr, jo odkril način za isdirsnjs fl brrz vsake bolečine. Gre zs preparat, katerega kemičn«-I pa razen njeg» še nih<> ne pozna. 0 I'opravek I bo svoji* univerzi, ki bo poskrbela, da pn* * Strahane. |»a. — t moj dopis v kratkem na trg. Poročajo le to, da p< ze dne 14. jan. se je vrinila po- zoUje^po uporabi tega preparata za tri«!''*1 nn»ta. Glasilo se je John Ludvi- j šestdeset minut popolnoma neobčutljivi- J male j<> se enostavno s preparatom v t« *t»*i liki. nakar se lahko izdirajo ali druga* ("fn na^ajo bnej bolečin, »nov ne škode)* mti bem, niti dleanlm. kov orkester, namesto John Bo-letov orkester Toliko v pojasni-! 1« prluitetlm. ------------ \ Mrs. Mini Psvčič. Vesti (lavirtM poročila U Jagoolavij«.) Ljubljana. omori, po- Kazne nesreie, Sari . . • Uboj v Jerikoveih. — Pri potnici Firbasovi v Jeršovcih (ptujska okolica) je priAlo do hudega pretepa treh fantov, ki ,e je končal z umproip. Prišli &<\ tja trije fantje: Kari Zajko ia rmovake vaai in njegova prijavlja Jože Nerat in France Potočnik. Bili so že precej vinjeni In tako je kmalu priAlo do pričkanja. Nenadoma je Zajko polnil izpod suknje dol* kuhinj-iWi nož ter ga vrgrel v Narata, ^ ga je ranil na vratu, a le mati. Bil pa je to zadosten povod, 0 sta oba, Nerat in Potočnik pa-la po ZajJM» *a podrla na tla 1 tako mikaatila, da je nazad-ije obležal Zajko mrtev. Po ubo-u sta pobegnila, vendar »o ju irožniki že aretirali in odvedli v itujske sodne »apore. Smrt v prepadu. — U Zupanih njiv pri Kamniku je iel a ko-em v planino Hudi konec 75-itni preužitkar Blaž Golob po eno. Odšel je zjutraj, do kosila i moral biti nazaj. Ker pa starka ni bilo, je šlo več fantov ie-at. kje je ostal Golob. Dolgo so a iskali, nazadnje pa so ga našli lrtvega pod strmo steno s pol-im košem na rami. Na o£ki šteje omahnil ali »grešil pot ter rmoglavil 40 m globoko. Do-je hude poškodbe na glavi, m je najbrže takoj podlegel* ruplo so prenesli v Stranje. < Samomor dveh laljubljenceiv. - v Metavi pri Mariboru se je ugodil dvojni samomor in tovo, da bo podlegel. Manj ne-urna je pa rana dekleta, ki u->l?ne okrevati. Ta se je v bolni-kmalu zavedela ter ¿javila, da je hlapec Klemenčlč, ki ga je nela zelo rada, vpričo nje u-relil v prsi, nakar je iz obupa gla še ona po revolverju ter si >gnala kroglo v prei. Kaj je nalo. hlapca k obupnemu dejali, ni še znano. Požar pri Ptuju. — Dne 10. nuarja se je užgalo gospodar-(o poslopje posestnika Antona Ker j a v Spodnjih Jablanah pri irkovcih. Ogenj se je naglo zširil tudi na sosednji gosposki poslopji posestnikov ranča Perčuna in Franca Ko-učeca. Sicer so bili takoj po-icani gasilci, vendar pa niso ogli ognja zatreti. Vsa tri po-»pja so pogorela do tal in ima-poseMtniki škode za nad 100 «očakov. Najhuje prizadet je ovačec, ki so mu «goreli tudi priskočili na pomoč drugi, ga »kopali ter prepeljali v ljubljansko bolnišnico, toda že naslednji dan, 9. tj. m., je Zdešar v Ljubljani podlegel. Smrt na meji Na avstrijsko-elovenski m^ji v Prekmurju je graničar ustrelil 20-letnega Jožeta Miholiča, ki je prekoračil n\ejo na skrivaj ter »e ni hotel ustaviti na gra-ničarjeve klice. Miholič je pred meseci dobil dopust — služil namreč pri vojakih ter bil operiran za slepičem —- za več mesecev, da popolnoma okreva. Dopust je preživljal pri stricu v Korovcih blizu meje. Njegova mati pa živi v Avstriji, v Gradcu, kjer se je drugič poročila. Sin je hotel k nji,-a ker ni imel potnega lista, je Šel na skrivaj čez mejo, dospel srečno v Gradec ter tu pri avoji materi preživel dalj časa. Zdaj, ko mu je dopust potekel, se je hotel vrniti, seveda spet na skrivaj, Toda ko je sredi dneva hotel prekoračiti mejo blizu Korovcev, ga je opazil naš graničar. Kakor hitro je stopil na našo zemljo, ga je graničar pozval, naj obstane. Miholič pa je pričel bežati, pač v strahu, da ga ne bi prijeli in bi bil kaznovan» in v upanju, da bo ubežal graničarju. Ta je še nekajkrat zaklical za njim, Miholič je bežal, graničar je ustrelil v zrak, nato pa je ustrelil proti ftliholiču, ki se kljub svarilnemu strelu ni ustavil. Strel je zadel Miholiča tik src* in Miholič je v nekaj hipih umrl. Se istega dne je prišla iz Murske Sabpte komisija, ki je .pregledala truplo in zaslišala gra-ničarja. Grsnifrr }e pač mialil» da »m* tihotypoa za sabp, in ker prejmejo graničar j i nagrada za vsako zaplenjeno tihotapsko bli*R, 8P v ,fevršeiy u $lu#>e tudi salo vneti in stropi. • Odtod mnogo ustreljenih tihotapcev in driigtti ljudi na nveji. Prav tako je tudi ta graničar 4Qt<>vo mislil, da je Miholič .tihotapec. Toda pri njem so našli samo fotoaparat ,ip nekaj knjig. ZiMCOfietna smrt - kamniškega kdva4a Jelenca še do sdaj ni po-jasnjenja in zelo verjetno je, da je postal žrtev nesreče. Poročali smo, da je Jelepc ,tik pred božičem izginil od doma, drugi dar; pa «o ga našli mrtvega v Bistrici pri Radomljah. Ker je imel veliko rano na čeHi in je komisija ujgotovila, da najbrž? ni utonil, so se raznesle govore, da je postal žrtev zločina. Nekaj ljudi se je celo našlo, ki so trdili, da so videli skrivnostni avto in kako so ljudje iz avta vrgli v Bistrico truplo in podobno. Ugotovljeno pa je doslej, da razni o-sumljenci niso zakrivili ničesar. Tako Jelenčeva smrt še ni pojasnjena. Pač pa se je ugotovilo, da Jelene v vinjenem stanju ni zmogel orientacijskega čuta in je v takem stanju pogosto taval okrog. Tako je bilo morda tudi usodni večer in je sam po nesreči padel v Bistrico, H ... si pri padcu prebil glavo in u m vozovi, gospodarski stroji in i K Uvbezenaki tragediji pri i a/ho orodje, zraven pa mnogo ¡"m in letine. Kako je ogenj F*tal, ni še znano. Avtomobilska moreča se je ripttila pri Domžalah. Ljub-anski šofer Stanislav Jakomin s tovornim avtom peljal dve I ni in pol jabolk iz Lukov ice roti Domžalam. Med Prevoja-in Zelodnikom pa je izgubil Mast nad volanom, avto je zdr-I po klancu in podrl 76-ietne-a berača Mihaela Gamsa iz Me-nj pri Kamniku. Vrglo ga je ileč proč s ceste ns travnik, j«r je obležal n zavisten, a\to ' se je preccj rarbil. N:zave-n«»£a Gam«a so prenesli v neko Mo, kjer pa j« že pol ure nato mrl. Dobil je pri nesreči hude Stranje polkodbe, ki so bile sa larra absolutno smrt mosne. Fi njem so našli tudi ameriški >'t"i li*t in jfliil starček pred ii nsjhrže v Amtriki, odkoder f J«' vrnil uhattn .in *Se preži-isl na »tara leta s miloščino. Smrtna ne*r«*a. — V kamno-tiu Dvor pri Polhovem gradeti Je pripetila huda nesreča, ki zahtevala življenj« d«lavca 'iI» Zdetarja, starega :J& let. kamnolomu je hotel nakopati jo mrrHtino gramoza za cest-«"H»or, pa >e potegnil plat in »ul Zd iarja. Hk*r so takoj ki v mariborski bolnici operirali oba samomorilca, hlapca Ivana Klemenčiča in Pepco Sedičevo. Obema so vzeli is telesa krogli. Klemenčiču je obtičala v trebuhu, Sedičevi tik pod srcem. Stanje obeh je Š& zmerom zelo nevarno. Pojasnilo ae je tudi, da zalutj ae je Klemenčič ustrelil. I^eta 1032 je v Oseku v Slov. goricah ubil ženo poaestnika Cepe-ja in bil obsojen na 4 leta ječe. Nekaj je odsedel, potem pa so ga zaradi dobrega vedenja izpustili na dopust. Najbrže pa ae je spet ](aj pregrešil, ker so oroi-niki dobili nalog, da privedejo Klemenčiča v mariborske zapore,, To je Klemenčiča tako razburilo, da je vpričo svojega dekleta potegnil iz žepa revolver ter si pognal kroglo v prsi. Njegovo dekle, misleč, da je Klemenčič mrtev, mu je vzelo revolver iz rok ter si pognalo kroglo v prsi.. Samomor v Tivoliju. — Danes 13. jan. so sprehajalci v Tivoliju našli zjutraj tik glavne pro-menadne ceste v parku obešenega nekega moškega. Obesil se je ponoči na eno izmed smrek, ki stoje ob promenadni poti. Poklicali so komisijo, da ugotovi i-dentiteto. , 7 Priporočamo , igralskim o-drom. — Ljubljanska založba "Drama" je pravkar izdala komedijo ljubljanskega igraka in pisatelja Frana Upaha "Glavni dobitek". Komedija je napisana v 3 dejanjih in kaže dogodek iz življenja upokojenega profe^pr-ja Brvarja, ki je zadel glavni dobitek priilijon. Ta sreča, ki je kar na 14pem padla v .preprosto, skoraj borno profesorsko stanovanje, izpremeni življenje te družine do kraja. Profesorjev sin ima nevesto, bankirjevo hčerko, z glavnim dobitkom se tudi njima nasmehlja sreča, profesor sam se spremeni temeljito, še bolj zraste seveda profesorjeva žena Matilda, dokler ne udari kakor strela novica, da je bila z glavnim dobitkom pomota. Vse potare ta novica, profesorjeva družina se vrne v nekdanjo preprostost in življenje, vendar pa se vse spet lepo uredi: sin se sklene oženiti z nevesto kljub vsemu, takoj