PRIMORSKI DNEVNIK Plačana v gotovini "ob. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. St. 18 (7512) TRST, četrtek, 22. januarja 1970 ZAOSTRITEV POLOŽAJA NA BLIŽNJEM VZHODU RAZPRAVA NA SEJI ODRORA ZA GOSPODARSKE ODNOSE S TEJINO Izraelski napad na jordansko OBMEJNE SPORAZUME JE TREBA RAZVITI IN OKREPITI ozemlje južno od Mrtvega morja Jordanci trde, da so po 23 urah bojev zavrnili Izraelce - V TelAvivu pa pravijo, so izraelski oddelki uničili gverilske postojanke in se vrnili brez izgub I^AMAN, 21. — Položaj na Bližnjem vzhodu »e je izredno zaostril. otm oddelki izraelske vojske so včeraj vdrli na jordansko ozemlje tra' ?°dro^u nekaj kilometrov južno od Mrtvega morja. Napad je arah'l 3 Ur' P0r0£ai0 ‘,z Amana, so se oddelki jordanske vojske, a *ki gverilci in nekateri oddelki Saudove Arabije ostro spopadli na Z.rae'c'- Po vesteh iz Amana in Tel Aviva je bil ta izraelski napad jordansko ozemlje najmočnejši po šestdnevni vojni leta 1967. - i --V. s °,a*ki krogi v Amanu sporočala .** je spopad začel včeraj ob '. fri (P° italijanskem času). Iz-m vc*r*' čez mejno črto z ... or|iiranimi oddelki, s tanki, z apni avtomobili in s topništvom. A.,; nlk izraelske vojske v Tel , vu je te vesti potrdil in izjavil, ,so oddelki izraelske vojske pre-. o noč prekoračili jordansko me-,J.Uzno od Mrtvega morja in na-c Postojanke arabskih gveril- ' napadu so ubili pet gveril- ra 1 J* asn*'£ Je poudaril, da je iz-stai a * * * * v vi°js^a napadla gverilce, ki »° napadajo z jordanskega pod-t,, Ja tovarno pepelike v Sodomi. nnJ a . sporočil, da so izraelski „ uničili nekaj gverilskih to- t^Jakov in en top. Povedal je u da kraelci niso imeli nobene sUbe. Poleg tega je glasnik izrael-zinr v.°jske sporočil, da je danes i:l ,aJ Poseglo v boj tudi izraelsko letalstvo. tgf^^dnska organizacija «A1 Fa-javil Je danes zJutraj v Amanu ob-Vj a sporočilo, v katerem pra-' da so izraelske čete zasedle 17 °cie Ghor Safi in da ga po ie-Ur?h bojev še vedno nadzoru-mi-^.Poročilo pravi dalje, da so dan"11 °^delki sovražnikove vojske jevi?~°b 1 1114 zjutraj (po kra- 9 Ghor <^'asul napredovali v smeri * ljaij Safl in pri napadu uporab- dinir raznovrstno orožje. Naše e-vok,e so se spopadle z izraelsko Prkno ~~ pravi sporočilo — in jo 5ohci e ,na oster boj. V bitki so rabij0V tudi eddnice Saudove A-rij,,.,6, ^ so nastanjene na ome- Področju. Tel a • un je glasnik vojske v odd,,ii,Vlvu .Potrdil, da se izraelski jankc ;_Un^kajo v izhodiščne posto- v°jak W da. ™so izgubili nobenega t naJ n aK ^i umiku niso naleteli ol* Avi da je akcija izrael-jci je . ^ke trajala tako dolgo, ker (X 2naoc^e’e'a na težave naravnega IU gih ,Ja' V izraelskih vojaških kropi' akcijaanikaj°. domnevo, da je bila ir bjuipi„ Poktičnega značaja. Pojas-/ operap’- da je kil cilj te vojaške -ji' lovanj1JC' da se zagotovi redno de-i) Vajaic l°vam v Sodomi, ki proiz-Hosti PePeliko, ki je velike važ- d°daja^a izraelski izvoz. Pri tem v u-i-i-0’.. da so napadi gverilcev škodnJi ^ (inek povzročili majhno tovarniškim obratom, izhaia vesteh iz Tel Aviva najf» ’ d& so izraelski vojaki ubili Amannl Pet arabskih gverilcev. Iz vlad-8 dodajo, da je jordanska da ;e Zaaedala vso preteklo noč in Pada Dl kralj Husein ves čas na-dansltiK*3 Slavnem poveljstvu jor-stiitu I1 . oroženih sil in v stalnem spoDarii Gdansko vojsko, ki se je v Jordaa u- sovražnikom. t? napad,, zunanji minister je o Poslahii, telegrafsko obvestil vele- j ga 0rv.a Pri Združenih narodih ter hC®1'1' naj o tem obvesti V .ni svet. ! j® zvf°dbiansk'k vojaških krogih se Padu a °’ da so Izraelci pri naukov porakili okrog 800 mož, 40 ' ’a letali oklepnih vozil, topništvo Pad u ' Poudarjajo, da je bil nagcem t?rjen proti arabskim gve-* *rat hn^uS0 v Prejšnjih dneh dva- , Po pgpgj^ardirali izraelsko tovar- iš T&* ZUnanji minister je da-?tirih obvestil veleposlanike nasUi ’* 0 resnem položaju, ki na južna zaradi izraelske agresije {Papu .Področja Jordanije. V A-. VrWJe tudi izvedelo, da je bi-v°jske . poveljstvo jordanske ska vojska po 23 urah bojev zavrnila izraelski napad. Predstavnik je povedal, da je bil med spopadom ubit en jordanski častnik, devet pa jih je bilo ranjenih. Po drugi strani pa je poveljstvo palestinske oborožene vstaje, ki združuje razne gverilske skupine, sporočilo, da je padlo v bojih z Izraele! lest gverilcev in štirje so bili ranjeni. To poveljstvo trdi, da so «komandosi» «A1 Fataha» in oddelki Saudove A-rabije odbili izraelski napad. Jordansko vojaško poveljstvo pri tem poudarja, da so Izraelci ob umiku odpeljali s helikopterji in ambulantami svoje ranjene vojake, ter da so vlekli s seboj tudi nekaj poškodovanih vozil in dva tanka. Jordanci hkrati sporočajo, da so napadajoče izraelske oddelke ustavili v Al Safiju. Politični opazovalci v Amanu ugotavljajo, da se poročila jordanskega poveljstva in poveljstva gverilcev o boju z Izraelci ne ujemajo. Eni in drugi trdijo in si lastijo zaslugo, da so zavrnili sovražnikove sile. Hkrati v Amanu ugotavljajo, da je izraelska vojska prvič po enem letu prekoračila demarkacijsko črto z Jordanijo in globoko prodrla v jordansko ozemlje. Vojaško poveljstvo v Tel Avivu je sporočilo, da so se izraelski oddelki, ki so sodelovali pri napadu na jordansko ozemlje, vrnili na izhodiščne položaje ob 17. uri (po ital. času) in da niso imeli nobene izgube. Poveljsto poudarja, da je bila to najdaljša operacija proti Jordaniji po šestdnevni vojni leta 1967 in da je trajala 23 ur. Poveljstvo nato pojasnjuje, da so izraelske vojaške sile vdrle pet kilometrov v notranjost jordanskega ozemlja. S to operacijo, pravi izraelsko vojaško poveljstvo, so bile uničene poslednje postojanke arabskih gverilcev na jordanski strani vzdolž izraelske meje. Maloobmejna trgovina v okviru tržaškega in goriškega sporazuma je zelo koristna za obmejna področja - Predlagani ukrepi za odstranitev težav (Od našega dopisnika) | sporazuma in tudi sodelovanje v j organizacije. K reševanju teh vpra- LJUBLJANA, 21. — Na današnji | okviru sejma Alpe-Adria okrepiti i sanj bi bilo treba pritegniti tudi Arabski gverilci se vežbajo za borbo proti Izraelu seji odbora izvršnega sveta Slovenije za ekonomske odnose s tujino so člani odbora, predstavniki republiških ustanov, primorskih občinskih skupščin in delovnih organizacij razpravljali o maloobmejnem gospodarskem sodelovanju z Italijo. Ugotovili so, da je slovenski izvoz v okviru tržaškega in goriškega sporazuma o maloobmejnem sodelovanju lani znašal 4,8 milijarde lir in je bil nekoliko večji od izvoza v letu 1968, vrednost uvoza iz Italije pa je dosegla le 4,3 milijarde lir, kar je za več kot milijardo lir manj kot leto dni poprej. Obseg blagovne menjave v okviru tržaškega in goriškega sporazuma se, kot so ugotovili, še nadalje zmanjšuje, kar je v škodo pomenu teh sporazumov in je zato celo slišati glasove, da bi jih ukinili. Nasprotno pa so na današnji seji poudarili, da je treba omenjena in zavrniti vse poskuse, da bi te oblike medsebojnega prometa odpravili. Maloobmejna trgovina med Italijo in Jugoslavijo res ne daje bistvenega prispevka k vsedržavni zunanji trgovini, je pa zelo koristna za obmejno območje, so ugotovili na seji odbora. Poleg tega pa Ju goslavija lahko v okviru brezcarinskih blagovnih seznamov prodaja v Italijo tudi izdelke, za katere velja sicer poseben režim kot so na primer mleko, mlečni izdelki, meso in vino. Da bi povečali maloobmejno trgovino bi morala slovenska podjetja pokazati več iznajdljivosti in spretnosti v konkretnem dogovarjanju z italijanskimi partnerji, odpraviti pa bi bilo treba tudi nekatera zakonska določila, ki zavirajo obmejno trgovino in uvesti ustrezno devizno stimulacijo za gospodarske liiiiiiiliilliiillllllliiiliiliiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiimiiiiiuiliiliiiiiiiiiiiiiiliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« VEDNO BOLJ ZAPLETENI ODNOSI STRANK LEVEGA CENTRA La Malfa je zapustil sestanek štirih strank o deželni ureditvi Na pobudo republikanskega voditelja podoben sestanek ob udeležbi KPI in PSIUP - Danes se ponovno sestanejo štirje tajniki RIM, 21. - Politični položaj je izredno zapleten in poln nasprotij, tako da ni mogoče ničesar predvideti, kaj se bo zgodilo jutri, ko se ponovno sestanejo tajniki štirih strank levega centra, ki bi morali dokončno odločati o obnovitvi vlade v štirih. Položaj je zapleten zaradi nasprotij okrog kar dveh deželnih' uprav sardinske in sicilske, ki sta v krizi in kjer se povsod skuša pre makniti os uprave bolj proti levi. Prav proti temu pa se upirajo z vso odločnostjo socialdemokrati, ki pravijo, da je omejitev večine POLOŽAJ V NIGERIJI Zvezi preteldo noč v neposredni SRjU ~ VOloSL.;—: -li___________l * K *kih (jji- v°jaškimi oblastmi arab 0» TW?av' * dahe$ 7,^"’^ jordanske vojske jc l<* ‘in,, Cer iziavil' (la Je jordan- "''"""iiMumHmmmumminnummmummmmuummuimmninmimmmnMUmfU, TEŽAVE LE PRI PREVAŽANJU ŽIVIL PO RAZDEJANI DEŽELI Finančni kaos v Ovveriju - Razočaranje clovcev na senzacije* OWERI, 21. — V bivši secesioni-stični pokrajini Biafri je trideset mesecev trajajoča državljanska vojna pustila globoke sledove, ni pa opaziti vidnejših znakov nasilstva nad civilnim prebivalstvom. To so prvi vtisi in spoznanja «lovcev na senzacije*, ki so pričakovali, da bodo zmagovite zvezne čete uprizorile na zasedenem ozemlju pra- vi pokol biafrskih upornikov. Časnikarji, ki so jim končno dovolili o-gled secesionistične pokrajine, namreč poročajo o izdatni materialni škodi. Najhujši sledovi dolge vojne pa se odražajo predvsem na prebivalstvu. Sestradani in slabo o-blečeni ljudje se zgrinjajo po ulicah mest ter prosijo za denar in cigarete. To so predvsem begunci, ki so pred prodiranjem zveznih čet pribežali iz gozdov. Največji problem, s katerim se morajo sedaj zvezne oblasti spoprijeti, je preskrba vseh teh stotiso-čev beguncev, preskrba pa je zaenkrat težavna zaradi neurejenih prevozov. Eden od problemov je tudi finančni kaos, ki je nastal s padcem secesionističnega režima. V Oweriju je namreč še vedno v obtoku biafrski denar, ki pa ga trgovci nočejo sprejeti. OBRAMBNEGA MINISTRA DEBRŽJA Sto francoskih letal Libiji Franclja še nadalje dobavlja orožje Izraela a- - . Obrambni minister s*jo danes izjavil pred komi-da °brambo francoske skupšči-jibijo Sporazum med Francijo in >°inih leMVideva dobavo LibiJi 5° V(;‘ za nl *1VIlrage v». 30 »Mirage hezb8nieP j (rezanje in dvajset za h?!?eni V" izvidniških letal. To tJ' loo ;a bo Francija prodala Li-^otDo na 5» letal kot je bilo £°roceno- ‘blJ° p°udarii°bdraz*°fvi P0f?.dbe. z aru> da zeli nova libijska vlada z nakupom letal v Franciji »poudariti svojo neodvisnost pri posodobljenju vojske, ki je bila do sedaj oborožena z britanskim orožjem*. Zato je Francija sprejela predlog libijske vlade o nakupu francoskih letal, ker je pri tem upoštevala tudi važnost uvoza libijskega petroleja. Debrč je nadalje izjavil, da Francija še vedno do bavlja orožje Izraelu in da ni nikoli uveljavila embarga glede dobave nadomestnih delov za izraelske »Mirage*. Hude napetosti, ki so jo, kot rečeno, nekateri pričakovali, pa ni opaziti. Le na nekaterih področjih, ki so se največ časa upirala prodiranju čet generala Govvona, je bilo zaslediti določeno napetost. Mnogi so namreč obtožili zvezne čete ropov na škodo civilnega prebi-vaJslva in drugih nasilstev, neki višji častnik tretje divizije mornariških strelcev, ki je vodil končni napad na zadnje uporniške postojanke, pa je zanikal te trditve. Pri tem je navedel primer nekega svojega vojaka, ki je ugrabil neko žensko in so ga zato na mestu u-strelili. Poleg tega je častnik izrazil upanje, da bo zvezni vladi u-spelo vzpostaviti red. V ta namen bo prihodnji teden prispel na zasedeno ozemlje oddelek zvezne poli-licije, ki bo poskrbe! za to, da se bodo čete vrnile v vojašnice. V sedanjem kritičnem stanju je predvsem zaskrbljujoča usoda številnih otrok. Tajnik nigerijskega Rdečega križa je izjavil, da je njegovi organizaciji uspelo doslej o-skrbeti s prehrano le manjše število prebivalstva. V nedeljo so o-skrbeli 150 tisoč ljudi, v ponedeljek pa 200 tisoč. To je premalo, je dodal tajnik Rdečega križa, če računamo, da je približno milijon ljudi, ki rabi najnujnejše za preži-vitev. Poleg tega je še težava s prevozi, saj je približno 70 ki'-metrov od Owerija veliko skladišče živeža, ni pa tovornjakov, ki bi ga lahko pripeljali v mesto. Na pediatričnem centru v Okpo-ru je približno 900 sestradanih o-trok, ki potrebujejo najnujnejšo zdravstveno pomoč za preživitev. Center pa trenutno razpolaga le s tremi zdravniki in eno bolničarko. Ob teh zaskrbljujočih vesteh pa prihajajo tudi zadovoljive vesti o stalnem pošiljanju pomoči iz najrazličnejših držav. Danes je priplula v Lagos ameriška tovorna ladja s 4.600 tonami živil, ki jih ie poslala UNICEF. Od teh bodo 2.600 ton raztovorili v Lagosu, ostalih 2.000 pa v Port Harcourtu, nakar bodo z manjšimi ladjami odpeljali blago po rečnih pritokih do najbolj prizadetih področij. S podobnim tovorom bo v Lagosu nrinlula druga ameriška ladja prihodnji teden. V petek bo iz Lagosa s posebnim letalom ndontovalo na prizadeta področja tudi deset angleških zdravnikov in večje število bolničark. in dosledno izvajanje načela lokalnih uprav levega centra bistvenega pomena, saj bodo z ustanovitvijo splošnega sistema dežel najmanj tr< deželne uprave v osredju Italije v «izkušnjavi», da se pride do levih uprav in ne do uprav levega centra. S tem pa smo prišli do drugega današnjega dogodka, ko so republikanci zapustili dopoldne sestanek med štirimi načelniki skupin poslanske zbornice, ki bi se morali z avtoriteto vladne večine dogovoriti o glasovanju o deželah. Istočasno pa je La Malfa vztrajal na svojem vabilu vsem strankam, ki zagovarjajo dežele in je do tega sestanka popoldne tudi prišlo ter so se ga udeležili načelniki poslanskih skupin KPI, PSIUP, PSI in PRI, vabilu pa se nista odzvali skupini PSU in KD. Stališče La Malfe je dramatiziralo celotni položaj in je tudi stališče KD dokaj čudno, saj je v zvezo z vabilom na sestanek načelnik demokristjanske skupine Andreotti izjavil, da se mora najprej dogovoriti večina o skupnem stališču, da se ne bo ponovil primer ločitve zakona, ko je vlada do tega vprašanja agnostična. Predstavnik demokristjanske levice (struja base) Galloni pa je izjavil, da je stališče La Malfe povzročilo, da je položaj še težji in še bolj zapleten. V zvezi z govoricami, da bi nujno sledil odstop Ru-morjeve vlade in predhodne volitve, kolikor bi propadla pogajanja za obnovitev štiristranske vlade, pa je Galloni mnenja, da še vedno obstaja enobarvna demokristjanska vlada. Mosca, socialist De Martinove struje, pa je izjavil, da je sicer sprejemljiva načelna linija odborov levega centra, vendar pa ni mogoče niti misliti na vrsto komisarskih uprav v številnih upravah. Prvi današnji pomembni sestanek se je pričel dopoldne na sedežu poslanske skupine KD, kjer so bili prisotni načelniki poslanskih skupin štirih strank levega centra. Takoj v uvodu je predstavnik republikanske skupine La Malfa dejal, da se republikanska delegacija umika s sestanka. Ta sklep je utemeljil, češ da so republikanci mnogokrat opozarjali na nujnost preureditve lokalnih ustanov, da se izogne dvojnikom, birokraciji in višjim izdatkom. V okviru štiristranske vlade je bila nalašč o tem vprašanju ustanovljena posebna komisija, vendar pa je bil predložen zakonski predlog o finansiranju dežel, s katerim se republikanci ne morejo strinjati. Zato so tudi pobudniki sestanka vseh skupin, ki zagovarjajo deželno ureditev, saj je le tako motreče spremeniti nekatera ustavna določila v interesu države. Predstavniki štirih vladnih strank v poslanski zbornici so se ponovno sestali popoldne, tokrat seveda brez republikancev. Po tem okrnjenem sestanku je načelnik demokristjanske skupine Andreotti izjavil, da so se dogovorili o vseh členih in o vseh popravkih do 15. člena zakonskega osnutka. Za ostale člene pa se bodo še večkrat sestali. Dogovor se torej nanaša na manj pomembne člene, saj je znano, da je sporen zlasti petnajsti člen, ki govori o pokrajinah, katere bi bilo treba po mnenju republikancev enostavno ukiniti, ker niso več potrebne. Sestanek skupin, ki zagovarjajo deželno ureditev, pa je bil ob 19. uri in so se ga udeležili: Giolitti za PSI, Luzzatto za PSIUP in In-grao za KPI. La Malfa je na sestanku uvodoma razdelil vsem prisotnim resolucijo 'republikanskega vodstva in je dodal, da bodo isti dokument poslali tudi demokristjanom in socialdemokratom. Glede glasovanja v poslanski zbornici pa je izjavil, da so se ločili od večine in da bodo odločali, ko bodo preučili zakonski osnutek v celoti. Načelnik skupine KPI Ingrao je izjavil, da so govorili o možnosti nadaljnjih sestankov in da so tudi komunisti mnenja, da je treba z u-stanovitvijo dežel preučiti položaj lokalnih ustanov in državnih peri-feričnih uradov ter je treba najprej ukiniti prefekture ter nekoristne ustanove. Glede odsotnosti PSU je dejal Ingrao, da nima ničesar izjaviti, pač pa je mnei#ja, da je kaj čudno stališče demokristjana Andreottija, ki pravi, da se morajo najprej dogovoriti vladne stranke in da se ostale nato lahko pokličejo, samo da bodo prikimali. To seveda ni noben razgovor in se obnavlja stara za KD tipična teza o oblasti. Načelnik socialistične skupine Giolitti je rekel, da je sestanek dokazal svojo koristnost in tudi koristnost nadaljnjih srečanj s sode. lovanjem vseh skupin, ki zagovarjajo deželno ureditev, tako da bodo dežele čim bolj ustrezale potrebam. Tajnika KD in PSI Forlani in De Martino sta imela ves dan posvetovanja s perifernimi organizacijami, kjer je prišlo do krize lokalnih uprav in s to krizo tudi do novih težav pri pogajanjih za obnovitev štiristranske vlade. De Martino je danes sprejel tajnika deželne organizacije PSI Sicilije Sa-ladina, katerega je spremljal posl. LaurioeUa. Obrazložila sta mu stališče PSI Sicilije, da je odbor Fa-sino končal svoje obveznosti in da je izčrpal svoj program, zaradi česar so nujna nova politična pogajanja. Ni nobenega prejudica, da bi se ne obnovilo sodelovanje levega centra tudi na Siciliji, vendar socialisti čakajo na odgovor in na stališče demokristjanov. no delo, saj liberalca in misovci zganjajo obstrukcijo, tako da je potrebna množična prisotnost poslancev drugih skupin in se glasovanja vrše s pospešenim ritmom. Poslanska zbornica je zato tudi danes nadaljevala z delom pozno v noč in vse kaže, da bo delala nepretrgoma tudi v soboto in v nedeljo, dokler zakona ne izglasujejo. Senat Je danes odobril sedem manj pomembnih zakonov in med njimi za nas še zlasti zanimivo konvencijo s CERN. V tej zvezi je podtajnik za zunanje zadeve Pedd-ni odgovoril na razna vprašanja o pogajanjih za določitev kraja za veliki jedrski pospeševalndk. Podtajnik ni povedal nekaj posebno novega in je samo dejal, da ho vlada naredila vse, da pade izbira na Doberdob in da so se italijanske možnosti izboljšale, ko zago- podjetja iz drugih jugoslovanskih republik. Zato so predlagali naj bi pri zveznem izvršnem svetu ustanovili poseben odbor za ta vprašanja. Tista podjetja pa, ki sodelujejo v obmejnem prometu, naj bi se povezala v posebne skupino, okrepili pa naj bi tudi stike med jugoslo vanskimi bankami v obmejnih kra jih. Udeleženci sestanka so govorili tudi o poslovno-tehničnem in industrijskem sodelovanju obmejnih krajev. Drago Košmrlj Tito v Ljubljani LJUBLJANA, 21. — Danes dopoldne se je v Ljubljani mudil predsednik republike Josip Broz Tito. Bil je na rednem zdravniškem pregledu v bolnišnici «Dr. Petra Deržaja«, potem pa je obiskal hotel «Turist», kjer se je pogovarjal z njegovim direktorjem in predsednikom delavskega sveta ter upravnega odbora. Predsednika Tita so na ulicah toplo pozdravili prebival, d slovanskega glavnega mesta Predsednik Tito bi moral konec tega tedna odpotovati na napovedani uradni obisk v nekatere afriške države. Po še nepotrjenih vesteh pa bo ta obisk zaradi dogodkov v Ugandi malo preložen. Na svoji poti po afriških državah bo predsednik Tito obiskal Tanzanijo, Zambijo, Kenijo, Etiopijo, Sudan, ZAR in Libijo. Priprave dolgoročnega načrta v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel program druge faze dela o pripravah srednjeročnega družbenega načrta razvoja Jugoslavije od 1971. do 1975. leta. V tej fazi priprav se bi morala pričeti priprava načrta v vseh stopnjah od delavnih organizacij in njihovih združenj do druž-beno-političnih skupnosti in zveze. Načrt bi moral biti dostavljen zvezni skupščini v razpravo junija letos. Na današnji seji so ustanovili