41. štev. v -90t°vlnL V Ljubljani, sobota 11. oktobra 1924. Posamezna Številka 1'50?Din. Leto VI. ***** GLASILO NARODNO - SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo la upnvnlMve: Ljubija**, Gradišče it. 7, levo. Telefon itev. 77 ^ ■ a ■ sm . Izhaja vsako soboto. Mesečne niražnlna: n tuzemztvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. Inoeratt ae računajo po velikosti. Cene so navedene ' v oglasnem delu. ■ F. B.: Pogreške in spletke. Čim bolj ae bližamo skupčinskemu /.asedauju, tem bolj opažamo pomnoženo delo onih skrivnih sil, ki so si zastavile nalogo preprečiti akcijo sporazuma. Jz vsake nepremišljene besede, iz vsake kretnje kujejo intriganti zase kapital in ustvarjajo nove zapreke. Pašič, zlasti pa Pribičevič in njegovi trabanti ne šte-dljo s sredstvi, da bi onemogočili sporazum. Besnica je, da se P. in P. skladata v nazorih in da je pristal g. Pašid na najožjo kooperacijo z demonom Pri-bičevidem, da zrušita vlado g. Davido-viča. Namen g. Pašiča je prozoren. On vidi, da mu radikali čim dalje, tem huje obračajo hrbet. Zato je na videz pristal na tezo g. Jovanoviča. Kakor hitro pa bi dosegel ta svoj cilj in spravil Jovanoviča do krmila, bi ga s Pribičeviče-vo pomočjo potisnil v radikalnem klubu ob steno in se povspel zopet sam do vlade. P.-P. režim z vso srednjeveško reakcijo, terorjem, korupcijo (in partizanstvom bi zavladal nanovo neomejeno v Jugoslaviji, opiraje se na radikalne generale in oborožene fašiste. Mesto sporazuma bi se nam obetal znova bratomorni boj in revolucija. Temu peklenskemu, za državo skrajno nevarnemu načrtu je treba iz vladne strani posvečati glavno pažnjo. Navzlic temu pa so se baš zadnje tedne dogajale stvari, ki so zapustile v krogih, ki podpirajo sporazum, neugoden utis. To je zadeva vstopa radidevcev v vlado. Vsem je' znano, da je sprožila vlada to vprašanje in je pristala, ne rada sicer, ali koncem koncev vendarle tudi HRSS nanj. »Naši delegati bodo vstopili v vlado, bodo prisegli kralju in to prisego tudi držali«, tako je zatrjeval g. Badid javno brezbrojnemu občinstvu. Vlada je izjavila, da so po obisku g. Petroviča v Zagrebu odstranjene zadnje zapreke in imenovanje nominiranih Radičevih kandidatov gotova stvar. Navzlic temu ni ministrstvo do danes izpopolnjeno s Hrvati. Kje je krivda? Zakaj je silila vlada Hrvate, da se odločijo za ali proti vstopu? Zakaj izjavlja sedaj, da je ta stvar stranskega pomena? Vseh vzrokov, ki so dovedli do tega mučnega incidenta, ne poznamo. Naj-važneji pa se dado sklepati iz raznih izjav, ki so jih podali razni merodajni faktorji. Brez dvoma vživa g. Davidovič slej ko prej zaupanje krone. »Govoril sem z N j. Veličanstvom kraljem o položaju«, pripoveduje predsednik vlade ter nadaljuje: »Imam polno poverjenje kraljevo in oni, ki mislijo in govorijo, da smo v krizi, se grdo motijo.« To so tako jasne besede, da jih more le kako »Jutro« drugače razumeti, kakor dobesedno. Še prej pa je izjavil g. Davidovič, da mu je rekel kralj: »Kako more biti govor o nezaupanju, ko pa imate večino v skupščini?« Iz teh izjav sledi jasno, kakor beli dan, da stoji drugi ustavni faktor odločno na stališču parlamentarizma. Sedanja vlada more pasti normalnim potom le v skupščini ali pa, da se g. Davidovič odpove prostovoljno akciji, ki jo je tako lepo žapočel. Radičevci bodo podpiral vlado pod vsakim pogojem, dokler ne izvede programa začrtanega v deklaraciji. Vidimo pa, da je odklanjala krona imenovanje radičevcev, ker je stal predsednik HRSS izven parlamenta, in ni predal svoje poverilnice verifikacijskem odboru in še ni položil zahtevane prisege. V tem je razlika med Macdonal-dom in Brantingom. Ker pa stoji krona absolutno na stališču parlamentarizma, je odklanjala podpis in imenovanje Radičevih kandidatov, dokler ne izvrši g. Radič vseh formalnosti, ki jih zahteva ustava in parlamentarni običaj. Na drugi strani je danes g. Radič brez vsakega dvoma za sporazum. To je opetovano naglašai. Postavil se je na parlamentarno stališče, pripoznal je ediustvo države ter računa z monarhijo kot dejstvom, ki se ne da utajiti ali omalovaževati. To so lakta, s katerimi računajo danes vsi merodajni činitelji. Vendar pa še stoji nezaupno ob strani dokler nima jamstva, da se je tudi večina Srbov odločila za sporazum. — Tudi njegova stališče je neovržno in zdi se nam, da se v tem oziru krije s stališčem krone. G. Radič je za sporazum, ki naj obsega večino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Današnja vlada pa te večine nima. Večina Srbov, t. j. radikalna stranka, še zavrača danes sporazum. Jamstva, ki ga zahteva g. Radič, preduo je mogoče načeti vprašanje končnega sporazuma z revizijo ustave, tega jamstva sedanja vlada ne more dati. Dokler pa ne pridobi vlada tudi večine Srbov za sporazum, je vsaka revizija ustave provizorna in iluzorna. Do tedaj je smatrati tudi vlado g. Davidoviča za provizorij. S tega stališča je Radičeva abstinenca izborno vzgojno sredstvo. Vlada je prišla na krmilo, da sklene sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Brez radičevcev takega sporazuma ni. Radič pa ga odklanja, dokler se ne pritegne tudi srbska večina k sodelovanju. Zato je vlada prisiljena delati v smeri, da si pridobi naklonjenost tudi večine Srbov. To je namen in pomen Radičeve abstinence: Vlada sporazuma naj pritegne kolikor mogoče tudi vse Srbe, ki so dobre volje, k sodelovanju. Vlada sporazuma naj onemogoči teroriste, korupcijoniste in partizane z dobrohotnostjo, poštenostjo in objektivnostjo. Vsekakor se je pokazal tudi v tem oziru g. Radič mojstra, ki nadkriljuje daleko Pašiča in Pribičeviča. U ver jeni smo, da je hotela vlada s pritegnitvijo radičevcev ne le sebi olajšati stališče, temveč tudi oživotvoriti nove sile, da se prej konsolidira država. Forsirala pa je brez potrebe zadevo, predno je vsestransko razčistila položaj. Storila je pogrešek, iz katerega hoče opozicijsko časopisje na vsak način skovati krizo. Najnovejše izjave g. Radiča v Varaždinu pa kažejo jasno, da intrige niso uspele in nam jamčijo, da tudi v bodoče ne bodo imele uspeha. Vlada sporazuma je trdna, ker vživa poverjenje krone in parlamenta. Radikalna stranka je na razpotju. Danes še šteje 112 poslancev in bi mogla imeti velik vpliv na razvoj dogodkov, ako izlpči iz svoje srede one elemente, ki so jo kompromitirali v javnosti. Še je čas. Ako izvaja g. Jovanovič iz položaja posledice, ki so neizogibne in podpre akcijo gg. Petroviča in Davidoviča, bo sporazum kmalu gotova stvar. Če pa bo stal še nekoliko časa ob strani, ga bodo prehitele volitve, iz katerih bo izšla NRS decimirana, razbita in brez pomena. S