1S4. številka. Trst, v solk>to, 24. septembra 189S. TVSaj XXIII. „Edinost" izhaja dvuknit nit dati, riizun nedelj in praznikov, zjutraj in zvecVr oli 7. uri. O ponedeljkih in }io praznikih izhaja o b 9. uri zjutraj. ročni u u znaša: Obe izdan j i na leto . . . gld. 21-— Za »amo večerno izdanje . „ lt*— Za pol leta,četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na narobe brez priložene naročnine »e uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Tratu kjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljek? popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. t" (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. H Telefon Str. 870. 4 nvč. V edinosti Je moč! Oglati f»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primarnim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ne ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upruviiifttv«>. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna sc nahajata v ulici l'arintiu štv. 12. Ufiuvillštvo, ud-' pravništvo lit s p icj cm unjc iiiserntov v ulici Molin piccolo št v. .1, II. nadstr. Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Častitim našim gg. naročnikom! Kakor je razvidno iz lista samega, ima se naročnina plačevati naprej. Da ae enkrat napravi red o plačevanji naročnine, odločili smo, da se bode od 1. oktobra t. 1. naprej poliljal list le onim častitim gg. naročnikom, kateri so plačali naročnino naprej. Opozarjamo torej one gg. naročnike, kateri niso le obnovili naročnino, da to store do 1. oktobra t. 1., ker drugače se jim list ustavi. Zajedno naznanjamo, da se bode od 1. oktobra t. 1. naprej računala naročnina le od 1. ali 15. viacega meseoa naprej. UPRAVA „EDINOSTI". Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Dllllilj 23. Komunike, ki ga je izdala parlamentarnu komisija večine o svoji današnji seji, se glasi: Seji so prisostvovali ministerski predsednik grof Thun, zastopniki vseh klubov večine in členi prcd-scdništva. Predsednik komisije, vitez »Jnvorski, je govoril ganljivo žalnico po blagopokojni cesarici Elizabeti. Sklenilo se je po ministcrskem predsedniku od poslati cesarju pismeno sožolnico v imenu vseh poslancev večine. Na to je se zaklučila seja, Prihodnja seja komisije je v ponedeljek zvečer. Dllllilj Akademični senat dunajskega vseučilišča je v donaši.ji izvanredni seji slovesno izrazil svoje sožaljc o smrti blagopokojne cesarice Elizabete. Dllllilj 23. K ministerskemu predsedniku je danes došla deputacija društva uradnikov, da izrazi svojo zahvalo na povišanju uradniških plač. lllltl i lil pošta 23. (Poslanska zbornica.) Poslance Eotvos je izrekel svojo nezaupnico in pre- PODLISTEK, Iz atelierjev naših umetnikov. Poroča V. H—z. V novejši dobi se začenja vzbujati življenje tudi v Slovencih na polju takoimenovanih ubra/.o-valnih nmetnostij, o čemer naj govord naslednji podatki iz atelierjev umetnikov slovenskih. G angel Alojzij, akademični podobur in profesor risanja v Ljubljani, izdeluje zdaj, kakor znano, osnutke za V a 1 v a z o r j e v spomenik, ki se ima postaviti — po naročilu naučnegu ministra — v Ljubljani in pa za spomenik cesarjevega obiska Ljubljane po potresu, katerega je naročilo mestno starešinstvo ljubljansko. Vrli naš umetnik pa za izvršenje teh svojih osnutkov, kakor toži po pravicu, po vsi Ljubljani ne najde prikladnega mesta, t. j. prostora, kjer bi mogel izdelovati dotična spomenika v njiju naročeni naravni velikosti. Navzlic vsem monumentalnim zgradbam, ki se zdaj stavijo v naši metropoli z vsemi nemogočimi in nepotrebnimi pomoli in balkoni, nantrešnimi obeliski, stolpi in kupolami, ki se dotični hiši včasih podajejo tako, kakor kravi sedlo, ni ga v »beli« naši Ljubljani namreč primernega kotička, — ne v deželnem muzeju, no v »Narodnem domu« —- za siromašno pastorko- sojeval razmerje med obema državami). Govornik e izjavil, da je zakon, ki določa gospodarstveno vzajemnost obeh držav, samo fakultativen. Ogcrska se kakor samostojna država ne sme odreči prava, da urejuje v posebnem in samostojnem carinskem območije svoje industrijalac in kupčijske zadeve, kakor tildi Sirenje mednarodnih interesov. Ko je odgovoril ministerski predsednik grof Banff'v, je zbornica o predlogu Eotvos-a prešla na dnevni red. Prihodnja seja je v soboto. Petrogrud 23. Ruska družba rudečega križa je poslala Španski znesek 40.000 frankov v podporo za žrtve špansko-nmeriške vojne. Ravno toliko je ponudila ruska vlada vladi Zjedinjonih držav, ki pa jo znesek z izrazi hvaležnosti odklonila. 