nato pa pride še novica, da je z glavnim dobitkom vse v redu in da je resnica, da je profesor Brvar zadel milijon. Igro je prvo uprizorilo ljubljansko Narodno gledališče leta 1930 in je imela pri publiki lep uspeh. Ako je slovenski odri v Ameriki še niso igrali, naj vsekakor poizkusijo. Uspeha bo gotovo precej. Hkrati pa je igra pripravna tudi zaradi malega števila vlog in zaradi preproste scenerije: pet moških vlog in pet ženskih vlog, vsa tri dejanja pa se odigravajo v isti profeaorjevi sobi. Knjigi so dodana tudi navodila za uprizarjanje.' Knjiga se naroča na naslov: Zalotba Drama, Ljubljana. PoizkuAen aamomor. — Dne 10. januarja popoldne so našli ljudje na Gruberjevem nabrežju nezavestnega 17-letnega ključavničarskega pomočnika Franca R. iz Rožne ulice. DUal je po lizolu. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se je šele naslednji dan zavedel in s težavo izpovedal, da »e je doma spri z očetom in v jezi izpil dva kozarc* lizola. ____ j. .1. 'ii - j." ~ Ali ste naročeni na dnevnik Sv. Petru v maritmrski okolici naj še pristavimo, da so zdravni- 'Preevato'T Podpirajte êtoj Itotf Španska reakcija v minulem let« 30,000 revolucionarjev še vedno v ječah Nad eno leto je reakcija v Španiji na vrhuncu. Delavski razred je v tej dobi pretrpel strahovito preganjanje. Delavske organizacije se skoraj niso mogle gibati v ¿asu, ko se je v deželi gospodarska kriza silno zaostrila in neta pose In os t naraščala. Svobodo so imeli korup-C ion isti, »a kaj v tej dobi sta razburjali svet dve veliki ko-rupcijski aferi, v katere so bili zapleteni najvišji vladni možje. KlerikaliMm in kapitalizem sta gospodarila in plenila narod. V decemberskem veetniku in« ter nacionalnega tiskarskega tajništva Čitamo poročilo, ki deloma pojasnjuje položaj v Španiji. Poročilo pravi: Od vseh poklicev trpi grafični vsekakor najbolj in sicer zaradi izjemnih zakonov v deželi. *Za časopise je uvedena predcenzura, kar silno zmanjšuje interes čitanja, povzroča s tem veliko škodo ter onemogoča izdajanje novih časopisov in vesthikov. Nekateri časopisi, tako "El Socialista", prejšnje glasilo socialistične delavske stranke, so prepovedani in ne smejo izhajati niti pod drugim imenom. Založništva so po večini obsojena k uničujočemu nedelo van ju. I Vse to je povzročilo, v grafični obrti španake republike nezaposlenost kakor še nikdar. Šp&nska grafična zveza ima eno tretjino svojih članov nezaposlenih. \ Ker je vlada prepovedala vsa gibanja v obmrabo mezdnih in delovnih pogojev, delodajalci silno pritiskajo na delavce. . Kot posledica oktoberske revolucije 1984 je. da se še vedno nahaja po ječah in kaznilnicah «okoli 80,000 revolucijonarjev, ki jih podpirajo solidarni španski proletarijat kakor tudi španski liberalci ter simpatije vsega sveta. Zadnja ministrska kriza splošnega političnega položaja v deželi še ni nič izpremeni-ia. Novo ministrstvo, v katerem imajo Jezuiti vplivne zastopnike, zasleduje namreč isto smer ko vladni predsednik: Reakcija proti delavskemu razredu, zaščita vsem parasitom. * Pripomba. Španija se nahaja pred volitvami v parlament. Delavski, napredni in republikanski življi so se v Španiji, zopet ojačili in je pričakovati, da bodo po bodočih volitvah republikanski elementi imeli v Španiji zopet bolj odločevalen vpliv. Sedanja vlada, zlasti nje predsednik Valladares, ki Je prijatelj predsednika 'republike, je republikanec ter ho£e preprečiti monarhistično politiko kleri-kaiisma/ kakor smo Ae zadnjič poročali. V toliko se je izpre-menil položaj, če se ne motimo, po imenovanju Valladareaove nestrankarske vlade. Valladares pa Je dne 80. dec. zopet podal demisijo in sestavil novo vlado sredine. Htrsnkar napred-njak Je v njej samo prometni minister del Kio. Avtni kralji «e morajo podali, pravi Lewis « ^ (Nadaljevanj* » i. strtu.) "Za sprejetje takega amendments bi bila pa največja politična moč v tem, če bi se vse mezdno in uradniško delaVetvo temeljnih industrij organiziralo v industrijskih unijah," je izvajal Lewis na tem shodu avtnih deiaveev. Dan pred tem shodom pa je govoril v Akronu na velikem shodu, katerega je organizirala unija kavčukarskih delavcev. 