Leto VI., it. 67. PoStnlna piaJana v gotovimi. V MuhMani, v žstrisu 23. marca 1922. Posam. it. 75 ssar. HflPREJ Glasilo Socialistične stranke JugosEaviie. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 2lh pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 računamo pk po 4 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Letnik V.t Stav. 12. Četrtkova Številka n^APREJA" izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske sveže. Stane letno 7'2 pk = 28 80 din„ mesečno 0’60 pk = 2 40 din. (V marcu 1922 velja I pk 4 din.) Kulturni bol. Socialistom nasprotniki zelo radi očitajo, da smo proti veri. Nevednežu je to se.veda. zadosti: verjame, da je to res, in ker to verjame so zanj socialisti sami zavrženci. Na tako zaslepljenost računajo naši sovražniki: tisti, ki jih je strah pred nami, podžigajo in utrjujejo to zmoto pri nerazsodnem ljudstvu s prižnice, v spovednici, na shodih, v časopisju. S tem skušajo ubraniti, da bi ljudstvo ne izpre-gledaio. da bi ne stopilo na tisto stran, kamor spada, in pognalo tiste, ki ga slepijo in mu pijejo mozeg. Kakšno ie naše stališče proti veri? Predvsem moramo ločiti dvoje: vero samo na sebi in pa tiste, ki živijo od vere. Kristusovi nauki so gotovo vzvišeni in ni ga, ki bi mogel oporekati le eni njegovi besedi. Njegov poglavitni nauk o ljubezni do bližnjega je gotovo mejnik v razvoju človeštva. Cerkev, če bi bila zgrajena res na tem nauku, če bi se tega nauka tudi dosledno držala, bi preobrazila svet. 2e razvoj cerkve pa kaže. da ni izgrajena na ljubezni do bližnjega. Potoki krvi. človeške krvi, so bili preliti, da se je mogla speniati vedno višje in pridobivati vedno večjo moč. Od kraja jo je širila res ljubezen, a čim so vladarji spoznali. da je mogoče s pomočjo vere držati liudstvo na vajetih, da so vice peklenščki in pekel na eni strani hud bič, na drugi strani pa nebesa za trpina velika tolažba, so se združili z zastopniki vere. duhovščino. Proglasili so vero za državno ustanovo, katero ie treba, če ne drugače, tudi s silo širiti in uveljavljati. Kdor ie nastopil proti temu. proti sili, so ga kot krivoverca uničili, sežgali. Vse »v imenu neskončne ljubezni Kristove«. Ali se vam zdi, da je to bilo prav? Ali se vam zdi. da je nauk ljubezni potreben razširjanja s silo? Ali se vam ne zdi, da tisti, ki tako dela. bogokletno zlorablja Kristovo ime? Rekli boste, saj d?”«s ni tako. Prav tako je, le pomislite malo: ?r,wYj1SVe^ovni,vo*ni so menda na vseh ' £n V.S®J1 nasprotnikih blagoslav- L w St clllhovnilcI so odpuščali grehe kar celim kompanijam na enkrat posebno pobožni so šli k spovedi in k ob-Mp. da so se z lazj.tn srcem zagnali v boim metez. klali m motili — na Krista? o ne — poveljnika! Kristus ni rekel moriti, njegov ukaz je ljubiti. In vendar te cerkev blagoslavljala morije. Že na tem zgledu vidite, da je vera, t j. Kristusov nauk, eno, da je pa cer- kev, to je tista, ki od njega živi. čisto nekaj drugega. Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega priznavamo mj tudi, in ravno socializem. ie nauk, ki je Kristusovemu nauku tako soroden. Ravno socializem hoče, da preneha vsaka krivica, da preneha izkoriščanje svojega bližnjega, da naj vsakdo, ki dela. živi tudi res kakor človek. kakor suženj, ne kakor pes za plotom, dočim drugi v brezdelju samo grabijo na kup. Cerkev ta nauk sicer uči, ne sicer več tako čistega, kakor ga je učil Kristus, vendar nauk ljubezni ie še in lahko bi cerkev preobrazila svet in upostavila na zemlji res kraljestvo ljubezni. Vendar vidimo, da se ljudje, ki se kažejo naibolj cerkvi udani, najmanj po Kristovih naukih živijo. Vera brez del je pa mrtva! Kdor razširja ta nauk z namenom, da liudstvo uklepa v svoje verige, da ga lahko izrablja v koristolovske namene, sam pa po tem nauku ne živi, nima pravice, da govori v Kristovem imenu! hinavec ie. Le poglejte si tiste,, ki pravijo da so Kristovi namestniki, kako delajo. Ne rečemo. da ni med niimi tudi poštenih lju- | di. a po veliki večini so to ljudje, ki odirajo ubogo ljudstvo v vseh prilikah, za vsako stopinjo, ki delijo prostore v nebesih. in cerkvah, ne mogoče po Kristovih naukih, temveč po denarju, ki ga zah* tevaio. Če si revež, si zadnji v cerkvi in na pokopališču, in čim več žrtvuješ, prej boš rešen vic. Predvsem hočejo denar dobiti iz ljudstva za udobno življenje na eni strani, na drugi pa moč nad tem ljuds stvom. da mu preprečijo, da bi se mu nc odprle oči. Proti temu smo mi. Ta boi bojujemo in imenujemo ga kulturni boj. Nismo proti veri. Vsakdo lahko veruje, vsakdo lahko časti Boga, kakor misli da bo Bogu t» všeč. vendar nobenemu ne pustimo, da bi zaradi vere koga preganjal, da bi ra-> rabljal verske čute v dobičkarske namene. In četudi država podpira to »bojujočo se cerkev«, ker io potrebuje, da obdrži ljudstvo v sužnosti, se moramo mi boriti proti temu z vso silo za svobodo ve-» sti.. za enake pravice vseli stanov, k! de-i lajo. Bojevati se moramo posebno proti tistim, ki namenoma zavirajo razširjanje izobrazbe, ker vedo dobro, da se izobraženo ljudstvo ne pusti voditi za_nos. Smo za izobrazbo, za kulturo, zato smo in bomo vedno za — kulturni boj. Dve fronti. Predvčerajšnji »Slovenski Narod« je poročal, da je stopil nov volilni zakon za naša avtonomna mesta v veljavo in dostavlja — da bodo njih občinski zastopi razpuščeni, tako da lahko pričakujemo v doglednem, morda že v najkrajšem času nove volitve. Kakor bi morali tak akt nasilja ostro obsoditi, tako smo v dno duše prepričani, da ne bo škodoval nam, ampak njegovim povzročiteljem. Boj, v katerega bomo morda prisiljeni iti. bo socialistične vrste v avtonomnih mestih krepko strnil. Strnil bo vse, kar spada po svojih interesih k nam. To, kar se je pri nas zadnje čase baš v naši lokalni politiki dogajalo, mora odpreti vsakemu .oči. Po vseh naših mestih stanuje še vedno na stotine ljudi v vagonih. Na drugi strani pa vemo, da število prebivalstva pri nas vendar ni tako naraslo, da bi bilo to nujno potrebno. Ce bi se, vsak le malo omejil, bi se . dalo kmalu izprazniti vagone, v katerih je prebilo stotine ljudi tretjo povojno zimo. A zato bi bilo treba brezobzirne, odločne volje. Dokler bomo vsakega vojnega dobičkarja vpraševali, ali mu je prav, če se nekoliko omeji, ne bomo stanovanjske bede nikoli omilili. Zakaj vojni in predvojni dobičkarji so — po svojem mnenju — vsi obžalovanja vredni siromaki. Vsakemu bi bilo treba dati še lepo podporo in eno vilo za nameček. »Slovenski Narode, tisti Ust, ki zdaj z volitvami grozi, je pisal takrat, ko .ie započel akcijski odbor s svojo stanovanjsko akcijo, da se s takimi ljudmi (kakor so predlagatelji), ki mislijo, da se moramo v teh težkih časih vsi omejiti in da' moramo vsi potrpeti, da omogočimo vsem eksistenco in stanovanje, sploh ne da resno govoriti, ko je vendar vse kaj drugega želodec kot pa želodec, ko so vse kaj drugega v mehko svijo odeti kot razcapani, v cunje zaviti in vagonih prezebajoči otročički. Dejali so takrat, da so predlogi akcijskega odbora preostri, da preveč bole in da niso do kraja premišljeni... Predlog ni bil zakon in nikomur od za-konodgjcev ni bilo zabranjeno, da bi tisto, kar je bilo baje slabo premišljeno, popravil. Eno pa vemo: Tako se stvar ne da urediti, da bi bil volk sit in koza cela. Ali bo ostal volk lačen, ali pa bo kozo bolelo. Vidiki so tukaj različni. In po teh vidikih se bomo zbrali, če bo treba iti v boj. Proti vsem bomo nastopili, ki se bodo bali ukrepov, ki bole, vse tiste