tudi komisijo, ki ima nalogo predhodno proučiti osnovna vprašanja srednjeročnega načrta in predložiti zveznemu izvršnemu svetu ustrezne ukrepe. Zvezni izvršni svet .ie Bistveno zvišanje pokojnin v Sloveniji (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 21. - V Ljubljani je danes zasedala skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Slovenije. Razpravljali so o predlogu za uskladitev starih pokojnin z novimi ter o uskladitvi pokojnin na podlagi izračunanega porasta življenjskih stroškov. Na podlagi sprejetih sklepov bodo pokojnine iz prejšnjih let v poprečju izenačili s pokojninami, kakršne so bile določene za leto 1968 Pri usklajevanju pokojnin so težili k temu, da so dodelili več>i odstotek povečanja upokojencem s nižjimi pokojmoami. Tako bodo od slej pokojnine uveljavljene do konca leta 1964 povečane za 23 odst., pokojnine iz leta 1965 za 14 odst., pokojnine iz leta 1966 za 20 odst. in pokojnine iz leta 1967 za 13 odst. Tako usklajenim pokojninam bodo dodali še 40 dinarjev mesečno v gotovini. Z današnjim sklepom se povečuje tudi najnižje določena pokojninska osnova na 463 novih dinarjev, najvišja možna pa na 3.300 novih dinarjev. S takšnim povečanjem se bodo letos dvignile poprečne pokojnine v Sloveniji od 614 na 755 dinarjev, starostni upokojenci, ki jih je v Sloveniji več kot polovica vseli upravičencev, pa bodo odslej prejemali poprečno 874 dinarjev. Za ta povečanja bodo morali skladi socialnega zavarovanja izplačati približno 300 milijonov dinarjev. Povišanje pokojnin je izraz težnje, da bi v okviru možnosti odpravili do sedaj zelo velike razlike v višinah pokojnin. Sklenili so, da bodo re zultate letošnjih uskladitev sistematično sprejemali in sproti odpravljali morebitne nepravilnosti Drago Košmrlj Sprejem na IS za slovenske duhovnike LJUBU ANA, 21. — Predsednik komisije SR Slovenije za verska vprašanja Pavle Bojc je danes priredil , v dvorani izvršnega sveta skupščine Slovenije tradicionalni novoletni sprejem za slovenske duhovnike. Sprejema se je udeležilo skoraj sto duhovnikov, med katerimi so bili vsi najvišji predstavniki rimsko-katoliške, slovenske evangeličanske, slovenske staroka-teliške, srbske pravoslavne in baptistične verske skupnosti ter verske skupnosti Jehovih prič v Sloveniji. NEW YORK, 21. — Sinoči se je vrnil v New York generalni tajnik OZN U Tant, ki je obiskal 11 držav Zahodne Afrike. Izjavil je, da je «zelo zadovoljen«, ker se Je končala vojna v Nigeriji. varjajo samo eno lokacijo in ko i P°l©g tega proučil elaborate zvez-so prenehali zagovarjati Nardo v neg® zavoda za načrtovanje Apuliji. I B. B. Rlllllllllllllllllllllllillllll111111111111111111111111IIlllllllIII1IIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU1IIIIIIIIIIIIIlllll lili IIIIIIIII llllllllllllllllllllllllllllllll DEMONSTRACIJA ŠTUDENTOV V MILANU 23 demonstrantov aretiranih med hudimi spopadi s policijo MILAN, 21. — Po kratkem premirju preteklih tednov se je danes popoldne v Milanu ponovno prižgala iskra, ki je bila povod hudih spopadov med študenti in policijo. Do spopadov je prišlo, ko je policija nenadoma navalila na študente, ki so se udeležili demonstracije proti preganjanju delavcev in sindikalistov v Italiji. Demonstracijo je priredilo študentovsko gibanje v Milanu. Eno uro pred začetkom so predstavniki študentovskega gibanja sklicali na univerzi tiskovno konferenco, da bi pojasnili politični namen demonstracij. Mario Capanna, vodilni predstavnik milanskega gibanja, je na konferenci izjavil, da namera- V poslanski zbornici se je ves i vajo dati gibanju politično zaled-dan nadaljevala razprava o raznih je. Zato je prišlo do prireditve členih zakona o finansiranju dežel, demonstracije skupno z mladinski-pri čemer gre za trdo in dolgotraj- I mi gibanji skoraj vseh demokra- iiiifiiitimiiiiiiiuiiuiHiHiiiiiiMmmiiMiuHiiiimiiiiiiniiiraiiiiiimiuiiiniiiHmiimmiiiuMHiiMiHiUMuiii Preprečen državni udar v Iraku Zarotnike so takoj prijeli in obsodili na smrt BAGDAD, 21. — Svet iraškega revolucionarnega poveljstva je sporočil, da so odkrili in preprečili poskus državnega udara, ki ga je hotela izvesti iiskupina izdajalcev v sodelovanju s tujimi krogi«. V poročilu je nadalje rečeno, da so hoteli izvesti državni udar v noči med 20. in 21. januarjem in da so ujeli vse udeležence kompleta, katere so takoj sodili pred posebnim sodiščem, obsodili na smrt in sodbo tudi izvršili ob 14.30 po italijanskem času. Po teh vesteh so ob- sodili na smrt pet častnikov, katerim so tudi zaplenili vse premoženje. Po vesteh Iz dobro obveščenih krogov naj bi zaroto odkrili že pred nekaj meseci, ko so zarotniki skušali pritegniti tudi nekatere revoluciji ter sedanjemu režimu privržene častnike. Radio Bagdad Je menda objavil vest, da Je ponoči prišlo do streljanja, med katerim sta bila ubita dva vojaka. Agencija pa javlja, da so zaroto preprečili oklepni oddelki, ki so nastanjeni v okolici Bagdada. tičnih strank, sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ter univerzitetnimi profesorji filozofske fakultete. Ko so študenti zapustili univerzo in se v povorki odpravili na Trg Santo Stefano, kjer bi se morala začeti demonstracija, je prišlo do prvih incidentov. Policija je navalila na študente v trenutku, ko se je povorka začela pomikati s trga. Po trenutni splošni zmešnjavi so se študentje v skupinah zbrali v Ulici Verzere ter začeli od tu obmetavati policijo s kamenjem. Ko je nato policija napadla z večjo silo, so se demonstranti razkropljeno umaknili na Trg Augusto, ter v bližnje ulice, kjer so se začeli zbirati v manjše skupine. Študentje so medtem postavili pr izhodih ulic številne barikade ter obsipavali policiste s kamenjem, re-šilni avtomobili pa so prevažali v bolnišnico prve ranjence. Med spopadi, kakor so sporočili iz bolnišnic, je bilo ranjenih približno dvajset oseb, od katerih je deset agentov javne varnosti, pet karabinjerjev, en fotograf in štirje civilisti. Med ranjenci, od katerih pa ni nihče v hudem stanju, je tudi časnikar »Espressa* Claudio Rise, ki se je z nekaterimi kolegi odbora časnikarjev proti policijskemu preganjanju udeležil demonstracije. V večernih urah so spopadi počasi prenehali, čeprav so se skupine študentov še vedno zadrževale za barikadami. Do lažjih spopadov je prišlo tudi v drugih predelih mesta. Policija je med incidenti aretirala 23 študentov. V zvezi z novim policijskim na-silstvom so milanska tajništva CG IL, CISL in UIL objavila izjavo, v kateri ostro protestirajo proti policijskemu ravnanju ter izražajo popolno solidarnost s študenti. Delegacija sovjetske partije v Italiji RIM, 21. — Danes je prispela iz Moskve v Rim delegacija komunistične partije Sovjetske zveze, v kateri je sedem članov in ki jo vodi Fedosejev Pjotr Nikolajevič član CK KP SZ in ravnatelj instituta marksizma leninizma pri CK. Sovjetska delegacija bo prisostvovala proslavam štiridesete obletnice ustanovitve KPI in stote obletnice rojstva Lenina. Na letališču Fiumicino so sovjetsko delegacijo pozdravili veleposla-nik SZ v Italiji Nikita Rižov, član direkcije KPI Armando Cossutta, senatorka Maria Lisa Cincinari Ro-dano in senator Franco Calaman* drei. Moro na obisku v Luksemburgu LUKSEMBURG, 21. — Italijanski zunanji ministei Moro je bil danes na uradnem obisku v Luksemburgu, kjer ga je na železniški postaji pozdravil zunanji minister Thorn. Kasneje je italijanskega zunanjega ministra sprejel predsednik vlade Pier-re Werner in v knežji palači načelnik države knez Jean, ki je Mora tudi odlikoval. Politični razgovori med obema zunanjima ministroma so trajali dve uri in so se predvsem nanašali na odnose med Vzhodom in Zahodom, na perspektivo konference o evropski varnosti ter zlasti na vprašanja evropske skupnosti in njenega razvoja. PEKING, 21. — Danes je ((Ljudski list« objavil v štirih vrsticah vest o včerajšnjem sestanku med Kitajsko in ZDA, ki se je vršil v Varšavi. GRADNJA AVTOCEST V JUGOSLAVIJI V kratkem začetek del na odseku Zagreb-Karlova V Beogradu izmenjava ratifikacijskih listin o omejitvi raziskovalnih področij na dnu Jadranskega morja REKA, 21. — Danes se je praktično začelo veliko delo izgradnje prve sodobne jugoslovanske avtoceste. Gre za odsek velike avtoceste, ki bo povezoval Zagreb z Reko in še naprej s Trstom. Rekli smo, da se je izgradnja te velike prometne žile začela praktično izvajati, ker je bila dokončno ratificirana pogodba z graditeljem, kateremu so bila dela izročena v zakup. Prva tranša del zadeva cestni odsek med Zagrebom in Karlovcem ter zadeva približno 50 km dolžine nove avtoceste. Strokovnjaki domnevajo, da bo Karlovac postal v kratkem pomembno cestno vozlišče, saj se bodo tu stekale najvažnejše avtoceste v severozahodni Jugoslaviji. Po mnenju teh strokovnjakov bi se prav od Karlovca morale odcepiti razne druge avtoceste in sicer v smeri Ljubljane, Splita in Keke ter Trsta. Skoraj istočasno pa predvidevajo menda, da bodo začeli delati tudi na nekaterih drugih tranšah jugoslovanskih avtocest v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji. Kar zadeva Slovenijo, je mišljen odsek med Šentiljem in Novo Gorico. Tudi v tem primeru bo šlo gotovo le za prve tranše na odsekih, ki zahtevajo že sedaj nujne rešitve prometnih problemov. Avtocesta Zagreb - Karlovac bo zgrajena po sodobnih kriterijih velikih mednarodnih avtocest. Široka bo 28 metrov in bo razpolagala s šestimi stezami (tri za vsako smer), vsaka steza bo široka 3,75 m. V sredini šestih stez bo tekla pregrada. Do' .di in odhodi iz avtoceste bodo enosmerni. Strokovnjaki so že napravili načrte za izgradnjo nadaljnjih tranš nove avtoceste proti Rkei. Kljub temu, da bo morala ta velika prometna žila teči skozi Gorski Kotar, bo cesta praktično premočrtna. Pri izgradnji bo treba seveda prebroditi velike težave, zgraditi številne mostove in izvrtati več predorov. Izgradnja avtoceste Zagreb-Reka bo zelo pomembna, ker bo skrajšala dosedanjo pot od 184 na 148 km. Iz Beograda pa sporočajo medtem, da so na državnem tajništvu izmenjali ratifikacijske listine jugo-slovansko-italijanskega sporazuma o razmejitvi jadranske podmorske celinske ploščadi, ki je bil podpisan v Rimu v januarju predlani. Izmenjavi zadevnih ratifikacijskih listin so prisostvovali italijanski veleposlanik v Beogradu Folco Trabalza z drugimi člani italijanske delegacije ter pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve jugoslovanske vlade Ante Drndič in drugi člani državnega tajništva. Kot je znano, se znanstveniki in tehniki že dalj časa zanimajo za vprašanje izkoriščanja morebitnih ležišč nafte v zemeljskih slojih pod dnom Jadranskega morja. Zadnje raziskave so baje dokazale, da je možnost najdb ležišč nafte v bližini italijanske obale manj verjetna, kot v bližini jugoslovanske obale. Tako na jugoslovanski, kot na italijanski strani so v teku velika vrtalna dela, da bi odkrili pomembna ležišča nafte. kovnjaki in politični predstavniki govoril tudi pri srečanjih ob obisku predsednika italijanske republike G. Saragata v Jugoslaviji. Harmonikarski solist Gervasio Marcosignori se je ponesrečil z avtom Znani harmonikarski solist in «svetovni Oskar* Gervasio Marco-signori, ki je preteklo nedeljo nastopal v Kulturnem domu, se je ponesrečil z avtom. Odpotoval je iz Trsta v torek zjutraj, približno ob osmi uri, s svojim avtom znamke «simca». Blizu Ravenne je trčil v tovornjak in se precej hudo ranil. Sicer imamo bolj malo podatkov o tem. Prva vest, ki je prišla iz Rima, je javila, da si je hudo poškodoval roke, kar bi za takega umetnika predstavljalo tragedijo. Kasneje smo izvedeli, da si je verjetno zlom-' desno koleno in se močneje udaril v glavo, roke in obraz pa ima samo laže ranjene in odrgnjene, ker se pri avtomobilu je popolnoma razbil vetrobran. Marcosignorija so sprejeli v neko ravensko bolnišnico. Solist je imel na programu prihodnji teden snemanje na ljubljanski RTV in koncert v Šentvidu. Poleg tega bi bil moral v bližnji prihodnosti imeti še nekaj nastopov v Italiji. Vsa njegova dejavnost je sedaj za nedoločen čas prekinjena. Tudi v primeru, da niso poškodbe, ki jih je utrpel, zelo hude, predstavlja že samo mirovanje zanj izreden problem, ker ne bo mogel vaditi. Da bo nadoknadil prisilni počitek, bo potreboval verjetno nekaj mesecev. BONN, 21. — Vlada ZRN je danes potrdila vest, da je SZ zavrnila predloge zahodnih držav, naj izpustijo na svobodo Rudolfa Hessa, Hitlerjevega namestnika, ki je bil v SZ obsojen na dosmrtno ječo. Zahodne države so hotele, da bi SZ osvobodila Hessa, češ da je bolan, vendar SZ tega predloga ni sprejela. Dr. Niko Kuret v Slovenskem klubu LOČITEV ZAKONA PRED SENATOM Nasprotna mišljenja o lateranskih «Literaturnaja gazela} o zgodovinskem pojavu ločitve zakona v človeški družbi V torek Je v Slovenskem klubu v Ulici Geppa prvič predaval rojak dr. Niko Kuret, znanstveni svetnik pri SAZU, ki Je v svojem predavanju z besedo in diapozitivi prikazal zgodovino in pomen mask RIM, 21. — Komisija za notranje zadeve italijanskega senata je danes nadaljevala na posvetovalni ravni preučevanje zakonskega o-snutka, ki predvideva uvedbo ločitve zakona v Italiji. Senator Caleffi je obširno obravnaval to vprašanje z ustavnega stališča. Med drugim je trdil da čl. 34 konkordata med italijansko državo in Vatikanom ne trdi, da je kanonski zakon nerazrešljiv. Kot je znano, ima v Italiji kanonski zakon (sklenjen pred duhovnikom, ki nastopa praktično kot funkcionar anagrafskega urada) isto veljavo kot civilni zakon sklenjen pred občinskim funkcionarjem. Govornik je nadalje še trdil, da niso bili lateranski sporazumi vključeni v ita- ...................................................................................................iiiiiiiiiiiiiimiimiimhiii...................................................................ril....nun......■iinuiiimiiiniiii........................... NA ODPRTEM MORJU PRI ABERDEENU Razburkano morje prevrnilo rešilni čoln: štirje mrtvi Petega škotskega mornarja je rešila sovjetska ladja, šestega pa še vedno iščejo LONDON, 21. - Rešilni čoln s šestimi člani posadke, ki je danes popoldne odplul iz središča za pomoč na morju v Fraserburghu, pri Aberdeenu na Škotskem, da bi šel na pomoč danski ribiški ladji, s katere so sporočili, da so v težavah, se je prevrnil zaradi razburkanega morja. Pri tem so štirje člani posadke utonili, eden se je rešil, šestega člana pa še iščejo. Zjutraj, ko se je rešilni čoln u-smeril proti ladji, je bilo morje že precej razburkano. Ko je čoln prišel do danske ladje «Opal» je tej že priskočila na pomoč sovjetska ladja «Kin gisepp*; zaradi tega se je šest reševalcev na čolnu odločilo, da se vrnejo v pristanišče. Ob povratku je morje prevrnilo čoln. Posadki sovjetske ladje je uspelo rešiti enega mornarja rešilnega čolna «Duckess of Kent*, ostalih pet članov pa niso videli. Mornarji s I «Gortani»; takrat ko se je skupina sovjetske ladje so se potem pri-1 jamarjev začela vračati v gorsko bližali prevrnjenemu rešilnemu čol- kočo «Gilberti», pa je večji del sku-nu in našli v njem štiri trupla. Še- pine izgubil zvezo z zadnjimi tre-stega člana posadke rešilnega čol- mi jamarji. na doslej še niso našli, čeprav pod- Reševalci, ki prenočujejo v gor-ročje raziskujejo s helikopterji in ski koči, se vsak dan podajajo na ladjami. Kaže, da je verjetno tudi področje plaza in ga sondirajo, da on utonil. Prostovoljci k iščejo ponesrečence na Kaninu VIDEM, 21. — 32 reševalcev iz dolirp še vedno prostovoljno nadaljuje z iskanjem treh tržaških jamarjev, ki so izginili brez sledu na Kaninu. Marino Vianello, Enrico Davanzo in Paolo Picciola so sodelovali z jamarji, ki so se spustili 882 metrov globoko v jamo liiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiumui SLOVENIJA OD TEDNA DO TEDNA Koroški literarni večer v ljubljanski Narodni galeriji bi našli trupla ponesrečencev. Delo jim otežkoča plast novega snega, ki je zapadel v teh dneh. Z njimi sodeluje tudi sestra najmlajšega jamarja 17-letnega Paola Picciole. Identificirana šc tri trupla mornarjev s «Fusinc» CAGLIARI, 21. - Včeraj so reševalne ladje na odprtem morju pri Sardiniji našle še eno truplo ponesrečenca z ladje «Fusina» in člani posadke so ga izvlekli iz vode. Truplo so zvečer prepeljali v Seja komisije za idejna in kulturna vprašanja - 500-let-niea vinogradništva na ljutomerskem področju (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 21. - V Narodni galeriji v Ljubljani je bil te dni literarni večer koroških pisateljev. Predstavili so se trije besedni u-stvarjalci z onstran Karavank. Prozo je bral znani avstrijski pisatelj Lorenz Mačk, ki je predsednik dru-Politični voditelji obeh držav so štva otroških pisateljev, poezijo pa že pred leti uvideli, da je treba čimprej rešiti vprašanje pravne u-reditve na mednarodni ravni tehničnih raziskav jadranske celinske ploščadi. Kot je znano, mednarodni pomorski zakonik predvideva določen pas teritorialnih voda, kjer je zajamčena suverenost določene države. Izven tega pasu je zajamčena svobodna plovba za ladje ka-teresibodj narodnosti. V konkretnem primeru sta se Jugoslavija in Italija dogovorili, kako izkoriščati tudi oddaljenejše podmorske predele. V bistvu so z novim sporazumom odstranili nevarnost, da bi Jugoslovani .oziroma Italiani, zašli na področja, ki pripadajo drugi stranki. O tem vprašanju so prizadeti stro- sta brala Ingeborg Pacher in Wal-ter Nowotny. Kot gostitelj je občinstvo in pisatelje pozdravil podpredsednik Društva slovenskih pisateljev Jaro Dolar: avstrijski generalni konzul v Ljubljani Riesenfield pa je v pozdravni besedi poudaril pomembnost tega kulturnega dogodka in ga označil kot prispevek h graditvi in krepitvi mostu med sosednjima deželama. V tem smislu je občinstvo najbolj toplo sprejelo odlomek iz romana Lorenza Meka, ki je prebral poglavje iz svojega novega pripovednega dela, v katerem popisuje življenjsko usodo dveh koroških družin, nemške in slovenske, v burnih desetletjih od začetka stoletja do današnjih dni. Razmere v osrednji slovenski kulturni ustanovi Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani so bile te dni predmet razprave na seji komisije za idejna in kulturna vprašanja centralnega komiteja ZKS. Na seji, na katero so povabili tudi mnoge vidne kulturne osebnosti Slovenije, je razprava tekla predvsem o konceptu ljubljanske Drame, ki ga je konec lanskega leta izdelal in predložil umetniškemu svetu v razpravo književnik Taras Kermauner kot eden izmed možnih kandidatov za novega ravnatelja Drame. Na seji so ugotovili, da je predloženi koncept zelo široko zasnovan in da vsebuje vse potrebne prvine, ki naj omogočijo ozdravitev razmer v tej gledališki hiši, potem ko je vse njeno' delovanje bilo že dalj časa v hudi notranji krizi. Umetniški koncept, ki ga je predložil Taras Kermauner, je po sodbi večine tak, da pomeni perspektivo za odpravo obstoječe krize. Odvisno bo seveda od tega, koliko bo gledališče pod novim vodstvom z večjim ali manjšim uspehom uresničilo programske zasnove, ki jih vsebuje koncept. Predvsem je v razpravi prevladalo mnenje, da je nujno potrebno utrditi umetniško in tudi organizacijsko plat v delovanju gledališča ter odpraviti vsa obstoječa notranja nasprotja, ki so spodjedala enotnost in učinkovitost u-metniške ustvarjalne moči gledališča. Hkrati je komisija obljubila vso podporo novemu vodstvu pri uresničevanju sprejetih programskih smernic gledališča, ki naj pomenijo začetek preporoda te pomembne kulturne ustanove v Sloveniji. bolj kot popevkarica, vendar je ie nastopala v nekaterih manj znanih filmih Letos slavi, sicer brez hrupa, vinogradništvo na širšem ljutomerskem področju 500 letnico. Izpred 500 let obstajajo namreč zapiski, da so na teh prleških vinorodnih gričih pričeli gojiti žlahtno vinsko trto. V tej bogati in dolgi dobi je bilo za pridelovalce vina, ki so si sproti pridobivali ime in kvaliteto, precej predvidenih in nepredvidenih težav. Tudi razvoj vinogradništva v tej občini zadnja leta ni potekal brez problemov. Dvakratna toča ,ki je domala uničila ves pridelek in poškodovala trto, velike investicije v obnovo vinogradov, izgradnja sodobne vinske kleti in drugo so tisti mejniki, ki so v dobrem in slabem pogojevali razvoj • družbenega in zasebnega vinograd-j ništva. Kljub težavam, ki so spremljale razvoj vinogradništva na ljutomerskem področju, so si pridobile številne vrste vina skorajda domovin sko pravico v nekaterih evropskih državah. Steklenice z napisom »Ljutomerčan* so postale pojem za kvaliteto. Med največjimi in najstarejšimi uvozniki ljutomerskih vin je Velika Britanija, v katero izvozijo letno preko podjetja Slovenjavino okrog 200 vagonov Ljutomerčana. Ravno ob začetku leta poteka 20 let odkar prodajajo ljutomerska vina na britanski trg. Ob 20-letnici izvoza ljutomerskih vin: laškega rizlinga, belega burgundca, muškat silvanca in najstarejšega šipona, je odpotovala v London delegacija ljutomerske občine, ki jo vodi predsednik skupščine Ivan Šumag, v njej pa je tudi direktor vinogradniško-živino-rejskega kombinata Ljutomer Jožko Slavič. Ljutomerčani se bodo v Londonu udeležili slovesnosti ob 20-letnici prodaje njihovih vin v Veliki Britaniji in slovesnosti ob 80-letnici njihovega zastopnika Feliksa Falcherja, kateremu bodo podelili posebno priznanje ljutomerske občine. D. K. Cagliari, kjer so ga identificirali: utopljenec je Giordano Voltolina. Drugo truplo, ki so ga včeraj popoldne videli plavati na morski gladini, je potem zašlo med čeri, tako da ga reševalci niso mogli doseči. Podobno je bilo s truplom, ki ga je odkrila skupina ribičev pri kraju, kjer je Ugu Freguji uspelo, da se je izvlekel na suho: tudi to truplo je med čermi in se mu z ladjami ne morejo približati. Kljub temu, da trupel še niso izvlekli iz vode, so jih indentifi-cirali: gre za Giuseppa Ballarina in Erminia Dorio. Zvečer so ladje kot vsak dan prekinile z iskanjem in bodo svoje delo nadaljevale jutri ob zori. V Leskovcu mladinci niso uživali mamil LESKOVAC, 21. — Po izjavah sekretariata za notranje zadeve iz Leskovca ni 150 mladoletnikov, o katerih smo poročali, da so bili narkomani, uživalo mamil. Zdi se, da v zasebnem stanovanju tudi niso prirejali orgij, kakor se je zdelo v prvem trenutku. Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze je s svoje strani izdal poročilo, v katerem naglaša, da so slučaj 150 mladoletnikov v tisku dramatizirali. V LJUBLJANI SEJEM «MODA 70» Z ELITNO MODNO REVIJO Kot vsako leto v januarju je tudi letos IjuMjaosko razstavišče gostitelj tekstilnega sejma in modne revije. Tekstilni sejem prikazuje blago, konfekcijske izdelke, perilo in usnjeno galanterijo in na obi. skovalca prav prijetno učinkuje z najbolj pohvaljenimi tovarnami kot so Tekstilindus, Prebolld, Tekstina ter z vsakoletnimi novimi lepimi modeli naših tovarn pletenin. Zal so seveda razstavljeni tudi izdelki, ki že dolgo ne sodijo več na razstavo take vrste. V prihodnje jim želimo več uspeha, najboljšim pa poleg pohvale še želja, da bi oe čim prej pojavih na domačem tržišču V festivalni dvorani na razstavišču pa je Center za sodobno oblačenje iz Ljubljane pripravil 2-krat dnevno modno revijo, najprej konfekcijo, zvečer pa še modele iz metrskega blaga. Strokovnjaki so revijo zelo pohvalno ocenili, vsak dan v tednu je bila razprodana, aplavz sicer zadržane publike pa navdušujoč. Na letošnji reviji sem zopet pre- ma sebi estetski užitek ah namen, temveč tudi uspešna sugestija prihajajočemu poletju. dipl. cosm. phcun. Manja Pečnik Vovkova Bližnja rešitev vprašanja odškodnin v Kanalski dolini DUNAJ, 21. — Avstrijski minister za zunanje zadeve Waidheim je izjavil predstavniku tiskovnega urada avstrijske «Ljudske stranke*, da je bil v teku nedavnih pogajanj med Italijo in Avstrijo glede lastninskih problemov izven avstrijskih meja dosežen pomemben u-speh. Pri tem gre za poravnavo odkupnin zemljišč, ki so bila razla- lijansko ustavo s čl. 7 ustavni1 zakona. Ne zadošča namreč, Pfj mnenju Caleffija, da se ustava cuje na določen akt, da bi ta * s tem postal ustavno veljaven. & Demokristjanski senator Bisori P* n je zastopal popolnoma nasprot® v stališče. Po njegovem mnenju * •> ne more uvesti v Italiji ločitve ® * kona z navadnim zakonom. Gov#1 n nil; je trdil, da je treba pri vse* J tem upoštevati ustavo in se ne ** * tekati na stranpota. Demokristjanski senator TreU l Jj končno govoril o tem vprašanju/ čisto moralnega stališča. Po Dr n govem mnenju je poskus, da se * J vede v Italiji zakonska ločitev * j( posledica hedonistične koncept* p, življenja ter popuščanja pred V Q valom moralne pokvarjenosti. ™ ^ mokristjanski senator je skušal P* a trditi te svoje teze s primerja** mi z živalskim svetom, ki P* * ti prav zato neprepričljive. ki Seja se bo nadaljevala danes, % vi bo komisija sklenila, kakšen 111 v bi bil potek nadaljnje debate. V tej zvezi je treba omeniti, jj ir je sovjetska «Literaturnaja k objavila članek v katerem se n, ravnava na splošno vprašanje ’ v čitve zakona. Navajanja sovjet*" o revije so zelo zanimiva, ker se * ju danja bitka za zakonsko ločitev P1* ® kazuje kot zgodovinski pojav, ® je neločljivo povezan z rastočo P* B membnost osebnosti v človeški dr* 'j bi. Sovjetska revija meni, d* * , zakonska ločitev v človeški d* ^ bi nujno zlo (posebno v naših $ > sih), ki pa nudi na drugi str*® ^ tudi nekatere pozitivne rezultate- ^ Članek v reviji »Literaturnaja r -p zeta* se ne nanaša specifično J ^ italijansko problematiko, ten"/ s preučuje problem s splošnega ;; s-lišča sodobne človeške družbe, j* ko v Sovjetski zvezi kot drugje * a svetu. Odmevi po sklepih ščena in za ureditev teh vprašanj i n ., , . , v Kanalski dolini. Avstrijski mini-1 «FaSlirSkCga ZDOrOVailj^ ster je izjavil, da je prišlo pri teh ° * pogovorih s predstavniki italijanske vlade do znatnega zbližanja stališč obeh strank Smrtne obsodbe za tihotapce mamil v Iranu TEHERAN, 21. — V Iranu so izvršili v mestu Torbatjab dve smrt ni obsodbi nad tihotapcema mamil. Doslej so v Iranu ustrelili že 14 o seb, ki so se ukvarjale s tihotapljenjem mamil. Iz vladnih krogov je prišla vest, da bo število smrtnih izvršitev v prihodnjih dneh naraslo, ker je v mestu Tabriz obsojenih na smrt šest tihotapcev. V SZ izslrelili dva satelita vzela ličenje manekenk. Pri ličenju 1 je bistveno poudarjanje posamez. nih značilnosti in oblikovanje čim j raaličnejsih obrazov manekenk. Barva tena za obraz je svetla in dva tona temnejša za senčenje. Ličen,)« oči sem v večini risala v svetlih in svetlečih se pastelnih tonih, največ v modri in zeleni onr-vl. Akcent očem dajejo umetne trepalnice, ld so letos bistveno razbč-ne od do sedaj uporabljanih Red Razprava o reformi zakonika o kazenskem postopku RIM, 21. — V senatu se je pričela razprava o reformi zakonika o kazenskem postopku, ki ga je po- MOSKVA 21. — Tiskovna agencija Tass je sporočila, da so v SZ izstrelili v vesolje satelit »Kozmos 321». »Kozmos 321» naj bi v vesolju izvršil nekaj znanstvenih raziskav, o katerih bo poročal na Zemljo, vendar ga potem ne bo mogoče spet usmeriti na naš planet. Nekaj časa za tem sporočilom je od tiskovne agencije Tass prišla vest, da so v vesolje izstrelili tudi «Kozmos 322» in da naprave na obeh »Kozmosih* delujejo brezhibno. Iz opazovalnice v Bochumu so sporočili, da je v SZ pristal satelit vrste «Kozmos». Po mnenju znanstvenikov v Bochumu, naj bi bil to »Kozmos 318». PORTLAND, 21. — Bivši poverjenik za tisk umrlega predsednika Johna F. Kennedija Pierre Salinger je izjavil, da je senator Edward Kenendy izključil svoje kandidiranje na demokratski listi za predsedniške volitve leta 1972. Po Sa-lingerjevih besedah, naj bi senator Kennedy tudi nikoli ne podpiral kakega načrta za svoje kandidiranje. kejše so tn dajejo boli naraven vi-1 slanska zbornica že odobrila maja dez, praviloma pa se lepijo na lanskega leta. O osnutku je na seji zgornjo in spodnjo veko. To daje za sodstvo senata poročal sen. Zuc-ofem zvezdast videz posebno še,! calli (PSI). Kot je znano, tn refor-ker mnogokrat dodajamo še s tu-1 ma zanima v znatni meri tudi nas šem narisane trepalnice med umetne Ustnice sem Učila v Intenzivnejših in svetlih barvnih tonih, saj takšni še povečajo belino zob pri nasmehu in učinkujejo izredno zveke. Na sliki je delovni posnetek z manekenko Mojco, eno najbolj uspešnih slovenskih manekenk. Modeli oblek, ki jih nosijo manekenke so skrbno uglašen! na zadnje modne sugestije in tako je ličenje tudi temu laže podrejeno tn celoten vtis skladnejši. Prireditev Modne revije 70 Je imela velik uspeh in je postala s svojo tradicionalnostjo prav potrebna mestu kot je Ljubljana. Na njej smo sl ogledali modele, primerne za vsako dnevno priliko in tudi večerne kreacije. Videli smo modele, ki so uporabni za cesto in take, ki so Izjemno ekskluzivni. Veliko navdušenje Ljubljančank, za katere vemo, kako se okusno oblačijo, kaže, da Je revija ne le sa- Slovence, saj stari fašistični zakonik vsebuje zloglasna člena, ki nam prepovedujeta uporabo materinščine pred sodnikom in v tej zvezi celo vsebujeta ostre kazni. V osnutku, ki ga je sprejela poslanska zbornica, je bil po znatni zaslugi slovenskega poslanca Šker-ka vnešen v tej zvezi bistveni popravek. Trgovinska pogodba med Italijo in Bolgarijo RIM, 21. — Danes so podpisali med Italijo in Bolgarijo petletno trgovinsko pogodbo. Pogodbo sta podpisala italijanski minister za zunanjo trgovino Misasi in bolgarski minister za zunanjo trgovino A-vramov. na............ VATIKAN, 21. - NamestnikJ. 81 govornega urednika vatikanski? tednika »Osservatore della dortl C; ca» Federico Alessandrini je v Vi niku objavil komentar, v kat*1/, V: govori o sklepih pastirskega . vanja na Holandskem. Ko , ?•|.®j vori o zamisli holandskega Q vanja in poudarja, da izraža k osebno misel, pravi, da ta *>j( upošteva «zamisel Cerkve, ki * P daleč proč od besed in duha ® » gega vatikanskega koncila*. , f' ,r°? Potem ko piše, da so po poj*« fl lih sodeč, holandski škofje f; -: r( ki da se bodo mogli izogniti nekat*^ ^ končnim odločitvam, kar pa s*, uresničilo, Alessandrini povza*^ 1 misli papeževega pisma holands*. j* škofom. Dalje je mnenja, da ( holandski dušni pastirji govori f | odpravi duhovniškega celibata ‘ vedbi ženske k maševanju »ne K ® skritih misli dokončnega značaj*j *“ mogoče zato, da bi preprečili ™ ? skuse odlasanja.» ,> * Ob koncu Federico Alessan** ® s / ugotavlja. da je problem ceii^j ■ ki je sam po sebi težak, »najvkfjl 01 ša in najbolj poudarjena P°^[ . najglobljih duševnih razpoloženj’^ * so takšna, da morejo vplivati samo naravo Cerkve*. 4 ? Tudi berlinski katoliški škof~ ^ fred Bengsch je bil v svojih K ^ vah nasproten holandskim 4k®K kar se tiče celibata in je v n*L tj poročilu kritiziral holandsko Cen* ( ^ ker se ni pred natisom poroči'* | ^ duhovniškem celibatu posvetov*1 škofi iz drugih držav. ZDA usmerjajo v Vietnamu bombe z žarki laser j * WASHINGTON, 21. - S se®j g ameriškega vojaškega poveljstv j s prišla vest, da se ZDA v v y s v Vietnamu poslužujejo žarkov „ mm ser, s katerimi natančno usi jo bombe. Na tak način je desetkrat natančneje izračj^jj kam bo bomba padla. Ko * I usmerjajo žarke laser na kr«Jj ga hočejo bombardirati in nato jj stijo bombo, sledi ta neV*^ »smernicam* in pade na sredo j pp OH nroičnio mp-JnncH 0*» c! če. Od prejšnje možnosti n**f 120 metrov od središča taref' ! na tak način prešli na pribit* metre in pol možnosti napaki Svetlani Stalin so oblasti v SZ odvzele državljanstvo MOSKVA, 21. - Danes so *[ t skvi sporočili uradno vest, *^ Svetlani Alelujevni, Stalinovi J ki, ki se je izselila v ZDA, 01 ^ sovjetsko državljanstvo. Do jf sklepa je prišlo po odloku J"- f cembra 1969 »zaradi njeni* f ianj, ki blatijo ime sovjetske* žavljana*. A Svetlana Alelujevna je P° t sporočilu povedala dopisnik1* ji skovne agencije Reuter, da res tako, lahko rečem, da sei*y sela. Sama sem naročila seča svojemu odvetniku, naj'**/ va nekaj takega na sovjet j poslaništvu*. ■ J Sedaj ima Svetlana Stalin -to .H V dični statut« »tujke, ki živi v J Vtem ko morajo delavci Iz Beneške Slovenije daleč na delo, ostajajo ljudje na Tolminskem v bližini svojih domov ' (Nadaljevanje in konec) škoci133 da na ozemlju Bene-rt ni._ Slovenije med dvema vojnama j! v . ,z®tadili vojaški krogi nobenih rj®snic’ ker je bila takrat meja kn ^ Bohinjem in Škofjo Lo-mini-0 ** Beneški Slovenci in Tol-^““enkujejo med seboj in f'11 Pobarajo, ali jim ni žal, da v ® P° Nadiških dolinah ni »go-, nii^I* sezidal vojašnic, da bi iz tfaK n ali kdorkoli napravil ' nejeverno odmajejo z * -J'0' ravd* v svoje male to- jega prebivalstva koncentriranega okoli industrijskih centrov. Seveda pa izgublja deloma svoje strokovne kadre, ki se zaposlijo v večjih industrijskih centrih Jugoslavije. Tolminska in pa Beneška Slovenija imata obe precej šol, obe sedaj predvsem osemletno obvezno šolanje, toda Tolminska ima tudi višje srednje šole, medtem ko ima Beneška Slovenija le nižjo srednjo šolo. Kajpada ima Tolminska s šolami v lastnem slovenskem materinem jeziku velikansko prednost, ker se lažje in temeljiteje uči in je zato šolska in odrasla mladina zaradi tega samozavestnejša v življenju, brez manjvrednostnega občutka. Nad dvajset povojnih let množičnega izseljevanja beneških Slovencev po širnem svetu izven italijanske države razbija družine ati pa tudi onemogoča ustvarjanje novih družin, ker gredo slovenske benečanske ženske svojo pot v emigracijo, tako da so sovaščani ali rojaki raztepeni daleč po svetu. Ekristenčnd problem v hribovski stoodstotni emigrantski Beneški Sloveniji je ustvariti v neposredni binždnd industrije s kratkim premerom «pendolinanja», ki bd zaposlile doma delovno silo v industriji. Le tako bi bilo mogoče hribovske kmečke ljudi zadržati bliže doma in s tem tudi dobiti še koga od mladih za kmetijstvo. ALBERT REJEC V soboto zvečer bodo \ Prosvetnem domu na Opčinah kot gostje domačega p.d. »Tabor* gostovali prosve-tarji iz Idrije in sicer skupina tamkajšnjega Dramatičnega društva. — Na sporedu bo Sartrovo delo »Nepokopani mrtveci*. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia IZUM TEHNIKA JUGOSLOVANSKEGA ATOMSKEGA CENTRA ZDRAVJU ZELO NEVAREN PREPARAT? nazorna primerjava MED TOLMINSKO IN BENEŠKO SLOVENIJO dl inWifvne8a nihanja, »pendoliranja* P toda t&eV^a Tolminci tudi nekaj, it njjL *? nihalo, ta «pendola» pri It v g., kratko niha. Pri tovarnah K bli711VC,u 8011:10 do Žage, ker je že Sf nato 7>varna krede v Srpenici, if- in maa do Loga pod Mangartom i dustI!j ^Zi?0^eL’ P1-* kobariških in- pt ga rTV, Breginja in Idrijske- 5 v 'krogu1*^6 i č» pn- J dolirai- v Beneški Sloveniji »pen-Sv. t °k°k Spetra, Podbonesca, svniiu ?arta in tako naprej okoli » J,lh krajev. rj no ?keno »pendoliranje* ni prijet-I prgj m°raš zjutraj zgodaj vstati, deL ■ drugi. in se peljati na Popoln*1 Spet i30 delu se vozariti [ rečen®1,6 domov. Toda imamo, kot ran; dolgo in kratko «pendoii I liranio P°Prečno tolminsko »pendo-Ure * iraja od 20 minut do pol r|ečaJf^H'e^n° 4Pei'doliranje» Belila, d ’ »^di*1’ ki so še ostali do-tt sren v sedanjih razme-^ar »u^Pkebna. Ne delajte si pa IMS? ^ke osebe. JSli (°d 21.5. do 22.6.) Pre-AJ?** o zvestobi nekega kavit* j. ušabnika. Odločno se po-K Blatiti f0*>U vsemi ki vas sku- S^kJ2-6- d0 22T) Povsem zaigrali vlogo raz-S^Va , med dvema prija- »ifeteijj uruztoa naj vam bo pred v8,*,*taii3'7\do ^l-8 ) Izkoristite ki se vam nudijo X»&£4“!' ‘ * 2^7 <«» 23.8. do 22.9.) Na-h jej i.nnffianjem po poti, ki ste Ute bodite nevljudni TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes boste imeli posebno srečo v poslovnih pobudah. Poravnali boste spor z nekim sosedom. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Vaši odnosi s sodelavci se bodo izboljšali. Dober prijatelj vas bo pre senetil z lepim darilom. STRELEC (od 2211. do 20.12.) Utrujenost in razočaranje vam bosta danes v veliko napoto pri delu. Ne prepuščajte se povsem svojim čustvom. KOZOROG (od 22.12.) do 201.) Preden boste prejeli neko priznanje, boste morali prestati še neko preizkušnjo. Lep večer s prijatelji. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Okoliščine vam bodo bolj naklonjene kot v preteklosti. Ne zapravljajte po nepotrebnem svojega denarja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V svojem delu se vselej odločite za najino stavnejše rešitve. Pazite se pred vremenskimi spremembami. more meriti temperatura zraka ali vode na velike razdalje, seveda s pomočjo telefona, in to je že omenjeni PNPN. Kovačev izum bi mogli izkoristiti v meteorološki službi, posebno v odročnih krajih, kamor ne moremo ob vsaki uri ali kjer morajo živeti ljudje, ki so po tedne in mesece odrezani od sveta, da bi ostali svet mogel vsaj približno vedeti, kakšno bo vreme čez dan dva, ali kvečjemu čez teden. Naprava je zelo enostavna: transistor vrste trisistor je zelo občutljiv na temperaturo. Vsako tudi najmanjšo spremembo temperature takoj zazna. In to posebnost tega transistorja je ivovač izkoristil in klasične naprave za merjenje toplote zraka ali vode »opremil* še s trisistorjem. Seveda je vse skupaj povezal s telefonom, kajti na tej osnovi je začel tudi v Vinči, da mu ni bilo treba vsakih 15 minut na mraz. Sedaj, ko vemo, v čem je ta aparat, že omenjeni PNPN, ki smo ga seveda do skrajnosti poenostavili, moramo prešiti k osnovnemu vprašanju, kako naj ta naprava služi preprečevanju tragedij, ki nastajajo ob potresih. Že zdavnaj je znano, da so področja, kjer je veliko vročih vrelcev, potresno nevarna. Pred nekaj leti pa so sovjetska strokovnjaki u-gotoviili, da voda teh vrelcev nekaj časa pred potresom postane bolj vroča. Mimogrede povedano, so tudi v bosenskem središču u-gotovšla, da je voda tamkajšnjih vrelcem tik pred potresom postala toplejša. Če drži. da toplejša voda naznanja bližnja potres, in če imamo na razpolago napravo, ki zazna sleherno spremembo v temperaturi zraka in vode, čemu bi tega ne povezali in dobili iz tega pravočasno opozorilo. Sicer je res, da nam ta aparat ne more pomagati proti potresu, toda že to, da nas na nevarnost opozori, veliko pomeni, kajti zrušila se bodo naselja, tudi mesta, toda ljudje se ImbbJ I ImI TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Družinski obzornik; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Safred; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Umetnik in občinstvo; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 A. Valdarmini: »Nekega ponedeljka leta ’43.*; 21.30 Orkester; 21.55 Skladbe davnih dob. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Puccini: »Suor Angelica* — drugo dejanje: 16.20 Juke box. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barok v glasbi; 9.30 Pisana glasba; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 10.45 Poje Polidori; 11.00 Har monikar Montes in njegov ansam bel; 11.30 Romantične skladbe za orkester; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Popotovanja; 15.30 Glasba po željah; 16.20 Orkester Alpert; 16.30 Primorski glasbeniki; 17.10 Vesela glasba; 17.30 O-pema glasba; 18.00 in 19.30 Pre nos RL; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Pisan glasbeni spored; 12.10 Kon Irapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Radijske kronike; 14.16 Za irijetno popoldne; 16.00 Spored za lajmlajše; 16.20 Program za mla- bodo rešili. Katastrofe, ki so terjale na desettdsoče, celo na stoti-soče mrtvih, niso ostale v zgodovini zato, ker se je bilo tedaj zrušilo mesto, pač pa zato, ker je pod ruševinami ostalo toliko življenj. Seveda s tem ni rečeno, da je nevarnost potresa odstranjena. Naprava, o kateri govorimo, more, kot je jasno, služiti v krajih, kn so potresno nevarni in koder imamo vrelce, oziroma toplice. V takih krajih moremo na-meslti naprave, ki si jih je omisli! Kovač in jih vse povezati z neko centralo in človek, ki bi tu dežural, bi točno vedel, kje grozi nevarnost potresa. Do tu smo na kratko prikazali, kako in na kakšnih principih deluje izum, ki si ga je omislil Bela Kovač. Da bo zadeva bolj jasna, bomo dodali, da ne gre za izum, ki bi ga bili že odobrili in sprejeli za povsem zanesljivega. Toda načelnik za elektroniko pri atomskem inštitutu v Vinci prof. Branimir Lalič meni: »Logično je, da se ideja našega tovariša moro izkoristiti za dobivanje znakov o premikanju tal. Idejo je treba še preizkusiti, da bd dobila znanstveno potrdilo. V to bi se morali vključiti tudi strokovnjaki za potrese, geologi, hidrologi in drugi. Vsekakor podpiramo izum Bele Kovača in radi bi, da bi se njegov izum izkazal tudi v praksi*. Sri)ski strokovnjak Lalič prav gotovo mi mislil, da naj bi se Kovačev izum izkazal v kakem novem potresu, saj jih imajo v Ju-gosla'/j'i zadnja leta že preveč, toda čemu bi izum, ki smo ga pravkar prikazali, ne uspel? «Tableta» ponovno na zatožni klopi Laboratorijske preiskave baje dokazujejo, da uživanje tablete vodi v hudo bolezen Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani — 1919-1969 — Ljubljana, 1969. Washington, 21. — Čeprav bi bilo bolj zaželeno, da bi razna sredstva proti spočetju, predvsem tako imenovane »tablete* uporabljali v siromašnih in nerazvitih deželah, kjer prirodno naraščanje prebivalstva hitreje napreduje od ekonomskega razvoja, se dogaja prav narobe, da je »tableta* v nerazvitem svetu bolj malo znana, ponekod pa celo sploh neznana, v razvitem svetu pa. kjer problem prehrane niti ne obstaja, prehaja «tableta» v redno prakso. Zato ni nič čudnega, da sleherna vest o «tableti» vznudi v razvitem ali tako imenovanem civiliziranem svetu splošno zanimanje. Pogosto pa prmajajo v zvezi s »tableto* tudi zaskrbljujoče vesti. Ena teh vesti je prav te dni na dnevnem redu. Gre za «tableto», ki se pod tremi različnimi imeni, pa čeprav v isti sestavi, razpečava in uživa na Angleškem, v Franciji in v Mehiki. Gre za »tableto*, ki se na Angleškem razpečava pod imenom »Nornienon*, v Franciji je »Nacenyl», v Mehiki pa »Retex» in te tri tablete so po ugotovitvan britanskega «Syntex» laboratorija zdravju škodljive, celo kancerogene, to se pravi, da prinašajo rakasto obolenje. Kakor poročajo agencije, so u-sirezne poskuse s temi rezultati napravili na psih in na drugih živalih. Značilno je pri tem dejstvo, da teh tablet niso nikoli smeli uvažati v ZDA, kajti ameriški zavod za kontrolo zdravil in prehrambenega blaga (FDA) je razpečavanje in uvoz teh tablet prepovedal. Angleške zdravstvene oblasti so takoj ukazale začeti raziskavo, da bi se ugotovila učinkovitost «tablete» in, seveda, njene druge lastnosti, med drugim tudi ta, ali nima tako imenovanih »stranskih posledic*, ki jih kažejo številni ČETRTEK, 22. JANUARJA dino; 18.20 Nove plošče; 19.05 Pisana glasba; 19.30 Luna park; 20.15 Operetna glasba; 21.00 Wag-nerjeve skladbe; 22.10 Plošče in skeči. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00 Pisan »po red; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje Mino Reitano; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Srečanje z Au-ro d’Angelo; 13.00 Srečanje s Fellinijem; 14 00 in 16.50 Kako in za kaj?; 15.03 Poljudna enciklopedija; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glas beni aperitiv; 20.10 Glasbeno tekmovanje; 21.00 Kronike Juga; 21.30 Folklora v salonu; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Klavirske skladbe, 12.20 Pianist A. Rubinstein; 14.00 Sopranistki C. Nelis in A. Stella; 15.30 Sofijski kvartet; 16.10 Sodobna ital. glasba; 17.10 Francoščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 P Corneille: El Cid; 10.40 Orkester Nelson; 21.30 Gluck: Pariš in He lena. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Podoba in glasba; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 12.00 Izven programa; 12.30 Portret avtorja; 13.00 Mozartov Kvintet op. 581; 13.30 Na sporedu sta Bossi in Beretti. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13 00, 15.00, 19.30 Poročila; 6 50 Na današnji dan; 7.45 Itiform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Nina na Ceylonu; 9.35 Lahka glasba jug. avtorjev; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Tar- tini: Koncert za violončelo in orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 »Pesem iz mladih grl*; 14.25 Plesni or kester RTV; 14.40 Lirika za otroke: »Mehurčki*; 15.40 Komorni zbor RTV; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18 15 «Morda vam bo všeč*; 18.45 Znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel M. Sepe ta; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Artur Adamov: Profesor Ta ranne; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 J. Gregorc, M. Vodopivec, V. Levec, Z. Ciglič; 23.05 P. Tandori: Pesmi; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Zabavna glasba. ITAL. TELEVIZIJA .30 Šola; 12.30 Človek in zemlja; 13.00 O potrošnji » Italiji; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mla dino; 18.45 Turnus C; 19.15 Po ljudna znanost; 19.45 Šport in kro nike; 20.30 Dnevnik 21.00 »Coral-ba»; 22.00 Sindikati v Evropi; 23.00 Dnevnik. II KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Luciano Tajoli; 22.10 Zna nost in tehnika. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.35 Poročila; 15.15 Sla lom za moške; 17.45 Veseli tobo gan; 18.15 Obzornik: 18.30 Človek — film; 19.00 Mozaik; 19.05 Tema tedna; 19.20 Zabava vas Jerry Levvis; 20.35 P. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi; 21.25 Delovni kolektivi, mecenstvo, kultura: 22.10 Shenandoah — film. preparati. «Tableto» proizvaja ena najbolj znanih farmacevtskih tovarn na Angleškem, ki se ukvarja prvenstveno s hormonskimi preparati. Komisija, k; je izpeljala to raziskavo, in sicer «Dunlop Commitee* je tudi prišla do sklepa, da zdravilo, o katerem je govor, predstavlja nevarnost — raka. Izvedenci kalifornijskega laboratorija so se sestali a predstavniki britanskih, francoskih in mehiških zdravstvenih oblasu, da bi proučili možnost in način, kako potegniti iz prometa tako imenovano »mini-tableto*. Direktor britanskega podjetja »Syntex* David Moreau je rekel, da so pri njih proučili sleherni izsledek, sleherno dokumentacijo o ugotovitvah, do katerih je prišla raziskovalna komisija in da je družba pripravljena upoštevati sleherni nasvet te komisije, seveda glede ohranitve ali umika »tablete**’iz pro- -da*- jfilil . . Tableta, ki jo na Angleškem, v Franciji in v Mehiki razpečavajo pod tremi različnimi imeni, kot kaže, vsebuje neki sintetični hormon, ki s svojo dejavnostjo prekine možnost spočetja pri ženski. Poleg tega elementa vsebuje ta »tableta* tudi neki ženski hormon, za katerega pa večina strokovnjakov meni, da je kancerogen, da torej zna povzročiti rakasto obolenje. In zaradi tega menijo, da je ta »mini-tableta* za zdravje nevarna.. V laboratorijih so namreč ugotovili, da prinaša psom in drugim poskusnim živalim nevarno bolezen. Celo samo britansko podjetje, ki to sredstvo proti spočetju proizvaja, priznava, da je »tableta* povzročila »zancerozna področja* ne samo na psih, pač pa tudi na opicah. In prav to je tisto, kar je vzbudilo med množicami največ prepiaha, kajti znano je, da je organizem opice v marsičem podoaen ali zelo blizu človeškemu organizmu. V raznih poskusmn centrih družbe «byntex» so »tableto*, o kateri je govor, preizkusili na približno 4.1/00 ženskah. Rezultati niso bili preveč prepričljivi. Zato so s poskusi prenehali, da bi ne privedli ao negativnih posledic drugega značaja. In resnično je »tableta* iz podjetja «Syntex» ime la povsem drugačne posledice pri ženskah z motnjami v meni. Vse kaže, da s to «tableto» marsikaj ni v redu. Zato je tembolj razumljiva in upravičena previdnost a-meriške ustanove za kontrolo na zdravilih in hrano, že omenjena «FDA», ki je priporočila ameriškim zdravnikom, naj bodo skrajno previdni pri predpisovanju »ta blet* svojim klientkam. Charles C. Edward, elan vodstva «FDA», je pred nedavnim naslovil pismo 381.000 ameriškim zdravnikom, ki imajo zasebno prakso, ali deluje jo v bolnišnicah, m v tem pismu med drugim beremo, da iz poskusov, ki so jih napravili v ZDA, izhaja, da obstaja med uporabo »tablet* ter med motnjami v krvnem obtoku neka zveza. Ameriški zavod za kontrolo nad zdravili pa je poudaril tudi utemeljenost re zultatov, do katerih je prišla britanska preiskava. Med negativnimi posledicami »tablete*, o kateri je govor, so tudi motnje na jetrih. Kaže pa, da ne velja to le za »tableto*, ki je na zatožni klopi, pač pa za mnoge tablete te vrste. Demokratski senator Mclntyre je pred nedavnim javno obtožil ameriškega ministra za zdravstvo Roberta Fincha, da skriva pred javnostjo nevarnosti, Ki jih predstavljajo «tahlete». Senator je bil' glede tega zelo zelo oster, češ da so Finchova zagotovila v popolnem nasprotju z znanstvenimi izsledki. Skratka, polemika o tem tako pomembnem in v civiliziranem svetu že tako razširjenem farmacevt »kem pripomočku je zelo ostra in ne vemo, kako se bo končala. Slikar Veno Pilon in njegov «orakelj» Odkar se je vrnil iz Pariza v svoj domači kraj, je slikar Veno Pilon spet najbolj popularni prebivalec Ajdovščine. Sedemdeset jih ima že mojster in čez, toda miru ne pozna. Njegovo stanovanje je pravcati likovni laboratorij. Kot pravi mediteranec pa se Pilon zateka vanj le v slabem vremenu, ponoči in kadar nabira zdravje. Sicer pa je prisoten povsod, kjer je živo, kjer se kaj dogaja. Neumorno spremlja tudi vesti iz sveta, kjer je bil še pred nedavnim tudi sam fizično prisoten. Ko je živel v Parizu, je mojster Pilon slikal, izdeloval grafike, fotografiral znamenite osebnosti in neumorno razpravljal. Tako kot v mali Ajdovščini, je bil v kulturnih krogih vsaj na široko poznan tudi v velikem Parizu. Samo po sebi je umevno, da se je poznal in je vzdrževal stike z najpomembnejšimi tamkaj živečimi umetniki. Nanje je nemalokdaj naslovil tudi marsikateri epigram. Teh se je sčasoma nabralo toliko, da je pričel Tnisliti na samostojno knjižno izdajo, posvečeno umetnikom tako imenovane pariške šole. Ker pa je pričela ta šola izgubljati na pomenu, je prvotno zamisel razširil na prikaz slikarstva našega stoletja. Vendar na prav poseben prikaz, v katerem bi pripovedoval z vprašanji, z nekakšnimi likovnimi ugankami. Šele kasneje se je izkazalo, da zamisel ni popolnoma originalna, Tako je prišlo do nastanka francoske izdaje Pilonovega tOraklja», ki ima v originalu naslov i L'orade des peintres*. Knjiga je izšla v nakladi 500 izvodov in je vzbudila v Parizu mnogo zanimanja. Mnogi v ugankah predstavljeni slikarji so se oglasili avtorju s pismi, nekateri so mu darovali tudi svoja dela. Tako je bilo v Parizu. V Ajdovščini se je znašel Veno Pilon sredi okolja, v katerem je kulturna akcija mnogo težja, akcija takšne vrste, kot je izdaja likovne knjige za sladokusce pa domalp nemogoča. Toda tudi v razmerah, ki bi bile za druge nesprejemljive, Pilon ni odnehal. Zamislil si je slovensko inačico svojih likovnih ugank in po dveh letih dela z mnogimi prekinitvami mu je naposled uspelo. Te dni se širijo med slovenske ljubitelje likovne umetnosti drobne knjižice ležečega formata z naslovom Veno Pilon, ORAKELJ SLIKARJEV. Veno Pilon Slovenski Pilonov Orakelj pripoveduje v obliki ugank o 76 pariških slikarjih, o 11 kiparjih in 4 grafikih. V tem delu knjige z naslovom V pariških tokovih je Pilon v primerjavi s francosko izdajo, v katero je zajel 130 slikarjev. predstavil manj slikarjev — ne povprašuje po pri nas manj znanih — zato pa je dodal nekaj kiparjev in grafikov. V drugem delu z naslovom Domači preiivi iz realizma v impresionizem pa je dodal uganke osmih, slovenskih slikarjev od Antona Ažbeta do Matije Jame. Medtem ko so verzi v prvem delu knjige avtorjevi lastni prevodi iz francoskega originala, so uganke po slovenskih avtorjih originalno slovenske. Vsakemu umetniku (v Oraklju jih je skupaj 100) je posvečena posebna stran, ki ji je Veno Pilon črko za črko sam vrezal v linolej. Na nekaj mestih je dodal kompozicije iz značilnih likovnih prvin, ki označujejo neko dobo ali neko smer. Deloma je knjižico tudi ročno obarval. Slovenski orakelj je izšel v 50 oštevilčenih izvodih in nemogoče je. dobiti ga v prosti prodaji. Treba je v Ajdovščino in povprašati po mojstru. Ta je svojo knjižico sam založil, Beseda «orakelj» pomeni prerokovanje. Vendar pa ne kar ob i čajno prerokovanje, kot smo ga vajeni iz kavne usedline ali kart. Gre za zapleteno formulo, iz katere moremo razbrati več pomenov in med temi moramo šele izbrati pravega. Tako je potrebno razreševati tudi Pilonove likovne uganke, ki niso manj zavite in varljive kot pitijska prerokovanja. Naj za poizkušajo izmed takšnih ugank citiramo: tMojster čarodej kubizma, figuralike abstraktov, Jan treh profilov, Favn na Kentavru, pika do smrti zbada bika.* (op.: vejice označujejo vrstice in smo jih vstavili ob prepisu; kubistično pesništvo ne pozna vejic!). Naši bralci bodo tokrat brez sugestivne Pilonove grafike lahko uganili, kdo je skrit v teh verzih. Nihče drug kot Pablo Picasso. Naslov tOrakelj* pa bi ne bil upravičen že s samo zapletenostjo ugank. Kajti Pilonove uganke so hkrati tudi prerokovanja. O tem nam njihov avtor sam takole pripoveduje: tKakor je orakelj prerokovanje v obliki ugank, tako so tudi moje uganke prerokovanje. V njih mi je šlo zlasti za to. da prikažem, kako se je umetnost našega stoletja iztirila iz humanosti, kako je pristala v znanosti in tehniki in po- slej v njej ni več stabilnosti, pri«. čela pa je odkrivati nove svetove. Iz moje knjižice bo vsakdo dobil to, kar bo vanjo sam vložil. Kljub pravilni rešitin ugank pa ne bo uganka umetnosti nič manjša. Toda vsaj bolje se bomo zavedali te večne nedoumljenosti.* Z izdajo Oraklja pa se nemirni iskalec Veno Pilon še ni umiril. Medtem ko gre njegova knjižica med redke poznavalce in ljubitelje tovrstne kulturne komunikacije, pa že razmišlja o posegu v množično likovno kulturo. Menda ne bomo izdali nikakršne skrivnosti, če zapišemo, da bi v svojem naslednjem delu Pilon rad prikazal panoramo svoje Ajdovščine. To bo nekakšen prikaz njegovega domačega kraja, vendar ne prikaz na način razglednic, marveč drugačen,.. Kakšen? No, to bomo šele videli. To ni zapisano v nobenem oraklju, kajti ideja šele zori. SaS MIHAILO MARIČ: Kralj Peter in begunska vlada Založniški zavod Borec nam je posredoval knjigo, ki jo bodo z zanimanjem jemali v roke vsi naši ljudje. Tako starejši, ki so doživljali propad stare Jugoslavije in vojno, kakor tudi mladi, ki tega niso doživljali, pa bodo zdaj imeli priložnost, da o tem zvedo kaj več. Gre za knjigo, ki jo je pod naslovom «Kralj Peter in begunska vlada» napisal beograjski publicist Mihailo Marič. Tega avtorja pa poznamo tudi pri nas, saj je v slovenščini že izšla nje-gova zanimiva knjiga o znamenitem sovjetskem vohunu Sorgeju. Marič je napisal več del. Knjigo o usodi in delovanju jugoslovanske begunske vlade in kralja Petra pa nekaj časa po originalni izdaji zdaj dobivamo izpopolnjeno tudi v slovenščini. Ker je ta knjiga izredno zanimivo in privlačno napisana, samo to na je tudi namen take publikacije, bo brez posebnega priporočila pritegovala tudi slovenske bralce. Mihailo Marič pripoveduje v svojem delu o dejavnosti jugoslovanskih politikov-beguncev v Londonu, v letih druge svetovne vojne. Pravzaprav ne zajema vseh štirih let vojne, temveč le od leta 1H43. Svojo pripoved začenja z napadom Nemčije na Jugoslavijo, aprila 1941, z begom politikov in nekaterih vojakov v tujino, zaključuje pa s časom neposredno po drugem zasedanju AVNOJ, o katerega sklepih so zvedeli emigrantski politiki v Kairu in s katerimi se zaključuje eno obdobje novejše jugoslovanske zgodovine. Takrat so namreč tudi Angleži spregledali vlogo Draže Mihajloviča, ki je bi! vojni minister v begunski vladi v Londonu, in sklenili, da mu odrečejo pomoč ter odpokličejo od njega vojaško misijo. Seveda je med tema mejnikoma poteklo pre cej časa, dogodilo pa se je tudi marsikaj usodnega. O vsem tem pripoveduje Marič v svoji knjigi, ki je seveda razdeljena na več delov in vrsto poglavij. Svojo pripoved začenja Maric pravzaprav s koncem, s tistim u sodnim decembrom, ko so leta 1943 emigrantski politiki zvedeli za od ločilne sklepe o novi Jugoslavir v Jajcu in ko je kralj Peter neza dovoljen z angleško politiko, zo upajoč v Mihajloviča, hotel pre begniti k njemu na ozemlje pot nemško zaščito. Potem je šele > naslednjem razdelku knjige govo o letu 1941, o napadu Nemce in begu politikov, generalov i. njihov h svojcev iz države. No je prikazano delovanje vlade i kralja Petra v Londonu in Kain z nazornim prikazom vseh kri in težav, ki so pretresali vlado » emigraciji. Pisec je podrobno pr kazal spore, ki so se še iz domt vine vlekli tudi v emigracijo i ki so posamezne ministre ovira pri resnejšem delu. Prikazal je. kako je vsak vleki na svojo stran, kako pa so v: ■ skrbeli predvsem zase in za svo udobje, kako so razmetavali d< nar in pred Nemci rešeno zlai državnega zaklada, kako so z di narjem podpirali ne samo četrt, ke, temveč z okupatorjem sode lujoče slovenske in hrvaške poli tičve predstavnike, ki so ostati r domovini. Vmes je seveda prikn zano brezskrbno življenje mladega kralja, ki se je pod vplivom svo okolice vse bolj izneverjal svo i domovini, se zabaval in ženil. Skratka, gre za prikaz delovanju politikov, vojakov in kralja v ča su vojne v Londonu in Kairu, njihovih političnih spletk in mahi nacij, ki so vodile do izdajstva Maričeva knjiga je napisan••• predvsem izredno zanimivo, kei avtor zavestno zna doseči efekt pri bralcu. Pisec ie uporabil b’ gato gradivo, predvsem razno me moarsko literaturo (Churchill, E den, kralj Peter), izdano v knji gah, pa tudi številne izjave, ki so mu jih dali bodisi razni vojaki ali politiki, med vojno živeči v tujini. Tako je nastalo prepričlji vo napisano dokumentarno delo. ki nas pritegne. Ponekod so sicer izražene le domneve in avtor ni ma v rokah trdnejših dokazov, vendar je tudi v teh poglavjih i svojih hipotezah prepričljiv. Bral ca bo knjiga zadovoljila in bo zato v celoti dosegla svoj namen zlasti, ker ne gre za znanstveno delo. Zn slovensko izdajo je pisec knjigo dopolnil s podrobnejšim jrrikazom dela slovenskih političnih predstavnikov tako da je knjiga ta slovenske bralce še toliko bolj privlačna. Sl. Ro. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 4, najnižja 0,6, ob 19. uri 0,7 stop., zračni tlak 1018,6 narašča, veter 18 km/h severovzhodnik, sunki burje 36 km/h, vlaga 49 odst., nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 9,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 22. januar)' VIKTOR Sonce vzide ob 7.37 in zate** 16 56 — Dolžina dneva 9.19 — ' na vzide ob 16.45 in zatone ob Jutri, PETEK, 23. januarja RAJKO PRED PETKOVO SEJO OBČINSKEGA SVETA Podpi isani sporazum v ocenah vodstev strank leve sredine Sestanek načelnikov svetovalskih skupin s Spaccinijem la določitev dnevnega reda prihodn/ih sej občinskega sveta Po podpisu sporazuma o obnovit- doseženi sporazum ocenil v svoji vi sodelovanja v okviru levosredinske koalicije v tržaški občinski u-pravi se vodstva strank pripravljajo na petkovo sejo občinskega sveta, na kateri bo župan inž. Mar-cello Spaccdni poročal o programskem delu sklenjenega sporazuma in se bo verjetno o tem razživela razprava. Prave politične ocene vseh strank, ki so predstavljene v tržaškem občinskem svetu, bodo izražene šele tedaj. Za sedaj so sporazum ocenila le vodstva strank. Glede dnevnega reda sej tržaškega občinskega sveta po zimski prekinitvi dela, so se včeraj sestali v mestni hiši načelniki svetovalskih skupin in pod predsedstvom župana sklenili, da bo slednji poročal o sklenjenem sporazumu in ga orisal. V nadaljevanju seje bo župan ocenil do sedaj opravljeno delo v okviru petletnega občinskega načrta, na kar bo odbornik Verza orisal proračun za leto 1970. Razprava o vsem tem se bo začela na naslednji seji, ki bo 30. januarja. Od tega dne dalje bodo seje občinskega sveta dvakrat tedensko, da se omogoči vsem zainteresiranim svetovalcem poseg v diskusijo, za katero menijo načelniki skupin, da bo zaključena do 20. februarja. V nadaljevanju seje so načelniki svetovalskih skupin proučili tudi imenovanja v gradbeno in urbanistično komisijo. Sklenjene sporazume je ocenil tajnik tržaške KD Coloni kot akt, ki bo dal novega elana levosredinski formuli, ob srečanju vseh petih sestavin na napredni politični platformi. Pri tem je tajnik KD podčrtal važnost tistega dela sporazuma, v katerem je govor o obvezi, da_ se bo tržaška občinska uprava občasno posvetovala s sindikalnimi organizacijami o največjih mestnih vprašanjih. Ohranjen bo, je dejal, tudi odnos do opozicije, ki je v občinskem svetu že obrodil sadove. Veliko važnost je Coloni pripisal tudi obnovitvi in potrditvi obvez nosti za »demokratično politiko do slovenske manjšine*. Za PSU je podpis sporazuma dokazal, da ne obstajajo alternative levosredinskemu sodelovanju in izrekel upanje, da bo v kratkem do podobnega sporazuma prišlo tudi na vladni ravni. Socialistično vodstvo se Je v svoji oceni sklicevalo na resolucijo večine v PSI, ki sodi, da je sporazum pozitiven, »ker sprejema socialistični predlog glede novega od nosa tržaške občinske uprave do mestnega prebivalstva in v prvi vrsti do sindikalnih organizacij, u-vaja dalje, nov način vodenja posameznih krajevnih ustanov, obvezuje občinski odbor za boljšo upravno politiko, v okviru katere tudi poudarek na uresničitev vseh obvez do slovenske manjšine.