1U Tli 23. Zavezni sovet jo sklenil iztirati iz Švice 3(> anarhistov. Nadalje je naročil pravilniku zaveze, da naj pazi na vse itiozemcc, ki se udeležujejo anarhistične propagande, ali ki so nevarni anarhisti. O takih osebah naj takoj poroča zavez-nemu sovetu oziroma predloži primerne predloge. Kantoni se pozivajo, da naj naznanijo inozemee jednake kategorije pravilniku zavezo takoj ko pridejo v njihovo obzemlje, nadalje, da naj dobro pazijo mi anarhiste, ki bivajo v njih okrajih in ako kaj zagrešijo proti zakonu, naj takoj naznanijo za-veznemu sovetu. Itudhu posta 23. V vasi Nag v Saros (v ko-mitatu Saros) je nastal velik požar, ki se širi bolj in bolj. Zupniščc in cele vrste hiš so Žrtev plamena. Ncw-York 23. »Neuvork Herald« javlja iz Rio de Janeiro: V torek so nastali nemiri v San Paulo, ker so anarhisti hoteli braniti tamošnjim Italijanom, da praznujejo svojo narodno slavnost. Policija je streljala na razgrojalee in ranila mnogo anarhistov. Tamošnji prebivalci so zelo ogorčeni na Italijane. Policija straži italijanski konzulat. It I lil 23. »Agencija Štefani« poroča: Vest da namerava Italija odreči Kreti svojo pomoč, je sneguIčico — »lepo umetnost«, ki je v Slovencih še sploh pravo pravcata »deklica iz tujine«. Da bi se naši umetniki: slikarji in kiparji, ter umetniški obrtniki: stavbeniki, kamenoseki, kleparji in ključavničarji, združili ter skupno vzgra-dili kakšen »umetniški dom«, kakor bratje Hrvatje ondu pred državnim kolodvorom v Zagrebu, to jim pač ne prihaja na misel niti v sanjali ! Da pa je takšen »umetniški dom« ali vsaj paviljon tam v središči Slovenije že prepotreben, to se je pokazalo baš te dni! Germ Josip, akademični slikar in učitelj risanja na Strakovi akademiji v Pragi, je razstavil namreč ondu svoje slike in to na — hodniku ljubljanskega muzeja, ker drugod ni dobil za to pripravnega mesta! Razstava, ki se je otvorila dne 12. ter traje do zvrSetka t. m., obsega 32 slik. To so zgolj takozvane študije aktov in portretov po živih uzorcih, katere je menda umetnik bil izdelal na slikarskih akademijah na Dunaju in v Pragi. Portreti so naslikani z oljnatimi iu pastelnimi barvami. Gledd sličnosti se odlikujeta oljnobojna portreta: dra. P rac bonskega iz Prage in gosp. S e h \v e i g a r j a, mladega uradnika v Ljubljani; med pastelnimi portreti pa je uprav virtuozno izveden doprsni posnetek gospe dr. Majoroncve! Aktne študije Josipa Germa nam kažejo iz- brez vsake podlage. Mod Angležko, Rusijo, Kran-cozko in Italijo vlada popolno sporazuniljenje glede načina, kako jo postopati v kreeanskoinu vprašanju proti Turški vladi. Carigrad 23. V I pek u jo zopet vso mirno. V Kandiji so mohamedani dosedaj oddali 4'HM) pušk. — Dodatek k „Pojasnilu". (Zvršetek.) Da se pa spozna resničnost » pojasnjeval-čevih« besedij, navedem tu stavek iz poročila v »Slovencu« štev. 1SH od 24. avgusta t. I., katerega so spisali gg. »Daničarji« sami. Za premišljevanje so imeli pa štiri dnij časa! Me uda dovolj ! Evo: »Po silnem hrupu in vpitju se posreči predsedniku napraviti mir mod zborovalci ter da llre-eeljev predlog na glasovanje, ki jo propadel s 13 proti H glasovom.« Memla vendar ne boste trdili, da ste v »Slovencu« lagali?! Sedaj naj po vsakdo presodi, o č e m s e j e g 1 a s o v a 1 o i n k a j sej e o d k 1 o-nilo: odsek ali krščanstvo, slovenstvo socijalstvo, demokratstvo in vrag zna kaj še vso! — Je-1 i »pribijal« g. Hrecclj istinito dejstva? In če je nastala o tem »prihijanju« tišino po dvorani, nastala je vsi cd splošnega presenečenja. Zaman so bili vsi oho-klioi in ves smeh, ki je nastal vsled pročitanoga (najbrže že prej doma sestavljenega) silno »logičnega« sklopa g. Brccelja et eims. »Pribito« je bilo pa — punktum! Ravno tako smo bili v drugo presenečeni, ko smo čuli na občnem zboru »Save«, da v »Savo* ni vstopil noben gospodov od »Danice«, če tudi so glasovali samo trije proti resoluciji, ki zahteva preosnovo društva, in če tudi je g. Urecelj izjavil na vsa usta, da so oni tudi za to resolucijo. No to je njih »logika«. Poglejmo po še to-le izpoved v »pojasnilu« g. » Da niča rja« : »Vemo, >V otelio rjo« — predstavljajoča mlado slikorico v njeni delalnici na delu. Posnetek te jasnobojiie slike je bil natisnjen v ilustrovonem češkem listu: »Zlata Praha«. Kakšen uspeh je imela ta Germova razstava, nam ni znano; ljudje sojo hodili ogledovat bolj poredkoma, dasi je vstopnino bila le borih 20 novčičev! Kakor smo rekli: prostor ni prikladen za takšne razstave, zlasti v Ljubljani, kjer bi ljudje vse rodi imeli na sredi svoje »Zvezde«. Da-li jo kdo nakupil katero razstavljenih Germovih slik, o tem bi vedel povedati knjigotr* žee Lavoslav S <• h \v e n t n e r na D v o r s k e m trgu v Ljubljani, kateri posreduje v tej stvori. Kakor čujemo, je g. Josip Germ, ki ima svoj atelier v V o d i č k o v i ulici š t e v. 38. v Pragi, dobil vsled svoje razstave nekoliko noro- »i jo neznatna, a glasna kliku, ..J.., 1«' slučajno priborila nadvlado..... vemo, da večina di- jaštva želi sprave in složnega delovanja na podlagi resolucij v se »love n-skcga shoda....