pa bomo zbrali, kj jim odkazujeta sila. potreba ali čut pravičnosti in družabne odgovornosti mesto v naših vrstah. Tu ’ socializem ~ fem fotpftaTizeTn. Lc dve veliki nasprotji sta. le dve veliki stranki nai bodo.. Če hočete boja, prosimo. Viharji čistijo ozračje, boji zdravijo. Socializem In strokovne organizacije. (Konec.) Krščanski in narodni socializem. Mnogo gorja so že napravila verska vprašanja. Spori in vojne so nastale radi vere, V znamenju križa so se vršile križarske vojne in v znamenju križa so sc pobijali ljudje, ki so na zunaj priznavali nauk: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Tudi vera. ki I)i morala stati nad vsemi zemeljskimi boji, nad strankami in izven vsake politike, se uporablja kot podlaga strokovnemu pokretu. Strokovni pokret se uporablja kot agitacijsko sredstvo za krščanstvo, ki bi moralo temeljiti le na notranjem prepričanju. Krista kot prvega najidealnejšega socialista, njegov nauk in njegovo delo si prisvaja krščanski socializem. Kako pa se je razvil krščanski socializem, ali ie izšel iz ideala enakopravnosti, svobode m bratstva? V časa meščanske mogočnosti (1870 —-1885) je nastopila, posebno na Francoskem. socialna protirevolucija, v kateri je bnržoazija uporabila vsa sredstva, da bi zatrla delavsko gibanje. Protirevolucija je na Francoskem okrepila klerikalizem, iti carinsko politiko (1879). Tovarnar® m producenti so radi svojega političnega vpliva pri vladi dosegli, da se je na tujezemeljskc izdelke navalila visoka carina. Svoje izdelke so raditega prodajali po visokih, cenah, delavskih mezd pa niso zvišali. Nastala jc draginja, ki je trla posebno delavstvo in malomeščanske stanove. Prvi so se dvignili proti kapitalizmu malomeščanje. Povod za to je dala velika gospodarska kriza 1. 1873., ki je zadela v prvi vrsti malomeščana. To nezadovoljnost malomeščanstva so porabili fevdalci in duhovščina, ki jc začela organizirati malomeščanstvo proti mednarodnemu kapitalizmu pod zastavo »krščanskega socializma«. Duhovščina, kateri se je zdel socialistični strokovni pokret nevaren, je pričela delovati tudi med delavstvom iri oznanjevala je krščanski socializem kot sredstvo proletariata v boju zoper kapitalizem. Koncem lanskega leta pa so se združile vse strokovne organizacijo krščanskih socialcev v internacionalo, ki ima svoj sedež v Utrechtu na Holandskem.. Krščanska internacionala je končnemu cilju delavstva naravnost škodljiva, ker razcepila proletariat in utrjuje versko podlago, oasiravnoje povsem jasno, da se mora delavstvo otresti cerkvenih predsodkov. Kakor smo že poudarjali, jc rešitev proletariata mogoča le tedaj, kadar se bo delavstvo otreslo narodnostnih in verskih vprašanj. Kakšen pomen naj ima potem krščanska internacionala, če jc le kasta ene struje, tabor ene verske sekte, v katerega Ima dostop le tisti, ki priznava katolicizem? Potemtakem bi morali mohamedancl v strokovnem pokretu ustanoviti svojo mohamedansko internacionalo, budhisti zopet svojo, brezkon-fcsionalci pa zopet svojo. Vse internacionale pa bi nikdar ne dosegle združitve, ker bi se vsaka opirala na svoje versko prepričanje. Delavstvo bi bilo razdeljen na medseboj sovražne Saste, kapitalizem ' pa bi žel obilne sadove te razcepljenosti. Delavce ie v vprašanju kruha v svoji notranjosti gotovo mednaroden in medverski. Katoliški agitatorji pa ga razdvajajo v svoje verske namene, dasirav-no vedo, da cerkev ne bo osvobodila proletariata. Krščanskemu socializmu popolnoma enak je narodni socializem. Razvil se je na Francoskem sočasno s krščanskim socializmom. Podlaga narodnemu socializmu je narodnost. Vsa načela, ki veljajo za krščanski socializem, veljajo tudi za narodni socializem. Razloček jc le ta, da vzgaja krščanski socializem cerkveno, narodni socializem pa naroduo kasto. Kdo ima prav? Če pogledamo življenje delavca, njegove mezdne in socialne boje, moramo priznati, da je proletariat v splošnem še. na. dokaj nizki stopnji svojega razvoja, Življenje nam tudi kaže, da sledi vsakomur, ki mu privošči dobro besedo. Proletariat živi danes v dvomih in nezaupanju. Krščanski socializem, narodni socializem, komunizem, liberalizem, mednarodni socializem — vsi se tepejo za proletariat in vsak izmed njih hoče biti Mesija — voditelj proletariata iz sužniosti v obljubljeno deželo. Raditega bega delavstvcuz ene strokovne organizacije v drugo iti povsod išče pomoči. Kdo pa ima vendar prav? Dokazali smo. da je današnji družabni red kapitalističen, da je krivičen, da ie osvoboditev proletariata izpod kapitalističnega jarma mogoča le tedaj, čc se bo proletariat našel in zdnižil v točki, ki bo zavrgla vsa verska in narodnostna vprašanja, da je socialna evolucija priprava na socialno revolucijo ter da so mednarodne strokovne organizacije priklicane. da pripravljajo pot socializaciji. Delavec, ki ve, da gajvsi mezdni boji ne bodo rešili iz njegovega slabega gmotnega in socialnega položaja, bo priznal ta načela. Krščanski socializem, narodni socializem. komunizem in liberalizem ne priznavajo teli načel, radi česar tudi nobeden izmed njih ne more zastopati delavstva tako, da bi imel delavec trajne koristi. Njih Zastopstvo je le trenutno. Razpadli pa. bodo orei ko slej. ker nimajo načel, ki bi tim zagotovili razmah. Mednarodni .socializem, socialna demokracija,, pa priznava ta načela in deluje ™-> njih. Tudi pošteni nasprotniki socializma morajo priznati, da so ta načela pot. po kateri nai stopa proletariat., da bo dosegel svobodo, po kateri tako hrepeni. Tudi strokovne organizacije morajo zastopati načela. Njih namen ni vzgojiti iz proletariata mezdne bojevnike, zgolj kruhoboree, temveč vojake, ki se bodo borili za svobodo, pravico in zmago. Povsem napačno je mnenje, da morajo biti strokovne organizacije nevtralne, indiferentne. Kakšen pa je potem njih namen? Ali so morda posredovalnice za mezdna gibanja, ali morda za to, da krpajo nezadostno socialno zakonodajo in nimajo moči in upliva, da bi na kapitalističnem sistemu sploh kaj oreuredile? Strokovna organizacija brez načel je kakor čeveli brez podplatov. Delajo nat torej po socialističnem načelu, javno ga morajo priznati, čc hočejo, da bo njih delo plodonosno. Članstvo mor n priznavati ta načela, sicer bi postale laliko pribežališče vseli elementov, ki se igrajo z delavsko usodo. Delavski voditelji, ki bi zagovarjali indiferentno stališče, kljub svoji morda najboljši volji, rte bodo ztfrti-žili proletariata, temveč so rušitelji organizacij. Združitev. Prvi pogoj vsaki združitvi .ie enotno mišljenje, enoten cilj in enotno delo. Prisilna združitev, torej združitev z ločenim mnenjem, ciljem in delom pa je kakor napet lok, ki prej ali slej poči. Isto je z združitvijo proletariata. Idealisti in egoisti, optimisti in pesimisti združujejo ljudstvo, toda vsi združevalni kongresi, vse združevalno delo je zaman. Ni čudo, saj je proletariat razcepljen! Združitev proletariata bo prišla, kljub odporom kapitalizma. Kdaj bo prišla, pa je odvisno od delavstva samega. Zatorej, proletariat, razprostrl svoja krila in poleti k solncu! Tvoja mlačnost, lahkovernost, zaslepljenost in brezbrižnost je vzrok tvojemu suženjstvu in bedi! Poglej svoje roke! Žuljave so! To so roke, ki živijo svet in ki vijejo bič, ki pada po tvojem hrbtu. Zgani se, dvigni glavo in poglej v svet. Noč beži in se umika rdeči zarji, ki vedno bolj in bolj žari. In ko bo vzšla, takrat bo dan tvojega vstajenja, takrat bo konec trpljenja in bede in preizkušenj, končana bo doba socialne evolucije. Na delo torej — naša moč je v zavednosti! -----„ , | .....