tem dejstvom računa g. Radič in zdi se nam, da računa — dobro. A : Narodno-gospodarska politika. Te dni se pripravlja v posameznih ministrstvih proračun za leto 1925. Sestavljajo ga resortni ministri in njihovi pomočniki po nalogu, načelih, težnjah in programih v vladi zastopanih parlamentarnih strank. Če se ne motim, zahteva poljedelsko ministrstvo v proračunu postavko 700 milijonov dinarjev. Vsekakor lepa in visoka vsota, katera bo vsaj deloma zadostila obljubam, ki so jih dajale stranke pred volitvami svojim agrarnim volilcem. Brali pa nismo dosedaj nikjer, kako visoka bo postavka v proračunu ministrstva za soci-jalno politiko ter za obrt in industrijo. Nas kot socijaliste bi zanimale tudi te postavke, ker so nekak finančni temelj v razvoju industrije in obrti ter z njima utelešenega industrijskega delavstva. Bodimo odkritosrčni in odgovarjajmo jasno na stavljena vprašanja! Bilančno izvestje 'izvoznega gibanja agrarnih produktov nam kaže velikanske količine naših agrarnih produktov, ki so se konsumirale v inozemstvo, pa vendar ni naša gospodarska bilanca radi tega izvoza še aktivna. Naše narodno gospodarstvo vkljub velikemu izvozu agrarnih produktov ni aktivno, ker favorizira naša gospodarska politika preveč agrarne izdelke, zanemarja pa pri tem v domovini industrijske in obrtne izdelke, katere mora za dražji denar, kot prodaja agrarne produkte inozemstvu, kupovati preko meje. Iz navedenega sledi, da morajo socijalistične stranke kot stranke industrijskega pro-letarijata in kmetskega delavstva zahte- vati od vsakokratne vlade, da posveti večji interes razmahu industrije in obrti, ne pa preveč enostransko favorizirati agrarno politiko. Proračun poljedelskega ministrstva nam potrjuje to trditev. Seveda pa iz tega še ne sledi, da bi se morala na račun večje produkcije industrijskih in obrtnih izdelkov zanemarjati agrarna politika. Naše narodno gospodarstvo bo visoko aktivno šele tedaj, ko se bo zmanjšal uvoz industrijskih in obrtnih izdelkov, pri čemur nikakor ne smemo zanemarjati izvoza agrarnih produktov. Naši kraji, zlasti Slovenija, Dalmacija in Bosna imajo vse predpogoje industrijske zemlje; imamo vodne moči, premog, rude itd. Tudi duševnost našega domačega, recimo kmetskega prebivalstva je bolj dovzetna za industrializacijo, kakor ljudstvo ostalih pokrajin, ker ve, da ne more živeti od pičlih lastnih agrarnih pridelkov. Gospodarski položaj ga sili v obrtne delavnice in tovarne. V naši državi imamo tedaj z ozirom na zemljepisni, geološki in gospodarski temelj dvoje vrst gospodarskih celot nastalih iz socijalnih in eksistenčnih potreb širokih plasti naroda: Zemljo z izrazito agrarno strukturo in zemljo, kjer so dani vsi pogoji za razvoj industrije. Še en pogoj za večji razmah naše domače industrije in obrti naj omenim. To je državni interes, ki zahteva, da izrabljamo naše prirodne zaklade, kar v največji meri dosegljivosti ter s tem večamo narodovo blagostanje, gospodarsko moč in vpliv države same na zunaj. Delavec v tovarni ali delavnici ni tedaj manj vredno bitje, kakor kmetski delavec, ali kakor pravimo — kmet — ampak opravlja važno zadržavno delo. Njegovo delo je socijalno najmanj toliko vredno, kakor obdelovanje zemlje. Sedaj prihaja vsak industrijski delavec do zaključka, da kmet ne redi vseh, ampak kmet-ugrarec mora podpi- rati industrijskega proletarca, da bo za svoje agrarne produkte lahko iz domačih tovarn in delavnic naročal cenejše industrijske izdelke, nego iz inozemstva. Besedo kmet moremo pravilno rabiti za Srbijo, Vojvodino, Srem, Banat, Hrvat-sko, Slavonijo itd., ker tam res pridela toliko, da lahko izvaža, medtem ko so naše kmetije pravzaprav proizvajališča industrijskega proletarijata; saj imamo zelo malo kmetij z zadostnim rodovitnim kompleksom. Naloga socijalističnih strank je usposobiti ves industrijski proletarijat duševno in fizično, mu razvijati obojestransko vse zmožnosti, da postane kos nalogam bodočega razvoja industrije in obrti. Narodno gospodarstvo moramo osvoboditi uvoza vseh nam potrebnih industrijskih in obrtnih izdelkov, a delavstvo vzgojiti v zavedne člane državne družbe, da se bo zavedalo važnosti dela in poklica samega. Naše industrijsko delavstvo moramo tudi strokovno izobraziti, socijalno utrditi, politično izšolati in umstveno dvigniti; kajti politično nezavedno in ne-orijentirano delavstvo je razvoju industrije in obrti ravno tako nevarno, kakor kulturi in državi. Kdor pa vzgaja delavstvo v pozitivne državotvorne elemente, ta pospešuje tudi razvoj produkcije industrijskih in obrtnih izdelkov. Vem, to nalogo vrši narodno-socijali-stična stranka, ker pri vsem sedaj veljavnem gospodarskem procesu upošteva poleg fizičnega dela tudi socijalne in duševne momente ljudskih mas. Kulturni višek delavskega razreda je najvažnejši pogoj za zdrav in krepek razvoj narodnega gospodarstva. Narodni socijalisti: Naprej! Vaše vsestransko delo v delavskih, mladinskih in strokovnih organizacijah je zmaga proletarijata. Zmagu proletarijata pa pomeni blagostanje ljudstva — države. Mednarodni kongres za socijalno politiko. V dneh od 2. do 4. oktobra je zboroval v Pragi v poslanski zbornici mednarodni kongres za socijalno politiko. Na kongresu je bilo navzočih nad tisoč delegatov iz 28 držav, med njimi ofici-jelni zastopniki vlad, kakor tudi zastopniki socijalnih organizacij in zavodov. Predsedstvo kongresa je bilo poverjeno direktorju mednarodnega urada dela v Ženevi G. A. Thomasu. Kongres se je tekom svojih razprav bavil s socijalnimi vprašanji v splošnem, prav izčrpno je pa obravnaval osemurni delavnik, obratne svete in brezposelnost. Soglasno je sprejel kongres resolucijo o osemurnem delavniku, ki pravi: Uvažujč, da osemurno delo pospešuje zdravstveno stanje delojemalcev, uspešno vpliva na njihovo družinsko življenje, jim daje večjo možnost za splošno in strokovno izobrazbo, utrjuje čustvo njihove lastne vrednosti in jim tako kot državljanom in proizvajalcem daje povečan pomen; uvažuje, da osemurni delavnik niti zdaleka avtomatično ne zmanjšuje proizvajanje, ravno nasprotno, lahko ga še poveča, posebno tam, kjer se dela roka v roki z metodično delavsko organizacijo in z izpopolnitvijo dela v. sredstev; uvažuje, da je socijalna vrednota osemurnega delavnika tako odločujoča, da ne morejo opravičiti težave politične, gospodarske in financijelne narave posameznih držav, da se poslužujejo ukrpov, ki prinašajo nevarnost, da se opusti splošna veljava osemurnega delavnika in s tem povzročajo socijal. boji: zahteva kongres v prepričanju, da je mogoče obdržati osemurni delavnik v vseh državah — najbolje z intemaci-jonalno