- \' tem pojasnilu trdite, da ste t<> vedeli! Snlaj pa vzemite v roko Slovence štev, ItU, 11 »I?, li'.'l, »Slovenskega Gospodarja štev. in in .">1) (Dopis z Murskega polja), Glasnik* štev. 1*4, Domoljub štev. 17. Ste-li v teh listih tudi pisali po gorej navedenem spoznanji? M. logika! (rospod Šinkovce, Vi se bab site, da ste iz dr. Mahnieeve logične Sole! Izboren učitelj pa slal»i učenci! Malo več odkritosrčnosti in skromnosti, pa manj lastne balinrije pn ltomo prijatelji! Svet pa menda tudi ni tako neumen, da l>i ga lehko vsakdo »farbal ! (Moveku se usiIju je prepričan je, oprostite mi, da javno izpovedujem to —, da ste prišli na shod z namenom, da ta velevažni sliod na vsak način izrabite za svojo reklamo. Omenim naj pa še nekaj. Pred par leti so razna velcvažna podporna društva zahtevala od podpiraneev, da potrdijo z častno besedo, da niso členi »Save«. To je bil tedaj smrtni udarec /a »Savo«. Zal, da se v raznih člankih pozivlje na to, da naj se gmotno podpirajo le »Daničarji«. Čitajte v »Slovencu« št. IDI (Iz Kamnika) in »Slovenski Gospodar« št. .'15 (Nadebudna mladež?) Gospoda moja! pazite, kaj delate! Bojim se, da v bodoče o podeljevanji podpor ne boste me-rodaj na nadarjenost in pridnost, temveč samo strankarsko mišljenje. To spoznavajo že najbrže mnogi dijaki, ker se ogibajo »Save«. Potem bodo neka-terniki zopet ironično vpraševali: Kje je »Sava«? (i. anonimnemu pojasnevnleu pa povem (kar sem povedal že v prejšnjem dopisu), da sem umival samo narodovo čast in če misli, daje ta črna kakor zamorec, potem je pač obžalovanja vredno, če ste jo tako očrnili. Oglejte si samo članek »Im eigenen Lieht« v »I). Stimmen« ! Homo videli, da-li ostanete mož-heseda in da-li popravite, kar ste zagrešili s svojim »konsekventnim postopanjem. Naj ne misli nihče, da sem se oglasil proti »Daničarjem« radi njih načel! Teh se nisem dotaknil nikjer, temveč ožigosal sem samo njih silno kvarljivo taktiko in ponesrečeno postopanje na in po dijaškem shodu. Storil bi iatotako, če bi bili oni tudi najhujši »liberalci«. S tem završujem, dragi čitatelji pa naj sodijo! Igu. Sega. Politični pregled. Naj-li gremo v opozicijo ?! Povsem ne-nadojnno in od nikogar pričakovano je to vprašanje jelo razburjati slovensko javnost. Konservativni »Slovenec«; je namreč jel pritiskati na svoje poslance, nnj izstopijo iz večine in naj se oprimejo taktike svobodne roke. In kakor kaže, je tudi čil v Ljubljani in na dolenjem Štajerskem, nu čemer mu čestitamo, želeči mu k temu i potrebne vztrajnosti! — (1 rilec Ludovik, akademični slikar v Ljubljani, jo nedavno naslikal pastelni portret ljubljanskega župana, g. Ivana Hribarja. Portret je izdelan jako marljivo, zlasti sveži inkarnat imenovanega odličnjaka je uprav živ in bister, kaker-šnjega je mogoče doseči le s pastelnimi hojami. Zdaj izdeluje (»rilec oljnati portret goriškega knezonadškofa, dr. Jakoba Missijc v naravni velikosti, za škofijski kapitelj ljubljanski. In v mi-nolem postu je imenovani slikar dovršil »K rižev pot« po znanih Kfihrichovih uzorci h za župno cerkev v Litiji. Grohar Ivan, akademični slikar v Selcih nad Skofjoloko, slika zdaj župno cerkev v Ročiti j u pri Kanalu v predivni Soški dolini. Nadalje delujejo kakor cerkveni slikarji: Ogrin in Strnen na Vrhniki in Suhi« Alojzij v Ljubljani. Tudi naši kiparji: Cesar v Mozirji, Pro-gar v ('olovci, Repič in Zaje na Dunaju — imajo naročena različna nabožna in profana umetniška dela. Kakor je videti: navzlic vsej zaspanosti na polju lepih umetnosti smemo Slovenci ipak vzklikniti z Galilejem: »K pur si muove!« stranka pritrdila temu metienju, kajti si noč nji »Slovenec« objavlja nastopno izjavo: »Vodstvo katoliško-narodne stranke v sporazumu s katoliško-narodnimi državnimi poshinH izreka svoje menenje : 1. Sedanji politični položaj nujno zahteva, da slovenska delegacija izstopi iz vladne večine in si pridobi s tem fa k-t i č n o s v o h o d o. "2. Slovenska delegacija naj bode na vse strani neodvisna, vse svoje delovanje ureja strogo po svojih načelih. ■ ». \ vprašanjih narodne ravnopravnosti naj slovenska delegacija tudi v bodoče postopa vzajemno z drugimi slovanskimi strankami.« 4. Slovenska delegacija ne more glasovati za vladne nagodbene predloge, ker so narodnemu gospodarstvu naših pokrajin na kvar.« »Slovenski Narod« se je uprl z vso odločnostjo zahtevi »Slovenca in dokazuje v dveh člankih, da bi bilo jako nevarno, ako bi se Slovenci ločili od večine. Vprašanje »Naj li gremo v opozicijo?