■hiiiiii m ■n umi ih« m Tedenski Ljubljana, dne 22. marca 1922. Zedinjene države ameriške se bolj in bolj umikajo iz Evrope. Sedaj so sklenile, da odpokličejo s Porenja še one čete, ki so ostale tod doslej. Tako bo Evropa kmalu prisiljena, da se postavi na lastne noge, ako jo bodo držalt;. in si uredi svoje razmere kakor ve in zna. ^ Egipčani z novim podkraljem niso zadovoljni. Ko ie potoval po deželi, so obmetavali njegov avtomobil s kamenjem, Egipt tvori sploh zanimiv problem. Angleži so mu dali popolno neodvisnost in samoupravo, vendar se Egipčani s tem ne zadovoljijo, kar dokazuje, da mora imeti stvar drugo ozadje. Mi razumemo, kje tiči vzrok nezadovoljnosti večine prebivalstva v Egiptu. Dokler bo namreč angleški kapital izžemal domačine, ne bo miru, pa nai dajo Angleži deželi še toliko politične išvobodc, ki je brez pomena, ako ie prebivalstvo gospodarsko izročeno na milost in nemilost tujemu izkoriščevalcu. Kapital je tisti črv, ki gloje v Egiptu. Anglija je imenovala za Indijo novega državnega tajnika, po imeuu Peela. Medtem ie dala prijeti voditelja indijskih upornikov Ghandjja in ga obsodila na šest let ieče, s čimer si ie nakopala še večje sovraštvo domačega prebivalstva. Prav take tieprilike ima Anglija .v .lužni Afriki, liier postopa s stav kujočimi rudarji nadvse nečloveško. Nekateri voditelji stavke so si raje sami vzeli življenje. da bi se ne izpostavili trpinčenju angleških krvnikov. Vsekakor so tla za Anglijo zelo vroča in dosedanje stanje ne more trajati dolgo. Bo pač morala Anglija glede gospodarskega vprašanja do-minijonov svojo politiko korenito izpre-meniti. . Na japonskega vladarja, ki mu pravijo mikado, je bil zopet izvršen atentat, kar kaže, da tudi v tej državi ni vse v redu. Razumljivo je. da pod kapitalističnim ozračjem, ki visi nad vsem svetom, ljudstva ne morejo biti zadovoljna. * Žarišče evropske politike uči v mednarodni konferenci v Genovi, ki naj Ev- ilo fakoj zaprli! Mi smo mnenja, tla Icdof se zadnji smeje, se najboljše smeje! Do sedaj smo vas branili, kakor g. Rakuscha, toda enkrat je mera polna. Zaropotali bomo, da bo joj in beogradski dopisnik »Ber-liner Tagblatta« bo v parlamentu slišal vaše ime! Zapomnite si, kadar se ženske skavsajo, se najprej ozmerjajo, potem se skregajo in kadar je najhujše, zlasajo. Najbolj se potem obnese tista, ki ima najbolj močne lase. Naši lasje v vaši tovarni so pa številni in zelo močni! * Shodi: V Kapelah dne 26. t. m. ob 8. zjutraj. Govori s. Koren iz Celja. V Globokem pri Brežicah ob 1. popoldne. Poroča s. Koren iz Celja. V Trnovljah pri Celju ob 2. popoldne. Poroča s. Čebular iz Celja. * Ustanovni občni zbor društva 'Ljudsko vseučilišče v Celju« se vrši v ponedeljek dne 27. marca t. !. ob pol 9. zvečer — takoj po predavanju — v risalnici deške meščanske šole v Celju s sledečim vsporedom: 1. Volitev odbora. 2. Razmo-trivanje osnutka društvenih pravil. 3. Razgovor glede predavanj in tečajev za prihodnjo sezijo 1922.—23. 4. Nabava ski-optika. 5. Predlogi. Občnega zbora naj se udeleži vsaka odrastla oseba, bodisi moški ali ženska, ki ji je razvoj celjskega ljudskega vseučilišča pri srcu. Zlasti se pa prosi, da pošljejo k temu zborovanju svoje zastopnike oz. zastopnice (vsaj po 2) sledeče cenj. korporacije: Bratstvo, Celjski Sokol, Celjsko učiteljsko društvo, Čitalnica. Klub slov. nan^drrh aVa^-^jVov v Celju, Kolo jugoslovenskih sester, profesorski zbor a) drž. realne gimnazije, b) drž. rudarske šole, c) drž. trgovske šole, Splošno slovensko žensko društvo v Celju, Svoboda in Zmernost. Za obilno udeležbo prosi tč. odbor. Za ruske reveže so zbrali delavci »Zlatarlce« po s. Ivo Špegliču 790 K. »On in njegova sestra« so preteklo soboto vsled bolezni gdč. Vorbachove odpovedali. Kužna ljubljanska bolezen se je Prijela že celjskih diletantov. Zaslužena kazen. Meki brezobrazen kandušar je obrekoval župana okol. občine sodr. Hrastnika. Pred sodiščem je moral obžalovati in obrekovanje preklicati in samo županovi dobrosrčnosti se ima obrekovalec zahvaliti, da ni bil tiran pred okrožno sodišče. Prav je, da sc nedostat-ki kritizirajo, a samo tam, kjer je na mestu. Tistim pa, ki znajo samo za hrbtom obrekovati, naj bo ta slučaj v svarilo. Vsak zaveden sodrug naj bo odkrit, potem ga bomo imeli radi. Zahrbtnežev pa se bomo znali enkrat za vselej obvarovati. Ljudsko vseučelišče v Celju. V ponedeljek, dne 27. t. m. predava g. Edvard Šiininc o islamu. Predavanje bo vsekako interesantno, ker je imel priliko osebno prepotovati islamske dežele. Slušateljem bo prečital par pomembnih sur iz korana (sura je odstavek iz mohamedanskega svetega pisma, katerega imenujejo koran) in jih razložil. Šport. V nedeljo, dne 19. t. m. je igral Športni klub z Atletiksportklubom 1—0. Igra je bila jako napeta, toda nič kaj lepa, ker so obojestransko surovo igrali. V ne- v i?-’ •• . A m- ‘g™ Športni klub z S. • Ilirijo iz Ljubljane. Igra utegne biti le-P , ker sta obe moštvi precej enaki. f>twi. . ^a. *°botni seji občinskega odbora se je isti izjavil z večino glasov za nedeljski počitek v trgovinah. Na tej seji je prišla na dan nova afera, ki jasno kaže, kako se j‘e v mestni hiši gospodarilo, Sodrug Šegula je namreč poročal o rentabiliteti mestnih podjetij in sicer glede kopališča. Jz poročila je razvndno, da je v kopališču nastanjena tovarna za izdelovanje strojev »Panonia«. Kot najemnic* ni ta plačala niti vinarja ne za delavce, ki se rabijo pri kopališčnem obratu in ne za obrabo strojev. Plačevala je le za 65 kg premoga na uro. Ker se pa porabi pri obratu 1500 kg premoga dnevno, je imela občina samo pri premogu izgube nad 16.000 K mesečno. Na vprašanje, če obstoji med občino in »Panonijo« kaka pogodba je g. dr. Šenčur kot prejšnji mestni gerent izjavil, da mn o kaki pogodbi ni nič znano. Kajne, ta je pa imenitna! Občinski odbornik g. Mikuletič je stavil predlog, da se cela zadeva preišče ter proti onemu, ki je zakrivil za več stotisoč kron zgube vloži tožba za povračilo. Ker je g. dr. Senčar izjavil, da je celo stvar vodil gospodarski odsek in ker je bil predsednik tega odseka g. dr. Tone Gosak, ki je obenem kot akcionar in vodja »Panonie«, utegne ta zadeva prinesti na dan zanimive stvari. Menda ne bodo demokratje zopet očitali, da se je o tej zadevi uvedla preiskava iz strankarskih ozirov. Ne, ne, tu se gre za stotisočake, samo vprašanje je, ali bodo ti tisočaki prišli nazaj v mestno blagajno. Dvomimo! Srečko Auer. V ponedeljek 20. t. m. ob 6. zjutraj je umrl sodrug Srečko Auer, brivski moister in občinski odbornik, v 29 letu starosti. Zadela ga je srčna kap. Pokojni sodrug je bil splošno priljubljen, zato je nenadna vest o njegovi smrti vzbudila med znanci in sodrugi globoko žalovanje. Pogreb rajnkega sodruga se je vršil v sredo ob 4. pop. Rodbini sodr. Auerja izrekamo ob tej težki izgubi v imenu stranke in naših organizacij iskreno sočutje, njega pa ohranimo v dobrem spominu. NE UPRIZARJAJTE ŠKANDALOV V GLEDALIŠČU! Dobili smo vesti, da se pripravljajo za petek 24. t. m. ob priliki premiere Charpentierjeve opere »Luize« velike demonstracije proti nekaterim ostankom bivše uprave. Govorica gre celo o atentatu s smrdljivimi bombami, da se predstava prepreči. Razumemo, da je javnost do skrajnosti razburjena nad neverjetno koruptnim ozračjem v ljubljanskih gledališčih, vendar pa jo poživljamo, naj svojega ogorčenja ne pokaže na ta način. Prvič, ker se to v takem prostoru ne spodobi — dasi se je že marsikatera nespodobnost tamkaj zgodila — drugič, ker to sredstvo proti trdovratnemu terorizmu za gledališče odgovornih krogov itak nič ne pomaga. Spomnite se samo, kako so lansko leto mobilizirali policijo, da je šla na pretepaški način razganjat in lovit demonstrirajočo mladino, kako je potem policijski ravnatelj in kako je sam deželni predsednik obljuboval, da bo policiste za njihove surovosti kaznoval, kako so sestavili celo nekako preiskovalno komisijo in kako je nazadnje stvar vendarle zadremala — pravi krivci in pretepači pa še vedno sedijo mirno na svojih mestih! Mi imamo v svojih rokah vse drugačno orožje in če je v tistih ljudeh, ki so nam gledališče zavozili, še količkaj časti, ne bodo čakali, da jim ga do želodca potisnemo v trebuh, temveč se bodo preje sami umaknili. Do jutri ob desetih dopoldne bomo že zvedeli, so ii voljni ali ne. Mislimo. da je sedaj prišel čas, ko jih bodo zatajili njih lastni protektorji — demokraški in samostojni porodašarji doma in v Bel-gradu — že z ozirom na bližnje volitve. 