pogodbo med posameznimi vladami, — takojšnjo in brezpogojno ratifikacijo washingtonske konvencije od vseh držav, ki so članice mednarodne organizacije dela. Pri drugi resoluciji, ki se tiče ustanove obratnih svetov, se je razvila na kongresu dolga in živahna debata. — Španski in italijanski zastopnik je izjavil, da je resolucija predalekosežna. Vendar je pa bila resolucija o obratnih svetih sprejeta navzlic ugovorom z veliko večino 271 glasov proti 21 glasovom. Za resolocijo je glasoval tudi francoski delavski minister Godart. — Resolucija se glasi: Vsem delovnim ljudem v vseh panogah gospodarskega življenja: v produkciji, trgovini, prometu in v kmetijstvu je prepustiti vpliv na organizacijo in upravo gospodarstva. Na podlagi teh ugotovitev, z zadovoljstvom in zadoščenjem pozdravlja kongres v mnogih državah Evrope uvedene ustanove obratnih svetov. Interna-cijonalni kongres za socijalno politiko zastopa stališče, da je umestno pritegniti delavstvo tako v delokrogu njegovega poklica, kot njegove države k sodelovanju pri metodičnem vodstvu obratov in to v interesu produkcije. Kongres zahteva, da se ustvarijo v podjetjih zakonitim potom in upoštevaje razmere posameznih držav zastopstva delavcev in nastavljencev z nalogo, da sporazumno s strokovnimi organizacijami nadzirajo izvršitev delovnih pogodb in sodelujejo pri izdelavi in izvršitvi tovarniških redov, ki se posebno nanašajo na doldčitev odmorov, dopustov in počitnic, na izpolnitev minimalnih mezd, ki so ugotovljene v tarifnih pogodbah, na odredbe glede higijene, varnostnih naprav in poklicnega obolenja, na tehnično ureditev in zboljšanje obratov in na tehnično izobrazbo. Kongres je naziranja, da je treba poleg uvedbe obratnih svetov pospeševati tudi vzajemno delo strokovnih organizacij in organizacij podjetnikov v važnih vprašanjih socijalne in gospodarske politike. Soglasno je bila sprejeta na kongresu resolucija glede skrbstva za brezposelne, kjer se priporoča vladam, da v smislu konferenc mednarodnega urada dela izpopolnijo organizacije, ki vodijo javno statistiko o delavskem trgu, o poklicnih posvetovalnicah in o zavarovanju za slučaj brezposelnosti. Posebno naj skušajo doseči vlade na svojih teritorijih ustalitev cen. Z ozirom na potek in zaključek kongresa se lahko reče iz splošnih vidikov, da je imel kongres predvsem manifesta-tiven značaj. Vse kulturne države so po svojih zastopnikih na kongresu javno manifestirale za socijalne pravice delovnega ljudstva. V koliko bodo mani-festativno izražene misli in sprejete resolucije resnično pomagale delovnemu razredu v oblažitev njegovega bednega stanja, bo pokazala bodočnost. ^aMariborom in Celjem —>iuji 19. oktobra se vršijo volitve v občinski zastop autonomnega mesta Ptuj. Po uspehih, ki jih je dosegel Narodni blok v Mariboru in Celju, se marsikdo v skt-beh povprašuje: kaj pa Ptuj, na kate- rega nas veže toliko spominov, Ptuj, ki je lansko leto dobil prvga slovenskega župana v osebi našega tovariša Blažka? Ali bo Ptuj sleuii Mariboru in Celju? --Kako stoje stvari v resnici? Dejanski položaj je ta, da so se v Ptuju, ravno tako kakor v Mariboru, združile vse slovenske naroune stranke v Gospodarsko - socijalni blok (Narodni blok). Te stranice pa so imele pri lanskih volitvah v narodno skupščino skupno 270 glasov, medtem ko so Nemci, oziroma nemškutarji, imeli 277 glasov. Ta slika na prvi pogled ni posebno razveseljiva in bi utegnila povzročiti malodušje. Ako pa stvari pogledamo do dna,inoramo reči, da je pri lanskih volitvah bil mogoč tak izid izključno le radi tega, ker je ostalo zelo veliko Slovencev doma, ker so nad razkosanostjo slovenskih volilcev obupali, medtem ko so šli Nemci in uemčurji do zadnjega na volišče. Danes pa je položaj drugačen. Slovenske stranke so se združile v enot-10 fronto, kar so slovenski volilci v Ptuju brez razlike strank pozdravili z velikim zadovoljstvom, dobro se zave-daje, da je Nemca mogoče potolči le z združenimi močmi. To dejstvo in poleg tega še zmaga Narodnega bloka v Mariboru in Celju je ustvarilo v Ptuju na strani slovenskih volilcev dobro razpoloženje, med tem ko so Nemci, ki so nestrpno pričakovali iz Maribora in Celja poročila o nemški zmagi, naravnost kon-sternirani radi nepričakovanega hudega poraza. To bo v veliki meri vplivalo tudi na odločitev v Ptuju. Kljub temu pa se tamkajšnji Gospodarsko-socijalni blok (Narodni blok) ne sme zanašati na navedene zunanje momente, ki lahko varajo, temveč je njegova dolžnost, da stori vse, kar je potrebno, da 19. oktobra niti en slovenski volilec ne bo ostal doma. Ptuj za naš narodni pokret ni nič manjše vrednosti kakor Maribor in Celje. Če pa pomislimo na dogodke pred vojno, ki so dali povod za prelivanje krvi v Ljubljani, moramo reči, da hrani Ptuj za Slovenijo mnogo, mnogo spoini-noVj ki jih čuvamo samo na ta način, če za vsako ceno preprečimo, da bi plapolala s ptujskega rotovža še kedaj »frankf u Herica«. Zavedajmo se, (la brez Ptuja ni prave naše zmage ob severni meji. Ptuj šele bo kronal slovensko zmago v autouoinnih mestih naše zelene Štajerske. Oči vse Slovenije so danes uprte v Ptuj. Tri imena bo spoštljivo in ponosno izgovarjal vsak Slovenec: Maribor, Celje, Ptuj. Radič pojde v Beograd. Najnovejše vesti iz Zagreba zagotavljajo, da se Radič že jesenskega skupščinskega zasedanja osebno udeleži, ker hoče izvrševati vse poslanske dolžnosti. Prosil je že za potrdilo poverilnice svojega mandata, dvignil poslanske dnev-nice in železniško kario. — S tem je Radič napravil zopet dober korak naprej. E2S trboveljski, libojski, ormoški in visokokalorični trobnodolski (specljallt. za centr. kurjave) dobavlja po najnlijlh cenah DOM. ČEBIN trgovina s premogom Ljubljana, Wolfova ul. 1/11. S Stanovanjsko vprašanje iv. Naša vrhovna vojna uprava in naši invalidi. Pacifisti sanjajo o popolnem razoro-ženju, o večnem miru na zemlji. To je tudi naša vroča želja, naše trdno hotenje. Toda to naše hoetnje računa tudi z realnostjo. Mi se zavedamo, da bo, če bi se kedaj res uresničil ideal pacifizma, kakor vsaka druga, tudi naša država vendar še vedno potrebovala na obrambo omejeno oboroženo silo. Naši lastni interesi zahtevajo, da bodi la naša obramba ne kvantitativno, pač pa kvalitativno močna... zdrava tudi v resnici, bolj kot je danes navidez. To 'zdrttVo ttroSrto Obrambno silo nam zamorejo dati zdrava stanovanja. In čim bolj sta vojna in alkohol degenerirala naše zadnje generacije, čim hujše posledice sta zanesla tudi v našo armado, tem večja mora biti naša skrb, j da za boljšo bodočnost naše domovine popravimo grehe preteklosti 1 Ako prepustimo današnjje povsod