« je najbrže že danes brez pomena in ves prepir le akademične veljave, kajti vse kaže, da se državni zbor skoro zaključi zopet. Vsakako pa treba vendar, da označimo tudi mi svoje stališče o tem načelno važnem vprašanju. To smc» dolžni že zato, ker smo že te dni izrekli svoje menenje, da mi primorski Slovenci nimamo ničesar pričakovati ni od vlade ni od sedanjega parlamenta; in ker torej ni mogoče drugače, nego da se naša izvajanja tolmačijo kakor soglasje z »Slovencem«. Pred vsem bodi opozorjeno, da smo rekli mi izrecno, da nočemo pritiskati na nikogar in da nočemo usiljevati svojih nazorov izvenprimorskim Slovencem, ali na adreso naših primorskih poslancev smo rekli, da bi bilo nezmiselno, ako bi ostali v kateri-koli parlamertarni skupini, podpirajoči sedanji zistem. In pri tem ostajamo! Saj bi so smešili, saj bi klofutah v obraz sami sebe, ako bi glasovali za zistem, pod katerim se nam tako godi, kakor — se prav godi! A zakone narodni časti in samoljubja moramo slušati sedaj tem bolj, ker kažejo znamenja, da ta zistem na Primorskem ostane trajen; saj je dobil te dni svoj placet od g. ministerskega predsednika. Drugače stoje stvari z večino. Mi smo bili gotovo vsikdnr najdosledneji zagovorniki vzajemnosti z drugimi Slovani in smo tudi danes; tudi mi smo /a to, da bi bili naši poslanci členi močne večine — večine, ki bi znala uveljavljati svojo voljo, nikakor pa ne večine, ki se daje tolažiti s »pojasnili«, kakoršno je podal te dni grof Thun radi dejstva, da slovenski in hrvatski poslanci niso bilo povabljeni na posvetovanja radi rešenja jezikovnega vprašanja in katero pojasnilo je »Slovenski Narod« natisnil celo razprtimi črkami, dodavši v posebni notici poseben poklon pred temi pojasnili. Nam pa se zde jako v ceno taka pojasnila post festum, ko ne umrejo onemu, ki jih daje, ni škodovati ni koristiti. V četrtek je pripovedoval »SI. Narod« anekdoto o nekem potniku, ki je hotel v Rim, pa se je vozil na Dunaj. Rodi torej dovoljeno tudi nam, da napišemo tu primero: Nekdo je priredil kosilo. Mnogo je bilo povabljenih, le jeden ne, ki je z gotovostjo pričakoval povabila. Po nesreči pa se jo kuharici prevrnil lonec in kosila ni bilo. Vendar je prišel naslednjega dne oni nepovabljeni in je zahteval pojasnila, zakaj ni bil povabljen?! A gospodar ga je tolažil: »Saj tako ni bilo nič, ko so je prevrnil lonec?!« A nepovabljeuec je menil po vsej pravici : »P« ko bi se ne bil prevrnil lonce?! Obedovali hi bili — brc z m o n o.« Tako se je izgovarjal sedaj tudi grof Thun : saj ni bilo nič. A mi vprašujemo z onim nepo-vahljenccm: pa ko bi so no bil prevrnil lonec, ali določneje povedano: ako Nemci ne hi bili tako trdovratni kakor so bili ?! Kje ima »Slovenski Narod« garancijo, da ne bi se določilo Bog ve kaj važnega — brez nas? Kakor rečeno: taka »pojasnila« in tolažila so jako v ceno in smo jih imeli že dovolj. Večina naj pokaže enkrat, da zahteva od vlade dejanj; naj pokaže, da se ne zaveda samo svojih dolžnosti, ampak tudi svojih pravic! Začne naj enkrat odločilno borbu proti zistem ti, kajti zistem je ono, kar nas tlači! Stopi naj enkrat na konstitucijouelna pota in izsili naj | tako v 1 a d o, ki bode hotela hiti izvrše-I v a I k a volje večine parlamenta. Za tak o večino bodemo vsikdar; ako pa večina ne kaži' ni volje ni moči, da bi storila kraj neznosnemu stanju, potem nam je pač popolnoma vsejedno, ali so naši poslanci v veČini ali ne! K položaju. (V prav sodimo po zadnjih poročilih, je sedaj d vojno gotovo: Zginila je vsaka nada, da bi obstrnkcijonistiške stranke odstopile od obstrukcije in iz tega spoznanja je grof Thun hitro začel izvajati potrebne posledice: jel je miriti in tolažiti skupine na desnici, sosohno tudi Hrvate in Slovence, in je tudi, kakor vse kaže, dosegel toliko, da ne pride do nikako secesije ter večina ostane intaktna. Tudi Poljaki so pomagali miriti, kajti zagotovljali da so Hrvatom in Slovenecni svojo podporo zn uresničenje njih zahtev. Sicer pa pripovedujemo na drugem mestu, kako mislimo o takih pojasnilih in zagotovilih — in da mi bi hoteli enkrat videti dejanj. Zanimiva je tudi vest, da hoče desnica predložiti cesarju pismeno sožaljko; poleg to vesti se pa značilno blesti druga vest, da hočejo namreč Sehonererjnnci predlagati v avstrijskem parlamentu manifestacijo žalovanja po — Itisinarcku in hočejo zahtevati celo, da se v atriju parlamenta postavi na državne stroške kip Risinarcka. Slednjič hi bilo beležiti vest, da se izvoli zopet prejšnje predsedništvo zbornice. Goriški deželni zbor. Včeraj se je ta deželni zbor zaključil potem, ko jo sklenil zakonski načrt, katerim se osebna dohodarina osvoboja od deželnih doklad in so se izvolili členi v komisiju za odmerjenje