1 'Ce se to ne zgodi, naj" pričajo rajši prazna gledališča in prazne — volilne skrinjice, kakšne so zahteve poštenega slovenske-ga ljudstva. Torej: ohranite mirno kri! ■= Pozor, kmetovalci! Delegacija proizvajateljev čilskega solitra za Slovenijo, ki jo je lansko leto zastopal g. dipl. agr. A. Jamnik, je sedaj prevzela Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Namen te delegacije je, da daje vsem po-! ljedelcem pojasnila in navodila o najpra-! vilnejši uporabi vseh vrst umetnih gnojil, a posebno onih, ki so našim zemljam najpotrebnejša, to so dušičnata. Ker je važno, da” se kmetovalci ponče v vseh teh vprašanjih, bo Kmetijska družba brezplačno doposlgJa vsakemu kmetovalcu in tistim, ki se za to zanimajo, sledeče letalce oziroma brošurce.: »Gnoj je zlato«, »Kako se rastline hranijo?«, »Kaj so umetna gnojila? Ali je potrebno dodajati jih zemlji?«, »Načrt za osni vanje kmetijskih preizkuševališč«, »Čilski soliter in njegova uporaba«, »Navodila za vršenje poizkusnega gnojenja s čilskim solitrom«* Na vsa vprašanja, ki se tičejo gnojenja in obdelavama zemlje, daje brezplačno navodila in nasvete Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3. = Nove cene soli iz državnih skladišč so sledeče: Jedilna sol: 1. Angleška sol, kamenena sol v gručah, sol v briketih in drobna zmleta mineralna sol po 250 Din. za 100 kg; 2. morska bela sol po 240 Din. za 100 kg; 3. morska siva sol PO 230 Din. za 100 kg. — Sol za živino: v briketih po 200 Din. za 100 kg; drobna zmleta sol po 195 Din. za 100 kg. — Sol za ribiče: morska bela po 150 Din. za 100 kg: morska siva po 140 Din. za 100 kilogramov. — Nadalje: Odpadki, industrijska in denaturirana sol po 65 Din. za 100 kg. = Delegacija čilskega solitra je dala na razpolago količino umetnih gnojil, in ■sicer čilskega solitra, kalijeve soli in su-perfosfata, s katerimi se bodo napravili poizkusi v različnih krajih Slovenije. Poizkusne parcele so določene na 100 četvernih metrov vsaka, za kar se uporabi 3—6 kg raznih umetnih gnojil. Ta umetna gnojila se dodelijo kmetovalcem brezplačno, če se obvežejo, da bodo natančno po navodilih izvršili te poizkuse in poročali o uspehih žnjimi. Prošnje je doposlati Kmetijski družbi. Sz strank©. Diskusijski večer v Spodnji Šiški se bo vršil v »Zadružnem domu«. Na dnevnem redu: politični položaj in gospodarska vprašanja v splošnem. Udeležba dolžnost! — Odbor. Občni zbor krajevne politične organizacije v Spodnji Šiški, ki se je vršil 15. t. m. v »Zadružnem domu«, je sprejel več važnih točk, o katerih bomo poročali prihodnjič. V novi odbor je bil izvoljen sodr. Prijatelj za predsednika, Sušič za tajnika, sodružica Ludovika Prijatljeva kot blagajničarka, kot odborniki sodrugi: Žagar, Vrhunc, Jerin, Trobonjača in Brus, namestnika ss. Svetlin in Kovač, v nadzorstvo Šloser in Vergl, namestnika pa ss. Jurčič in Tarman. Občni zbor krajevne pol. org, KDZ v Tržiču se bo vršil na dan 26. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih konzumnega društva. Dnevni red: I. Pozdrav preds., II. poročilo tajnika in blagajnika, III. volitve, IV. poroča občinski klub, V. slučajnosti. Udeležba dolžnost. — Odbor. KiiZ, ki se Je vršil dne 12. t. m. v Zrečah, , se pridružuje resoluciji, k! je bila sprejeta isti dan v Oplotnici in dne 19. februarja na ljubljanskem protidraginjskem shodu. \z str@k. sšbanša. Ljubljana. V soboto, dne 18. marca so se vršila podajanja pri pokrajinski upravi za stavbinsko delavstvo za Slovenijo. Pogajanja so bita razpisana na podlagi vloge »Unije, stavb, del.« v Celju. Unija stavbinskih delavcev je pa pozvala tudi ljubljanske podružnice stav-binskih delavcev, da se tudi ista po svojih delegatih pogajanja udeleži. (Zadnja še ni priglasila pristopa k Uniji). Na povabilo za solidarni nastop, je dobila »Unija« v Celju odgovor, da se vrši v nedeljo, dne 5. marca konferenca vseh stavbinskih de-lavcgv kranjske dežele. V dobrem upanju. da so gospodje okrog Stefanoviče vili nezavisnih organizacij dobro in polnoštevilno organizirani, se je udeležba oziroma skupen nastop dovolil. Na pogaianiu. kier. je bilo 5 ljubljanskih delegatov, so pa bili delegati »Unije« razočarani, ko je »nezavisnim«, g. inž. Šuklje očital, da.sploh nimajo organizacije in da ljubljanski stavbinski delavci ne marajo organizacije. Najbrže je g. šuklje že zvedel, da se ljubljanski zidarji in tesarji slinijo okrog klerikalcev Jn narodnih socialcev, ter da ne marajo podpirati boljšev iških 21 točk političnega programa. (Ja, ja. g. Stefanovič skuša zidati na pogorele hiše. Op. poroč.b Neža visni vedno kričijo: ven s politiko iz strokovnih organizacij, člani pa najbrž razumejo tako: Ven s. člani iz komunističnih strokovnih organizacij, ker se uganja v njih politika terorja. Iz česar sledi,, da imajo stavbinski delavci v Ljubljani samo par širokoustnih delegatov, a nobene organizacije, Rardon. tega mi ne trdimo, to je povedal g. Šuklje, zastopnik kapitalistov! Mi pa pravimo: ako imate organizacijo, potem napravite z vašimi dani shod, da pokažete, da dejansko obstaja organizacija stavbinskih delavcev! — Ako pa tega ne napravite, bo cela javnost g. Šukljeju verjela in kdo bo kriv?! Morda zopet »socialpatrijotkl! .Ne, gotovo na, ampak sami boste krivi, ker se bo videlo, da nfti stavbinski delavci, ki stojijo kulturno na namizjem nivoju izobrazbe. vam ne gredo več na Irm, od drugih strokovnih organizacij pa ne govorimo, ter vam je že odklenkalo. Gospod Šaklje je tudi povedal, da si bodo ljubljanski stavbinski delavci ustanovili organizacije po podjetjih, ter da si bodo denar sami varčevali. (Najbrž zato. da ne bo prišel zopet kakšen Jarc, ki bi težko pristradane krajcarje stavbinskih delavcev zapravljal. Op. poroč.). O, ubogi komunistični centralizem, kam si jo zajadral? Poprej je bila cela Jugoslavija vaša, a sedaj pa še zakotnih organizacij nL No. no, saj to ni res, da bi ne bHo komunističnih organizacij! Saj so podzemeljske sekcije, tako nam pripovedujejo naivneži, ki verujejo v zveličarja,. a ne na samozavest zavednega proletariata. Gospodu Stefanoviču gotovo ni všeč, da je centrala zavednih sodrugov v Celju. Pred par dnevi se je nekdo pod njegovo firmo zglasil v Celju pri raznašalki »Napreja«, da bi ona prevzela tudi »Delavske Novice«. Obljubil je eno krono provizije za vsako številko in ji rekel, da bi bilo dobro zanjo, če bi v Celju