2 Lewiaom je bil tudi John Bro-phy, direktor Odbora za industrijsko organizacijo. Ta odbor je organiziral tudi novinarsko slušbo z imenom U-nion News Service (UNS), ki bo delavske liste zalagala z vestmi o gibanju za organiziranje delavcev v masnih industrijah. To službo je prevzel Len De Caux, prejšnji poročevalec Fe-deraliziranega tiska v Washington u in izboren delavski novinar. Odbor je izdal novo —-drugo — brošuro, v kateri odgovarja na napade konservativcih unijskih vodjev, ki ga obmetavajo z dualizmom v borbi proti idejam industrijskega u-nionizma. Unije v Wisconsinu T . za reformo ustave Ektakutiva fedaracije kritizira vrhovno to-diiče Milwaukee,----- Organizirano delavstvo v Wisconsinu se je po eksekutivi državne delavske federacije zopet izreklo za am*n-diranje zvezne ustave v avrho protektirartja socialne In delavske zakonodaje. Na ivqJ1 polletni seji je ekse-kutiva razpravljala o odlokih vrhovnega sodišča in ga oAigosala radi njegove reakcionamostl. E-ksekutlva pravi, da je vrhovno sodišče zadnje (ase tako omejilo ustavno klavzulo o meddržavni trgovini, na katero Je kongrts opiral socialno in delavsko zakonodajo (mi tudi farmarako, da je zaprlo pot vsaki novi vladni akciji na ekonomskem in socialnem polju v prid delavstvu in farmarjejp. Kksekutiva je mnenja, da najnovejši odloki postavljajo v nevarnost celo federalni zakon za socialno zaščito, ki je drugače dovolj jetična in dvomljive vrednosti. Pravi, da ni drugega izhoda kakor ameBdiranje zvezne ustave v smislu HUUjuJ-tovega dodatka delavskih pravic. VVisconainska delavska federacija je bila lani prva važnejša delavska organizacija, ki se je na svoji letni konvenciji izrekla za ta amendment. ŠllNislii ïirodna If04 MS74I Lawndal* At*. Chic«««, JU. Poíporm Jidnoti latere.! 7. JimU» 1S07 t rfrlavi IIUmU GLAVNI ODBOR S. N. P, J. UPRAVNI0»8«fc< T»l Rockwall fH4 Stavka operatorjev •/•-vatorjov v Now Yorku New York. — Organizirani hišniki in njih pomočniki ter o-peratorji ekvatorjev so v sredo xastavkali v New Yorku. Prvi dan stavke Je bilo 819 poslopij prizadetih, a vse kaže, da se štrajk razširi na 6000 poslopij. Htavkarji zahtevajo večje mel-de in krajši delovnik. Dmlavki kandidat . • za vrhovnega §od• nika v Wisconsinu Madison, Wis, — Kapitalistični kandidat ali kandidatje za državnega vrhovnega sodnika bodo Imeli modnega protlvnlka v 0-sebi Glrnns Turneris. ket rma so socialisti nominiraii za to meato, Pri zadnjih volitvah za vrhovnega sodnika Je Turner «TeJei 8141,000 Klano v. Zdaj zbi rajo podpise na nj«*govo nomina-rijsko petHjo. Units bodo pobijat* Roossvsltovo plačo Chicago. 4— Osemnajst krajevnih unij Al>r. ki imajo 17.00" w o s»»s< ai «• wh si. en««« «6m6i VW mêên. sLm* m »M» l'Ii»». aol M nWHk a* M. M hi Mad* ««64a Y-, ,, ^L.i-i. _ —« M »iBlib m hal tokBIw V»• —6m t iws • hteMidihi»! »MU. Mj M HilSk M fcW«*J»Ui™ vas rairotas im >iè»»a « si« ewwia tam mi w yield« pvmS VSi rauivi as * SNW «SmS p mi »o4IMi|c aa loka «w4U. nHnli>i J3L MaJTJlTS ZuwSï mt.^ul«!. "nT- 6OW06»t »kkiM U *mm I » 16», P^ ^ ^^^^ WW wo ^nsp fv ilgii n^ ip||||| skmki ta |l j||g (ierèaè. scottsborilca obravnava je v laku (Nadaljevanje a 1. «treni.) msstltsv,, obravnave, ¿ei, da je evidenca — "nesadoatna". Pu prvem spopadu se je potem pričelo »hiranj» porote lamsd ftft posvancev, med katerimi je tudi pet samorcev. Mladi Astor so jo is izučil dola New York. — Trllndvajsetlot-ni John Jacob Astor, ki sa je lani naveličal pohajkovanja in j« sklenil A|>stati koristen ¿lafti druAbi« s tem; da sa Ixull hisnlsa od tal d«/1 vrha, j«« svojo karle-ro te saključil. Takrat Je čaao-pisje pisalo, da j«* pridel 6 tedensko plačo IM pri Intl. Mer-ohant Marini« druftbi, kar Je ta multlmilijonarja trotovo malo, Cm se pomisli, da ga j« voAnja s taksiji od svoje palač«« do urada več sitals. H svojoya poletnega doma pa se Je vosil tudi s Jahto. Marljivi John Jacob Astor 111. Je tdaj sak)jučil, ds ima dovolj la-kuAenj in sa je »opet vrnil v privatno življenje, kjer bo mirno uiival svojih uiivlh pet mili-jončkov, katara je potaii fie avatL" AN jlk ilUU raak daa? brsmpo-slsei proti "balan» ciransmu budistu" Ft. Hcott, Kana. — KanaaAki voverner.i Lauirdon in republikanski aspiraut »a predaodnika se lahko |K)naAa, da je poatavll drJtavno in okrajno gospodarstvo na sdravo i*idlago In da Je deficit povadd labu—|>re|M»vedan, kar