dohodarine in v vzklicno komisijo. Slovenski poslanci — zvesti storjenemu sklepu — niso došli v sejo. Sklepčnost je omogočil knezonad&kof. To dejstvo je »Piceolu« v povod, da govori, kakor da je knozonudškof neprijetno imenadil Slovence, pustivši jih na cedilu. Luško glasilo dreza tudi vlado v rebra, češ, vidiš kako lahko u ženeš, ako le hočeš, Slovence' v kozji rog! O dragi, kaj meniš, da vlada ne ve, kako »kislo« ker nedosežno grozdje jc to! Zato je zaključila modro deželni zbor in sedaj je razočaran menda v resnici — »Piocolo«. Domače vesti. Novoimenovani! dvorili gvltnik na na- mestništvu v Trstu, Teodor Sch\varz, jc danes položil prisego v roke g. namestnika. Gospod dvorni svčtnik je že nastopil svojo službo. Tudi „Krieči prapor*4 se je pridružil zopet našim obrokovalcein. V svoji številki od 20. septembra piše namreč ozirom na zadnje izgrede mej drugim tudi sledeče: »Mi kot Slovenci protestujemo odtočno proti škandaloznemu zavajanju našega naroda proti be-stijalnosti teh izgredov in pokazati hočemo, da ne stoji vos slovenski narod v taboru tega z veri n s k e ga š o v i n i z m a. Ljubeč svoj lastni narod, ne sovražimo nikogar druzega; boreč se za svoje jednako pravo hočemo, da je tudi drugi vsi drugi uživajo. In kadar se borimo, tedaj jc naš jboj naperjen proti izkoriščanju in poneumnjevanju, ne pa, nikdar in nikjer ne proti onim, ki z nami trpe, ki morajo kakor mi v potu svojega obraza služiti svoj borni vsakdanji kruh. Pobožnosti ste učili naše ljudstvo? Veni mu rešujete? Fej nad tem hinavstvom! Vera Vas uči ljubezen do bližnjega, vi pa navajate ljudstvo, da kriči svojemu bližnjemu »morte!« Vi ste sovražniki naroda, Vi njegovi zapeljive!, Vi ga izdajate — barbarstvu, divjaštvu, bestijalnosti ! Ne, ti izgredi no padajo na slovenski narod, mi kot del tega naroda protestujemo proti tem žkandalom. Oni padajo na volkove v ovčjih kožah, ki hlinijo ljubezen do naroda, pa so samo tega naroda zlodiji, toga naroda hudi duh. Vas zadene odgovornost pred zgodovino!« Da pa ne bode dvombe, na čegav naslov da so napisane te zatožbe, je vskliknil »Prapor« že poj »red : »Toda pri teh izgredih se je pokazalo, kakor pri vseh nacijonalnih kravalih, kar jih je bilo zadnjih let v Avstriji, kam vodijo »naeijonalni vodi t e 1 j i« Ij udstvo «. Zastonj iščemo besede, da bi primerno označili tako....... ne, ostanimo hladni in povejmo uredništvu »Praporja« : pročitajte članek »Ministerski predsednik grof Thun in izgredi na Primorskem« v zadnjem i/.danju našega lista ; primerjajte potem tam navedeno golo resnico z zasra mo vanj i, ki ste jih napisali na našo adreso; sodite potem po svoji vesti — ako je iinate kaj — in gotovo pogodite sami, kakova sodba bi bila primerna za tako početje. Ako bi se hoteli vi dalje malce pobaviti z gospodarskimi in pridobninskimi razmerami v naši pokrajini, mesto da koneentrujete vs<> svoje misli za posnemanje nemških vzorcev in da uredbo soeija-listiškega gibanja na Nemškem natezate na Pro-krustovo postelj naših povsem drugačnih razmer; ako bi se hoteli malo baviti z bedo našega ljudstva, mesto da vedno premlevato nepraktične in tudi po velikem delu neizvedljive soeijalistiške teorije; ako bi hoteli razumeti, koliko materi jalne škode je trpelo že našo ljudstvo vsled slavofobne politiko gospodovalne italijanske stranke na Primorskem; ako bi hoteli verjeti, da so v namen, da oi naše ljudstvo propadlo narodno in politiško, zatira isto uprav infernalno brezčutnostjo tudi v gospodarskem pogledu; ako bi hoteli računati, koliko neizmerne škode provzročajo svojim brezobzirnim in ciničnim postopanjem n. pr. čožotski ribiči našim siromašnim domačim ribičem : potem bi vam morda zasvitalo v glavi, kar bi vas moralo tudi ganiti v srcu: daje nastopanje proti italijanskim delavcem bolj pojav socijalnoga, nego pa narodnega^ vprašanja! In tako bi bilo koristno za vas, ako ste ren to, za kar se izdajate: socijalistiška stranka. Lepo je in hvalevredno, ako kažemo sočutje do vsega sveta, ali tako sočutje so nam gabi, ako vštric poleg njega koraka brezčutnost do ekzistenč-nih pogojev svojega najbližjega !! Govorili smo. A ker že »Krdeči prapor« bruha na nas »bestijalnost«, »zverinstvo«, »zlo-deje«, »barbarstvo«, »divjaštvo«, in ako je res, da zasluži vse te sramotilke oni, ki narodno čuti, potem bodi zabeleženo tu da je bil nekdo, ki ima precej besede v vašem taboru, do nedavno, do zaključka svojih zagrebških časov, torej notri v svoja zdrela inožka leta, ko je moral vedeti, kaj dela, tudi: »naroden«, torej beštija, zver, zlodej, barbar, divjak in zapelji vec naroda. Za zaključek še jedno. Čujte! Ako hi narodni voditelji in zlasti duhovniki hoteli res to, kar jim podtikate vi, potem bi