* V imenu Slovenske skupnosti je izjavi politični tajnik dr. Drago Štoka. Izrazil je zadovoljstvo nad preveritvijo februarskega sporazuma s strankami leve sredine ter ugotovil, da se »vprašanje slovenske narodnostne skupnosti rešujejo v okviru tržaške občine v skladu s sprejetimi obveznostmi ter v skladu z novimi normami, ki urejujejo sožitje med tukajšnjim prebivalstvom in nove odnose v mednarodnem merilu, posebno med Italijo in Jugoslavijo*. Dr. Štoka je v zvezi s preveritvijo sporazuma predvsem poudaril »pomen, ki ga ima za vso slovensko narodno skupnost vstop v odbor svetovalca SS dr. Dolharja, ki bo v odboru kot prvi efektivni odbornik izvoljen na listi*. »To dejstvo nam nalaga,* je zaključil tajnik SS, »novih dolžnosti, obenem pa odpira nova obzorja v konkretnem reševanju visečih problemov slovenske narodne skupnosti, katerih rešitev mora biti stalna skrb vseh zamejskih Slovencev.* Vprašanji v parlamentu « nesrečah v «Aquili» Senator Paolo Šema in poslanec Albin škehk sta naslovila na ministra za delo Donat Cattina vprašanje, v katerem ga opozarjata na številne nesreče na delu v žavelj-ski čistilnici nafte «Aquila-Total». «Še erukrt je tržaško javno mnenje in delavstvo presunila vest o smrtni nesreči na delu. In še enkrat je prevladalo splošno mnenje, da bi se «beli umom lahko preprečil,)) se začenja vprašanje senatorja Seme in podobno, ki ga je vložil posl. Skerk. Oba nadaljujeta z ugotovitvijo, da je do nesreče prišlo v žavelj-skem podjetju «Aquila - TotaI». da tokrat ni prvič in da prejema podjetje podpore iz javnih skladov. Ministra za delo vprašujejo zato, «če ve za dogodek ter kakšne ukrepe je bil že prej sprejet za preprečitev tragičnih nezgod, ki so jih sdmddikati in delavci zelo ostro obsoditi, obenem pa, kakšni so ukrepi, ki jih namerava sprejeti sedajo. Športno palačo v Trstu bo gradilo podjetje Sacci sati natečaj za ureditev naprav za ogrevanje in razsvetljavo. Dela se bodo pričela približno čez mesec dni, se pravi takoj po podpisu pogodbe. Nalezljive bolezni v tržaški občini Zdravstveni urad tržaške občine sporoča, da so v dobi od 12. do 18. januarja zabeležili v tržaški občini naslednje primere nalezljivih bo-lemi: škrdatinka 25 primerov, ošpl-oe 1, norice 8, vnetje priušesne sli-novke 6, rdčeke 3, garje 6. vnetje jeter 5, gripa 3 (1 smrten primer). V ljudskem domu v Ul. Madonnina bo jutri zvečer ob 20. uri predaval o »aktualnosti leninizma« prof. Adriano Seiromi. Manifestacijo prireja tržaška avtonomna federacija KPI ob priliki 100-letnice rojstva V. I. Le. nima. Vprašanje svetovalcev KPI glede Arzenala-Sv. Marka Občinski komunistični svetovalci Antantno Cuffaro, Giorgio Rossetti. Lino Crevatdn in Jelka Gerbec so naslovili na tržaškega župana vprašanje, v katerem omenjajo izjave ministra Malfattij v zvezi z naročilom za prenovitev dveh ladij. Zatem uigotavljai.jo, da ni v ministrovih Izjavah niti sledu o obveznostih, ki jih je sprejela vlada lani v juniju glede nadaljevanja gradbene dejavnosti v Sv. Marku ter da Je nujno potrebno pripraviti načrt investicij za okrepitev naprav, zagotoviti ohranitev sedanje zaposlitvene ravni In ohraniti tudi površine, ki so na razpolago v Sv. Marku vključno splavišče št. 1. Nato poudarjajo v vprašanju, da ne kaše Fmcantiari nobenega zanimanja, da bodo izkoristili mogljivosti, ki jih zagotavlja Arzenal-Sv. Marko za gradnjo posebnih ladij ter na-glašajo važni delež, ki ga utegnejo imeti te mogljivosti pri razvoju tržaškega gospodarstva. Končno vprašujejo župana, kakšno je stališče občinskega odbora do teh vprašanj in ali namerava on v imenu vsega prebivalstva odločno zahtevati, naj vlada stvarno izpolni sprejete obveznosti. Varčevati z vodo! ACEGAT javlja, da je uporaba vode dosegla v zadnjem obdobju višek zmogljivosti naprav. Zaradi česar vabi prebivalstvo naj varčuje z vodo, ker se lahko samo tako izogne možnim omejitvam TISKOVNA KONFERENCA V HOTELU «L’APPR0D0» Smotri novo ustanovljenega umetnostnega kluba v Devinu Posredovati neposredna srečanja med umetniki in javnostjo, valorizirati mlade snovalce in pospese-vati mednarodne stike na umetnostnem torišču Po treh zaporednih umetnostnih razstavah v devinskem hotelu «L’Ap prodat (Alzetta, kolektivna kiparska in Spacal), ki so naletele na pomemben odziv v domačih in inozemskih kulturnih krogih, je devinski umetnosti klub» (A. Duino club) menil, da lahko stopi pred javnost tako z obračunom pretekle sezone kot predvsem s svojimi programskimi načeli. V' ta namen so pobudniki tega umetnostnega kluba, ki se v resnici snuje že nekaj mesecev in katerega častno predsedstvo je sprejel devinski princ Torre e Tasso, sklicali prejšnji večer v hotelu «L’Approdo» tiskovno konferenco, katere so se poleg predstavnikov krajevnega tiska udeležili tudi nekateri ugledni slikarji in kiparji, med katerimi Spacal, Alzetta in Ceschia, ravnatelj umetnostne galerije Revoltella in znani umetnostni kritik Giulio Montenero in drugi. O dosedanjih prizadevanjih, predvsem pa o smotrih kluba, je spregovoril pesnik ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)|||||l||||||||II||||||||||||||||||||1|||ii||||,||||l|ni|||||l|||||||||||||||||||a||(|||||la|||a||||||| SEJA DEŽELNEGA SVETA Zaključena splošna razprava o zakonu v korist obrtnikom Deželni svet je odobril tudi zakonski osnutek o izrednem izdatku sto milijonov lir za pomoč ustanovam m osebam, ki so imele škodo ob zadnjih naravnih nesrečah Včeraj se je v deželnem svetu Občinska uprava je dodelila grad benemu podjetju Sacci iz Trsta de la za dograditev tržaške športne palače, ki bo pri Čarboli. Dražbi je predsedoval župan inž. Spacdni ob prisotnosti odbornika za javna dela pri tržaški občinski upravi Mocchija in so nanjo povabili 25 podjetij. Prvič se vabilu ni odzval nihče, tokrat pa je podjetij bilo pet. Gradbeno podjetje Sacci iz Trsta, ki si je zagotovilo delo, je začetno izklicno vsoto 478.000.000 lir zvišalo za 12,57%. Vsled tega bo ta faza gradnje športne palače stala 540 milijonov. Sedaj bodo morali razpi- nadaljevala in končala splošna razprava o zakonskem osnutku, ki predvideva razne ugodnosti v prid obrtnikom. Danes pa se bo začela o tem osnutku razprava v zvezi s posameznimi členi. Poleg tega so na koncu seje soglasno odobrili zakonski osnutek, s katerim so potrdili odlok predsednika deželnega odbora Berzantija o izrednem izdatku 100 milijonov lir iz sklada za nepričakovane izdatke, in sicer v finančnem letu 1969. Gre za po sebne podpore javnim ustanovam in osebam, ki so utrpele veliko škodo za časa zadnjih naravnih nesreč. V včerajšnji razpravi je prvi go voril liberalec Trauner, ki je med drugim kritiziral sistem jamstev za posojila, ki jih najamejo obrtniki in za katere krije delno stroške dežela s prispevanjem za plačevanje obresti. Rekel je, da bi moralo zadostovati poroštvo ustanove za razvoj obrti (ESA) ali dežele. Toda z zakonom bi morali dajati jamstvo nele za kredite za poslovanje podjetij marveč tudi za naprave. Predlagal je tudi, naj bi znižali obrestno mero za posojila, t.j. da bi dežela prispevala več odstotkov. Na ta način bi bilo več prošenj za posojila, kar bi prispevalo k razvoju obrtništva v deželi. Za njim je spregovoril Di Capo-riacco (Furlansko gibanje). Rekel je, da bi morale biti za odobritev nekaterih zakonov pristojne že ko misije deželnega sveta, tako da se ne bi ponavljalo razpravljanje o isti stvari v komisiji, nato pa v ...................»H....«....IM.................................................. IZ RAZGOVORA NA KMETIJSKEM ODBORNIŠTVU Nekatere pobude kraških živinorejcev se polagoma približujejo uresničitvi Preizkusni tuneli in rastlinjaki za zelenjavo in cvetlice Poskusi z gnojenjem kraških travnikov - Popis vinogradov Na potoudo kmetijskega nadzor-. ne kraje, v zavetju in na kurji ništva bo te dni skupina kraških Mimogrede naj omenimo, da je živinorejcev odšla na enodnevni iz- zdaj na Tržaškem skupno 5.400 tov. let v okolico Pordenona, da si tam ogleda zadružne mlekarne. Izlet spada v okvir priprav za ustanovitev zadružne mlekarne na Krasu, ki se bližajo svojemu zaključku. Kraški vižinorejci, ki so že prijavila svoj pristop k novi zadružni mlekarni, so si pred ustanovnim občnim zborom hoteli ogledati nekaj takih ustanov, da bi na lastne oči videU, kako delujejo. Polagoma napredujejo tudi priprave za gradnjo zadružnega kraškega hleva in je upati, da bo v kratkem ustanova ERSA zagotovila svoje jamstvo za bančno posojilo. V zaključni fazi so tudi priprave za ustanovni občni zbor združenja rejcev živali, ki bo verjetno prihodnji mesec. Vse kaže. da so se naši živinorejci resno lotili in našli pravo pot združevanja svojih sil. Pri tem jim zelo pomaga kmetidsk nadzorstvo, zlasti ravnatelj dir. Bui co, ki je specialist za mleka rstvej. Tudi nekateri cvetličarji so resno razmišljati o ustanovitvi s jega društva In zadružnih obl sodelovanja za nakup semen, sadu gnojil itd. ter prodajo cvetlic. Te dni smo se na kmetijski nadzomištvu raztovarjali o raz zadevah in so nam povedali nekaj podrobnosti o nekaterih pobud/' Tako smo izvedeU, da je kmetijiko nadzomištvo brezplačno dodelilo vrtnarjem dva tunela iz plastične mase za zelenjavo (vsak za 60 kv. m površine), v gradnji P» sta d’ premična rastlinjaka za cveiflii (500 kv. m in 350 kv. m). Tako tunela kot rastlinjaka bosta služila za preizkušnjo in prikazovanje novih načinov gradnje in uporabe takih naprav. Cvetličarji in vrtnarji se bodo lahko prepričali o dobrih in slabih lastnostih ter Jih nato naročili, za kar bodo dobili 50 odst. prispevka dežele. Zaradi preizkušnje so jih postavili na raalič- metrov rastlinjakov za cvetlice in zelenjavo in da se opaža vedno večje zanimanje med našimi cvetličarji in vrtnarji za postavitev rastlinjakov. Kmetijsko nadzomištvo je v oikvi. ru svojega tehničnega In propagandnega programa izvedlo nekaj poškusov gnojenja kraških travnikov (v Gročani in v Bazovici). Pri poskusih so na eni strani uporabili compieksna rudninska gnojila, na drugi strani pa posamezna gnojila (dušična, kalijeva in fosforna). Namen poskusov je bil ne samo ugotoviti razliko med učinkom uporabe kompleksnih in posameznih gnojil, ampak predvsem prikazati pomen in učinek gnojenja travnikov. V ta namen so poskuse iz- vedli na travnikih, ki so bili nedavno pognojeni s hlevskim gnojem, in na travnikih, ki niso bili pognojeni že več let. Razlika je bila očitna. Kmetijsko nadzomištvo je lani Izvedlo ugotovitev trdne površine na Tržaškem kot predhodno preiskavo za sestavo vinskega katastra. 2e pri tem pripravljalnem pregledu specializiranih in mešanih trtnih nasadov so ugotovili, da Je precej manj vinogradov, zlasti v tržaški, mtijski in dolinski občini, kot je bilo pred leti. Nekateri vinogradi so sploh Izginili drugi pa so zapuščeni. Da bi bil kataster sestavljen na podlagi kolikor toliko točnih podatkov je centralni statistični institut v Rimu prevzel nalogo, da s pomočjo kmetijskih nad-zorni štev Izvede ugotovitev trtne površine. svetu. Glede samega zakona je re kel, da je sicer potreben, da pa vzbuja razne pomisleke in ni moč reči o njem, da je dober zakon. Predlagal je, naj bi znašala obrestna mera za najemanje posojil 3 od stotke v breme obrtnikov. Reke.l je, da se ne strinja z nekaterimi drugimi svetovalci, da bi morali dajati prispevke v kapitalu obrtnikom v vsej deželi (zakonski osnutek določa sedaj, da dobe prispevke v ka pitalu samo obrtniki na gorskih področjih), kajti vsa področja v deželi niso zaostala, čeprav je tudi z državnim zakonom določeno, da se smatrajo tudi nekatera ravninska področja kot zaostala. Zato naj bi dobivali prispevke v kapitalu poleg obrtnikov na gorskih področ jih le še obrtniki na področjih, ki jih država smatra za zaostala. Misovec Morelli je poudaril vaz nost obrtniške dejavnosti v deželnem gospodarstvu in rekel, da je zgrešena trditev nekaterih, da bo obrt izumrla zaradi vedno večjega razvoja industrije. Vedno se bodo našli ljudje, ki bodo raje kupovali obrtniške izdelke in njih število bo celo naraščalo z naraščanjem blaginje. Demokristjan Martinis je zatem v glavnem pohvalil zakonski osnutek in rekel, da so se pravzaprav vsi strinjali, da je potreben. Razlike pa so le v njegovem oce njevanju, ker ga opozicija kritizira. Kar se tiče 30 odstotnega prispevka v denarju za razne obrtniške pobude na goratih področjih, ne gre tu za krivično razlikovanje, marveč za upoštevanje stvarnosti, saj so ta področja na splošno gospodarsko zelo zaostala. Zakon je zato pozitiven. Gre za dejanje pravičnosti nasproti ljudem, ki se morajo mnogo bolj truditi, da zaslužijo vsaj toliko, da se preživljajo. Pokazalo se je namreč, da podpiranje turizma za gorska področja ne zadostuje. Precej dolg govor je imel socialdemokrat Dal Mas, ki je rekel, da je v deželi kar 26.000 obrtniških podjetij, ki zaposlujejo 64.000 ljudi. V zadnjih 10 letih je bilo v obrtništvu ustvarjenih 10.000 no vih delovnih mest. Obrtništvo ne bo izginilo in ga lahko smatramo za samostojno gospodarsko panogo ki ni le pomožna veja industrije. Poudaril je važnost zadružništva za uspevanje obrti, k čemur je treba dodati tudi potrebo po poklicnem izobraževanju. Dejal je tudi, da daje zakon ustanovi ESA večje pristojnosti. Socialni proletarec Bettoli je dejal, da načelno ne nasprotuje zakonu, da pa je treba kritično oceniti nekatere njegove točke. Rekel je, da je svetovalec Dal Mas pač nekaj zamolčal. Vprašati bi se nam reč moral, ah so vsa podjetja (24.000) res obrtniška, kajti ločiti bi bilo treba pomožna podjetja, ki delajo v resnici za industrijo. Vprašati bi se moral tudi, koliko obrtni ških podjetij je na tem, da se prelevi v industrijska. V zakonskem osnutku tudi ne upo števajo dejstva, da bo proglašen v trenutku, ko je zelo težko dobiti posojila. Tako je n. pr. sedaj skoraj docela ustavljeno dajanje posojil na podlagi zakona štev. 27 za gradnjo ali nakup ljudskih in cenenih stanovanj. Banke in posojilnice so v zvezi s tem sploh ustavile vse operacije. Glede prispevkov v kapitalu se je govornik vprašal, zakaj ne bi veljalo to za vso deželo. Poudaril je, da je prav, da se predvidevajo prispevki tudi za zadružno dejavnost, kajti bodočnost imajo le obrtniki, ki se združijo v zadrugah ali v konzorcijih. Načel je tudi bolečo točko dela na domu. Omenil neko veliko pletilnico, ki daje dekletom delo na dom, kot da bi šlo za samostojne obrtnice, v resnici pa gre za industrijo. Na ta način dekleta izkoriščajo, ker jih stanejo manj, kot če bi delale v tovarni. Pravijo, da dela za to industrijo kar 9 obrtniških podjetij o-blačilne stroke, ki uporabljajo za delo večinoma vajenke. Zadnji je spregovoril o zakonu demokristjan Zanin, ki je poudaril važnost obrtniških podjetij in seveda pohvalil zakonski osnutek. Med drugim je rekel, da je zelo pozi- tivno, da bo prošnje proučevala u-stanova ESA in odločala o tem, ko mu naj se da posojilo. Na ta način bo postopek mnogo krajši in obrtniki bodo prišli mnogo prej do denarja. Z nedeljskega občnega zbora zavarovalnice goveje živine v Bazovici Martelli. Iz njegovih izvajanj smo lahko povzeli, da je glavni namen kluba omogočiti živo, neposredno srečanje med umetniki in potrošniki umetnosti, ustvariti torej stike, id naj pripomorejo k popularizaciji in boljšemu poznavanju umetnosti na tisti človeški ravni, ki jo lahko ustvarja istočasni kontakt z umetnikom in njegovim proizvodom, pa najsi bo to slika, skulptura, glasba, poezija, gledališče ali katerakoli dni ga umetnostna zvrst. Na ta vodilni smoter se navezuje drug, nič manj pomemben: valoriziranje mladih u-metniških ustvarjalcev, ki naj bi v okviru kluba prišli do veljave ob že afirmiranih snovalcih. Nadaljnji smoter kluba, ki mu gre posvečati pozornost, je pospeševanje mednarodnega sodelovanja in spoz navanja na kulturnem torišču, zlasti med sosednimi narodi. Temu je bilo namenjeno sodelovanje slovenskega oz. hrvaškega kiparja Tršarja in Džamonje na kolektivni razstavi in končno temu plemenitemu smotru služi tudi razstava našega tržaškega slovenskega umetnika Spacala, ki se v prostorih hotela tL’Ap-prodo» nadaljuje do konca meseca. V prihodnosti nameravajo pobudniki kluba pritegniti k sodelovanju poleg slovenskih tudi avstrijske n metnike in umetnike iz drugih držav, tako da bi Devin postal v resnici nekakšno mednarodno kulturno stičišče. Klub ima seveda svoj statut, ki razen pogavij o umetniških smotrih vsebuje tudi člene o članstvu, članskih kvotah, o virih financiranja prireditvene dejavnosti, skratka pravila, ki urejajo njegovo delovanje in življenje. Izrecno je v statutu tudi rečeno, da ima klub svoj sedež oz. svoj razstavljalni prostor v hotelu »L’Approdo», katerega u-pravnik je znani kulturni mecen Dušan Ferluga. ki je seveda tudi sam eden izmed soustanoviteljev kluba. Izvajanja pesnika Martellija sta dopolnila še g. Dušan Ferluga in predsednik seslianske letoviščarske ustanove R. Lenarduzzi, ki je zagotovil pomoč ustanove v mejah njenih možnosti, za katere je sicer dejal, da niso velike. V živo razpravo o vodilnih smotrih kluba kakor tudi o njegovi funkcionalnosti so posegli skoraj vsi prisotni, zlasti pa Lojze Spacal, kiparja Ceschia in Alzetta. kritik Montenero in drugi. Razne kritične pripombe so prispevale k pojasnitvi nekaterih a-spektov, ki so bili sprva premalo opredeljeni ali mogoče tudi premalo jasni, zlasti tudi zato, ker ustanovitelji kluba niso še mogli izdelati v detaljih programa svoje bližnje dejavnosti, ki pa bo vsekakor slonela na že opisanih vodilnih smotrih, iz katerih je razvidno, da po budniki te nove kulturne dejavnosti ne nameravajo delati po že ustaljenih klišejih oz. na principu bolj ali manj zaprtih elitnih krožkov, tem več na hvalevrednem principu odpiranja elitne kulture širšemu krogu kulturno dovzetnih in zavzetih ljudi, če naj bodo merilo uspešnosti tega principa prve tri razstave v hotelu «L’Approdo», potem lahko trdimo, da je novo nastali umetnostni devinski klub na dobri poti. j. k. minil iiiiiimiiiimii iiiiii im m imiuuM mn n iimiMmnmuiiiiui umu iiimiiimiii mi n m iiium mini mili* SINOČI PRI SV. ANDREJU IN V MIRAMARSKEM DREVOREDU Z AVTOM SE JE ZALETEL V JUGOSLOVANSKEGA MORNARJA Prečkal je cestišče, ko je pridrvel avto in ga podrl V Miramarskem drevoredu sta trčila clancia fulvia» iz Pordenona in • Ranjen je samo avtomobilist Sinoči se je pri Svetem Andreju Buonarroti št. 27. Delal je za neko pripetila huda nesreča: 35-letni; podjetje v lesnem pristanišču, ko mornar Ivan Biljan iz Sisaika. ki je padla nanj težka pločevina in je bil vkrcan na jugoslovanski ladji «Učka», je včeraj dobil dovoljenje, da gre za nekaj ur v mesto. Zapustil je torej ladjo in se odpravil po brvi do Pasaže Svetega Andreja. Stekel Je čez cesto, da bi prišel do bara na nasprotni strani cestišča, ko je privozil mimo 40-letni Bruno Mazzar Iz Ulice della For-nace 4 s fiatom 124 s tablico TS 106295. Ker je Biljan prečkal cestišče izven prehoda za pešce, ga Mazzar i ni pravočasno zagledal, ali pe mogoče vozil prehitro. Mornar je nezavesten in v krvi obležal na tleh. Z rešilnim avtom so Biljana odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku. Mož se je močno udaril v glavo in po obrazu, odrgnil si je roke in se ranil v meče na levi nogi. Po prihodu v bolnišnico je bil v predsmrtnem stanju. Zdravniki se trudijo, da bi mu rešili življenje. V Miramarskem drevoredu sta včeraj popoldne trčita avto lancia fulvia s tablico PN 14162 in motor ape. 34-letmi Carlo Presotto iz Sa-cileja, Ulica Ronchi 32, ki je avto upravljal, je vozil proti Barkov-ijam. Nenadoma se Je v višini stopnišča Belvedere pojavil na njegovi desni ape, ki ga je upravljal 22-letni Alessandro Mistaro iz Ulice Mayer 1. Presotto le skušal zavreti vozilo In se izogniti motorju, kar pa mu ni uspelo. Pri trčeniu se Mistaro ni poškodoval, pa čeprav se Je vetrobran na apelu popolnoma zdrobil, Presotta pa so odpeljan v splošno bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti približno dva tedna. Precej močno se je udaril v glavo, in to v zatilje in teme, močno mu Je krvavelo iz nosa, delno pa Je tudi Izgubil spomin. mu zlomila nogo. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno en mesec. Na ortopedskem oddelku so včeraj zjutraj sprejeli 54-letnega delavca Giovannija Vicha iz Ulion Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Fran Šaleški Finžgar NAŠA KRI Igra v štirih dejanjih v soboto, 24. januarja ob 20.30 Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Jaka Štoka M0C UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih v nedeljo, 25. januarja ob 16.30 v kinodvorani v Bazovici KfP KASTA priredi dne 23. t. m. ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu predavanje o temi: «Gospodarske namembe za naše ozemlje v zvezi z načrtovanjem dežele* Predaval bo Lucijan Volk. Gledališča VERDI Kot smo že javili, bo v sobolj 20.30 za abonma A za vse vrsti dežev, prva predstava opere O1® chtna Rossinija »Grof Ory». Opero, ki je sedma letošnjeP. pertoarja gledališča Verdi v s**" 1969/70, bo dirigiral Franco M*« no, režiral pa Giancarlo Sbraf11 Nastopili bodo Ugo Benelli (rfi ni vlogi), Romana Righetti, G3”' la Carturan, Carmen Gonzales, v gio Tadeo, Glaudio Strudhoff, ™ na Jenco In Giuseppe Botta. Scenarij, last milanske komori* pere, je delo Alfreda SilbeB®*® Pri gledališki blagajni (tel- 23-* nadaljujejo s prodajo vstopnic » botno predstavo. POLITEAMA ROSSETTI Predstave Sartrove drame «N*j* sov« z Gluliom Bosettijem, Mj!1 Pisujem in Francom SportetUJ*® glavnih vlogah, se bodo nadaljuj’ do nedelje. Začetek predstav ob #■' AVDITORIJ Danes popoldne ob 17,30 bodo. odru Avditorija v Ul. Tor Band'! predstavili »gledališki dokunj®1® Furia Bordona »Francoski maj»-samezne odlomke, ki j-ih je avto*' vezal med seboj, bodo čitali I1, SPD TABOR — OPČINE priredi v soboto, 24. januarja ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah Jean-Paul Sartre NEPOKOPANI MRTVECI drama v dveh dejanjih in štirih slikah o francoskem odporniškem gibanju. Gostuje skupina DRAMATIČNEGA DRUŠTVA iz IDRIJE. Vabljeni! ški igralci Cip Barcellini, Giaj1* ro Beccherelli, Aifio Bertoni, O1: Bobbio, Giancarlo Cajo, G!usy -rara, Ernesto Colll, Luciano D’*, ni, Marianella Lasalo, Mimrrd. Vecchio, Ariella Reggio, CJianfr*-Sailetta, Lino Savorani in G-i®1 Vailetta. Mladi tržaški dramaturg, ki J*, ni pripravil za oder SlataP*“ «MoJ Kras«, je s pomočjo stov, dokumentov in pričevanj ' ša! prikazati cilje in Iluzije n gonistov »študentovske revolucij*’' je maja In junija leta 1968 ekS» rala v Parizu. Dokumenta* «Francoskl maj« ®j ponovili, vedno z začetkom ob samo jutri in v soboto. Nazionale 15,30 «11 capitano la citta sommersa«. Technic®*^ Eden 16.00 «Se .. . (if . ..)». ^ color. Prepovedano mladini P°° letom. Fenice 16.00 «Quei disperati ctit 'tl SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST V četrtek, 29. Januarja t. 1. ob 20.30 bo v Mali dvorani Kulturnega doma predaval znani slovenski vrhunski alpinist Sandi Blažina na temo TU IN TAM MED ŠTIRITISOCAKI Predavanje bodo barvni diapozitivi. spremljali Na tem večeru bomo nagradili zmagovalca natečaja STOT za najlepšo zbirko slik s planinsko tematiko. SPD IGO GRUDEN IZ NABREŽINE VABI SVOJE ČLANE IN PRIJATELJE NA DRUŽABNI VEČER KI BO V SOBOTO, 24. T.M. OB 20.30 V DRUŠTVENIH PROSTORIH. SODELOVAL BO DOMAČI PEVSKI ZBOR. SPDT priredi v nedeljo, 25. januarja avtobusni izlet v Trbiž ob priliki smučarskega tečaja. Cene: 1200 lir člani, 1400 lir nečlani. Sedež za. gotovljen samo vpisanim izletnikom. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel. 31-119. Odhodi: Iz Trsta z začetka U. F. Severo ob 6.30. s Proseka ob 6.45 Izpred šole, Iz Križa izpred avtobus-ne postaje ob 6.50, Iz Nabrežine Izpred avtobusne postaje ob 6,55. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. januarja 1970 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 63-letni Alberto Ci-U-berto. 84-letna Elvira Turrolo vd. Trummer, 82-ietnl Carlo Hrovatič, 74Jet.nl Silvestre Starrhaus, 60-letrvl Giovanni Colarlch, 69-letna Caterina Škrinjar por. Montanarl, 79-letni Giovanni Ieriani, 89-letna Emllia Leo-nardig por. Cluffarin, 744etnl Vale-rio Turco. 70-letna Olimpia Muse-nich por. Golna, 89-letna Maria Achilli vd. Giovanetti, 82-letna Pl-tacco vd. Flori, 68-letna Anna Marc por, Zergol. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 23. januarja) Godina, Šentjakobski trg 1. Grlgo-lon, Trg V. Giotti 1. Ai due Mori, Trg UnltA 4. V Skednju. Ulica Son-cinl 179. NOČNA SLU2BA LEKARN (od 17. do 23. januarja) Croce Azzurra, Ulica Commerciale 26. Rossetti • Emili, Ul. Combl 19. Al Samaritano, Trg Ospedale 8. Tamaro A Ncri, Ul. Dante 7. zano di sudore e di morte«-orge Hilton, E. Borgnine. Grattacielo 16.00 »Simon BoJL Rossanna Schiaffino, Maksim Sohell, Francisco Rabal. Eacelsior 15.30, zadnja predstav' 22.10 »Le sorelle«. Susan Stra5"* Massimo Girotti, Nathalie Giancarlo Giannini. Technic«*. Techniscope. Prepovedano ri1 ; pod 18. letom. J Hitz 16.00 «11 magnaccio«. Fratri" : ti. Technlcolor. Prepovedano ni pod 18. letom. Filodrammatico 16.00 «La via l*1*!! Pier elementi, L. Terzieff. T* : color. . Alabarda 16.30 »Tarzana sesso ^ gio«. Franca Polesello, Ken Technicolor. Prepovedano pod 18. letom. Aurora 16.00 »Un uomo da “'-f piede«. D. Hoffman, J. Voillj^ chnicolor. Prepovedano ml; 18. letom. Cristallo 16.00 »Un Maggiolino jj matto«. Dean Jones. Technic®1 Capitol 15.30 »Certo, certissiih®: j zi probabile«. Claudia Cah*1 Catherine Spaak, R. Hoffri*"' P. Law. Technicolor. Moderno 16.00 «1 complessl«. A-di, N. Manfredi, U. Tognaz'1-^ lmpero 16.30 »La ruota dl scorta ^ la signora Blosson«. ShirleJ Laine. Openska Zveza partizanov opozarja In vabi vse bivše borce, da si ogledajo dramo NEPOKOPANI MRTVECI, s katero gostuje v soboto skupina Dramatičnega društva iz Idrije v Prosvetnem domu na Opčinah. Razstave V Nemškem kulturnem inštitutu do 27. t.m. razstavljajo tržaški slikarji Bombe, Čara, Ghiaclgh. Coma-chin, MonaJ in Stravlsi. V občinski umetnostni golerljl. Trg UnitA, bo od 17. do 25, januarja razstava del Maria Tudorja V gostišču «L‘Approdoi v Devinu se nadaljuje razstava del znanega tržaškega likovnika Lojzeta Spacala, ki Je razobesil na vpogled gostom lo. kala kakih trideset svojih del. in sicer grafik, barvanih matric ter goblenov in stenskih preprog. Spa-calova dela bodo tu razstavljena do konca januarja V umetnostni galeriji «La Lanter nas razstavlja slovenski slikar Vladi-mir Makuc. Razstava bo trajala do konca meseca. Vladimir Makuc spada sicer med mlajše, vendar pa že izrazite reprezentativne slovenske likovnike. Po rodu Je Goričan. Rodil se je 1925. v Solkanu, od koder ga Je pot vodila na šolanje v Ljubljano na višjo šolo za uporabno umetnost. Prvič se je s svojimi deli predstavil Javnosti na samostojni razstavi v Ljubljani, v Mali galeriji. Od tedaj dalje so njegove stvaritve obšle že pol sveta tn Je dobil doslej že vrsto priznan) in odlikovanj. Njegova dela so po številnih Javnih galerijah In na neštetih domovih. Dne 26. tjm. bobo v občlmkt umetnostni galeriji. Trg Ubit A, odprli raz-stavo grafičnih del Romea Danea. Vittorto Veneto 16.00 «Non ttf?*!J Elke Sommer, Robert Vaughn’ chnicolor. KINO NA OPČINflj danes ob 18. uri barvni moscope westem film: IL FIGLIO DI DJANGO Igrajo: Guy Madison — Sčhoeller in Gabrielle T'j Darovi in prispevki V počastitev spomina hčerk* i nil ka SOI tili nu sk Hj ga let ga ga C1 ne sk ke sti Z; br so til na Ai v so ni' na to iti Iji st fo ra ča je ut d; P< bi nj m sc ni in di S' jo jo n; s! n tr P n č n, c; V š’ h o diavolo per la coda«. Maria B -j Ideale 16.00 «Suspense a Ven < Abbazia 16.00 »Ultimo paradis®’^ Technicolor. Prepovedano n* pod 14 letom. / Astra 16.30 «11 caso Thomas cr° Ste ve McQueen. KINO <|R|S» PROSTI danes ob 19.30 technicolor ^ stolovski film: ROD STEIGER -r« E’ IL SERGEJ Igrajo: Rod Stedger — Phillips Law, Ludmila Mlb?> trice Kalc in očeta Maksa Kjč1 sestre Ane Kralj iz Trebč, družina Kalc (Gropada št. 1 lir za Dijaško matico in 150® jj Glasbeno matico. V počastitev -Lt1 na tov. dr. Jožeta Dekleve ® j Katja Lisjak 5000 lir za DiJ>51w tteo. - Ob 3, obletnici tragične s*11!, K pozabnega Edvina Staroa daruj* I žina 3000 Ur za Dijaško mA'1 3000 lir za Glasbeno matico. ^ Namesto cvetja na grob Iv,n-Jo ' vatina daruje Emil Vacllk ^ ( za spomenik padlim partizan™ Opčinah. $ Za počastitev spomina na P®**)# rljo Hrovatin ob 1. obletni®1 ^! daruje družina Hrovatin 5000 spomenik padlim na Opčinah- Razna obvestila Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi svoje člane no redni občni zbor, ki bo v sredo, 28. t.m. ob 20. un na sedežu konzorcija v Prosvetnem domu »A. Sirk«. Na dnev. nem redu bodo poročila predsednika, blagajnika, nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Po dolgi in mučni bolezni le legla v Sydneyu Danila Redler roj. Tence ^ sporočajo * t Žalostno vest ^ MARICA z možem MARlOjJi/ NICA in družina, brat JUJj družina in drugi sorodniki* Sydney. Trst, 22. Jan. 1970, PRIMORSKI dnevnik - 5 - 22. januarja 197® M ' - t i« VČERAJ PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM Tihotapcema potrjena kazen: tri leta \ zapora in nad 800 milijonov lir globe Izprijena tolpa tatov ponovno obsojena na skupno 18 let zapora in 7 milijonov denarne kazni .^a Prizivnem sodišču (predsed-. z ,fanz' tožilec Franzot, zapisni-ar Mosca) so včeraj sodili v od-t°hnosti četverici znanih švicarskih otapcev, ki so v obdobju od ja-do julija pred tremi leti lj.Usao in delno vtihotapili na ita- o ozemlje okrog 24 ton ri- se« ajit ,i> iV-0) & vtt toK faret tuje proizvodnje! Gre "za 34-8 a "uga ^arca Paganinija, 26-letne-ga tiermana Bemasconija, 25-letne-P? Hansa Lutscherja ter Pietra natenija, za katerega pa je zna-.,°.,sami ime, vsi iz raznih švicar-sklh kantonov. ke^ !Voistv'u branilca osebne stran-S* xx Settembre 16/111 Obtožnica jih je dolžila kar 17 prekrškov, ki so jih zlikovci izvršili v enem samem mesecu, aprila lani. V glavnem je šlo za običajne tatvine avtov in ko bi ne šlo za Can-dottijevo, voditeljico in glavno organizatorko izprijene tolpe, bi se ostali skoraj gotovo ne drznili organizirati tako tvegane in kajpada neuspele tatvine s samokresom, ki so jo izvršili ponoči med 29. in 30. aprilom lani v Vidmu. Še več. Neprisebna in konec koncev zelo naivna Candottijeva je imela celo v mislih skrajno drzen poskus ropa v dveh bankah v slogu «Bonnie and CIyde». Za tak podvig pa je imela v načrtu (ni znano kako) vlom v orožarno neke vojašnice. Na srečo ji ostali pajdaši niso nasedli, kajti drugače bi se vsa zadeva še bolj tragično končala. Na včerajšnji razpravi pred prizivnim sodiščem je tožilec dr. Franzot zahteval edino za žensko višjo kazen, za vse ostale pa potrditev obsodbe kazenskega sodišča iz Vidma, 19. septembra lani. Sodniki so sprejeli tožilčevo zahtevo in edino Candottijevi zvišali kazen na 1 leto in 4 mesece zapora ter 120 stioč lir denarne kazni. Včeraij zjutraj je 40-letni Loren-zo Michelotto iz Ulice Colombo 319 prečkal Ulico Flavia izven prehoda za pešce, ko ga je podri na tla Lat 124, ki je vozil proti mestnemu centru. Vozilo je upravljal 32-letni Marino Corelita iz Starih Milj 424. Michelotta so z rešilnim avtom Rdečega krita odpeljali v splošno bolnišnico, kje>- so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo 45 dni. Zlomil si je desno nogo poleg tega se ie močneje udaril v prsd, odrgnil si je desno roko in levo nogo. ZA RACIONALIZACIJO ŽIVINOREJE Načrt za gradnjo skupnega hleva na letališču v bližini Sovodenj V začetku naj bi bilo v njem prostora za 100-150 govedi in oddelek za ustekleničen je mleka za prodajo Na nedavnem letnem občnem zbo- držali nadzorstvo in po možnosti ru goriške bonomijanske Coldiretti tudi vodstvo obrata v svojih ro- Včeraj zjutraj so pripeljali v splošno bolnišnico 68-letno Giovan-no Morsetich por. Carlovich iz Ul. Gravisi 1/1. Ženska je hodila proti domu kakih 30 cm od pločnika, ko ie privozil za nio fiat 128. ki ga je upravljala 484etna Elda Ugrin por. de Marchi iz Ul. Gravisi št. 2, in jo podrl na tla. Cariovichevo so odpeljali z avtom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so ji ugotovili, da se je udarila v glavo, desni komolec in po desni stami obraza. Spreieli so jo na drugi kirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti približno teden dni. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiniiiiiiimiiiiimiiiiiimmiiiimmmiiiiHiiiiiiii POZNO PONOČI V Ul. 30. OKTOBRA VROČEKRVNEŽ Z NOŽEM RANIL MLADO REČANKO Po ostrem prerekanju, ker ni sprejela njegovega vabila, jo je ranil v trebuh gorca, vendar kaže, da nihče ne zna njegovega imena ali kaj toč-nejšega o njem. Preiskava je še vedno v teku. Ura je bila približno ena po polnoči. ko se je 23-letna Kate Ku-neski počasi odpravljala po Ulici 30, oktobra proti hoteiu Adria, kjer je trenutno stanovala. Dekle je namreč doma z Reke, Ulica Djure Dja-koviča št. 10-3, in je samo začasno v Trstu. Ko je tako hodila po temnih mestnih ulicah, se ji je nenadoma pred nočnim barom Mexico približal mlad mož in Jo vabil s VeVliko škodo, ki jo je povzro-sabo. Dekle je mladeniča ostro za- eiia izredna plima 26. novembra vrnilo. Poznala ga je, ze dan prej iani na obrežju v Barkovliah ter jo je namreč nadlegoval v Ulici Ca ,v pristanih v Grljanu in Križu, bo-vana. Bil je v družbi s prijateljem, do popravili v celoti z deželnim verjetno Čehom. Vabil jo je sabo1 denarjem. Včeraj so namreč na od-in ko je vabilo odklonila, ji je za- bormjvu za javna dela v Trstu Dodelitev del za popravilo obale čel slediti in vztrajal na tem celo noč. Ko ga je Kuneskijeva zagledala zopet naslednjo noč, je seveda odklonila njegovo družbo. M'ademč opravili zasebno dražbo za dodelitev zadevnih del. Poslali so 12 vabil prav tolikšnemu številu podjetij in dela so potem dodelili neke- “.-..v . jmu znanemu podjetju iz Latisane. je trdovratno vztrajal in^nnsJ^je Ja.dela bodo porabili 58 milijonov. do ostregg. prerekanja. Nenadoma je moški povlekel 'iz žepa nož.' Dekle je komaj to opazila, ko jo začutila ostro bolečino na zgornji strani trebuha. Utegni'a ni niti zakričati, pritisnila si je roke na trebuh in se obnemelo naslonita na zid. M’adenič ie b'l '°dai ž.“ /taleč, v teku se je spustil v stransko ulico in izginil. Nekaj korakov daleč so se pogovarjali trije mladeniči in njim se je Kuneskija'približala ter jih prosila za pomoč. Vse se je zgodilo tako hitro in tako potiho, da se mladeniči sploh niso tega zavedli m so mirno nadaljevali svoj razgovor rvo so zagledali ranjeno Kuneskijevo, so ii seveda prepadem priskočili na pomoč, ji pomagali do nekega avta in jo pospremili v splesno b n is nico. Bili so trije mornarji k. so slučajno v Trstu, ker je ladja «Vis», na kateri so vkrcani, zasidrana v starem pristanišču. 22-letni Gino Krelia in 21-letna Radomir Brune-ta in Martin čučič so sicer Kuneskijevo že na videz poznali in ji zato niso odrekli pomoči. V bolnišnici je dežurni zdravnik dekle pregledal in ji ugotovil rano z nožem na zgornji levi strani trebuha. Rana k sreči m bila ne predolga ne prevelika in ženska bo ozdravela približno v enem tednu. Sprejeli so jo na prvem kirurškem oddelku. Med zasliševanjem je Kuneskijeva precej podrobno opisala policajem napadalca: srednje po- stave temnolas in temnook, star kakih’ 25 let, oblečen v temnomodro obleko in rdečo majico z vi; sokim ovratnikom, dobro govori srbsko. Zdi se ji, da je doma iz Čr-eore Opis je kasneje potrdila . s: x _ l_a_i Začela se bodo takoj In j'ih bo nadziral XII. oddelek za javna de-la tržaške občine. Opraviti j-ih morajo najkasneje do konca junija to je do začetka nove turistične sezone. Delo varnostnih organov v preteklem decembru Tržaška kvestura je pred dnevi objavila seznam kaznivih dejanj ki so bili izvršeni v decembru la-ni. Sodnim oblastem so v tem mesecu prijavili 132 oseb, ki se bodo morale zagovarjati zaradi tega ali onega prekrška. 112 od teh je trenutno na začasni svobodi, štirinajst jih je v priprtem stanju, šest Pf . Policija se vedno išče. Kot običajno, je bilo sodišču prijavljenih največ primerov povzro-c/tve nenamernih telesnih poškodb (47J. V večini primerov gre za ljudi, ki so bili zapleteni v razne hujše prometne nesreče. Nadalje so zabeležili 12 primerov pijanosti, deset primerov tatvine z obtežilni-mi okoliščinami ter 9 primerov namerne povzročitve telesnih poškodb. Ostalih prekrškov je bilo sorazmerno precej manj. Zabeležili so namreč sedem prijav zaradi sramotenja, šest prijav zaradi groženj in pet prijav zaradi podpiranja prostitucije. Po štiri osebe se bodo morale zagovarjati zaradi nenamernega umora, ropa in izko-riščnj prostitucije, po trije zaradi kršitve družinskih obveznosti in poškodovanja zasebne lastnine, po dva pa zaradi poneverbe, nemoralnih dejanj, poskusa tatvine z ob-težilnimi okoliščinami, poskusa izsiljevanja, lažne plačilne nezmoglji-vosti in nezakonite prilastitve. Po eno prijavo so zabeležili tudi zaradi upiranja javnemu funkcionarju, je pokrajinski ravnatelj te organizacije Miolato v svojem posegu o-menil, da mislijo postaviti med Gorico in Sovodnjami socialni hlev za govejo živino, pri katerem naj bi uredili tudi ustrezne naprave za ustekleničenje mleka za neposredno prodajo. V zadevi smo se obrnili do ravnatelja Miolata, ki nam je dal nekaj podrobnejših pojasnil o tem. Federacija Coldiretti se že nekaj časa poteguje za to, da bi dobila kos mirenskega letališča med Štan-drežem in Sovodnjami, kjer naj bi postavili tak zadružni hlev. Pogajanja so v teku z vodstvom letalske družbe, ki ima svoj sedež v Milanu in stopili so v stike tudi z ministrom Guiem. Če bodo uspeli v svoji nameri, naj bi postavili na tem kraju hlev, ki bi v začetku lahko sprejel 100 do 150 glav goveje živine, kar je dovolj za ekonomično upravo. Za ta načrt so pritegnili zanimanje kmetovalcev iz štandreža, Podturna in Sovodenj, ki bi morali seveda pri tem prispevati tudi s svojim neposrednim upravljanjem takega skupnega hleva, ker bi na ta način znatno znižali obratne stroške. Mleko, ki ga bodo pridobivali od krav mlekaric, katerim bi bila posvečena posebna pažnja, bi potem kar na mestu ustekleničili na najbolj preprost in cenen način ter ga dali v neposredno prodajo potrošnikom. V načrtu imajo tudi u-reditev prodajnega lokala v Gorici, kar bi pocenilo razdeljevalne 5 oške in dalo jamstvo za prodajo rmeka, ki bo ustrezalo vsem zdravstvenim in drugim predpisom. Ravnatelj je dodal, da so dobili pobudo v tem smislu tudi od deželnega odbornika odv. Comellija, ki je prikazal vzgled Vidma na tem področju, ki je na prvem mestu v državi, dočim je Gorica na zadnjem. Seveda pa bo treba pri izvajanju tega načrta postopati polagoma in previdno, ker se je prav v videmski pokrajini marsikje pripetilo, da so zaradi naglice napravili napake, ki so spravile zadružne hleve v finančne težave. Kar se stroškov za gradnjo in opremo tiče, računajo na pomoč kmetijskega odborništva deželne u-prave in pa na deželne prispevke v okviru zakona za pasivna gorska področja, med katera spada tudi sovodenjska občina. In prav iz tega razloga skušajo pritegniti k akciji tudi živinorejce iz Sovodenj. živinorejci pa bodo morali pri tem seveda paziti, da bodo ob- kah in skušali iz celotne pobude doseči čim večjo korist z najmanjšimi stroški. nja, da je taka preiskava študijskega značaja neizogibno potrebna, ker je število nezgod na delu presenat ijivo zraslo za 40 odstotkov samo v zadnjih mesecih. Med nezgodami jo bilo kar deset smrtniii primerov. V zvezi s tem je poslanec Albin Škerk vložil v poslanski zbornici ministru za državne so udeležbe vprašanje, v katerem ugotavlja, med drugim, da je «ltalcan-tierb državno podjetje. Prosi ga zato za oceno ravnanja uprave tržaške ladjedelnice spričo delavske zahteve in kakšne ukrepe namerava izvesti «ne za onemogočanje, temveč za uresničenje podobne prebave, v korist zdravja in fizične integritete delavcev*. Enako vprašanje je v_ senatu vložil sen. Paolo Šema. Vprašanje posl. Škerka o smrtnih nesrečah v tržiški ladjedelnici Uprava tržiške ladjedelnice «ltai-cantieri* je zavrnila predlog delavcev, naj bi se v podjetju in nje govih obratih izvedla, s pomočjo deželne uprave, anketa in preiskava o delovnih in varnostnih pogojih delavcev. Delavci so bili mne iiiiiiiiiiiiiiiiii iii iii iiiiiiii ih n iiiii im mi iiuiii m mi n nun n n im iiiiiiiiii mi iiiiiiiii mi Hlinili 111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiriiiiiiiiniiiii Hlinili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'1 ii PRIPRAVE ZA GRADNJO BOLNIŠNICE V ŠEMPETRU NOVA POBUDA ZA REŠITEV KRIZE V NSG Delavska delegacija obišče jutri predsednika deželnega sveta Izročili mu bodo spomenico o težavnem položaju v tovarni Na pobudo delavskega odbora go-rišklh tovarn SAFOG in Nuova S. Giorgio je bil v ponedeljek v Gorici sestanek delavcev teh dveh tovarn, na katerem so proučili sedanji težavni položaj ter dosedanje delovanje za zaščito delavskih interesov predvsem v zvezi z že dolgotrajno krizo v NSG in stalnim u-padanjem zaposlitve v tem podjetju. Na sestanku so tudi dokončno izdelali dokument, ki ga je že podpisalo več sto delavcev in ki ga bodo predložili predsedniku deželnega sveta prof. Ribezziju. GORIŠKA MLADINA vabi na PLESNO CA!ANKO ki bo v dvorani kluba «Simon Gregorčič« Verdijev korzo 13, vsako nedeljo od 16. ure dalje. V prihodnjih letih bodo v Novi Gorici napeli vse sile, dahi zgradili bolnišnico Računajo, da bodo potrebovali nad 5 milijard dinarjev - Večino potrebnega denarja bodo zbrali s samoprispevkom v novogoriški, ajdovski in tolminski