silno ugaja wallstreetarjem. Tohod nad glavno nu *to To|»eko /aH in tt februarja. Zastopniki kompa- nijsks unijs ob dolo Cleveland. — Ker Je Al Ba-lint pr»v*^ reano vael poverjeni-etvo koi delavaki ra upnik v | k«Kii|»anf}wai uniji pri It« publlr, meel kompanili, je MMlaJ hrm «lela Na reato Je bil vr6»n, ker ae )» na aejah kompanijake unije preveč poganjal sa in tarea* «Mavalve. da-i druSlia |»ravi, da je bi i odalovijan radi ekonomije. Tekstilne unije delu za svojo NRA mmmmrnmmmmmm f v/tnuieK prea Konfre* •om za tekstilno industrijo \ViiHhingtoii. — (FP) — V nitji Zbornici kongresa Jt\ bil pre-dlnften osnutek ta "malo tekstilno NttA", ki allči Guffeyjevemu sakonu ta regulacijo premogovne industrije. Osnutek Je pred-lotil kongreanlk Kllenbogen it Hrnns^lvinije na inkiatlvo taks-tilne unije In njene nogavlčar-ske federacije. ZaaiiAanje o tem oanutku se ho kmalu pričelo. Predlog xa kontroliranje teka-tilne Industrije določa komisijo sedmih članov, ki hI iivajala ta-kon. Glavno orotje sa reguliranje te industrije v svrho protek-tlranjs delavatva bi bila vladna obratna dovoljenja ali licence, katero bo moral dobiti vsak podjetnik, predno bi mog«l postaviti blago na trg. Hres te licence bi tudi noben podjetnik na mogel dobiti vladnega posojila, niti vladi prodjiti blaga. Osnutek določa 91A minimalne tedenske plače in 3ft-urni tednik, %a |n»ssmexne stroke bi vladna komisija lahko nastavila vitje plače, če bi med |M>dJetniki In unijo tega ii« bilo mogoče urediti s kolektivnim pogajanjem. Zakon garantira tudi pravico do organlsacije in kolektivnega |k>-gajanja. Milwaukss zopst v o s p r s d j u Milwaukee. — To meato a socialistično upravo Je lani imelo ismed vseh mest s nad pol milijonom prebivalstva najmanj smrtnih avtnih nesgod, kar pomeni, da lina najboljte javno varstvo tudi v prometu." tm N* HmhmiUmio Vmr Mil ■ HHH4ÏIW PROS VETA PETEK, 24. JAWARJA dolina meseca ROMAN lp|-g| JACK LONDON—Peslevaail Vladimir Levstik "Da, potem bi bil nam postal velik poslovni ¿lovek. Poznal «m k» Bil je najodloénejéi moi, kar item jih kdaj videl, mislil je po bliskovito, hladen je bil kakor curek in divji kakor Komanč. Utrl bi si bil pot skori razbrzdane in brezskrbne igralce in gusarje tedanjega velikega poslovnega aveta; prav . tako, kakor si je lomil pot »kozi srca, kadar je z brenketajoéo sabljo, z žvenkeUjočimi ostrogami, z vihrajočimi dolgimi lasmi pridirjal mimo njih na tistem svojem velikem konju, raven kakor Indijanec, lepe raati In zal na oko kakor sinjeok princ iz pravljične knjige in mehikanski caballero združena v eno osebo; prav tako, kakor si je v dneh državljanske vojne utrl pot skozi nasprotniike čete, ko jih je presekal na delu svojih ljudi — najprej tja in nato ie nazaj, rjoveč kakor divji Indijanec, ker mu ie ni bilo dosti. Cady, ki te je pomagal odgojiti, mi je pripovedoval o tem. Cady je takrat jahal s tvojim očetom. "Da, če bi se bil tvoj oče ustavil v San Francisco bi bil postal eden izmed velikih mož na Zahodu. In v tem primeru bi bila ti zdajle bogata mlada ie na, v Evropo bi potovala, lepo gospodsko hišo bi imela tam kje na Nob-Hlllu, kjer stanujejo Floodl in Crockerji, in večino delnic v raznih majhnih podjetjih, kakrina so Fairmountov hotel in druga taka. Zakaj ni tako? Zato, ker tvoj oče ni bil spreten? Ne. Njegov razum je bil kakor jeklena past. Krivo * je to, ker je bil tako poln duha čaaa, da se Je v njem vse trgalo in prekipevalo; tako poln ognjevite nestrpnosti, da ae ni mogel nikjer ustaviti. To je vsa razlika med teboj in da-naftnjimi mladimi ženskami iz Floodove in Crocker je ve rodbine. Tvoj oče ni v pravem trenutku dobil revmatizma, to je vse." Saxon je vzdlhnila, nato se je nasmehnila. "Pa sem jih vendar prekosila," je rekla. "Floodove in Crockerjeve gospodične se ne morejo omožiti z boksači, jaz sem se pa." Tom jo je pogledal in za trenutek osupnil, a nato mu je obraz kar zasijal od čudova- aja»....... ........... • "Nu, samo nekaj ti rečem," je slovesno proglasil, "namreč tole: Billy je tako srečen, da sam ne ve, kako." fiele ko je doktor Hentley dovolil, so vzeli Billyju latve z lakti ; na äaxonino zahtevo sta počakala ie itirinajst dni, da bi vsaka nevarnost minila. S temi itirinajstimi dnevi je narasla