bili progressovska gospoda — in morda tudi vi, ki se v takih usodnih trenotki pridružujete obrekovaleem našega naroda, — doživeli zadnje dni prav gotovo — najgroznejih časov. Ali mi, ne le da nismo hoteli, marveč smo napeli vse sile, da ni prišlo do tega, in ljudstvo nas je tudi ubogalo, na čemer mu bodi tu izrečena najprisčrneja zahvala. In tako moremo beležiti golo resnico, da izgredov v mostu niso zasnovali Slovenci — o tem, kako jo prišlo do teh izgredov, bode morda govor na drugem mestu —, du v okolici sploh ni bilo izgredov in da mod vsemi zaprtimi jo le jeden zaveden Slovenec, in še ta je šel na led po svoji hihkomišljenosti. Tako smo postopali mi — barbari. Kedo izziva ! Pršejo nam : V ponedeljek dno 19. t. m. je šel neki Slovence, delavec, mirno po ulici »delle Legna«. Tam je srečal pur delavk. Vstavil se je, da bi se porazgovoril žnjima. Razpravljali so o zadnjih demonstracijah, ko so je Italijanom vpilo »fora« i. t. <1. H krat u ga je obkrožila družba lahon-skih »gospodov«, katerih jeden je udaril našega delavca tako močno, da se jb le-ta zgrudil na tla ! Videči to kanibalsko postopanje, se je neki slučajno mimotlošli drugi delavec potegnil za napadenega, ter je ozmerjal šarlatane v gosposki obleki, vsklik-nivši jim, da tako se dela z divjo živino, ne pa z človekom. Liki lačni levi so planili olikani gospodje tudi po tem delavcu, ga pretepali, a ko je siromak začel kličati na pomoč, so se luhončki poizgubili, toda 110 vsi! Par njih so prijeli reveža, češ, da oni so no bojč stražarjev in tirali so ga z došlimi stražarji na policijo. To je dogodek kakor mi ga jc povedal očividec in nesramna laž je vse ono, kar so pisali »Pieeolo« in drugovi o tem dogodku. Tako, vidite, oni nas pretepajo najprej, potom nas pa tožijo, da smo mi napadalci, (!!), ker d o h r o v e d o, d a se ji m v e r j a m e ! Pomislite, kaj bi bilo, da se slučajno kaj takega prigodi par našim, ki so bolj gorki ! Krivi pa smo le mi ! Mi izzivamo, mi ščuvamo, mi smo nemirni živelj, katerega treba na uzdi držati; oni pa so vsi dobri, krotki in mirni !!! Odin. kdor /.na, pa zim! Pišejo nam: Sinoči sem bil na lesnem trgu iti som opazoval, kako sta se dva sina avite kolture prepirala na javnem trgu in — tepla. Prišel je stražar. Takoj se je nabrala množica radovednežev, kar pa ni najmanje oviralo naših junakov Kden njiju, >grozno« srčen, je naslovil dodruzega nastopno najuljudnejc povabilo: »Pojdiva kam, kjer ni stražarjev in ljudi, tam ti razbijem glavo (!)» In odšla sta po novi ulici, prepirajoča se mej saboj. Kar naenkrat je prišla navadna patrulja, ki je vstavila junaka, vprašaje ju, kaj da imata in kaj da jo bilo sploh? Odgovor je bil: Tu gori na trgu sta se dva tepla, a midva sva mirila, k o r j e bilo n e v a r n o, da b i s o o n a dva poškodovala (!!). Ako ne verujete n a m a, vprašajte straž a r j a, s t o j e č e ga t u gori(!!!)—» Tema dvema treba priznati prvenstvo, kaj takega Slovenci ne znamo in nočemo znati! Oni so pa vedno — nedolžni! Očevidee. Na pomoč našim dijakom! Narod brez mož-voditeljev je mrtev. Kako živo potrebujemo pa ravno mi ob obrežji Adrije naraščaja lastno narodne inteligence, nam je vsem znano. A kdo naj odpo-more tej potrebi drugi, ako ne šola? In res vidimo, da se naši rodoljubi v zadnjem času kaj zelo zanimajo za našo šole, zlasti za srednje zavode. Po-prašuje se, koliko dečkov je prestopilo na srednje šole, so-li nadarjeni, ima-li narod česa pričakovati od njih? Toda vprašajmo se: Rodc-li naši učeči mladini kaj koristilo to zanimanje ? Pomisliti nam je, da mnogo našo mladine prihaja iz revnili kmečkih hiš in iz siromašnih delavskih krogov. Pravo zanimanje za te naše dijake kazalo bi se torej le v tem, da jim poklonimo gmotne pod por o. In res. Prav letos je mnogo naših dečkov prestopilo na gimnazij, med njimi lepo število prav nadarjenih. A ti dijaki so siromaki. Težko bo torej starišem, da bi jim preskrbeli potrebnih stvarij za šolo, v prvi vrsti knjig, in res čujemo, da so nekateri v zadregi radi nabave knjig; nekateri 80 izstopili; nekateri mislijo izstopiti, ker se jim ni nada izpolnila, da dobijo knjige brezplačno iz ubožne šolske knjižnice. Rodoljubi! Mari hodemo gledali malomarno, da nam naši dečki zapuščajo gimnazij, za kterega smo jih usposobili s težavo?! Prihitimo jim na pomoč — vsak po svojih močeh — z malo podporo, da zberemo znesek, katerim jim nabavimo knjigo. Rojaki, prosimo Vas!! (Denar naj se blagohotno izroči proč. g. Juliju \Varto, župnišče nov. Sv. Antona). Odbor tržaške Kmetijske družbo« bode imel svojo redno sojo v torek dne 27. t. m. zvečer ob 7. uri v svoji pisarni ulica Geppa štev. 14, 1. nadstropje. Opozarjamo nase narodno občinstvo na