neurejene, ponekod naravnost obupne stanovanjske razmere brezbrižno svoji usodi, je v tej usodi že danes zapečatena tudi usoda naše domovine. Kdor zasleduje naše nabore 40 let nazaj, mora priznati, da to niso prazni strahovi. I)a se večne vojne v bivši stari Srbiji in kuga alkohola v naših deželah maščujejo tudi v kvaliteti naše armade ,to pričajo polne vojaške bolnice in vedno številnejši sveži grobovi mladih žrtev naših soci-jalnih grehov ... V zadnjem času se pri nas toliko govori in propagira — preporod verski in duševni. Kako naj se ta preporod izvrši, če se pa prav nič ne brigamo za njegov glavni pogoj?! Glavni pogoj pa nam preko vseh drugih pogojev kaže venomer le eno pot: v zdrave domove! Napravite tu začetek preporoda. Le z gradnjo zdravih hiš, le s sistematično rešitvijo stanovanjskega vprašauja, ne le v prenapolnjenih mestih, temveč tudi v napol praznih vaseh, po obsežnih neobljudenih krajih je dana možnost, postaviti temelj, na katerem šele bo mogoče izvršiti tudi ostale naloge za ljudski preporod. Kako naj se iz prenapolnjenih mestnih brlogov, pa tudi iz nepraktično zgrajenih kmetskih hiš, kjer odrasla mladina prespava po hlevih ali po skupnih zanemarjenih ležiščih, poraja zdrav naraščaj tudi za našo armado? Kako naj se izvrši duševni preporod, če pa so v današnjih stanovanjskih razmerah že v kali podani ravno nasprotni pogoji, predvsem de-moralizacija in iz nje izhajajoča degeneracija. Nismo zamerili naši vojni upravi, če se ni že takoj po prevratu zanimala tudi za stanovanjsko vprašanje. Dolgotrajne vojne še pred svetovno vojno so ji odtegnile pozornost tudi za to skrb. Vojne uprave drugih držav so imele lažjo priliko tudi na to misliti že med vojno. Klasičen vzgled nam je Nemčija. Tam je imel vsak reven vojak že obljubljeno lastno hišico, ko se srečno konča vojna. Tudi Avstrija je imela v tem oziru velikopotezen načrt. Vsa nova državna meja naj bi se kolonizirala z domovi vojnih invalidov. To naj bi bila bodoča živa meja velike Avstrije. — Položaj vojne uprave Stare Srbije ni bil tak, da bi, kakor rečeno, bila mogla misliti tudi na to socijalno stran. Toda danes je poteklo že 6 let od prevrata sem in prišel je čas tudi za našo vrhovno vojno upravo tem hitreje, tem skrbneje nadomestiti, kar se je zamudilo. Ali na žalost moramo pribiti, da ravno v tem, tako važnem vprašanju pri naši vojni upravi ni opaziti niti naj- - državno vprašanje. manje brige. Nikakor ne zahtevamo, da bi se vojna uprava direktno brigala za stanovanjsko vprašanje vobče. Zadostovalo bi vsaj zanimanje, dočim naj bo direktno sodelovanje omejeno na gotove slučaje, katerih povoljni vspeh je v veliki, če ne v največji meri odvisen ravno od vojne uprave. Mi bi bili veseli, če bi se vojna uprava resno lotila sode-vati pri rešitvi vprašanja stanovanjske preskrbe vojnih invalidov. Vse države so takoj po vojni hitele pomagat invalidom kot tistim, ki so bili najbolj potrebni, pa tudi najbolj vredni državne stanovanjske preskrbe. Do tega socijalno nujno potrebnega cilja sta vodili dve poti- Prvo pot — izplačevanje invalidnine — je nastopila naša država ped pritiskom ijudskih zastopnikov in to le deloma. Večjega tudi gospodarskega in državno obrambnega pomena je druga pot: Kolonizacija za gotova dela še sposobnih invalidov. To veliko delo se je sicer tudi pri nas ozir. v Stari Srbiji poskusilo na račun agrarne reforme, ampak tudi ii poskusi so se izkazali kot ponesrečeni, ker jim manjka sistematično izdelana podlaga. N;»ši prvi povojni upravi so bili bolj kot lastni državljani na srcu zloglasni wranglovci. Zanje je kilo brez pai'iaiiK*nta uoiitarja dovolj. Za naše invalide ga tudi v parlamentu še danes ni. V najbolj kritični dobi ob prevratu so stražili meje naše domovine tujci, naši invalidi pa so bili prisiljeni beračiti, če niso hoteli poginiti. Takrat popolnoma beraška Avstrija je že tedaj ob naši meji pričela s kolonizacijo, z gradnjo lastnih domov za mejne stražarje. Naši obmejni stražarji se še danes potikajo po tujih bajtah. Sosednje države so vabile tuj kapital v svrlio kolonizacije ob državni meji. — Naša vojna uprava v zvezi z ministrstvom za trgovino pa še danes celo onemogoča delo domačega kapitala, ki bi rad pospešil razvoj obmejnih mest. —-Onemogoča se državna obmejna obramba iz vojaških interesov, dočim smo skrajno državno mejo samo prepustili tujcem ter jo še danes nimamo zavarovane. Vse to so grehi dosedanjih naših vojnih uprav. Naša konstatacija torej ne zadene sedanje vrhovne vojne uprave, ki je n. pr. glede Maribora že pokazala svoje uvidevnejše nazore. Ker že omenjamo Maribor, naj pribijemo še en velik greh bivših vojnih uprav. Maribor ima mnogo vojaških objektov, ki prazni propadajo in niti niso last vojnega erarja. Ima 12 objektov solidno zgrajenih vojno - bolniških barak, ki bi se dale v zasilna stanovanja lepo porabiti. Vse te objekte so dosedanje vojne uprave kljub vsem prošnjam in protesten) pustile z vojaško stražo zastražene raje popolnoma propasti, kakor pa ugoditi nujni potrebi. Če bi bili poklicani faktorji slišali, koliko je ta brezbrižnost, to klubovanje škodovalo ravno v Mariboru interesom države, bi bili vsi ti objekti že davno izročeni svojemu namenu, častniki in oženjeni podčastniki so primorani s civilisti vred prosjačiti ža skromno streho po prenapolnjenih civilnih poslopjih, dočim krasni vojaški objekti (n. pr. bivša kadetnica) čisto ali napol prazni žalostno propadajo... Pa, da ne zaidemo v podrobnosti! Hoteli smo s temi opomini sedanjo na-pram civilnemu občinstvu koncilijant-nejšo vojno upravo le opozoriti, da je tudi od strani vojne uprave treba aktivnega sodelovanja pri rešitvi stanovanjskega vprašanja. V splošnem v smeri, da se zainteresira na gradnji novih stanovanj, posebej v interesu vojske pa v smeri lastnega inicijativnega dela ozir. sodelovanja z drugimi ministrstvi. Njena naloga je: Izraba 'za vojaške svrhe neuporabljenih poslopij, tam kjer teli ni. gradnja oficirskih in podoficirskih hiš v bližini vojašnic; za delo zmožno inva- lide sistematično kolonizirati ob državni meji, za ostale invalide v obmejnih mestih postaviti, čeprav le začasno, barake na račun reparacij. Mesečni sestanek NSS v Mariboru. V torek zvečer jo priredila krajevna organizacija narod no-socijatistič ne stranke v Mariboru mesečno zborovanje, ki se je vršilo pri lepi udeležbi v dvorani »Jadran« na Rotovškem trgu. Predsedoval je tov. Žnuderl. Kot prvi poročevalec je nastopil tov. Rrandner, ki je orisat splošni politični položaj in predlagal sledečo resolucijo: »Najodločneje protestiramo proti razdiralnemu delu radikalov in samostojnih demokratov, ki