občini Poročali smo že, da je novogoriška občinska skupščina sklenila u-vesti samoprispevek, ki naj bi se stekal v sklad za gradnjo sempetr-ske bolnišnice. Samoprispevek ljudje in podjetja v novogoriški občini ze sedaj plačujejo v druge namene. Samoprispevke uvajajo v Jugosla viji od časa do časa, poleg običaj- hodnjih letih, kajti vsi prebivalci se zavedajo, da je ta življenjskega pomena. Sedanji prostori v katerih so razni oddelki bolnišnice so bil' zgrajeni v druge namene in so premajhni za vsak dan narašča joče ;>o trebe primorskega prebivalstva Zdaj ima šempetrske bolnišnice le 3,5 postelje na 1000 prebivalcev, nih davkov, in gredo v izrecne na- slovensko povprečje pa znaša na mene gradnje enega ali drugega —-L—-—u:—a —1-,: objekta. Po današnjih cenah računajo, da bi potrebovali za gradnjo šempetr ske bolnišnice, katere skelet se dviga v nebo nekaj sto metrov od goriške glavne bolnišnice na italijanski strani meje, pet milijard in pol starih dinarjev. V Novi Gorici računajo, da bi s samoprispevkom do leta 1975 nabrali v novogoriški,' ajdovski in tolminski občini štiri milijarde, ostalo pa naj bi prispevala republika ali pa celo federa cija. Vprašanje je seveda če bodo cene držale. Treba je namreč misliti, da bodo cene poskočile, zaradi tega bo najbrž treba dodati še kaj denarja. Bolnišnica bo glavni objekt gradnje na severnem Primorskem v pri- IIIIIIIHIIIIHIHIIUIIIHIIIHIIIIIIIIIllllllllllHIIIUIIflliHlillIHmimillllimillllHIIIIHIIIHIIIIHIIHimillllllUlUII PO PODATKIH MATIČNEGA URADA V sovodenjski občini se je lani prebivalstvo povečalo za 25 oseb Ob zaključku leta 1969 je bilo v občini 1795 oseb - Številnim otrokom so Sovodenjci dali lepa slovenska imena Pred nekaj dnevi smo objavili I trokom dali slovenska imena, bo- tudi Grasisela Belurič, s katero Ku .a^j materialne paneverbe. zara- neskijeva deli sobo v hotelu m ki 8anMnJwe osebe zaradi lažnih jo je tudi spremljala v toreK izjav o lastni istovetnosti, zaradi cer, ko se ji je neznanec prvič približal in ji začel s tako vnemo «dvo-riti». Dekle je še povedalo, da napadalec včasih obiskuje nočni bar Mexico, kar so v baru samem potrdili in da običajno hodi na kosilo v gostilno Nino. Kaj več pa ni znala povedati. Agenti, ki so seveda začeli preiskavo, so ugotovili, da kar pre- _ cej ljudi pozna vročekrvnega Črno- TRGOVINA čevljev altamoda TRST, UU G. GALL1NA 3 - TEU 81822 5^ TE DNI VELIKO RAZPRODAJO ČEVLJEV -TEJ PRILOŽNOSTI BOSTE ZELO UGODNO NAKUPOVALI " ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK — NOVEJŠI MODELI " KASIN0 V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni v iuko-slovanskem »Milanu« s sedežem v modernem izbranem In središčnem HOTELU SLON Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara, dve kavarni, slaščičarna, sladoledarna. „ snack bar “OBLETTE, BACCARA, CHEMJLN DE FEB, BLACK JACK vdora v zasebno stanovanje ter zaradi namernega odkupovanja ukradenih predmetov. Tečaj o preprečevanju nesreč na delu šola za kvalifikacijo gredbenih delavcev bo tudi letos, po uspešnih izkušnjah v prejšnjih letih, s sodelovanjem ustanove za preprečevanje nesreč na delu ENPI, priredila tečaj o preprečevanju nesreč na delu za gradbene asistente in delovodje. Tečaj se bo začel 17. fe-bruraja na sedežu ENPl v Ul. Genova 8/III in bo obsegal 14 nre-davanj, ki bodo ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.30. Predavanja bodo imeli ravnatelj ENPI Inž. Ne-reo Ferluga, inž. Saprtaco Santi-neUo in dr. Renza Rancati. Vpisovanja spreieuiejo do 12. februarja na sedežu šole v Ul. Rus-sinl 4. Predavani?, bodo med drugim obsegala kazenske nrednise glede nesreč na delu, varnostnih naprav na gradbiščih, civilne In kazenske odgovornosti, statistične podatke o nesrečah na delu v gradbeništvu, predpise o uporabi storjev itd. IZŠLA JE 20-21 ŠTEVILKA ZALIVA Revija je v prodaji v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. podatke o gibanju prebivalstva doberdobski in v števerjanski občini. Na vrsti je danes pregled tega gibanja v letu 1969 v sovodenjski občini. V tej občini so lani zabeležili precej visoke številke: 36 rojstev, 19 smrtnih primerov, 23 porok. To je kar precej, posebno še če to primerjamo s sorodnimi gibanji v ostalih dveh slovenskih občinah na Goriškem. V števerja-nu so npr. imeli lani 10 rojstev, 9 smrti, 14 porok, v Doberdobu pa v istem razdobju 19 rojstev, 8 smrti, 19 porok. Res je, da je število prebivalstva v sovodenjski občini večje kot v ostalih dveh občinah, vendar razmerje gre očitno v korist, prebivalstva sovodenjske občine Še en podatek. Lani je prebivalstvo te občine naraslo za 25 oseh Ob začetku leta so imeli namreč 1770 oseb vpisanih v sezname stalnega prebivalstva, ob zaključku leta pa jih je bilo 1795. Rojstev je bilo torej lani 36. Nihče se ni rodil v Sovodnjah, skoro vsi so se rodili v goriški porodnišnici. Evo vam njih imena: Damia-na Cescutti, Silvestro Visintin, A-medeo Cotič, Claudio Battisti, An-drea Ruggiero, Tanja Peteani, Zdravko Černič, Lara Visintin, Egon Jože Tomšič, Walter Igor Ferfolia. Loredana Bertolini, Marco Aldn Černigoj, David Fait, Igor Tomšič Alenka Florenin, Flavio Primožič, Ivo Kovic, Pavel Durčik, Irena Gulin, Jožko Devetti, Diego Pao-letti, Maria Grazia Venuto, Flavio Francesco Sambo, Mitja Juren, Marino Tomšič, Claudia Morittu, Vesna Primožič, Loredana Cingerli. Paolo Hmeljak, Lucia Visintin, Marko Gulin, Andrej Čevdek, Alberto Grillo. Tem je treba dodati še nekatero otroke, ki so se rodili v tujini, so pa vpisani v sezname sovodenjske-ga prebivalstva. Mario Mazzucchin se je rodil v Hamburgu v Nemčiji, Juri Igor Malič v Veveyu v Švici, Franco Devetak v Burlachu v Švici. Pri prebiranju imen dobimo raz-i veseljiv vtis. Starši so mnogim o- diši da so jih vpisali na goriškem matičnem uradu kot v tujini, število slovenskih imen pri otrocih sovodenjskih staršev je bilo lani precejšnje. V občini so lani zabeležili devetnajst primerov smrti, šest jih je umrlo doma, trinajst pa izven občine, v glavnem v bolnišnici. Doma so umrli: Ivan Devetak (Vrh), Marija Cotič (Sovodnje), Matilda Peric por. Ožbot (Peč), Marija Černič vd. Devetak (Rubije), Marija Zavadlav (Sovodnje), Marija Vižintin vd. Grilj (Vrh). Izven občine pa so umrli: Angelina Hmeljak vd. Durčik (Sovodnje), Jožef Trampuš (Rupa), Longino Fonzari (Vrh), Kristina Klemše (Rupa), I-van Kovic (Peč), Jožef Pahor (Sovodnje), Mario Bizjak (Rubije), Marija Batistič vd. Kavčič (Peč), Ana Batistič vd. Peteani (Peč). Terezija Pavletič vd. Gorkič (Ga brije), Ana Marija Cotič (Sovodnje), Luigi Ortolan (Sovodnje), 1-vanka Maraž (Rupa). V Sovodnjah so se poročili: Ivan Devetak in Ana Boschin, Antonio Camossi in Vera Cotti, Rodolfo Volk in Ana Marija Ožbot, Karlo Tomšič in Zlatka Pelicon, Marco Tom-masi in Sabina Cotič, Bruno Ste»-china in Janka Koncut, Mario Brescia in Maria Candi, Oskar Pahor in Severina Petejan, Giorgio Cene in Ana Marija Tomšič, Livio Brisco in Bojana Marija Malič, Giorgio Cogliatti in Nevenka Cotič. Izven občine pa so se poročili: Giovanni Bruno in Amelia In-coronata (Genova), Alojz Gulin in Emilia Prizzan (Gorica), Antonio Melis in Ermenegilda D'Agostin (V. Veneto), Danilo Čevdek in Danila Tomažič (Gorica), Ivan Černič in Guerrina Pieri (Trst), Albin Berlot in Fernanda Murenec (Praprotno),, Giorgio Gorini in Zdenka Cijan (Gorica), Fortunat Tomšič in Danijela Kodrič (Nova Gorica), Valerij Cotič in Milena Čevdek (Lignano), Dominik Grillo in Marija Konič (Nova Gorica), Marko Kovic in Ana Marija Kenda (Nova Gorica), Valter Knorr in Marija Markočič (Zagreb). enako število prebivalstva 6 postelj. //Bolnišnica je prva!». Tako pravijo in mislijo ljudje na Goriškem Zaradi tega bodo takoj pričeli zbirati denar in možno je, da bodo kmalu, ko bodo določene vsote de narja na razpolago.,,,pričeli urejevati vsaj zunanjo podobo stavbe. Železobetonsko ogrodje stavbe stoji v Šempetru že nekaj, let. Sicer pa naj prebivalci severne Primorske pomislijo tudi nr dejstvo, da so novo bolnišnico v Gorici gradili celili petnajst let. Mogočna stavba v Uit ci Vittorio Veneto je bila dograjena že pred vojno, vendarle so se od delki vanio vselili iz starih prostorov pri Rdeči hiši in v Ulici Brigata Pavia šele pred desetimi leti. Inštitut zasledil: gre za 1000 društev. Drugo obdobje raziskav bo to, da bo Inštitut natančno proučil funkcijo, ki jo vršijo posamezna društva v okviru skupnosti. Pri tej raziskavi se bo Inštitut poslužil samo enega vzorca, ki bo izbran po zemljepisnih, etničnih in tipoloških kriterijih. Ker gre za izrecno znanstvene namene, ki naj bi pripomogli k boljšemu razumevanju položaja v naši pokrajini, vabi Zavod vse tiste, katerim bo poslal vprašalno polo, k vljudnemu sodelovanju, da bi lahko čim prej preverili osnove te raziskave. Štipendije za akademike na pokrajinski upravi Tudii letos je pokrajinska uprava v Gorici razpisala natečaj za podelitev študijskih podpor akademikom, ki imajo stalno bivališče na Goriškem ter obiskujejo univerze v Italiji. Prošnje je treba vložiti na tajništvo pokrajinske uprave v Gorici, Korzo Italija 55, do 15. marca t. 1. Univerzitetni študentje dobijo'vse podrobne informacije na tajništvu pokrajinske uprave. Na natečaj o-pozarjamo slovenske akademike, ki so že v prejšnjih letih dobili tovrstne štipendije. V tržiški bolnišnici so včeraj pridržali na zdravljenju dva prebivalca iz Ronk, ki sta se ponesrečila pn dveh manjših cestnih nesrečah Gre za Angela Franchija, ki bo ostal na zdravljenju 10 dni in A-lessandra De Vit, ki bo ozdravel v 20 dneh. Sociološka raziskava o društvih Zavod za mednarodno sociologijo (ISIG), ki ima svoj sedež v Gorici, Ul. Diaz 6, nam je poslal spodaj navedeno pismo s prošnjo za objavo: Inštitut za meinarodno sociologi jo v Gorici, ki je bil ustanovljen lansko leto s posebno nalogo, da razišče socialne posledice obstoja meje in njene socialne vzroke, pravkar vodi obširno raziskavo o združevanju v Gorici in na Goriškem. Prvo obdobje raziskave je bilo v registraciji vseh društev: kulturnih, športnih, političnih, sindikalnih, bivših borcev, mladinskih, poklicnih, zabavnih, podpornih, študentovskih in drugih. Vsem, ki so odgovorni za društva, bo Inštitut v prihodnjih dneh poslal vprašalno polo, s pomočjo katere naj bi se osvetlila predvsem struktura in delovanje posameznih društev. Prvi zanimivi podatek, ki smo ga ugotovili, je število društev, ki jih je ...................................milil,,,,......... IZ BENEŠKE SLOVENIJE Mladega Postojnčana so našli ob cesti brez dokumentov Razprava o kine ti jak eni načrtu v Podboneseu športno združenje Dom v Gorici priredi v soboto, 31. Januarja od 21. ure dalje v Prosvetni dvorani v Gorici plesni večer Vstop samo v vabili. Dva avtomobilista, ki sta se peljala prejšnji dan po neki cesti v Manzanu, sta opazila na robu ceste nekega neznanega mladeniča, ki je ležal na tleh m imel manjšo rano na glavi. Ker se z njim nista mo gla sporazumeti, sta ga naložila' nr avto in odpeljala h karabinjerjem v Čedad, ti pa so ga odpremili v tamkajšnjo bolnišnico. Zdravniki so mu nudili samo prvo pomoč. Za zadevo se je zanimal tudi policijski komisar v Čedadu. Ker mladenič ni imel pri sebi noben'h dokumentov je komisar vzel na zapisnik njegove izjave. Tako je izvedel, da ima 17 let, da se imenuje Srečko Lesica in da je doma iz Postojne. Mudil se je pri nekih znancih na obisku ter je tam pustil tudi svoje dokumente. Ker policija ni imela nič proti njemu so ga potem odpremih domov in ga na mejnem prehodu pri Rdeči hiši izročili jugoslovanskim obmejnim organom. Na županstvu v Podboneseu je bil prejšnji dan dopoldne sestanek kmetovalcev te vasi, na katerem so jim predstavniki ustanove ERSA iz Go rice obrazložili načrt za reorgani zacijo in poživitev kmetijstva v Na diskih dolinah Glavno poročilo je podal prof. Prestamburgn, docent za gospodarstvo pri tržaški univer zi; podrobneje o načrtih ERSA za to področje pa je govoril dr. Tita Angeli Med prisotnimi so bili tudi predstavniki občinske uprave, pokrajinski kmetijski nadzornik kon-zorcialni živinozdravnik in drugi. Domačini so z zanimanjem poslušali podrobnosti o načrtu za razvoj kme tijstva, ki naj bi pripomogel k odpravi brezposelnosti v teh krajih in zmanjšal izseljevanje. Sestanek med delavsko delegacijo in predsednikom Ribezzijem bo jutri popoldne. Svojo prisotnost na sestanku so na povabilo sindikalnih organizacij napovedali tudi številni deželni svetovalci, ki so izrazili svojo podporo delavski pobudi. Seznam kmečkih delavcev na vpogled v Gorici Goriško županstvo sporoča, da so na njegovem protokolnem uradu do 27. januarja letos na vpogled seznami kmečkih delavcev, ki imajo stalno bivališče na področju te občine. Gre za seznam kolonov in spolovinarjev, ki se nanaša na leto 1969. Proti morebitnim nepravilnostim se prizadeti lahko pritožijo na prefekturo v roku 30 dni, se pravi do 26. februarja. Sladkor proste cone ostane po 130 lir Goriški pokrajinski odbor za cene je na svoji seji pod predsedstvom prefekta sklenil, da ohrani za letos nespremenjeno prodajno ceno sladkorja proste cone. Kontingent sladkorja za leto 1970 zna-ša 21 tisoč kvintalov, prodajna cena za potrošnike pa 130 lir kilogram. Harmonikarji iz Trsta nastopijo v Gorici V nedeljo, 25. t. m. z začetkom ob 16. uri, bo gostoval v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, znani harmonikarski orkester «Miraniar» iz Trsta, kj ga bo vodil dirigent Oskar Kjuder. Koncert organizira šola Glasbene matice v Gorici. Ljubitelje harmonike že sedaj opozariamo na to prireditev, kjer bodo deležni lepega užitka. Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, tel. 24-95 in pri blagajni eno uro pred koncertom. Vstopnina po 500 lir za odrasle in po 200 lir za dijake. Iz goriškega matičnega urada Dne 21. t. m. so na goriškem matičnem uradu prijavili rojstvo 7 otrok in smrt 5 oseb. Rojstva: Massimo Cubesd, Gian-hica Pavan, Andrea Pensabene, Simone Tomasin, Paola Bevolocqua, Antanella Stecchina in Sergio Zoff. Smrti: 57-letna gospodinja Zuara Caffo, 74-letna Maria Taddeo por. Trevlsan, Luca Mauro Barbieri, star 5 dni, 73-letni Angelo Vignolo In 76-letna upokojenka Maria Fel-cher vd. Soranzo. CORSO. 17.15: «Boom il saccheggia-toreii, Steve Mc Queen, Sharon Farrell. Barvni kinemaskope. VERDI. 17.00: «1 due invincabiliii, John Wayne In Rock Hudson. Ameriški barvni film MODERNISSIMO. 17.30: «RingO, prega il tuo dio.. ora faminaz-zo», M. Lynn in B. Farrel. Italijanski barvni film. V1TTORIA. 17.15: «AngeIi hianchi... angeli neriii. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom pre-povedan. CENTRALE. 17—21.30: «Incubo silila cittkii, Richard Johnson tn Yo-lande Donlan. Tržič AZZURRO. 17.00: «Missione spa- zio, tempo zeron. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Di pari passo, 1’amore e la morteii. Barvni film. PRINCIPE: 17.30: «Uomini d’amian-to contro l’infemo», John Way-ne, Katherine Ros. Cinemaskope v barvah. Novt) (i or ir u SOČA (Nova Gorica): ((Dolgotrajno umiranje v enem dnevuii. Angl. barvni — ob 18. in 20. uri. DESKLE: ((Navihanci iz prve klopi«, zahodnonemški — ob 19.30. RENČE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: ((Praznik brez radostili — ob 19.30 SVOBODA: «Smrt tolpe Rogersa Prattan — ob 18 in 20 uri. PRVAČINA: «Ko pade nočii — ob 19.30. DUTOVLJE: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna AI.ESANI, Ul. Car-ducci 38; tel 22-68 TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-toreii dr Enneri in De Nordis, Ul. Rosselli 23, telefon 72440 AVT0PR0MET GORICA - NOVA GORICA vas vabi, da obiščete zimskošportno središče LOKVE Dnevno obratujejo vlečnioe, ugodna smučišča m tereni za druge zimskošportne deiavosti. Hotel POLDANOVEC s 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačam* - Ob sobotah in nedeljah ter praznikih ples. Informacije tel. 22-911. 21-443. 77-010 smučanji «POKAL VITRANC* Švicar Giovanoli premagal Russela Giovanoli je potrdil, da je specialist za veleslalom KRANJSKA GORA. 21. — Z udeležbo 122 tekmovalcev iz 21 držav je bilo danes v Kranjski gori tekmovanje v veleslalomu, ki se točkuje za svetovni pokal. Med smučarji ni bilo nekaterih znanih tekmovalcev mednarodnega razreda, ki se pripravljajo za tekmovanje v smuku v Megevu. Zato pa je bilo med tekmovalci več mladih smučarjev od katerih so se nekateri prav dobro odrezali. Tekmovanje je potekalo na dobro pripravljenih, a poledenelih progah dolgih 1250 metrov, s startom na nadmorski višini 1230 metrov in s ciljem na 870 m, z 62, oziroma 58 vratci. Ker sta bili progi precej ledeni so imeli dejansko vsi tekmovalci (tudi z visoko startno številko) enake pogoje tekmovanja, ker se proga med vožnjo ni kvarila. Med tekmovanjem so številni odstopili, oziroma so jih diskvalificirali. Največ uspehov so zabeležili mladi Švicarji, saj so med prvimi desetimi mesti zavzeli kar štiri. Najbolje plasirani Jugoslovan je bil Blaž Jakopič, ki je zasedel 20. mesto. Lestvica veleslaloma 1 Dumeng Giovanoli (Švi.) 3’16”64 (1’37”59 +1’39”05) 2. Patrick Russel (Fr.) 3’17’M1 (1’38”85 + 1’38”56) 3. Georges Mauduit (Fr.) 3’18”60 (1’39”39 +1’39”21) 4. H. Hemmi (Švi.) 3’19”03 5. J. Tischauser (Švi.) 3’19”53 6. W. Tresch (Švi.) 3’19”73 7 A. Bachleda (Pol.) 3’20”15 8. W. Bleiner (Av.) 3'20"15 9 C. Neureutehr (Z. Nem.) 3’21”01 10. H. Hofner (Av.) 3’21”10 11. W. Figi (Av.) 3’21”33 12. P. Duncan (Kan.) 3’21"44 13 F. De Nicolo (It.) 3’21”70 14 A. Stock (Av.) 3*21 ”85 15. E. Schmalzl (It.) 3’21”86 20. Blaž Jakopič 3’23”00 46. Jože Gazvoda 3’28”29 49 Marko Kavčič 3’31”43 52. Dušan Javnik 3’32”29 54. Gorazd Bedrač 3*22**61 60 Boris Pesjak 3’34”11 Jutri bosta na sporedu dva slaloma, ki pa se ne točkujeta za svetovni pokal. dria 19, Sottomarina 18, Monfalco-ne 17, Udinese 16, Biellese 15, Tre-vigliese in Derthona 14, Verbania 13, Padova in Venezia 12, Marzot-to 11, Pro Patria 10. Pro Patria, Triestina, Venezia in Trevigliese dve tekmi manj; Le-gnano, Alessandria, Biellese, Udinese, Verbania in Padova eno tekmo manj. KOŠARKA Italijanski reprezentanti za nastop v Ljubljani NOGOMET Danes so odigrali tri srečanja A skupine C lige, ki so jih bili odgo-dili med prvenstvom. Izidi: Legnano — Alessandria 0:0 Solbiatese — Seregno 1:1 Derthona — Pro Patria 1:1 Lestvica pa je naslednja: Novara 24 točk, Rovereto in Treviso 23, Lecco, Solbiatese in Seregno 22, Triestina 20, Legnano in Alessan- 12. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR V četrtek, 29. januarja 1970 ob 20.30 v prvem, in ob 21. uri v drugem sklicanju bo 12. redni občni zbor športnega združenja Bor v prostorih Kulturnega doma v Ul. Petronio 4 z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsedstva in volilne komisije. 2. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika. 3. Diskusija. 4. Razrešnica staremu odboru. 5. Sprememba pravil. 6. Volitve. 7. Razno. Vabimo tudi tiste člane Bora, ki niso prejeli vabila, da se udeležijo občnega zbora. RIM, 21. — V italijanski reprezentanci, ki se bo pomerila 28. januarja v mednarodnem prijateljskem košarkarskem srečanju z Jugoslavijo v Ljubljani, dan kasneje pa v Karlovcu, bodo igrali naslednji igralci: Bariviera in Mašini (Simmen-thal); Bisson (Snaidero); Cosmelli (Virtus); De Rossi in Zanatta (Al-lOnesta); Errico (Fides); Mene-ghel (Petrarca); Meneghin, Ossola in Rusconi (Ignis); Recalcati (Can-tu). ŠD BREG organizira v nedeljo, 25. januarja 1970 smučarski izlet v Nevegal. Prijave sprejemajo vaški poverjeniki. ODBOJKA TEDENSKI PREGLED NOGO MET TEDENSKI PREGLED 2. IN 3. AMATERSKE LIGE p Al V soboto odločilni nastop Bora proti ekipi MinelH v Modeni V ženski B ligi so že sestavili skupine i nasl gninom iz Padove je prekosil tudi najbolj rožnata pričakovanja. «Pla-vi» so svojemu nasprotniku zadali prvi letošnji poraz in tako odprli Minelliju pot do prvega mesta, pa tudi sebi. Že v soboto bomo vedeli če lahko Bor še naprej upa na prvo stopnico lestvice. Slovenska ekipa se bo namreč pomerila v Modeni z Minellijem. Tudi v tem srečanju bodo morali borovci po kazati tako zagrizenost in borbenost, kot smo io videli v tekmi s Pagninom. •Plavi* so v soboto slabo začeli in pustili pobudo v nasprotnikovih rokah. Stanje je do četrtega seta stalno nihalo in gostom se je ze obetala zmaga s 3:1, ko so borovci zaigrali na izreden način in so z boljšo kondicijo pregazili nasprotnike. Posebno uspešna je bila o-bramba, a tudi napad ni zaostajal. Vsi borovci, brez izjeme, so se močno potrudili, da so dosegli cilj, ki so si ga zastavili. Nekaj besed tudi o sodniku. Ta je (čeprav je mednarodni sodnik) v soboto razočaral. Mož je gotovo imel slab dan. Poglavje zase pa zasluži občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo telovadnico v Ul. della Valle. 