nijemnina na dva meseca in hiini gospodar je bil že obljubil, da potrpi za plačilo, dokler se Billy ne opomore. Salingerjeva tvrdfca ni vzela pohiitva nazaj, dokler ni ftrléel dan, ki ga je bila Saxon določila. Razen tega je vrnila Rillyju pet in sedemdeset dolarjev. "Ostalo vam računamo za najemnino," je rekel izterjevalec Saxoni. "In pa za obrabo, kajti pohištvo ni več novo. Ta kupčija bo za tvrdko izguba in prav za prav ji tega ne bi bilo treba storiti, sami veste, da ne. Zato pa ne pozabite, da imo bili tako ustrežljivi nasproti vam, in ne pojdite mimo nas, kadar boste spet kupovali opravo." Iz te vsote in is tega, kar je Saxon dobila za svoja fina ročna dela, Uta lahko plačala vse male račune in it* jima je ostalo v žepu nekaj dolarjev. "Imeti dolgove mi je zoprno kakor kuga," j« Billy rekel Saxoni. "In zdaj nisva dolžna živi duii ničesar več, razen hiinemu goH|>ozno jeseni prično zeleneti od poletnega aulnea obtgani hribi. Parkrat so n4* p«<4 tm* n<» vojaške stražo peljali na izpr«*hod v prosto naravo, kjer smo videli orani«- in drugo sadje, ki u*|m»-va \ vročih» krajih. Ko smo se nekega dne \ racali na obzidano dvorske, smo opazili pred vhodom oficirje, ki so natančno pre* iskali vsakega ujetnika, ftlo je največ zaradi denarja in nolev. naAli nekatere prepovedane stva ri, so zaprli. Denarja nismo »meh imeti, dali so nam pa nekakšne izkaznice. ki smo Jih rabili namesto denarja. Za rezanje kruha smo rabili izbru*ene ilične drlaje, a smo jih morali skrbno skrivati pred italijanskimi stratniki. Nekaj dni pfed boilčetr. so nas zaceli razdeljevati po narodnosti in nas v msnjiih skupinah Miljah v razne kraje. V skupini. kateri sem bil dodeljen, nas Je bilo kakih trideset Slovencev. Poslali so nas na telecniAko postajo. odkoder smo se odpeljali nazaj proti severu. Po daljii vo-, tnji smo izstopili v nekem nw-stu province A vila. Odvedli no nas v veliko poslopje, kjer smo na«li veliko Mevilo desnrterjev it avstrijske armade, med njimi tudi nekaj Slovencev. Kako hitro so o|Muili. da nosimo na na^ih kapah znake t zajetnimi črka ni imena avstrijskega cesarja, so a|«tnnli, da ml nismo desertet -ji. temveč ujetniki in začeli to na» smerjati. Morda bi bilo pri* ilo celo do »|»op«da med nami. Nekega ujetnika, pri katerem »ot ker so nas ¿uivali, ako n< bi bi- lo močne italijanske straže. Najbolj divji so bili avstrijski Srt>i, ki so nas obkladali z grdimi 1-meni. Italijani so se zavedali, da bo priilo do konflikta med nami in diserterji, ako ne odredijo potrebnih korakov. Naslednje jutro so nas odvedli na ielecniško postajo, kjer smo zasedli vlak in se odpeljali v mesto Sulmona. Od tu amo odkorakali v tri kilometre oddaljeno vas Fonte de A-mora. 2e mod potjo smo opazili na bi itn jem hriltčku dolge vrste barak, ki so pričale, da je tam ujetniika kolonija. Ko smo dospeli na cilj, se je pokazalo, da se nismo motili. V tistih barakah sem s« sestal s slovenskimi ujetniki, so i-meli dosti povedati. Dasi Je bilo tu veliko število barak, so ie vedno gradili nove, it česar smo sklei»li, da vojne ie ne bo kmalu konec. Bsrake so gradili civi-listi in pomagali so jim pri tem delu tudi ujetniki. Dnevna plača, ki so Jo prejemali ujetniki. Je bila 50 rentimov. V teh barakah smo prebili av mot Nekega ditr so nas nepričakovano pocvali v nastop ter nas pričeli iteti. Kaj naj bi bilo vse I to pomenilo, nismo bili na jas? nem, dokler nismo zagledali i- talijanskih karablnjerjev, ki so ili proti nam. V sredi to imeli dva uklenjena civilista, vojaška ujetnika, ki sta skušala pobegniti, a so ju zasačili na ftelezni-ški postaji. V naši bližini so se karabinjerji ustavili in prive**-li begunca k drogu, vendar ata ie lahko komodno stala na nogah. To početje je opazoval neki u-jetnik, ki je pristopil h karabin-jerjem in jim pojasnil, da v Avstriji bolj strogo kaznujejo grešnike. Vojaka, ki napravi kak prestopek, privežejo tako, da mora viseti na rokah. Karabin-jerji so bili zadovoljni s pojasnilom. Rekli so, če v Avatriji tako delajo, bomo tudi mi, nakar so privezali begunca po navodilih ujetnika. Ujetnik, ki je bil odgovoren za mučenje beguncev, je kmalu prejel zasluženo plačilo. Na dvorišču, ko se je vračal v barako, so ga prijele močne pesti in preteple. Morda bi ga