hočejo s peklensko zlobo preprečili sodelovanje Hrvatov v vladi in parlamentu sploh ter tako onemogočiti sporazum med Srbi in Hrvati, od katerega edino za-visi konsolidacija naše države. Pričakujemo, da bo narodna skupščina čim prej sprejela zakon proti korupciji, ki so mora najstrožje izvajati proti vsem ko-rupcijonistom brez izjeme, predvsem pa proti ministrom, ki so v prvi vrsti poklicani, da v poštenosti dajejo dober vzgled vsem ostalim državljanom. Z ozirom na prizadevanje hišnih posestnikov, da bi se sedanji stanovanjski zakon no podaljšal, ponovno opozarjamo, da bi bila to velika napaka in krivica, ker bi bili s tem stanovanjski najemniki docela izročeni na milost ni nemilost hišnim gospodarjem. Krivica bi bila lem večja, ker tudi minister za socijalno politiko v obrambo najemnikov, oziroma glede preskrbe novih stanovanj ves ta čas ni izvedel niti enega določila, ki mu ga nalaga člen 11. zakona o stanovanjih. Pri-poznavamo pa, da je sedanji stanovanjski zakon v mnogočem pomanjkljiv, radi česar se mora čimprej in sicer s sodelovanjem prizadetih faktorjev izdelati nov popolnejši zakon, ki bo tudi pospeševal gradnjo stanovanjskih hiš. Toda do tistega časa naj ostane v veljavi sedanji zakon, ker bi sicer ostali najemniki brez vsake zaščite. Pozivamo delavce in uslužbence vseh vrst, kakor malega človeka sploh, da se ne dado begati od meščansko - kapitalističnih strank in tudi ne od internacijonale, da se organizirajo v narodno-socijalistični stranki, ki najbolje odgovarja njihovim nacijonalnim in socijalnim interesom. Resolucija je bila enoglasno sprejeta. Kol drugi je poročal tov. Jarh o uspehu gospodarske konference NSS, ki se je vršila v nedeljo, 5. t. m. v Celju ter je opozarjal na veliki pomen zadružništva. Občinski svetovalec tov. Roglič je referiral o nalogah novoizvoljenega občinskega sveta. Govornik je prepričan, da se vlada ne bo ozirala na neutemeljene rekurze socijahiih demokratov in Nemcev in da bo mogel novi občinski svet čimprej pričeti z delom. Uslužbence bo novi občinski svet bolje nagradil, kakor država, kor hoče dali državi dober vzgled, gledal pa bo tudi na to, da bodo delali in da bodo narodno čutili. K besedi se je oglasil tov. Pirc. ki je govoril k resoluciji posebno o stanovanjskem vprašanju in naglašal, da bi uki-r.jenje stanovanjskega zakona škodovalo predvsem Slovencem v obmejnih mestih, l(er bi jih nemški hišni lastniki po sedanjem porazu pri volitvah še prav posebno preganjali in šikanirali. V nadaljnjem je na podlagi dokazov opozarjal na napake sedanjega zakona in na potrebo novega boljšega zakona, da se omeji stanovanjska beda. Opozarjal je tudi na težek položaj podnajemnikov. Končno je bičal brezbrižnost najemnikov, ki se sploh no zmenijo za lo vprašanje, dokler ne pade po njih šiba. Končno sla govorila še tovariša Vidic in Kovač o stanovanjskih krivicah, nakar je tov. predsednik zaključil zborovanje. Politični pregled. Ostavka vojnega ministra in politični položaj. 8. t. m. je vojni minister, general Hadžič podal ostavko z utoineljitvijo, da ne more sodlovati v vladi, katero podpira Radič. Ostavka je sprejeta. Ta utemeljitev pa drži zelo slabo, ker je gospod general Hadžič vedel, da bodo podpirali to vlado radičevci, še pred-no, ali vsaj ko je vstopil v vlado. In takrat so bili radičevci, vsaj na videz, še precej daleč od njihoveg\a današnjega naziranja. Gospod Hadžič bi moral navesti tedaj kak drug vzrok, če bi hotel govoriti resnico. Vzroka sta možna samo dva: 1. Ali preračun jene intrige Pasice ve vojaške kamarile proti vladi, ki naj bi brezpogojno padla, samo da se prepreči zasledovanje korupcijskih afer in obsodba Pašičevih korupcijonistov, brez ozira na to, da se s tem požene lirvatsko zastopstvo zopet od državnega dela, ljudstvo pa v revolucijo. 2. Ali pa zmaga Jovanovičeve politike v radikalni stranki za iskren sporazum, pri katerem želijo sodelovati tudi radikali. Vsekakor je ravnal g. Hadžič dogovorno z gotovimi či-nitelji. To pa na stvari ne spremeni ničesar. Vlada oslane trdna iii njen program nedotaknjen. Aktualneje pa je postalo vprašanje spopolnitve vlade. Ali se bo spopolnila z Radičem, ali pa z Jovanovičem! To nam bodo pokazali že bližnji dnevi. O demisiji vlade ne more biti govora. To bi bila nevarna igra. Če je g. general Hadžič napravil korak s tem namenom, se je spustil na zelo opolzko pot in bi ne mogli najti besedi za njegovo obsodbo. Temu bi se reklo vojaška avantura, katere jugoslovanski narod ne bi trpel. V tem slučaju bi moral postali vojni minister energičen parlamentarec, ki bi pometel tudi v vojski. Beograjske intrige. Že zadnjič smo omenili o strahovitih intrigah, ki jih uprizarja Pašičeva »žla-hta« na dvoru, da bi preprečila vstop v vlado izvoljenim zastopnikom lirvatske-ga naroda, ki se je po dolgem oklevanju vendar odločil za aktivno sodelovanje pri državnih poslih in ureditvi države. Tisti ljudje, ki so doslej vedno metali očitke o negativnosti hrvatskega naroda, zabranjujejo sedaj ravno istemu narodu pristop k delu. In to s tako ogabnimi in povrh še nevarnimi sredstvi! Poslužujejo se metod, ki jih pozna samo še zgodovina. Svoj čas so diktirali ljudstvu plemiči, danes pa naj bi diktirali Pašičevi generali, tisti generali, ki jih plačuje naše ljudstvo. Ljudstvo pa — kuš! Generali so pripravljali puč — po domače: državljansko vojno, tako poročajo razni listi. S silo se mora zatreti ljudska volja! Toda tudi ta nakana je razkrinkana, bivši režimovci so razgaljeni do kosti — in g. Pašič je kar obolel. Vojni minister, general Hadžič, bo sedaj vedel, kaj mu je storiti! Vladino delo. Vlada ima polne roke dela. Že sami tekoči posli dajejo opravka. Pripraviti pa se mora tudi na zasedanje skupščine, ki se prične 11. t. m., obenem pa parirati udarce, ki jih ji zadajajo bivši režimovci. Je pa vlada odločna, močna. Njena moč se bo utrdila še bolj z zasedanjem skupščine, česar se beograjska porodica najbolj boji. Režim Pašič-Pri-bičevič bo obsojen na smrt. Radičevi ministrski mandati so bili opoziciji samo dobrodošli, ker je s tem hotela prisiliti Davidoviča k demisiji. Ali vlada je odločna in hoče izvesti svoj program do pičice in ta možnost ji mora biti dana tudi od strani krone. Vprašanje hrvatskih ministrov je in mora biti sekundarnega pomena, dasi je izredno važno. To pa zato, ker ni povoda, da bi se imenovanje ne izvršilo. Hrvati morajo dobiti zastopstvo v vladi, ker je to njihova ustavna pravica. Da se bo to tudi zgodilo, o tem niti najmanj dvomiti ne moremo. Bližnji dnevi pa bodo položaj že popolnoma razčistili. Shod radicevccv v Varaždinu. Za nedeljo 5. t. m. je Radič v