raznašala njegov list. Raznašallta mu je pa povedala, da v Celju ni prostora za falirane uredn.). * Gorje pri Bledu. Spor med delavci in podjetnikom lesnih delavcev v tovarni pohištva »Vintgar« je poravnan v korist delavcem. Delavstvo si je s svojim solidarnim nastopom priborilo sledeče: pri-poznanje organizacije in zaupnikov v obratu; 20% povišanje plač v mezdi in akordu; zraven tega pa je rešilo šest svojih sodelavcev, kateri bi bili brez delavske zavednosti gotovo odpuščeni In razne druge ugodnosti. Osrednje društvo je zastopal pri pegajauiu sodrug Bradeško, tajnik lesa. dela, podružnico pa sodrug Jeram, glavni zaupnik kovin, podružnice Sava, Javornik in Dobrava, s tremi delavskimi zaupniki. Delavci, s svojo zavednostjo v organizaciji ste si priborili te uspehe in prodrli prvo žično ograjo, sedaj pa je odvisno od vas samih, da pojde-te od uspeha do uspeha! Nikdo naj sedaj ne vrže puške v koruzo, ampak trezno misleči si zavihajte svoje rokave in takoj na delo., da se vaša zavednost razširi med vsemi lesnimi delavci, ker le skupni nastop dobi končno zmago! Podjetniku g. Golobu bi. priporočali, naj si nabavi novo metlo, s katero naj prav energično pomede razno buržoazno gnilobo iz svojega podjetja, ker drugače še gotovo ne bo miru v obratu. Kaj ne gg. razredni praški učinkujejo!, — Lesni delavec. Vestnik Svobode. Občni zbor ljubljanske podružnice »Svobode« se bo vršil v četrtek. 23. t m. ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«. Zato opozarjamo vse člane, da poravnajo pravočasno v centralnem tajništvu zaostanek na članarini, da sc bodo lahko udeležili občnega zbora. Centralna knjižnica »Svobode« v Ljubljani je odprta vsako sredo od 18. do pol 20.. v soboto od pol 17. do pol 20., in v nedeljo od pol 11. do 12. Nahaja se v Židovski ulici 1. I. nadstropje (nad trgovino drogerije A. Kanc). Trbovlje. Dramatični odsek splošne zveze delavskega izobraževalnega društva »Svobode«, podružnica Trbovlje priredi v soboto, dne 25. marca 1922 ob 6. zvečer v dvorani »Delavskega doma« igro: »On in njegova sestra«, burka v 4. dejanjih s petjem. Petje spremlja domači orkester. Predprodaja vstopnic v trgovini »Del. doma« pri sodr. Braga. K obilni udeležbi uijudno vabi odbor. Občni zbor šoštanjske podružnice »Svobode« se bo vršil v nedeljo dne 26. t. m. v gostilni »Jugoslavija« v Šoštanju z običajnim dnevnim redom. Mežiška dolina. Dramatični odsek splošne delavske zveze »Svoboda« v Prevaljah priredi v nedeljo, dne 26. marca ob 3. popoldne v dvorani nad ltonsum-nim društvom za Slovenijo v Mežici tri-dejansko dramo »Mati«. K obilni udeležbi uijudno vabi odbor. Dopisi* Dobrava pri Jesenicah. Ker razmere v vaši tovarni niso take kot bi morale biti, se prav dobro zavedamo, da ste kri- vi sami, in to zato, ker se ponavadi oglasite šele takrat, ko vas razni elementi bijejo po obrazu. Sodrugi na Dobravi, kdaj se boste vzdramili?! Ako razne intervencije ostanejo samo obljube, potem je vaša sveta dolžnost, da žigosate vsako zadevo v javnosti tako dolgo, da vam bode uspela! Lepe sklepe ste napravili na letošnjem občnem zboru, da se ne boste borili proti osebam, temveč proti siste- ^fe"'ph^a?efa 'čseBa Hšli UoBravsklJ sistem lajco daleč, tira kot gre sedaj, pa mora priti tudi oseba v javnost. Vprašam vas, čemu pa neki hranite tisto vrečo nabranega smradu?! Bacnite že vendar enkrat vanj, da bo zasmrdelo po celem svetli, ker drugače se okužite od njega vj sami in zraven še vaša lepa in složna strokovna organizacija. Da se vam gode krivice od raznih elementov, ki so protežirani, to ste kiivi vi sami! Vsaj vsak teden mora biti en članski sestanek in odborava seja- Zanimajte se malo boli za politično časopisje? kjer je tudi dosti prostora, da svoje težnje objavite in žigosate! Žigosajte, da nimate stanovanj! (O ia, vi nimate protekcije, Hribar z njegovim šnopspajzlnom jo pa ima. Op. pis.). Žigosajte, da se vam je odvzelo milo oziroma za polovico prikrajšalo, katero vam ie priboril lansko leto poslanec sodrug Bernot in koliko drugega imate še za ph .sati! Dobili boste v kratkem novega vratarju! (Seveda ne kakega vojnega, še manj pa tovarniškega invalida! Op. pis.). G. Hribarja dobite, ki ni delal svoje življenje drugega, kot da je živel od delavskih žuljev kot gostilničar, sedaj pa je toliko časa klečeplazil, da je dobil pro-tekciio. Sodrugi na Dobravi! Žigosajte in zopet žigosajte in to toliko časa, da se bo magari zlomil žig! — Zaveden delavec. Kulturni Repertoar Nar. gledališča v Ljubljani. Drama: Sreda, 22. marca dramska predstava v opernem gledališču. Četrtek, 23. marca »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven. Petek, 24. marca »Mariša«. Red E. Sobota, 25. marca »Anatol«. Izven. Nedelja, 26. marca »Hamlet«. Izven, Ponedeljek, 27. marca »Anatol«, Red. B. Torek, 28. marca zaprto. Opera: Sreda, 22. marca dramska predstava »Žlahtni meščan«. Red D. Četrtek, 23. marca zaprto. Petek, 24. marca »Luiza«. Začetek ob pol 8. Red C. Sobota, 25. marca »Rigoletto«. Izv. Nedelja, 26. marca »Luiza«. Začetek ob pol 8. Izven. Ponedeljek, 27. marca zaprto. Torek. 28. marca »Madame Butteri fly«. Red A. Šport. Iz Planice smo prejeli obvestilo, da je tam 3° C, krasno vreme, mrzio in jasno ozračje, izvrstna smuka, tako, da so iz-gledi za tekmo zelo ugodni. Izletniki, ki se odpeljejo iz Ljubljane v nedeljo zjutraj, se peljejo do Planice, od kjer imajo 20 minut do cilja. Pot bo izglajena ter bodo na kolodvoru vodniki. Legitimacije za polovično vožnjo se bodo izdajale v Ratečah (Planica). Tekma se bo vršila, kakor znano, v neideljo 26. t. m. V. Smučarski izlet tečaja se bo vršil v nedeljo dne 26. t. m. v Planico. Odhod v soboto zvečer do Kranjske gore, tekmovalci do Rateč. Pridite vsi! Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ.) Odgovorni urednik: Franco Svetek. lisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. mro v ŠTO^aTšfoi' TZiTffš^avr in obnov'. Vprašanje, ki je samo po sebi zelo težavno, se je zamotalo še bolj, ko je Amerika zaprla sv-gje blagajne. Zato še vedno ni nrav gotovo, kdaj se bo imenovana konferenca pravzaprav vršila. Kar časniki danes napovedo za gotovo stvar, to jutri prekličejo. V zelo neugodnem položaju je Italija, Jcatere ministrski predsednik bi imd genovski konferenci predsedovati, ker sp nahaja v vednih krizah. Pred svetom ie skuš.ala to sicer zakriti z zaupnico, ki jo je dal vladi parlament, toda take metode poznamo, in za denar doseže vlada vse, kar le hoče. Saj vidimo, kako je Pri nas. _ Angleški ministrski predsednik ima takisto zelo omajano stališče. Govori se o njegovem odstopu. Vendar se namerava še udeležiti genovske konference, nakar §e umakne iz političnega življenja. Njegov zasebni tajnik je izjavil časopisju, da je Lloyd George v resnici bolan in da njegova bolezen ni le diplomatskega značaja. Francoski velekapitalisti so prišli na sijajno misel, naj se ustanovi mednaroden Pdbor, ki bo nadzoroval gospodarstvo v Rusiji in imel pravico, po svoji želji preprečiti ukrepe, ki bi iih izdala sovjetska vlada. Le pod tem pogojem nai bi sp, Rusiji dovolila ententna pomoč. Človeku se .74i skoro smešno, ko mora o tem pisati. Saj vendar vidijo gospodje z zapada, da brez Rusije ni obnove Evrope, da jo bodo §e prosili udeležbe pri ustvarjanju novih razmer v razpadajoči Evropi. In vendar gredo v svoji nadutosti tako daleč, da stavijajo take zahteve! Vesti, ki pa še niso potrjene, vedo Povedati, da je v Bolgariji vojaška stran* ka strmoglavila