bile zbile do smrti, ako ne bi bila priskočila italijanska straža na pomoč u-jetniku in ga rešila.' Vso zimo smo se povečini dolgočasili v barakah, na pomlad, ko smo se lahko'sprehajali po dvorišču, pa Je postal položaj ie bolj neznosen, l mamicam. Ko je bilo delo na polju končano,* smo ili spet delat za tistega odvetnika, ki je imel velik gozd kostanjevega drevja. Dva tedna smo obirali kostanj, ki ga je odvetnik poiiljal na trg in dobil zanj precej denarja. Priganjal nas ni dosti pri tem delu, toda dajal nam je slabo hrano in bili smo nezadovoljni, a pomagati si nismo mogli. Ko se je približala zima, je prišel ukaz. da se bomo vrnili v stare ujetniike barake. Tam smo našli veliko število novih ujetnikov in med njimi sem o-pazil tudi svojega sUrega tovariša s fronte. Imela sva si veliko povedati o doživljajih na bojišču in v ujetništvu. Izvedel sem. da so okrog tisoč ujetnikov poslali na delo v neki nezdrav kraj. kjer je bila slaba pitna voda. Med ujetniki so se pojavil«- nalezljive bolezni in smrt je imela veliko ietev. Ugotovili so. da je polovica tistih ujetnikov podlegla boleznim. V teh barakah smo prebili tirno ob slabi hrani in v dolgočasju. Na pomlad so spet pričeli zbirati skupine ujetnikov ia poljska dela. Skupina, h kateri sem bil dodeljen, se je z vlakom odpeljala v Roaiano in tam je dobila stanovanje v velikem poslopju. Naslednji dan so pričeli pohajati kmetje, ki so potrebovali delavce v svojih vinogradih, katerih je bilo vse polno v tisti okolici. Delo ^ vinogradih ni bilo preveč naporno in ;udi kmetje so bili z nami zadovoljni in so skrbeli, da smo ime-i dobro postrežbo. Na žalost smo se morali kmalu ločiti od tega kraja, kajti pripeljali ao druge ujetnike, ki so nas nadomestili, mi pa amo se morali vrniti v barake. * V barakah nas niso držali dolgo, kajti aestavili so ekupino 200 mož in jo poslati proti severu. Po daljši vožnji z vlakom smo dospeli v mesto Bolognia, kjer smo izstopili in so nas od-pfeljali na polje, kjer smo morali postaviti šotore. To je bilo 19IS, ob času, ko ao avatrij-ske Čete pognale Italijane do reke Piiave. Da so se Italijani pripravljali na nadaljnji umik, smo spoznali, ko je prišel ukaz, da bomo morali kopati strelske ; arke. Pri tem delu so nas nad-zprovali po navodilih italijanskih častnikov ujeti avstrijski podčastniki, Id so bili veliki au-roveži.' Ujetniki smo jih sovražni bolj ko Italijane, kajti slednji so bili proti nam obzirnejši. Nekega podčastnika, ki jte stalno Šikaniral ujetnike, so ponoči pretepli, nakar se je pritožil. Italijani, ki so se hoteli izogniti neprillkam, so mu dali oborožer no stražo, potem pa so ga premestili. Tukaj sfho dobivali zelo slabo hrano in delo v poletni vročini je bilo naporno. Štirje Slovenci so se trpljenja naveličali in so se hoteli rešiti z begom, ki pa se"je ponesrečil-. Ujela jih je vojaška straža in prignala nazaj. Poletje je minilo in nastopila je deževna jesen. Naša šoto-rišča*so bila na močvirnati zemlji in morali smo gaziti po velikem blatu. Tudi slama, na kateri smo morali ležati ponoči, je bila vsa mokra in gnila in med nami so se pričele širiti bolezni. Zdravniki so imeli dosti ila z bolniki in mnoge so morali poslati v bolnišnice. Pozno v jeseni je prišlo povelje, da se moramo pripraviti za odhod. Odkarakali smo prot železniški postaji, kjer so nas potisnili na vlak in ta nas je odpeljal neznano kam. Vozili smo se en dan in eno noč in izstopili na neki postaji, odkoder smo nadaljevali pot peš do 16 kilometrov oddaljenega mesteca ob jezeru, kjer so nam določil delo pri popravljanju cest. Različna znamenja in dogodki so nas uverili, da se bliža konec vojne. Kmalu se je pokazalo da se nismo motili. Bilo je na 11. novembra, ko nas je italijaski častnik pozva v nastop in sporočil novico, da je vojna končana. Vsi smo se razveselili te novice, kajti upal sftio, da se bomo rešili ujetni štva, a kmalu smo spoznali, da smo se varali. V tem kraju smo trpeli in stradali nadaljnja dva meseca. Našemu mučeništvu Ae ni bilo konca. Nekega dne so nas odpeljali na železniško postajo, kjer smo zasedli vlak in se odpeljali. Vlak se je ustavil v bližini Verone, kjer smo izstopili in odkorakali v deset kilometrov oddaljeno mesto Zevio. V tej okolici je bilo na tisoče