Varaždinu sklical shod, ki se je vršil ob ogromni udeležbi. Pravijo, da je bilo na shodu do 10.000 ljudi. Radič je govoril dvakrat. Napadal je zlasti Pašiča in prejšnji teroristični režim. Povedal je, kaj hočejo, kaj zahtevajo Hrvati in kako stališče zavzemajo napram današnji vladi in napram kralju. Govoril je po svoji stari navadi precej vihravo, kar se mu niti ne more več šteti v zlo. Sicer pa se je izražal povsem zamozavestno. Pašičevi kamarili, ki nosi generalske uniforme, je povedal naravnost v obraz, da si 10 milijonski narod ne bo pustil vlepati v glavo slepe pokorščine z bajoneti in puškinimi kopiti. Povdaril je, da bi se ljudstvo temu uprlo, kar je čisto naravno. Seveda so ta Radičev govor zopet pograbili radikali in »samostojni«, kakor pes kost. Radičev govor sedaj potvarjajo na vse pretege, intriganti pa skušajo z vso perfidnostjo prepričati kralja, kaj se dogaja na Hrvatskem, kaka nevarnost preti naši državi od strani Hrvatov. Mi smo si glede Radiča in njegovih govorov na jasnem. Kot državotvorci in uacijonalni socijalisti ne moremo izreči druge sodbe, kakor da igra Radič svojo vlogo izborno. Uradništvo iarbajo. Tako zatrjujejo samostojni demokrati dan za dnem v svojih listih in begajo uradništvo. S tem pa hočejo samo zajezili val, ki se je dvignil iz demokratskega tabora, val, ki odnaša še zadnje »simpatizerje« JDS — drugam. Državni uslužbenci so si že davno na jasnem, da »o jih ravno demokrati s svojimi Reis-nerji in Žerjavi doslej res dobesedno farbali in prav vselej potegnili. — Sedaj, ko se Davodovič resno trudi popraviti stare krivice, pa ti stari demokratski grešniki kriče na vsa usta o farba-riji. Davidovič bi naj v par tednih napravil to, česar Žerjav et consortes leta in. leta niso zmogli, ker niso imeli za to resne volje. Davidovič naj v par tednih napolni izropane blagajne. Da pa bi zopet vso akcijo zavlekel, je pričel menda g. Žerjav snovati nekako »depolitizirano Unijo« uradniških organizacij, ki naj bi vsa uradniška vprašanja vzela v roke in rešitev po znanem načinu »pospešila«. Nesrečni dr. Žerjav, proč roke od uradništva! TABORNIKI V CELJU! - »Bratstvo« Celje si snuje svojo taborniško družino! — Kdor želi biti discipliniran član družine, oziroma kdor šc ni član narod, socijalistične mladine, naj prijavi vstop v organizacijo pri lir. predsedniku. Kaj je socijalizem? (Iz dr. M. Rostoharjeve knjige »Socijalizem«.) i , 3. 'Uprava komunistične jdružbe. Nobenih razredov ne bo v komunistični družbi in ker ne bo razredov, ne bo države. Že prej smo rekli, da je država organ razredne nadvlade; vedno jo je uporabljal en razred proti drugemu. Če je država meščanska, je proti proletarijalu; če je proletarska, je proti buržuaziji. Toda v komunistični družbi ne bo razredov, ampak bodo le ljudje — sodrugi. Ne bo razrednega boja, ne bo razrednih organizacij. Kjer ni razrednega boja, ni nikogar, ki bi ga morali držati v šahu, in zato bi bila država nepotrebna."5 Kako more uspevati taka velika organizacija brez vodstva? Kdo izvede produkcijo, kdo napravi družabni ekonomistični načrt? Kdo bo razdeloval delovno silo? Kdo' bo preračunaval družabne prejemke in stroške? Skratka: kdo bo vodil cel sistem? Glavno administrativno delo bodo vršila različna knjigovodstva in statistične pisarne. Odtod se bo pregledovalo celo polje produkcije in se bo določala množina zahtevanega blaga'. Tu bodo razvidevali, kje se mora število delavcev zvišati in kje znižati in kako dolga mora biti delovna doba. Vsem bo znana ideja skupnega dela že od mladih nog in vsi si bodo v svesti, da je to delo potrebno. Razumeli bodo, da bodo življenjski pogoji lažji, ko se bo vse izvršilo po dobro premišljenem načrtu, in zato bodo delali po navodilih teh pisarn. Ne bo treba ministrov za špecijalne departemente (oddelke), ne bo treba policistov, ječ, zakonov itd. Kakor se v orkestru ravnajo vsi po dirigentu, tako bodo vsi člani družbe čitali instrukcije pisarn in uravnavali svoje delo po tem. Države ne bo več treba. V pisarnah bo da- ** Buharin, gtr. 67. nes ta, jutri druga skupina delavcev. Birokracija — vlada stalnih uradnikov — preneha. Država odumre.06 Samo po sebi se razume, da bo stanje družbe tako, kadar bo komunistični red razvit in močan, kadar bo dosežena popolna in končna zmaga proletarijata.07 To stanje pa ne nastopi neposredno po proletarski zmagi. Delavski razred se bo moral dolgo bojevati proti vsem svojini sovražnikom — pred vsem proti slabi deščini preteklosti: proti brez-delici, zanikrnosti, zločinstvu, ničem urnosti. Dve ali tri generacije bodo morale vzrasti v novih razmerah, preden prenehajo zakoni in kazni, preden izginejo vsi sledovi kapitalistične preteklosti. Proletarska država preneha s poslednjimi ostanki kapitalističnega sistema. Proletarijat in vsi ostali razredi bodo spojeni v eno, ker bodo stopnjema vsi izurjeni za skupno delo. Po 20 ali 30 letih se pojavi drug svet, v katerem bodo drugi ljudje.68 4. Ttaivoj produktivnih sil pod komunizmom. Prednosti komunizma. Ko bo ustanovljena komunistična družba in si opomore od boja, bo napredoval razvoj produktivnih sil rapid-no. Nagli razvoj povstane iz sledečih razlogov: Najprej se osvobodi velika masa človeške energije, ki je bila prej vezana na razredne boje. V današnji politiki, stavkah, vstajah, v zatiranju vstaj, v pravnih sodiščih, policijskih sistemih in diugili vrstah vsakdanjega boja med razredi se porabi zaman velika množina energije in dela. Razredni boj požira silno množino življenjske sile in snovi. Pod komunizmom bo ta energija rabila dragim svrham, kajti ljudje se ne bodo bojevali med seboj. Drugič bo energija in bogastvo, ki se uporabljata in uničujeta v konkurenci, krizah in vojnah, rabila socijal-nim namenom. Buharin, str. 57. 1,7 Buharin, n. o. m. B8 Buharin, str. 58. Kako nepotrebno je izrabljanje energije zaradi pomanjkljive organizacije v produkciji! Vsa ta energija, ki je sedaj za družbo izgubljena, bo konservirana v komunizmu. Tretjič: organizacija ne za-branjuje le razsipanja (veleprodukcija je vedno štedljiva), ampak omogoča tudi tehniško izboljšanje produkcije. Produkcija se bo vršila v velikem merilu z najboljšimi tehničnimi uredbami.,lu Kapitalistična produkcija skrbi za dobiček; komunistična družba se ne briga za dobiček, ampak za delavca. Zato izrabi takoj vsako iznajdbo. Pod komunizmom bodo tehnične iznajdbe neprestano napredovale, ker bodo vsi dobro izobraženi; in ti, ki pod kapitalizmom nimajo priložnosti, da bi razvili svoje talente (kakor n. pr. bistroumen delavec), bodo imeli v komunistični družbi vse priložnosti za to.70 Zajedavstvo v karšnikoli obliki bo v komunistični družbi neznano (!!?). To pomeni, da ne bo nihče živel na stroške drugih. Bogastvo, ki ga kapitalisti razsipljejo v razkošnem življenju, bo rabilo v komunistični družbi v produktivne svrhe.71 Komunistični način produkcije neizmerno dvigne produktivnost in zato pripade manj dela vsakemu delavcu, nego prej. Delovna doba bo krajša in ljudje se bodo otresli okov, ki jim jih je naložila priroda. Ljudje bodo rabili le kratko dobo, da si oskrbe hrane in obleke zase ter bodo mogli večji del svojega prostega časa posvetiti intelektualnemu delu. Človeška kultura doseže doslej nepoznano višino. To bo res prava človeška, ne razredna kultura. Obenem z zatiranjem človeka preneha tudi oblast prirode nad človekom. Potem bodo ljudje živeli prvič res racijonalno in ne živalsko življenje.72 Buharin, jstr. 58. 