dosedanjo vlado Stam-bolijskega. Komedija na Reki traja dalje. Gospodar položaja je neki poročnik. Italijanska vlada ne more ali pa neče posredovati. Uradno sicer izjavlja, da se hoče držati rapalske pogodbe, vendar v dejanju jie stori ničesar, da bi se pogodba res izvedla, Med Rušilo in Poljsko se je razmerje iJOostrilo. Očividtio ima vmes svoje roke ententa, ki bi v Poljski rada dobila oporišče za svojo nasilno politiko zoper Rusijo. Odnošaji med radikalci in demokrati so bili vsak dan bolj napeti. Vendar so oboji uvideli, da preti nevarnost obema strankama, ker bo ljudstva spoznalo, da jim gre le za izkoriščevanje -države. V ^adniem trenotku sta se smrtna sovražnika sporazumela, da bosta lahko še nadalje delila plen, izvršen nad ljudstvom. Vladne krize torej še ne bo pred koncem tega meseca, če ne bo prišlo vmes kaj izrednega. Najbolj kočljiva točka, s katero se je bavil zakonodajni odsek, je bil volilni red. Radikalci in demokrati so sc sicer kislih obrazov končno sporazumeli, toda opozicija, zlasti zemljoradniki, socialisti in republikanci, so izjavili, da se ne bodo več udeleževali dela v skupščinskih odsekih, ako se načrt volilnega reda sprejme v prvotni obliki. O marljivosti zakonodajnega odseka prieuie zadnja seja, ki se ni mogla vršiti, ker ie prišlo premalo poslancev. Ministrski predsedniki male entente hi Poljske so sklenili, da se pred genovsko konferenco sestanejo v Ljubljani in odpotujejo nato skupno v Genovo. Z redom francoske častne legije so bili odlikovani minister dr. Ninčj.č, pred- krajinski namestnik Hribar. Pa smo zopet za eno stopinjo dalje v kulturi in v rnilo-sti v očeh entente! Poilfiinii vssth -f Ugotavljamo, da se strahopetci in lažnjivci pri »Slovencu« ne upajo sprejeti našega predloga glede javne diskusije. Kar besedičijo potem okrog tega tema, so neslanosti, nad katerimi nuj imajo j sami svoje veseije. Javnost je s tem do- 1 bila dokaz, da se črna golazen z vsemi svojimi sofizmi in Aristotelovimi logikami vendarle ne upa braniti svojih lopovščin, temveč da se izogiba na druga polja, kadar jo postaviš resno na odgovor. ! Ampak gospodje bodo že še morali na ‘ drug način odgovarjati, ker besedo imamo sedaj mi! + Novi belgrajski škandal. Belgrajski list »Videlo« objavlja članek z naslovom »Pred jugoslovansko Panamo«, v katerem opozarja na ruske in amerikan-ske kapitaliste, ki snujejo delniško družbo za eksploatacijo rudnikov in zgradbo mostov, ladij, železnic itd. Snovatelji te delniške družbe so pridobili za svoj načrt že več vladnih poslancev in višjih uradnikov, katerim so obljubili nagrade do 44 milijonov dinarjev«. V Belgradu vlada zaradi tega novega škandala veliko razburjenje. ~f~ Minister Ninčič o zloglasnem generalu Wranglu. Na včerajšnji seji narodne skupščine je odgovarjal minister Ninčič na interpelacijo o ruskem generalu Wranglu, ki se nahaja v Belgradu, hodi v j avdienco k ministru Pašiču in kralju ; Aleksandru, sprejema sam avdience, odhaja po naši državi inspicirat svoj štab in svoje čete, pri čemer ga sprejemajo naše oblasti službeno itd. Minister Ninčič je govoril, da je general NVrangel begunec (zato so mu podarili graščino v Vinkov-cih nekje. op. ured.), da ni bil nikoli priznan kot šef ruske vlade (zato ima pri belgrajski vladi svojega zastopnika, op. ured.) in da se ic vlada vedla vedno nevtralno (zato ie izjavil poslanik Spalaj-kovič, da naj kar pogine 20 milijonov ljudi od lakote, kar so plakatirali po celi Rusiji, op. ured.). Odgovor ministra Nin-čiča ie nad vsako pričakovanje, zanimiv in velevažen, tako vsaj poročajo belgrajski časopisi. In prav imajo, + Konferenca v Moskvi. Ruska sovjetska vlada je odposlala baltiškim državam noto, v kateri izraža svojo željo po sestanku še pred genovsko konferenco. Sodijo, da se bo vršil ta sestanek že koncem tega meseca v Moskvi. Ditme w«§sti. KDOR NE DOBI DO SOBOTE »LJUDSKEGA GLASU«, NAJ REKLAMIRA TAKOJ VSAKO ŠTEVILKO SPROTI. Vse naročnike »Ljudskega Glasu«, ki še nimajo plačne naročnine za marec, orosimo, naj to takoj poravnajo, sicer iim list ustavimo. Uprava. Spalni vozovi! Pisarna Wagons-Lits, Ljubljana, Dunajska cesta 31 nam javlja, da so se spalni vozovi po možnosti popravili, ker so vsled hude zime trpeli, ter vozijo redno, in sicer pri brzovlakih. Odhod iz Ljubljane proti Beogradu, vsak četrtek in nedeljo dnevno pa zveza Zagreb-Beo-grad ob 15.56: odhod iz Ljubljane proti Trstu 0.42: odhod iz Ljubljane proti Dunaju dnevno 0.40; odhod iz Ljubljane pro- ! ti Trstu 5.27. Dnevno Simplon-Orient-Ex- i press, odHod iž Ljubljane Z.17 proti Beogradu, Carigradu. Atenam, Bukarešti, iz Ljubljane proti Trstu, Milanu, Parizu 16.30. Istotam se dobijo tudi železniške karte v predprodaji. Glavna kontrola v Beogradu razpisuje šestmesečni natečaj za teoretično in nraktično izobrazbo računskih preglednikov pri tej kontroli. Prijaviti se je treba do 15. aprila t. 1. pri Glavni kontroli. Podrobnosti so razvidne iz Uradnega lista. Predlog zakona o državnih uslužbencih je natisnjen v slovenskem prevodu, Ljubljanski naročniki ga torej lahko pridejo iskat od 8.—14. k Zvezi poštnih organizacij, sv. Jakoba trg, Virantova hiša, spodaj na levo. Dobe ga istotam tudi drugi, ki ga niso naročili. Nič — mnogo. Dve besedi, ki sta si tako nasprotni kakor noč in dan. Prva se v štiriindvajsetih urah izgovori tisočkrat, druga pa ravno tako, vsaka pa v drugih prostorih in z drugačnim naglasom. »Kaj pa je danes krona, deset, štirideset, sto kron? Nič!« rentačijo bratci pri litru, cela oštarija pa jim pritrjuje in naroča liter za litrom, da jim »nič« stopa v glavo in pete. »Križ božji, kako je to mnogo, vsak dan več,« tarnajo gospodinje v prodajalni, na trgu, pri mesarju. Kdo ima prav? Prav gotovo gospodinje, zakaj 1 krona ni »nič«, temveč v denar izpreinenjen trud in znoj, ki si ga ti delavec, prebil v petih, šestih, morda celo v desetih minutah. In to naj je »nič«? Pa vendar je tudi »nič«. Za tistega, ki mu denar delavec nosi, je to resničen »nič«. Tovarnar M. v T. je napravil v dveh letih 15,000.000 dobička; temu je j krona »nič«, njegovi delavki, ki zasluži dnevno 38 K, je pa 1 K mnogo. Zato pa glej, da kronco devetkrat obrneš, predno jo izdaš in ne veruj besedam, da je »nič«. Ali ne veruješ, da ti teče por po obrazu, ko ga vendar čutiš? Jutri je še en dan, z vsakim dnem se moram gospodarsko krepiti, zato ne bom izdajal teško pri-služene krone za nepotrebne reči, temveč jih naložim v svojo hranilnico. Ali veš, katera je tvoja delavska hranilnica? Ministrstvo narodnega zdravja v Belgradu je povišalo oskrbnino v državnem zdravilišču za bolne na pljučih v Topolšici: v i. razredu za 50 Din., v 11. razredu za 40 Din., dnevno od 1. marca t 1. dalje. — To se razglaša s pristavkom, da je prošnje za sprejem nasloviti na »Upraviteljstvo državnega zdravilišča v Topolšici, pošta Šoštanj. Prošnji je priložiti zdravniško spričevalo po vzorcu, ki ga je dobiti pri upraviteiistvu zdravilišča ali pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani. Pacienti, ki ne morejo plačevati polnih oskrbnih stroškov in prosijo za znižanje oskrbnine, morajo svoji prošnji priložiti tudi natančen uradno potrjen izkaz v svojih gmotnih in pti-dobninskih razmerah. Nesreča na Dobravi pri Jesenicah, j V noči dne 8. t m. se je v elektrodni to-( varni K. I. D. na Dobravi ponesrečil 15-j letni delavec Kokal. Omenjeni je bil baje j zaposlen v mlinu pri nekih valjarjih, sko- 1 zi katere se spušča tvarina za pripravo i elektrod. Po