mul in konj, katere so prignale s fronte. Te živali smo morali krmiti in čistiti. Graščinski hlevi v vedonski okolici in drugi prostori so bili natrpani z mulami in konji. Pri o-skrbovanju te živine smo bili u-jetniki zaposleni do pozne jese- Hirtur«. Elmer A. Benson, farmer-laborit, ki ga je minnesotski guverner Olson imenoval za zveznega senatorja, z družino. Benson je m. domenili senatorja T. Schalla, ki je bil ubit v avtni nesreči. ni naslednjega leta, dokler nas niso •poslali v staro trdnjavo na hribčku ob mestu Veroni. Tu nas je italijanski častnik obvestil, da nas bodo kmalu poslali domov. (Novice sino bili zelo veseli, toda naša želja se je izpolnila šele proti koncu februarja, ko nam je isti čaatnik sporočil, da se moramo pripraviti na odhod, nakar smo pričeli z veliko naglico pospravljati svoje stvari. Ko je bilo vse urejeno, smo odkorakali proti železniški postaji. Tam smo zasedli vlak, ki nas je odpeljal do obmorskega mesta An-cona, kjer je na nas že čakal par-nik, da nas odpelje v Jugoslavijo. Iz vseh krajev so prihajale skupine ujetnikov in parnik je bil kmalu natrpan. Parnik je odrinil iz pristanišča okrog polnoči. Vozili smo se vso noč in v mraku naslednjega dne smo dospeli v Dubrovnik. Parnik se je ustavil kakih sto metrov, od obali in po nas so prišli jugoslovanski vojaki s čolni, v katerih so nas prevažali na suho. V Dubrovniku smo prenočili, drugi dan pa smo se po ozkotirni železnici odpeljali do Bosanskega broda, Kjer smo presedli na vlak širokotirne železnice, ki je odpeljal proti Zagrebu. Tu smo zasedli spet drugi vlak in nadaljevali vožnjo proti Krškem. V Vidmu, odkoder sem se 15. a-prila 1. 1915 odpeljal k vojakom, sem se zopet znašel 3. marca 1. 1920 ob zgodnji jutranji uri. Vlak se je tu ustavil, nakar sem izstopil' in nadaljeval pot peš proti Kostanjevici in od tu dalje v svojo rojstno vas. Trpljenja, ki sem ga prestal aa fronti in v italijanskem ujetništvu, je bilo konec. Doma so bili zelo veseli mojega prihoda. Imeli smo si dosti povedati o težavah in trpljenju, ki smo ga prestali v vojnem času. Doma se je v času. moje odsotnosti mnogo spremenilo, kajti vojna je povsod pustila žalostne sledove. Manjkalo j.ih je mnogo, ki so izgubili življenje tia fronti, drugi pa so prišli domov pohabljeni in uničeni. Bratranca, ki je bil istočasno z menoj poklican v vojaško službo, sem našel bolnega. Bolezeto, posledica trpljenja na fronti, ga je pokopala naslednjo jesen. HOJ MALI DEČEK JE 1 TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM CA POGLEDALA" "Nsgovarjsti sem ga morala, da it jedel, in nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na teži. Vedno-bom hvaležna tisti materi, ki mi jt povedala o Trinerjevem grenkem vinu." Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljivo družinsko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo, nečisto«t kože in težave, združen* • prebavnimi nerednostmi, is navda s življenjem oslabeli tek. Dobite ga lahko v vsaki lekarni. trinerjev ELIKSIR * grenkega vina Joseph Trincr Company, Chicago REAL ECONOMY In ¿these days of trying to msb every penny do double duty ip buyinf power, fresh pasteurized milk standi out as the protector oi the family budget. For the small price of one quart of milk one is buydng not only two pou iul« of delicious food, but be it purchasing the necessary daily nutritional requirements of the body. To get a similar simount of nutritive elements from other foods on» would have to have servings of pw^ custard, and beef, portions of hresd, butter and lettuce, a tomato, a potato, two eggs, ttwo apples and a f«f cookies. Affitlrajte it Pros veto! TISKARNA S.N.P.J sprejema VSA Walter l.iggelt. urednik In i«-dajatdj IMa "NH-Wa* Amer lean.* kl je Ml nedavno umorjen v Minneapolis. Minn. v tiskarsko obrt »padajoča dela Tlaka rabila sa veselice ln ahod«, vizitnioe, časniki knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatska» slovaAkem, feiketn, oemlkem, angleftkem Jeiiku in drof» VODHTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA IV 8VQJI TISKARNI Vaa pojasnila daj« vodstvo tiskana osi Jako dalo prve erste Ptiito po tafonaeeije aa s.n.p.j. printery 26s7-59 80. lawndalb avenu* Telefon Rockwell 4904 chicago, ill. ftaljs te* *s