7n Buharin, str. 59. 71 Buharin, n. o. m. 75 Buharin, n. o. m. Po drugih državah. ANGLIJA. Mac Donaldova vlada je forsirala pogodbo z Rusijo. To pa konservativcem in liberalcem ni bilo povolji. Sklenili so odpovedati podporo Mac Donaldovi vladi v parlamentu. Zato obstoja možnost, da vlada pade. S tem računa Mac. Donaldova stranka ter se že pripravlja na volitve, ki naj bi se vršile že prihodnji mesec. Od volitev pričakuje Mac Donald ojačenje svoje stranke. V ta namen se je vršil 7. t. m. kongres delavske stranke. FRANCIJA IN NEMČIJA. Francija in Nemčija sklepata trgovinsko pogodbo. Berlinska vlada je poslala k Herriotu svojega pariškega poslanika v. Hosclia, da mu izrazi željo, naj bi se pogajarija pospešila in kmalu ugodno zaključila. Nemcem se naenkrat zelo mudi, zato kažejo kar najprijazneje in zaupljivo lice. — Francija bo privolila predlogu za vstop Nemčije v društvo narodov, če bodo Nemci lepo — pridni. AVSTRIJA. Na Dunaju se vrše in menda zaključujejo z Avstrijo in našo državo trgovinska pogajanja, ki potekajo zelo ugodno. Upati je, da dobimo še ta mesec pogodbo z Avstrijo. V naši delegaciji jc tudi Slovenec g. Janko Jovan. RUMUNIJA IN AVSTRIJA. Rumunski min. predsednik Bratianu je ta teden na Dunaju obiskal avstrijske državnike, predvsem državnega kanclerja Seipla. Rumunija želi poglobitve prijateljstva z Avstrijo, da bi se na ta način rešile končno zadeve, ki so ostale še odprte po seintgermainski pogodbi. ITALIJA. Zborovanje liberalne stranke je končano. Na to stranko je Mussolini močno računal, dasi so iz njenih vrst prihajali tudi malo čudni glasovi o današnji državni ali bolje vladni politiki. Zato je hotel te glasove pred zaključkom zborovanja liberalne stranke malo oplašiti. Sklical je shod v Milanu in tam udarjal po vseh strankah tudi po liberalni. Povzdigoval je v deveta nebesa samo fašiste in njihovo milico, katero smatra za nedotakljivo. Parlament in tam izražene nezaupnice so Mussoliniju dveta briga, on hoče vladati in obvladati vse s silo fašizma, odklanja vsak kompromis, vsako koncesijo drugim strankam. — Toda kongres liberalne stranke se ni zmenil za to Mussolinijevo žabje napihovanje. Kongres je bil zaključen la teden z resolucijo, ki odločno zavrača l'a-šistovske manire, zahteva spoštovanje zakona, razpust fašistovske milice, izvajanje ustave itd. Mussolini je torej pogorel, kljub svojemu nedeljskemu napihovanju. Sedaj se bo pričelo čiščenje znova, proces razkroja današnjega režima se bo pospeševano nadaljeval. Mussolini je že zgubil tla. V Benetkah so se pričela pogajanja z našo državo. Našo državo zastopa pooblaščeni minister dr. O. Ribar. MADŽARSKA. Notranji minister je odstopil. — Madžarska hoče tudi pogodbo z Rusijo. — Parlament se je sestal k jesenskemu zasedanju. NFjMCIJA IN MADŽARSKA. V Budimpešti se mudi bivši nemški državni kancler Cuno. Sicer pravijo, da ta obisk nima političnega značaja, vendar tega nihče ne verjame. — Samo predavat g. Cuno na Madžarsko ni prišel. ALBANIJA. V Albaniji je položaj zelo napet. V državno politiko se vmešavajo po balkanskih običajih tudi oficirji, ki zahtevajo, da Fan Nolli poda ostavko. Mož pa tej zahtevi najbrž ne bo ugodil. Zato je mogoče, da zopet izbruhne vstaja. GRČIJA. V Grčiji so dobili novo vlado. Predsednik vlade je Mihalopopolos, ki fuu-gira začasno tudi kol vojni minister. Notranji minister pa je general. — Značilno! Poročila z dežele. Iz Maribora. — Narodno gledališče v Mariboru. — Opera »Zrinjski« se je občinstvu zelo priljubila. Operno osobje pomnoženo s tremi novimi močmi (Rusi) je letos srečno izbrano. Duša opere je seveda ravnatelj g. Mitrovič, vodilne moči: ga. Miti’ovičeva, gdč. Vladimirova, ki je s svojim srebmočistim glasom in za naš okus srečno prilagodenim nastopom pridobila vse občnstvo, in g. Govorov. _ v nedeljo zvečer je gledališče napolnila Cankarjeva žgoča satira »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. V vodilnih vlogah: Železnik, Bratina, gdč. Kovačičeva, Grom. Premijera je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Našim somišljenikom priporočamo zanimanje za Narodno gledališče. Mariborski občinski svet — stavka. — G. župan je zadnjo občinsko sejo le prekinil, češ, da se nadaljuje do nastopa novega režima. Poskusili so res z delom. Pa ne gre, ker nekateri odseki stavkajo. Vse čaka na rešitev rekurza soc. demokratov, ki bo skoro gotovo zavrnjen kot za uspeh volitev brezpredmeten. Aktualno je zdaj postalo vprašanje bodočega župana. Po dogovoru naj bo izvoljen dr. Leskovar. Pri njem pa gre zopet za vprašanje ali naj zanemarja svojo odvetniško pisarno ali županovo mesto. Če hoče resno delati, dvema gospodarjema hkrati ne more služiti. Maribor se slučajno nahaja med tistimi mesti, katera zahtevajo za vodstvo občinskih poslov celega moža, ne le na magistratu, temveč tudi v mestnih podjetjih. Knjigarna Wcixl v Mariboru laznnio-žuje še vedno nemške razglednice, med njimi celo »Erzherzog Johanna«. Mnenja smo, da ta posel prav nič ne pristoja trgovini, katere šef je predsednik Trgovskega gremija in član demokratske stranke. Ge bi Orjuna ne imela tako tesnih zvez z demokrati, bi proti temu gotovo kaj ukrenila. V železniških delavnicah v Moraboru se mnogo šušlja med Nemci in nem-čurji o prihodu nekake amerikanske komisije, ki da bo, kakor svoj čas na Koroškem, izpraševala ljudstvo, kam želi pripadati. Te govorice so Nemci raztrosili takoj po svojem porazu pri občinskih volitvah, da si s tem dado ^zopet nekoliko korajže. Na teh govoricah ni niti pičice resnice in naši ljudje naj se ne dado begati, pač pa naj vsakega takega blebetača primejo za vrat in ga oddado prvemu policaju. Stojimo na stališču, da se mora zadeva preiskati in dognali krivce, ki take vesti razširjajo, nato jih pa brez obotavljanja poslati tja, kamor jih srce