nesreči so se rnu valjarji zabasali. Hoteč si hitro pomagati z roko, jo je nesrečno del med valjarje. Le hitri razsodnosti preddelavca Potočnika se je zahvaliti, da ie vrgel jermen takoj na prosti tek. tako da je. upati, da poškodba ne bo imela zlih posledic. Komentar k tei notici naj poda odbor in^zaupniki strokovne organizacije — slečejo pa nai rokavice ! Zidani most. Na dopis v »Napreju« štev. 47 v februarju t L g. Škorc ničesar- ne odgovarja, ampak molči kakor grob. Ker čuti, da ima precejšnjo množino masla na glavi, se ne upa na solnce, ko se mu lahko zgodi katastrofa, da vtone v njem. Škorc pravi, da mu to nič ne de, če ga kdo v časopisih ožigosa. Seveda, če je že tega vajen kakor žaba vode. Inteligenca je itak vedno v časopisih. Želimo mu dober tek. čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, 26. t m. točno ob 10. dopoldne v gostilni ge. Mrak, Rimska cesta 4. Vsled mezdnega gibanja pomočnikov je sestanek za vsakega člana obvezen. — Karel Kordelič, načelnik. C@0Je„ Iz seie obč. sveta celjskega dne 13. IH. 1922. Odstop Vidica se vzame na znanje, pokliče se Delej. — Odstop Špindlerja se vzame, na znanje, pokliče se dr. Rus. — 1. zapisnik zadnie seje se vzame na znanje s pripombo s. Korena, da Zadružna zveza baje ne bo zidala. 11. Poročilo finančno gospodarskega odseka poda dr. Božič: Proračun, katerega ni bilo mogoče predložiti, kaže 1,800.000 K primanjkljaja, najbrže ga bo še več. Misliti bo treba na zvišanje in uvedbo novih doklad. Podpornemu društvu jugoslovanskih akademikov se nakloni podpora v znesku 10.000 K. V občinskih podjetjih se izvrši tehnična in knjigovodstvena revizija. Občinski svet bo v to svrho določil 3 strokovnjake. Šmarčanu in Kolšeku se odkloni prošnja za zvišanje akorda ?)ri tlakovanju cest. Občinski reveži se bodo na občinske stroške prepeljavali v hiralnico v Vojnik. Občina pristopi kot član k Slovenski socialni matici. Gasilnemu društvu se nakloni 10.000 K. Občina se naroči na »Službene Novine«. Pogodba z dramatičnim društvom se ponovi. Pogrebni zavod je jako pasiven. Klavnica je imela 1. 1920 100,000 K zgube. Račun mestne elektrarne se vrne, ker izgledajo računi bilančno nepravilni. Računski zaključki od 1. 1920 in 1921 vseh občinskih podjetij razen elektrarne se verificirajo in odpošljejo finančnemu ravnateljstvu v Maribor. Ker je izkazalo mestno kopališče izgubo, se obrat na 3 dni omeji in sicer na n«tek, soboto in nedeljo. V Ga-berjah se postavi javen vodnjak pod pogojem da se bo voda rabila samo v pitne in kuhinjske svrhe. Okoliška občina pa mora skrbeti, da se bo pobirala vodarina in sicer 16% najemniškega davka. Uvede se nova tarifa za vodovode. Ker ni bilo mogoče predložiti še proračuna, se odobrijo davW ki so bili lansko leto v ve-liavi. S. Koren protestira proti nemarnosti, ker še do danes ni proračuna, kateri bi moral biti že oktobra 1921 predložen. V vojašnici kralja Aleksandra se bodo naredila vsa popravila, ki bodo znašala okoli 160.000 K, po izvršenem popravilu se bo oddala vojaški oblasti, katera naj bo za nadalje za vsako poškodbo odgovorna. Nakupi se kamen za tlakovanje v znesku 140.000 K. Za izvoz greznice se zviša pristojbina od 25 na 40 K. Za meščansko šolo se nabavijo nove cevi za centralno kuriavo v znesku 174.884 K. Proda se bivši Studentenheim eTarju za takojšno plačilo 2 milijonov kron. Proda se hiša pri Strelišču. Okrožni sodniji se najemnina zviša štirikratno. Ograja na Dečkovem trgu se odda brezplačno Olepševalnemu društvu. Koren vpraša, kam je izginil bronasti spomenik cesarja Jožefa, k! ie stal na Dečkovem trgu. Do- bi pojasnilo, da spomenik ni bil iz brona temveč iz železa ter je bil prodan g. Re-beku za 100 K. (Rebek je izlil iz njega — kotle.) Okrajna sodnija je odstopila poslopje, v katerem so se nahajali zapori, mestnemu magistratu. Predlog, da se naj preuredijo v stanovanja, je bil nroti predlogu s. Korena odklonjen. Razpisalo bi se naj mesto gozdarskega uradnika. Koren iznaša pomisleke k razpisu take službe; zdi se mu, da se ne izplača nastavljenje gozdnega uradnika., ker so občinski gozdovi za to gotovo premajhni. Predlog se odstopi gospodarskemu odseku. Gospodu Stnneckiiu in Jadranski banki se dovoli zidanje hiš po predloženem načrtu. Koren .vpraša g. župana: Kaj ie z zemljiščem, na katerem stojijo iz vojne dobe še zmirom barake, ker je zemljišče občinska last in barake so zasedene od voja-! štva, v katerih imajo deloma uvedeno svinierejo? (Fantje ne gredo zaradi svi-njereje k vojakom, temveč bi vsak mislil, da za kaj drugega. Op. uredn.) Na zemljišču bi se lahko nahajale njive ali pa bi se lahko tudi prodalo, ker so za to re-flektanti. Občina pa nima od., tega niče-sar Na to sc ie razvila živahna debata, katera nam je dala jasno sliko, da vojaške oblasti ne rešpektirajo občinske lastnine. ter bo potrebno proti njim postopati pravnim potom. Za uradnega predstojnika se sprejme v službo g. dr. Šubic z nazivom magistratni nadkomisar. Magistralnim nameščencem se zvišajo dra-ginjske doklade od 1. januarja. Izplačale se bodo 1. aprila. Zvišale so se plače tudi drugim v občinskih podjetjih zaposlenim. G. Rebek je spet pokazal svoio ljubezen do delavstva in uradništva, izrazil se je proti povišanju plač. S. Koren mu .ie nakratko njegove nazore zavrnil. Vrnila se je mestnemu magistratu avtonomija v vsem obsegu, kakor mu je bila vzeta 7. 9. 1921, izvzemši policije. Vojaška oblast ne plačuje občin-' električnega toka za razsvetljavo vojašnice. Čc je ne bo plačala, se električni tole zapre. Občinska seja sc je v ponedeljek 20. III. 1922 naci"1:*vala. Seja občinskega odbora obč. okolice Celje, dne 12. marca 1922. Župan sodr. Hrastnik Val. otvori sejo ter naznani dnevni red. — Po prečitanju zapisnika zadnje seje, poročajo odseki o raznih ukrepih in izvršitvah. Stavbeni cestni odsek poroča o popravah raznih cest itd. Glede napeljave električnega toka za razsvetljenje cest se je izvolila komisija, ki ima vse potrebno urediti. Izvoljeni so bili sledeči: župan s. Hrastnik Val., s. Ivan Martinčič, Ferdo Gologranc (SLS) in Vinko Kukovec (JDS). Šolski odsek predlaga, da vzame občina pod svojo oskrbo otroški vrtec, sicer preti propad istega. Odbor je v to svrho izvolil posebni odbor in sicer: ss. Jelen Fr., Hrastnik Val., gg. Pušnik Fr. (NSS) in Levstik Mihael (SLS). Poročilo obrtnega odseka je odpadlo, ker ni imel nič važnega. (Mogoče res ne.) Samo g. Anton Kajtna je zaprosil za koncesijo mlekarne. Odbor mu je to dovolil ood gotovimi ooeoii in pa. da ne bo s tem škodoval stanov, vprašanju. Poročilo personalnega odseka: Za pristojnost v obč. okolici Celje so prosili in tudi bili sprejeti sledeči: Keblič Jurij, Toplak Fr., Rustja Alojz. Zelnic Fr., Repič Ivan, Rojc Ivan in Založnik Leopold. — Na to še priporoča oziroma prečita prošnje dveh občinskih slug, katera prosita za službeno obleko. Dovolili so jima po 2C00 K. — G. Speglte, blag. obč. olcof. Celje, prosi za povišanje plače, kar se je dovolilo. — Sestava službene pragmatike, katere še dozdaj ni bilo, čeravno ima občina že več časa nastavljeno uradni-štvo in sluge — se poveri personalnemu odseku. — Za vodjo obč. pisarne se imenuje občinski tajnik g. Vltavsky. Na to je poročal finančni odsek in prečita! več prošenj za razne denarne podpore, kar se je povečini in po potrebi dovolilo. Zadnja točka je bila skrčenje števila odsekov, kar se je na soglasni sklep uredilo tako: 1. Finančni, gospodarski in pokopališče (1 odsek). 