500 oseb in še več je lavclu-šeno pozdravilo že osmo zaporedno zmago Bora in je skozi celotno tek- mo bodrilo svoje igralce. Delček Borove zmage pripada tudi občinstvu! Zanimivo pa je dejstvo, da se je na sobotni tekmi Triestine v telovadnici v Ul. Monte Cengio zbralo kar 900 oseb. Če tem prištejemo še Borove navijače potem pridemo do številke, s katero se lahko ponaša le nekaj nogometnih klubov pri nas. Gotovo lahko sedaj trdimo, da je odbojka postala drugi tržaški šport. Libertas je v tem kolu ponovno okusil grenkobo poraza in je tako zdrknil še nižje na lestvici. Tržačani so v Mantovi gladko izgubili in bodo morali od sedaj dalje paziti, da jim ne bi obstanek v B ligi postal nemogoč. Izidi prvega povratnega kola: iiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiii SMUČARSKI SKOKI Raška nedosegljiv tudi v St. Moritzu 6. Italijan Aimoni, 8. Jugoslovan Zajc ST. MORITZ, 21. - Olimpijski prvak Čehoslovak Jiri Raška je po sijajni nedeljski zmagi v Chamo-nixu, osvojil danes prvo mesto tudi na tekmovanju v skokih v St. Moritzu. Zadovoljive rezultate so dosegli danes tudi jugoslovanski in italijanski skakalci. Lestvica: 1. Jiri Raška (ČSSR) 215,7 točke (82-81) 2. Rudolf Hoehnl (ČSSR) 206,9 (80-81) 3. Hans Schmidt (Švi.) 206,4 (80-83,5) 4. Macle (Fr.) 202,1 (78,5-78) 5. Ihle (Z. Nem.) 199,4 (78,5-80) 6. Aimoni (It.) 198,8 (77-80) 7 Rydval (ČSSR) 195.9 (75-81) 8. Zajc (Jug.) 195,9 (77-76,5) 9. Goellner (Z. Nem.) 195,1 (17,5-78) 10. Ceccon (It.) 192,4 (76,5-77) BOKS NEW YORK, 21. — Če bi si zamislili boksarsko srečanje med Rockyjem Marcianom in Cassiusom Clayjem, bi zmagal Marciano s k. o. v 13. krogu. Tak je namreč izid, ki ga je dal Computer. Poskus so seveda izvedli v ZDA. OBVESTILO športno društvo v Sovodnjah ob- vešča vse mladince In naraščajnike, da bo v nedeljo, 25. januarja ob 10.30 trening - tekma na nogometnem igrišču v Sovodnjah. Vodstvo društva vabi vse igralce, da se treninga gotovo udeleže, ker se bo prvenstvo začelo v nedeljo 1. februarja. ŠZ Bor organizira 24. januarja avtobusni izlet v Modeno, ob priliki moške prvenstvene odbojkarske1 tekme Minelli — Bor. Odhod avtobusa bo ob 15. uri s Trga Ulpiano. Rezervacije v Ul. Geppa 9, tel. 31119, ob uradnih urah. SD SOKOL IZ NABREŽINE VABI SVOJE ČLANE IN PRIJATELJE NA DRUŽABNI VEČER, KI BO V SOBOTO, 24. T. M. OB 20.30 V DRUŠTVE NIH PROSTORIH. ŠD Polet priredi v sredo, 28. t.m. avtobusni izlet v Ljubljano, na košarkarsko tekmo Jugoslavija-Italija. Odhod iz Trsta bo ob 16.45, z Opčin pa ob 17. uri. Vpisovanje v Trstu pri potovalnem uradu Aurora Ul. Cicerone 4, na Opčinah pa v trgovini s čevlji Mar čelo Malalan. Proseška cesta 18. Vpisovanje se zaključi v soboto, 24. t.m. Cena vožnje in vstopnice (na glavni tribuni z oštevilčenimi sedeži) je 2.500 lir. FINI CUS Parma Cogne La Torre Presolana CUS Milan Cabassi FARI Palermo Mediterraneo Confit Lestvica 9 9 9 9 8 11 9 9 10 10 8 27 24 22 21 17 13 12 14 13 8 1 7 8 11 23 21 23 23 26 21 Italijanska federacija je v teh dneh sporočila razporeditev ekip v ženski B ligi. Naše ekipe bodo potovale v Gorico in v Padovo, medtem ko bo moral Sacile gostovati v Lombardiji. f. v. Breg po 12 kolih končno zmagal Več odgodenih srečanj v 3. ligi V II. amaterski ligi so v nedeljo odigrali zaostale tekme, ki so bile odgodene zaradi slabega vremena ali zaradi neuporabljivih igrišč. Kriška Vesna je grala v Farri proti domači enajsterici, s katero je remizirala. Nastop Vesne je zadovoljil navijače, pa čeprav so bili nekoliko razočarani nad sodnikom, ki je znatno oškodoval Križane. •Plavi* so z zasluženo točko utrdili položaj v lestvici. Trenutno so na 6. mestu. Breg in Juventina sta se pomerili na kriškem igrišču. Morda prav ta menjava igrišča v zadnjem trenutku (Brežani po navadi igrajo na Padričah) je koristila Brežanom, ki so končno po 12 nedeljah prišli do prve zmage. Ta zmaga je zelo pomembna, saj so Brežani dohiteli Juventino na lestvici. Srečanje je bilo na splošno zanimivo in v določenih trenutkih celo napeto. Igralci Juventine so se bolje izkazali v prvem polčasu. Brežani pa so prevladovali v drugem delu igre. In prav v drugem polčasu so domačini dosegli prvi gol z Lebanom. Igralci Juventine so poostrili ritem igre v upanju, da bi dosegli izenačenje, pri tem pa so se odprli v obrambi, kar so seveda ■ i- izkoristili Brežani in podvojili zid na 2:0. IZIDI *Pro Farra - Vesna 1:1 •Fogliano - Isonzo Turriaco 2:2 •Isonzo S.P.I. - S. Canzian 2:2 •Breg - Juventina 2:0 Čelana — CUS Turin 3:1 Scaiola — Libertas 3:1 Bor — Pagnin 3:2 Lestvica Pagnin 10 9 1 29 8 18 Minelli 9 8 1 26 7 16 Bor 10 8 2 27 14 16 Olimpia 9 5 4 18 16 10 Čelana 10 5 5 18 19 10 Scaiola 10 4 6 16 22 8 CUS Turin 9 3 6 15 22 6 Libertas TS 10 3 7 15 26 6 COOP Parma 8 1 7 7 21 2 Alessandria 9 1 8 10 26 2 Prihodnje kolo Pagnin — Scaiola CUS Turin — Alessandria Minelli — Bor Olimpia — Čelana Libertas TS - COOP Parma V prvi moški ligi ni prišlo v tem kolu do sprememb. «Veliki* so vsi zmagali in tako je razmerje v lestvici ostalo nespremenjeno. Triestina si je v tem kolu nekoliko popravila položaj na lestvici. V domači tekmi so Tržačani odpravili neposrednega tekmeca za peto mesto, Casadio iz Ravenne. Izidi desetega kola: Panini - Baby Brummel Renana - Termoschell Bumor Parma — Esercito Ruini — Portuali Triestina - Casadio Bovoli - Milano Lestvica Ruini ,FIu 1Q 10 0 30 9 539 408 20 Panini MO 10 9 1 28 5 471 266 18 Bumor PR 10 8 2 25 13 510 408 16 7 3 24 11 460 370 14 3:1 3:0 3:0 31 3:2 3:2 Renana BO 10 Triestina 10 B. Brumm. 10 Bovoli BO 10 Termos.RE. 10 Casadio RA 10 Pall.Milano 10 Esercito NA 10 5 19 19 490 484 10 5 20 20 501 542 10 5 21 22 506 547 10 6 16 20 423 454 8 6 16 24 426 504 8 8 14 26 433 518 4 9 10 27 349 520 2 Portuali RA 10 0 10 3 30 311 488 0 * * * iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR Najslabša tekma Borovih članov Naraščajniki Poleta zadovoljili Igralci moštva Italsider: «Peter Starc najboljši mladinec v Trstu» Počitek za openska dekleta - Borovi naraščajniki vestno trenirajo V ženski A ligi je bil program nekoliko okrnjen, ker so bile vse najboljše igralke zaposlene v Firencah na skupnih pripravah, ki jih je vodil novi trener Constantinescu. Na teh pripravah je sodelovala tudi borovka Sonja Pernarčič. Premor pa je izkoristila Presolana, ki je gostovala na Siciliji. V tekmi z Mediterraneo je prišlo do fizičnega napada na sodnika s strani domačega občinstva. Mož s piščalko se je le s težavo rešil in je moral celo uro čepeti v slačilnici, da so se ognjeviti navijači pomerili. Izida FARI Palermo - Presolana 3:0 Presolana - Meditterraneo 3:1 Še dve koli in se bo zaključil prvi del moške košarkarske D lige, v kateri nastopa tudi Bor. «Plavi» so morali tudi v nedeljo predati orožje bolj kvotiranemu nasprotniku, ki je z umerjeno in premišljeno igro spravil v zadrego Borov napad, ki je predvsem v prvem polčasu popolnoma odpovedal. Naši fantje so metali iz vseh položajev (tudi iz ugodnih), pa niso zadeli koša. To jih je nedvomno vznemirilo, tako da so povzročili nekaj začetniških napak, ki so bile seveda usodne. Kljub vsem porazom, pa se naši košarkarji niso demoralizirali. V ekipi se je že pred prvenstvom ustvarilo prijateljsko vzdušje, ki je seveda v tem ^negativnem* obdobju ekipe izredne važnosti Vsaka tekma je za «plave» koristna izkušnja za bodoče delovanje. Fizično mislimo, da so borovci med najmočnejšimi tega prvenstva. V D ligi pa si bodo pridobili še izkušnje, izpilili bodo osebno tehniko in izboljšali taktiko moštva. V 9. kolu so zabeležili naslednje izide: Siloplast — Robur 49:42 Thiene — *Bor 51:38 D. Bosco *Ro — Zucc. Bo 70:64 Costi RE - 4 Torri Fe 67:60 Die N’ai - Parkett GO 84:44 Treviso — Castelfranto n.o. LESTVICA Die N’ai 18 točk, Thiene 14, Don Bosco 12, Quattro Torri, Castelfran-co, Siloplast in Treviso 10, Costi in Parkett 8, Robur 6, Zuccheri 2, Bor 0. Treviso in Castelfranco imata tekmo manj. ŠZ BOR obvešča ljubitelje košarke, da je vsak torek na stadionu «Prvi maj* od 16. do 18. ure tečaj za najmlajše košarkarje (letniki 1956 in mlajši). Nedeljski poraz je mladince Bora precej potrl. Res je, da pred tekmo niso upali na zmago, ker je CGS trenutno najmočnejša peterka v Trstu. Ko pa so pred eno minuto in petnajstimi sekundami pred koncem tekme vodili za tri točke in imeli na razpolago dva prosta meta, so bili gotovi, da jim zmaga ne bo ušla. Toda dve zaporedni napaki sta bili usodni in nasprotnik je dosegel dva odločilna koša. Tekma je bila zelo napeta in na visoki ravni, kot nam priča tudi rezultat 73:72. Srečanju so prisostvovali tudi nekateri igralci ekipe Italsider, ki se skupno s CGS potegujejo za prvo mesto na lestvici. Po tekmi so nam izjavili, da če bi borovci igrali dva tedna prej proti njim, jim zmaga gotovo ne bi ušla. Odličen vtis jim je tudi zapustil Peter Starc, katerega imajo za najboljšega mladinca v Trstu. Naraščajniki Bora so v nedeljo, čeprav poraženi, pokazali neki napredek. Ekipa Ricreatori je bila premočna zanje in tekmo so zato izkoristili, da bi izpilili nekatere sheme. V nedeljo jih namreč čaka srečanje z vrstniki Servolane B. Nobena izmed obeh ekip ni v tem prvenstvu še dosegla zmage in borovci se zato skrbno pripravljajo za tekmo. Neprijetno bi bilo namreč borovcem, če bi se uvrstili na zadnje mesto lestvice. Naraščajniki Poleta so v nedeljo zmagali proti moštvu Servolane B. Nasprotnik je bil sicer skromen in trener Tavčar je imel veliko preglavic, kajti njegovi fantje so tekmo «vzeli preveč na lahko*. Kar se je seveda tudi maščevalo. V nekaj minutah je nasprotnik že vodil z 10:4. Poletovci so se nato zbrali in končno zaigrali, kot znajo. Zmaga je bila zato neizbežna. S tema dvema točkama so se naši košarkarji pomaknili na sredino lestvice. LESTVICA Libertas 13 9 2 2 22 10 JO Lucinico 12 7 4 1 18 1 18 Rosandra 13 5 6 2 14 9 16 Pro Farra 13 4 8 1 18 15 16 S. Canzian 13 5 6 2 17 16 16 Vesna 13 6 3 4 16 13 15 Is. Turriaco 13 5 3 5 19 16 13 Itala 13 4 5 4 15 15 13 Aurisina 13 5 2 6 16 14 12 CRDA 13 4 4 5 14 19 12 Isonzo S.P.I. 13 4 2 7 18 24 10 Fogliano 13 2 5 6 12 18 J Breg 12 1 3 8 6 21 5 Juventina 13 1 3 9 11 25 5 PRIHODNJE KOLO 25. 1. 70 I Bitka za žogo pod košem med tekmo CGS — Bor Dekleta so počivala. Poletovke pa so igrale v soboto prijateljsko tekmo v Postojni, kjer so tudi premagale domačo postavo. Itala — Vesna Juventina — Fogliano Libertas — Lucinico Isonzo S.P.I. — Rosandra Aurisina — Breg Pro Farra — CRDA Isonzo Turriaco — S. Canzian Tudi v III. amaterski ligi so od-godili precej tekem zaradi neuporabljivih igrišč in zaradi goste megle. Prekinili so tudi tekmo Zarja — Primorje v 7.’ prvega polčasa io Libertas Opčine — Devin v 35.’ Prvega polčasa pri stanju 1:0 za Libertas. Enajsterica Primorca iz Trebč j« v nedeljo igrala proti moštvu Por-tuale. Kljub blatnemu igrišču je bilo srečanje lepo in napeto od z*; četnega žvižga do konca. Trebend so že v 12.’ prišli v vodstvo, Tržačani pa so 7’ kasneje izenačili. Vs« je kazalo, da bo igralcem Primorca trda predla. Zgodilo pa se 'f obratno. Enajsterica Primorca je imela več priložnosti od domačinov, toda pred nasprotnikovimi vrati s0 bili Trebenci neučinkoviti. Srečanje med Vesno B in Unionom se je prav tako zaključilo * delitvijo točk. Tekma pa je bil® nezanimiva in dolgočasna. Zaman so nekateri igralci skušali razgibati igro, a jim ni uspelo. Od Kržanov več nismo mogli pričakovati, Podlonjerci pa so tokrat razočarali, če v prihodnjih nastopih Podlonjerci ne bodo dosegli _ka; ke zmage, bodo znatno poslabša'1 položaj v lestvici. Vesni pa se j« zaslužena točka dobro prilegla, kef so to dosegli po petih zaporedni11 zmagah. IZIDI tli ie «\ m sti •t d; za G, vi iz sr dc ni tn Pc V italijanski prvi ligi se je zaključil prvi del prvenstva. Ignis je zasluženo zimski prvak. Moštvo iz Vareseja je namreč v nedeljo premagalo goriški Spliigen Brau ra domačih tleh. Goričani so sicer zaigrali dobro, le maio pa so mogli proti močnim nasprotnikom. Presenečenje dneva je bil poraz Simmen thala v Benetkah. Snaidero je na domačih tleh premagal močno peterko Fidesa. ot ki Pc Vc n OS iz, se te bc «1 se Libertas Prosek — Stock Portuale - Primorec Zarja - Primorje C.G. Opčine - Roianese Tecnoferramenta - Coop Vesna B - Union Libertas Op. - Devin LESTVICA 0:2 1:1 neod. neod. 0:1 1:1 neod. v se kt ni n je gl te b, iz: OS Pl 0 V prvi jugoslovanski ligi je Olimpija dosegla rekordno zmago proti domačemu Mariboru 66. Ljubljančani so dosegli nič manj kot 142 točk, od katerih je 52 dal odlični Žorga. Jugoplastika in Crvena zvezda pa sta bili poraženi. Tako je Olimpija ponovno prva s štirimi točkami prednosti. Izidi: Lokomotiva — Crvena zvezda 100: 99, Željezničar — Radnički 62:60, Beograd — Jugoplastika 86:81, Par tizan — Borac 92:108, Zadar — Ra-botnički 78:79, Maribor — Olimpija 64:142. Črn dan tržaških moštev. Lloyd je izgubil proti Candy. Don Bosco je klonil na domačih tleh proti moštvu Patriarca. Tržaški derbi Italsider — B. Trieste je po predvidevanju osvojila peterka Italsidra. V ženski A ligi je Calza Bloch pre magala Lanco s 75:71. b. 1. Primorje Stock Portuale Zarja Union Libertas Op. Tecnoferr. Libertas Pr. Primorec COOP Vesna B Roianese Devin C.G. Opčine 10 11 10 9 10 10 10 11 8 10 10 9 9 9 2 2 2 3 1 1 2 2 1 1 1 0 1 45:9 2 1 26:9 3 0 29:9 1 1 23:3 5 2 15:17 4 18:12 4 12:12 5 21:24 0 1 8 7:7 13:25 8:24 6:17 8:27 4:40 Si la ot V ni Roianese dve točki manj zan dveb odnovedanih tekem. PRIHODNJE KOLO 25. 1. 197» Zarja — Primorec Vesna B — Devin Union — C.G. Opčine Stock — Primorje Tecnoferr. — Portuale Roianese — Libertas Op. . Bruno Rup«1 ad' ni te <4 ni k; Či Vi Š! N vi tj b o, di h t; b k OBČNI ZBOR ŠD POLET Odbor ŠD Polet obvešča svoje člane, da bo redni leto1 občni zbor društva v nedeljo, 25. januarja 1970 ob 18. uri, v dvorani Prosvetnega društv® na Opčinah. VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA 37. Črna vojska Barfuss je hotel slišati čisto nekaj drugega, Ko je sprevidel, da tako ne pride nikamor, je dobrohotno menil: «Tukaj ste vami pred ognjem.« «Vami, dokler ne bo začel srati v kotanjo.« Vojak je izginil v temo. Medtem so se spredaj spet začeli premikati, slišal se je Rodetov glas. «Na levo!« in že je bilo treba iti dalje. Zdaj so mnogo lažje stopali. Zdelo se Je, da so se obrnili naravnost proti ognjeni planoti. Kljub temu se korak m upiral. Dovolj je bilo že tavanja po tem kraškem labirintu! Toda namesto na planoto se je kolona spustila v drugo, globljo in še bolj temno kotanjo. Ta je bila bržkone še bolj vama od prve, zakaj nekje na dnu so iz teme migljaje celo drobne lučke. Šli so mimo strme stene in videli dva svetla vhoda, ki sta bila le slabo zastrta. Iz enega je gledal vojak Palir ga je hitro vprašal: ((Imate kaj vode?« Vojak je bil Hrvat in ga je na srečo razumel. «Vode? Kaj si znorel?« čudno, nekako mrtvaško so zvenele te besede v noč. Spredaj se je spet zagozdilo. Polovica vojakov je počenila na kamnita tla. Iz temnega ozadja se je priplazila vojaška postava. Ko je bila tik kolone, se je videlo, da ima glavo pre vezano z belim ovojem. Ranjenec... «A11 ste videli sanitetne vozove?« je vprašal z rahlim izčrpanim glasom. Bil je Nemec. ((Kakšne sanitetne vozove?« so se začudili trije, štirje glasovi. «Saj prihajate vendar iz zaledja?« Ah da, zdaj so šele razumeli vprašanje. «Ne, nismo jih videli...« Kratek molk. Poleg ranjenega Nemoa so se pojavile kmalu še druge postave. Vsi so bili obvezani. «čaikate na transport?« «Da.» «Vas je veliko?« je vprašal tam spredaj neki glas. Menda bdi Segalov. (»Veliko. Toda 9e več jih ostane tam spredaj...« Vpraševale! so obmolknili kakor na povelje. Vsem je zavezalo grla. Sele tedaj so zavohali, da smrdi po obvezova-lišču, po jodu, po lizolu in še po nečem, česar doslej še niso ovohali in kar je imelo zoprn duh. Kakor po strnjeni krvi, po neki trohnobi... Medtem so se oči navadile teme in polagoma so ugotovili, da so na robu obširnega obvezova-lišča. Spredaj so ležali ranjenci kar na prostem, čeprav je pršelo. Najbrž lahko ranjeni, ki so čakali na transport. Zadaj so bili šotori, skozi špranje so se svetlikale luči in skozi medli odsev so se videle premikajoče se postave sanitetnih vojakov. Da, tam Je frfotala tudi plahta z rdečim križem... Ali m bilo slišati tudi nekakšnega stokanja? Toda tega ni bilo mogoče razločiti, saj je vendar artilerija neprestano razbijala. Rodetovo povelje jih je spet spravilo pokonci. Ko so zavijali okrog jame, se je za njihovim hrbtom začul ukazujoč glas: je ((Sanitetnih vozov še ne bo. Kdor more, naj gre peš nazaj!« Vzdihovanje in preklinjanje, ki ga je to povelje izzvalo, se je kmalu izgubilo v štorkljanju po kamnitih tleh. Na desni je nekdo iz navpične, temne stene stopil z žepno svetilko, obrnjen proti bližnjemu šotoru je zavpil: «Major Farkaš je pravkar izdihnil.« Od tam je najprej odgovoril svarilen glas: «Ugasni vendar luč!« Ko je žepna svetilka ugasnila, je taisti glas spet rekel: «A tako! Potem ga vrzite ven, da bo prostora za druge.« In obvezovališče se je pogreznilo za kolono. Vojaki so molče, zatopljeni vsak v svoje misli, korakali dalje. Pravzaprav ni mislil nihče več. Prevladalo je neko topo, stiskajoče čustvo. Vojaki so le še čutili, kako so izmučeni in kako jih žeja po počitku. Ali ne bo te poti nikdar konec? Kam vendar rinemo? Ob poti so se vrstile kotanje, robovi so bili sem in tja prerasli z nizkim grmovjem. Kdo ve, ali so to žrela, ki so jih napravile granate, ali pa je priroda. Srečali so kolono mul. živali so korakale počasi in kljub temi zelo zanesljivo. Neka žival je prsknila skozi nozdrvi in Demarku Je priletela mokra slina v obraz. Zdelo se mu je kakor topel, nem pozdrav in še obrisal se ni... Iz neke kotanje je močno zadišalo po kavi z rumom. To je bilo mučno, ker je dražilo že tako In tako neznosno žejo. Vsem je odleglo, ko je zmanjkalo opojnega duha. Pred kolono je postajalo svetleje in tudi hrušč je postajal z vsakim korakom razločnejši. Zaradi plohe topovskega ognja sicer ni bilo mogoče razločevati posameznih eksplozij, ali vse je razodevalo, da se bližajo ognjenemu pasu. Prav v trenutku, ko so vsi instinktivno pričeli kriviti hrbtenica jo glava kolone spremenila smer; zavili so najprej na desno, potem na levo, se spustili nlzdol in proti vsemu pričakovanju so zaslišali Rodetov glas: «Na mestu smo!« V tem trenutku so zagledali v bregu podolgovato, te^ senco. Bila Je navadna, zasilna skrev, iztesana v breg, pokh, s kratko streho, od katere so visele mokrotne plahte do tal- Prvi so odgrnili plahte, pod nogami jih je pozdravila sla111*' ležišče? Da, ležišče... Prvo spoznanje jih je neprijetno stisnilo. Saj to ni t* i»J° nesljiva kaverna! Toda že je prevladala misel: saj ne streli1 sem! In naposled komanda že ve, kam jih spravlja. «Lezite in spite!« Izmučena telesa so popadala po gnili slami in kmaU L bila skrev spet tiha, kot bi bila prazna Takoj nato se na vzhodu začel svitati dan. Kakor nalašč je že prihodnji večer prišlo povelje: (»Naprej!« - Sovražnik, ki je celih štiriindvajset ur obdeloval avstr!j5', prvo linijo z najhujšim topovskim ognjem, kar ga je do taK1, poznala soška fronta, je v prepričanju, da v prvih #[1 niti miš ni mogla ostati živa, poslal pehoto v napad. Hkrfl.j pa, ko je njegova pehota stopila v akcijo, je topovski °Tu zaprl vse ozadje prve linije z namenom preprečiti prihajaj ) že predaleč, ne mnogo, komaj za širino kotanje. Tja je br^j; rezerv. Tudi v kotanjo, v kateri je bila skrev, so že ur padali streli. Na srečo je sovražnik v tem odseku str%, nekaj baterij ekrazitne granate težkega kalibra. Nekaj uf ji bil bataljon že priča tega obstreljevanja. Možgani, $ y topo ždeli, so glodali samo na eni edini misli: Kaj bo. prične jemati krajši cdlj? m In res, proti večeru so opazili, da sovražnikove bat^jj .1 J - J _ _ J ..Sl i _ . , , .... na • odskakujejo od prvotnega oilja. Široki ognjeni lijak se ^ str«1'. bližal kotanji, počasi, strel za strelom, kolikor je bilo izst sploh mogoče razločiti. Plohe kamenja in železnih čr so kolobarile vsako minuto bliže. (Nadaljevanje sledU ---------------,U(,:,.gPPUi « n TVI p PON I« fin« In cm-mh - Poštni oredal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ur - vnaprej, ^ UREDNIŠTVO: TRST - o(JS^iiPS^ar^^a^m^ins^UAOO Ur SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 štorih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Žhotfg, ssjz ms sa; rsLzrt - • ““ ,to,p“ ,K ,m“~” * ~IS0 - • “ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.