jutršnjo veselico na Frdeniči pri sv. Ivanu pri Trstu. Kdor le more, naj le pohiti gori! Posebno pa še, ker je čisti dohodek namejen za dijaški fond. Ubogi kmet! Iz Pazina nam pišejo včerajšnjega dne: Danes je zadela Pazinsko okolico nesreča, kakoršne ni pričakoval nikdo. Ob (i8/, pop. je začela padati toča, ki je v kratkem času uničila skoro vse grozdje. Kmetje, ki so veseljem glodali v bodočnost, vidijo, da bode tudi sledečo loto žalostno za njih, kakor je bilo prejšnje. Zadnjo leto so trpeli v rokah oderuhov, ki so jih tlačili brez vesti, a tudi letos ne bode dosti bolje. Toča je bila debela in tudi debeleja nogo oreh. Lahko si je misliti, kako je oklostila vse. Kmetje so vsi v naj več i žalosti in tužnim srcem pobirajo ostanke, kolikor jih je pustila grozna šiba božja. O tužna Istra! Ubogi kmet! Današnji „Pensloro Slavo" je bil zaplenjen radi več sestavkov in — kakor se nam poroča — tudi kakih, ki so bili ponatisnjeni iz drugih nokonfiskovanih tržaških listov. Čudna so pota avstrijske cenzure ! Anarhista je zalotila predsinočnjem tržaška policija v uradniku tvrdkc Briill Franu Vidmarju iz Rojana. Hišna preiskava da jc dala podlago menenje, da je Vidmar res anarhist. Radi žaljenja Njeg. Veličanstva sta stal« včeraj pred dež. sodiščen 43-letni km^t Ivan S. iz okraja podgrajskega in f)7-letni A. M. iz Milj. Dobila stil po <5 mesecev ječe. Policijska vest. Peter R., frtiletni trgovec iz Kočevja, je bil aretiran včeraj H. uri zvečer na Belvederju radi razgrajanja. Ko so ga peljali v stražnico je kričal in grdil stražarje z različnimi psovkami in je raztrgal srajco enemu stražarju. Loterijske številke dne 24. septembra: Trst 71 1 li 20 11. Linz 5H 2H 14 12 H. Različne vesti. Za bicikliste je ravnokar izdala knjigarna G. Frevtag & Herndt na Dunaju V11/1, umesten zemljevid z naslovom »Trst in Benetke« (od Vidma do Zagreba), na katerem so zaznamovane vse proge med mesti: Benetke, Bellnno, Vidom (Italija), Ljubljana, Celje, Zagreb, lleka, Pni j, Trst - torej čez Kranjsko v Trst iu Benetke. Na karti so tudi označene zanimive in znamenite točke — Pontojn -ska jama, Cirkniško jezero, podzemeljske jame pri Skoeijanu, Opatiji, itd. z cestami k istim. Cena je HO kr., na japonskem papirju 1 ghl. Lično delo priporočamo vsakemu kolesarju, kakor tudi druge jednake karte, ki jih ima v zalogi rečeno založništvo. Italijanskih delavci na Nemškem izzivalci izgredov. V mnogih rudokopih v Šleski (pruski) odpustili so italijanske delavce <1 o 1 že jih, da so izziv uči izgredov. — V Berolin je dospelo že več takih delavcev, ki so sedaj na cesti. Da no bode mislil gosp. državni pravilnik, da hočemo Kamo, da tako pišejo iz llcrolina včerajšnjemu »Indipendcntu«. Brzojavna in telefonićna poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 22. (Izv. brzojav.) V sinoćnji seji parlamentarne komisije desnice no poslanci Po v še, Forjuričlč In Spinčič razložili pritožbe Slovencev in Hrvatov. Načelniki vseli klubov so proglašali vzajemnostih obljubili podporo. .M i n i ste rs k i predsednik je dajal pojasnila In obljubil zboljšanje v marsičem. DllliaJ 24. »\Vionor Zeitung« prijavlja cesarski reskript, naslovljen na FML F. Brezevickija, kateri — kakor znano — je bil v spremstvu pokojne cesarico. Zahvaljuje so istemu na službovanju, mu podolja cesar roti železne krone prve vrste. V drugem dekretu se zahvaljuje cesar grofici Hnrrnoh, ki je bila šla po truplo pokojne cesarice v Genovo. Nadalje se zahvaljuje cesar majordomu grofu Bellegarde ter podolja Elizahetin rod prve vrste dvorni dami grofici hVstetics in predčitalki Fe-renezv. Slednjič je podelil cesar Fran Josipov red prve vrste prcdčitalcu pokojne cesarice, Barkerju, ter različna odlikovanja drugim osebam spremstvu pokojne cesarico. Dlliiaj 24. Danes so imeli posvetovanje načelniki skupin levice, ki ho se zbrali v velikem številu. Tudi krščanski socijulisti so bili zastopani na tem posvetovanju. O teku razprave iu o morebitnih sklepih ni prišlo še ničesar v javnost. Dllllilj 24. V Praterju je prišlo danes do kudega spojin«la med Slovaki iu Italijani. Policiju je le težko preprečila hujših izgredov. Reka 24. I Dunaja poročajo, da so tam zar pri i radi proslavljenja nmirhistiških činov več oseb. Od istih sta dva iz Iteke iu eden iz Zagreba. IVi njih so baje našli proglasov proti Nj. Veličanstvu cesarju, ter proslavljajoči h zadnji anarhistični zločin. Pariz 24. Komisija za revizijo procesa Drev-fus je že storila svojo sklopa. Zdi so, da so ista izreče za revizijo. Zagotovljajo pa, du jo minister-ski predsednik Brison proti sklicanju zbornice rad" te stvari, ker smatra vprašanje o reviziji kakor nov čin vlade. Madrid 24. Oficijelne brzojavke s Portorioo potrjajo, da so Spanci dno 20. t. m. joli ostavljati otok. 08001327 JANČAR mehani k-dentist s«- j<> preselil v ulico 1'oiite dclla 1'abUra stv. II. il. na oglu Tor rente iu Piazza delle lcgna . l/dclovalnica znhov in u-metnoga zobovja od kavčuka ali zlata, brez neha«, po tVanco/keni zistemu. Ohnovljniijc znhov se izvršuje v Pestili urali ; poprava pa v trdi ; ceno po dogovoru. \ laganje/obov brez vsake bolečine. HHHHHHHHHHHKHHHHHK PRISTEN V r.vpjo lastna korist nt} zihtevajo li, J . . icjo kupovalo: la take Izviru* ravoj'u. Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga v Trutu, ulicu sv. Antonu st. 1. priporoča častitim svojim odjemalcem svojo proda-jalnico, preskrbljeno z vsemi mnn li fakturnimi predmeti, zvezano s krojačnico za gospode. Sokolska obleta iompl gld. 23-— FaveloJc nepremočljiv od 10 do 16 gld. Velik Izbor mi kliničen In Uoiiiliiižn. hhmuzii mn/,kc obleke, srajc I z žilic, volne, Iiivvii - tciuils, platnu M liiiafnauio i(|0[) u&H{q rti 4 afnpojcl'/iu po ^d^piop u}wi.> iiiiijj 'upojo-1 ui n|uif)-A« ooziup ojjw|os omilil ipiii a^Bjidpt, t itd ui.hio <|o : fuojp.) i(!Uimzod tjoHA po iwf|0(ifmj of ^apipzi 11 j tiiuuuH !'p)i|lim'.>ijiKiio)( 1110» s "Bpo^am ni 'A« aq?nap oavji 0[ OtipOA 91 [11(111 J) 11; p0HA0d OlfllADUpi/ ijozod ofmpodsoD 8>jsuaA0|s Kašelj, hripavost in prsni katar ublužuje in zdravi „planinski zeliščni sok" iz „Deželne lekarne pri Mariji Pomagaj" M. Leustcka v Ljubljani. Cena 1 steklenice i*t> nove. Ha/pošilja se z obratno posto najmanj 2 steklenici. II Gospodična, vešča slovenskega in nemškega jezika, zmožna po-diičevati v obeh jezikih, želi vstopiti takoj v dobro hišo kakor vzgojiteljica. Ista prevzame tudi mesto ključarice. Ponudite je pošiljati pod»Marija ISflO poste restanto glavna pošta. Emeri so posode za hišo, hlev, vrt, polje, vinograd, delavnico, tovarno, la-dijo i. t. d. namesto škafov, bretitačev, vr-čev, putrhov i. t. d. So zmirnj pripravljene za rabo, ho trdne, trajajoče, lične, lahke in bolj pripravne za vsako delo nego druge posode. Dobivajo so na debelo in na drobno v delavnici tvrdko Schivitz & Comp. v Trstu, v ulici (oniiucrcliile (trgovinska ulica) St. 11 in na drobno tudi pri raznih trgovcih tn in na deželi. Prospekte z ceniki se razdaja in pošilja radovoljno brez troškov. Alojzij Progar,a™.po^r (Atclier v llcncdiktiuskem samostanu), izdeluje po svojeročnih načrtih, osnutkih in modćlih: oltarje, taliernukeljiie, prižiiicc, krstilnlke ter vsakovrstno cerkvene podobe od lesa in marmorja, katere reči tudi zajedno poslikuje in pozlačuje. Takisto izgotavlja portrete po živili uzorcih, luivrohiic spomenike s posnmirniini kipi ali z umetno sestavljenimi skupinami in vzvišeninami od preprostega kamna do dragocenega kararskega mramorja in to povsem vestno, pošteno in pristno. Pomada Phdnix. Oilllkmiuu un razitavl r.a /.ilravljotijn Iu IMMtri^lio Molkov v Stuttgart-u I. Ihiio., Cprlpoziumu cul »travnikov In s tisoči jui-' livnlolh |iIhoiii. J Jedino obstoječe, reelno in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih moćne brke. Oiirnntlra h<> zu vitpoh 111 uelkodljlvnat. l.muVk 80 nO., po 1><>*U ali povzetja 90 n C. Hoppe K., Dunaj, I. Wipplinger»trasse 14 .lako pripravna žepna knjižica, se za potrebo ter posebno za potovanje, naglo, naglo iu brez učitelju priučiti nemščini, jo slovcnsko-ncmški: „Slovarček" in za angleščino pa slovotmko-angložki „Anglež", » -V> livč. komad, poštnine prosto povsod, dobi pri izdajatelju Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. I, kakor tudi v mnogih knjignrnali. Odlikovan fotografski afelier'! Acquedotto h. št. 25. (Vojatn si. naznaniti si. občinstvu, dtt som na A<'qilCttU št V. 25 Anton Jerkič, odlikovan fotografski atelier. V Gorici: V Trstu: na Travniku 11. mi Acqu«dottu tAAA^AAAtAiAj ■ IAAAAAAAAAIAIAIAIAIAIAIAIAIAI AI." I * i Carl Creinitz Neffen, Xa Corsu štev. 3$. Železo i podružnica Trst. IMazza doli a Leg na 2. in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo PST predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne neprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne ineble In pred opjem vame blapjne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. „THE GRESHAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do .'JI. decembra 18U7...........Kron 159.997 579*_ Letno vplačilo premij iu obresti do 511. decembra 1H(.»7..... » 2N.8■2^^,375•_ Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1H4K.) . . » 44-3.K7'_ V letu IX«,>7. izdanih 7KJH polic za glavnico od....... » (»7.331,851'91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. ! __Via del Teatro stv. 1, „Tergesteo" Scala IV. X" Iščejo se dobri age ntje, zastopniki in potovalci. ""^MS