2. Cestni, stavbeni, obrtni in električni (1 odsek). 3. Šolski, zdravstveni, stanovanjski in personalni (J odsek). 4. Ubožni odsek in 5. Odsek preglednikov računov ostane kakor je bil. V tri spremenjene odseke so izvoljeni sledeči: 1. odsek: ss. Čebular Rudolf in Lo-košek Matija, g. Pišek in Glinšek (SLS), g. Baebler Baltazar (JDS), g. Franc Pušnik (NSS). 2. odsek: ss. Lapornik Karl, Martinčič Ivan in Gajšek Jakob, gg. Kukovec in Božič (JDS), Gologranc, Strunčan, Vrunč (SLS in Omladič Jak. (NSS). 3. odsek: ss. Martinčič Ivan, Jelen Fran, gg. Levstik in Samec (SLS), Kajtin Anton in Baebler Baltazar (JDS). Nato sodrug župan zaključi sejo ob 12. opoldne. Umetniški večer v Celju pod okriljem »Svobode« bo v soboto, 25. t. m. ob pol 8. zvečer v mestnem gledališču. Spored bo približno isti kakor je bil v Ljubljani, ^ 1 rbovljah in na Jesenicah. Anton P o d’b e v š e k bo v svojem otvoritvenem govoru »Raketa iz svetovne norišnice« govoril o mednarodnem stanju duha. I one S e 1 i š k a r bo recitiral iz svoje pesniške zbirke »Trbovlje« in Štefanija Ravnikar bo recitirala svoje izbrane črtice. Spored je izbran in zaradi svoje elementarnosti vsakemu dostopen. Vstopnice se dobivajo v Delavskem tajništvu, v Konsumnem društvu za Slovenijo in pri sodrugu Korenu Franu. — Istega dne dopoldne ob 9. bo vodil v dvorani hotela »Union« romanopisec Angelo Cerkve-n i k javno diskusija na kateri bo obravnaval vsa mogoča pereča vprašanja. Bližajoča sobota bo na ta način kulturni dan »Svobode« in vsega celjskega proletariata. Dičnost g. Westna. Naš dopis v številki 64. moramo v toliko popraviti, da je g. Westen sodr. Oseta na mestu odpustil. Uporabil je § 82. i) obrtnega reda, ki določuje, da se sme vse dotične, ki šunta-jo delavstvo proti podjetniku takoj odpustiti. Sodr. Oset pa je samo agitiral za organizacijo, do česar ima pravico po členu 33. vidovdanske ustave, katero mora tudi gospod Westen upoštevati, dokler je v Celju. Pozabiti ne sme, da so Gaberje še v Jugoslaviji. No, vidite g. fabrikant, kakšnega kozla ste ustrelili. Sami s seboj se stepete, delavstvu pa daste precej ostro orožje v roke. Za enkrat se veselite. Mi namreč že vemo, da ste 18. t. m. ifejst« pilj na ta račun. Bili ste baje tako navdušeni, da ste potem pri povratku v mestu precej rogovilili in »Horuk« in »auf« vpili. G. Wohlgemuth in drugovi so vam seve pomagali. Policija se vam je izognila. Kaj pa potem še govorite »Recht-los in Slovenien« ? Le poglejte, če bo kakšen vaš delavec malo bolj glasen, ga bo- Dobra gospodinja skrbi, da ima njena hiša pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vpo-rablja ona le milo z znamko ?gazeia6. aHBBaBHMBHaHnHHHn ps1®! S, Sank! sinovi. kemKnih m radiB. barv ter Csntrala; LjsabSlaffia, «3 z ©» s, SMIadiiče: &8©wisa«50 Telefon 64, Brzojavi: 1IERAKL, Ljubljana. Telefon 6-1. EmaJSssa SaS«, PravS ffisrafasS- Barva za p©sle. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. ,,MERAKL“, Linoleuin lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. ,MERAKL% Brunoline. ============== Ceniki s® s®£ssn® pse razjsoSilJalo! =========== P®E@rI = Pozori I i Rv Me ramiidite prilite / ter 81 nrikavite obutev, katero / Vnjii nudi v veliki izbiri po Se _ /% starih ugodnih nizkih cenah. ik% v dokler zaloga ne poide, IbSl. ia twcuta /to Peti redni občo! zbor Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, kateri je bil sklican na 23. marca 1922 ob 11. turi t bančnih prostorih v Ljubljani, Šelenbnrgova ulica štev. 11, z v tem oglasu določenim dnevnim redom in objavljenem v »Slovenskem Narodn“ št 55 z dne S. marca t 1. se preklice in preloži na kasnejši čas, ki bo pravočasno objav 1-jen. Ljubljana, dne 19. marca 1922. Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani. Jean B. Pollak, Karl Kausehegg, t. č. predsednik. t. 6. podpredsednik. LjateSjana S4estai Srg S5 Sprete?* Mar?b®rj Ss?55sa se-sfa 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. Ponudbe z navedbo zahteve plače naj se pošljejo: Meimr. SSoSz, K*ila, Vojvodi »a. «» JPisrva mariborska ■»« Msika casSa IS. 3Bt 6©i. 324; priporoča dobe? kruh En kanu'i a. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov ye!en skš, šenfjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. Gostilna ™ Marife>$F zzz Rusko cesta it<7 priporoča izborno ku5lŠ!S»© in pigasb. nas N. BfiUNO ttlLJANIČ >» tovarna kandttov tn slaSčlčarna najnižje cene in vsak čas sveže blago, Maribor, Tkalska ulica 1. Zadružna banka v Ljubljani Krojaška delavnica z vsem inventarjem se odda v podnajem oziroma sprejme se kompanjon. Ponudbe pod„Kom-panjon“ naj se pošljejo upravi „Naprej-a“. Ivan Jax le sin Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. (iuolnl pfanii Izborna konstrukcija in liiluji elegantna izvršitev iz tovarne v I.incu. - Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „AdIer“. Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovaren. Diirkopp, Styria, Waf!enrad. , Začasno znižane cene! POZOR! ia II ■•■■■■ ■»■■Mi POZOR! 11 Štiri milijone kron zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v UL kolu Državne razredne loterije. Žrebanje se vrši v IV. razredu 4. in 5 aprila f. I. Srečka stane cela K 192, polovična K 96, četrtinka K 48 in osminka K 24 za one, ki so že igrali v prešnjih razredih. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vse tri razrede nazaj. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošti, naj pošijeje zraven še K 8 za poštnino in stroške. Naročila se sprejemajo še do 1. aprila t. L- Srečke Ima na razpolage Mita Sspfetia Mi d. i v Lilijani, EonaisKa tsia 30-1. Garantirano pristni debel«! namizni kis dI0! prodaja najmodernejša automa-tična kisova tovarna FELIKS SCHMID L, Maribor, Koroška cesta 18. Vsaka hišna gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL - KIS. 3E I! III s zalogi trpine z Mar« Fr. Stupica Gasposvelska c. 1. 1 Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom Karl Preis, Maribor, Stolni trg (Domplatz) Najboljša in najcenejša priložnost za nakup = pohištva za delavce in železničarje. Solidna postrežba! Nizke cene! u Pozor, gostilničarji! Čast mi je javiti, da sem s podporo slovečega vinogradnika g. Marka Stojiča iz Šibenika ©tvori B we8e rgOtfšne samo prvovrstnega, pristnega belega in črnega isr dalmatinskega vina, ki ga oddajam po cele vagone, kakor tudi v posameznih posodah iz moje kleti v Spodnji Šiški, Kavškova cesta 255 ali pa franko brod Šibenik ali Baker po konkurenčno nizki ceni. Pisarna ie v Ljubljani, Gosposka ulica 3, restavracija „Zlatorog“. Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem ICocevar. I Za nakup manufakturnega blaga se priporoča obče znana m tvrdka R. Miklauc, Ljubljana, 1 Lingerjeva ulica, Mestni trg, Pred Škofijo. || KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA. Postni predal št. 13. — Poštni ček. rač. št. 10.532. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov »Kodes Ljubljana". Ul? A TVTTT ATT OFlFltTT sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge rillillMlijm Ul/i/E/ljljiV do dne dviga po 4Pl2°iov večje vloge proti polletni odpovedi po 5 [o- Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa podružnice: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Crna I., Crna II. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes naci 3 mafiijon® kf©s$. — Pristopnina K 10’—. Clan društva postane lahko vsak! Delež K 200.—. S Pristo k— Pristopati se zamore v vseh gori imenovanih podružnicah.