vleče, a ne želodec, in kamor v resnici tudi spadajo. Železniška uprava naj stori svojo dolžnost! Ptuj. — Prireditev »Bratstva« v mest nem gledališču. — V nedeljo 5. t. 111. nas je razveselilo mladinsko izobraževalno društvo »Bratstvo« iz Maribora z dvema predstavama, popoldansko in večerno. Izredno lepo jesensko vreme je prireditvi nekoliko škodilo, kar se je pokazalo posebno pri popoldanski predstavi. Večerna je bila bolje obiskana, če izvzamemo desne demokratske lože, v katerih ni bilo opaziti niti enega demokrata. Mnenja smo, da je vredno največje graje postopanje demokratov, ki dosledno bojkotirajo čisto kulturne prireditve, če prireditelji niso demokrati. Kam pa pridemo, če bi vsi tako postopali? Kljub temu je odneslo »Bratstvo« v Ptuju jako lep uspeh in je lahko vsakomur žal, ki se prireditve ni udeležil. Pri popoldanski predstavi, ki se je pričela ob treh in je trajala do petih, je dramatični odsek pod vodstvom brata Tonejca uprizoril dve enodejanki in sicer burko »Krojač Fibs ali nevarni sosed« in veseloigro »Popolna žena«. Dasi so nastopili nekateri bratje in sestre šele prvič na odru, sta obe igri zelo lepo uspeli, kar je pričala burna pohvala občinstva. Med odmori je sviral tambu-raški zbor »Bratstva« pod vodstvom br. Miillerja. Večerna predstava je pričela ob 7. uri in je bila dokaj pestra, tako da je prišel vsakdo na svoj račun. Pohvalno nam je omeniti koncertne točke tambu-raškega zbora, ki so bile, dasi med njimi težki komadi, precizno izvajane. Tudi nastop moškega pevskega zbora v hrvaških nošah je vzbudil pozornost, posebno pa ženski zbor, ki je predstavljal ljubke Hrvatice, ki so plesale in pele »kolo« iz opere »Smiljana« tako, da so morale ponovno nastopiti. Ugajala sta tudi šaljiva kupleta »Tako narod priča« in »šoštar Pepič«. Nato je bila uprizorjena šaljiva igra v dveh dejanjih »Stric Jaka«, ki je vzbudila mnogo smeha. Prireditev, ki je trajala do pol 10. ure, je zaključil tamburaški zbor z ori-jentalskim valčkom. Občinstvo se je ves čas izborno zabavalo in je izrazilo željo, da hi »Bratstvo« j pogosto nastopilo v Ptuju. 1110 čisto resnico, kako so se sestavljalo kandidatne liste, je potrebno, da se tega zborovanja udeleže vsi naši kočevski tovariši. Na zborovanju poroča tov. it. Juvau u Ljubljane. Sestanek NSS v Ribnici. V nedeljo 19. I. m. popoldne ob 2. uri se vrši v Ribnici seslanek naših zaupnikov, na katerem poroča tov. H. Juvan iz Ljubljane. Pozivamo vse fovariše iz Ribnice in okolice, da so sestanka zanesljivo udeleže. Članski sestanek krajevne organizacije NSS Celje se vrši danes v soboto, 11. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Balkan*. Ker se bo na sestanku razpravljalo o reorganizaciji kraj. organizacije ter o bodočem delu v mestnem občinskem zastopu, je dolžnost slehernega zavednega člana in somišljenika, da se sestanka točno udeleži! — Tovariši, zavedajte se, da brez vstrajnega dela ni napredka! Sestanek in gospodarska konferenca v Colju. V soboto 4. t. 111. se je vršil v Celju v prostorih hotela Balkan prav dobra obiskan sestanek celjske krajevne organizacije. Sestanku je predsedoval, predsednik krajevne organizacije, tov. Gobec. V imenu načelstva pa je poročal tov. podnačelnil: R. Juvan. Govorilo je tudi več drugih tovarišev ter je sestanek v vsakem pogledu izborno uspel. — Naslednji dau, v nedeljo, se je vršila gospodarska konlerenca naše stranke, na kateri je bilo navzočih ‘24 delegatom. — Konferenca je trajala od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Vseskozi stvarna razprava je pokazala veliko razumevanje naših gospodarskih strokovnjakov ter so se napravili zelo važni in soglasni sklepi. Izvoljen je bil strankin gospodarski svet, ki je takoj pričel s svojim delom. 19. t. m. ima že svojo prvo skupno sejo. Storili smo važen korak naprej k izvrševanju svojega socialističnega programa. Zaupen sestanek NSS v Ptuju. V nedeljo, dne 5. oktobra se je vršil v Ptuju v prostorih krajevne organizacije NSS sestanek zaupnikov, na katerem je poročal tov. Brandner iz Maribora. Razpravljalo se je o ustanovitvi oblastne organizacije za mariborsko oblast, predvsem pa o delu za pred-stoječe občinske volitve v Ptuju. Tajništvo NSS v Mariboru se nahaja v Frankopanski ulici štev. 17 (vhod skozi dvorišče). Organiziranim članom gre tajništvo na roko z intervencijami. Sestavlja tudi brezplačno razne prošnje. Vsak član se mora izkazati s člansko legitimacijo, da je pravilno organiziran član stranke. Strokovni vestnik. Iz stranke. Shod NSS na Bledu. Krajevna organizacija NSS na Bledu sklicuje za nedeljo 19. t. m. ob 3. uri popoldne javen shoil. Na shodu poroča lov. Ivan Tavčar iz Ljubljane. Z- ozirom na predstoječe občinske volitve na Bledu, ki se vrše v nedeljo, 26. t. m., pozivamo vse blejske somišljenike, kakor ludi vse tiste, ki se zanimajo za občinsko gospodarstvo, da se shoda polnoštevilno udeleže. Zborovanje NSS v Kočevju. V nedeljo 19. t. m. se vrši v Kočevju ob pol 10. uri dopoldne pri Ferlesu zborovanje naše krajevne organizacije. Da izpodbijemo neosno-1 vane očitke proti naši stranki in da pove- Pravilnik o pomoči nezaposlenim delavcem. Ministrstvo za socijalno politiko je razposlalo te dni vsem kompetentnim faktorjem na vpogled in izjavo nov pravilnik o pomoči nezaposlenim delavcem. Iz pravilnika posnemamo sledeče: Za delavce se smatrajo vsi oni, ki po § 30 zakona o zaščiti delavcev dajejo svojo telesno ali duševno moč v službo tretjim osebam bodisi za nagrado, bodisi iz razloga, da se izuče, v kolikor ni ta služba javnopravnega značaja. Nezaposlen je delavec 'tedaj, če je poleg tega izpolnil še sledeče pogoje: da je 18 let star, da je brez svoje krivde najmanj 15 dni brez vsakršnega posla, da med tem časom ni prejel nikake bolniške podpore, da je že najmanj 5 dni prijavljen Borzi dela, ali če take ni, onemu organu, ki izdaja naloge za pomoč nezaposlenim, in končno, da med tem časom ni odklonil ponujenega mu dela. Tuji državljani smejo samo izjemno prejemati podporo, ki je predvidena v tem pravilniku in sicer samo v sledečih slučajih: 1. če so politični begunci slovanskega pokol jenja; 2. če bi njihova domovinska država nudila enako pomoč tudi državljanom SHS. Podpore bi bile: dnevne, perijodične in pavšalne. Dnevne podpore bi se podeljevale največ za čas 6 tednov v letu in to v prvi vrsti in natura (hraui in stanovanju) in samo tam, kjer bi iz specijalnih individualnih razlogov (oddaljenost, družinske razmere itd.) lega ne bi bilo mogoče, v denarju. Poleg nezaposleni osebi, se podpora lahko daje tudi njenim družinskim članom, v kolikor bi se ugotovilo, da so ti popolnoma nesposobni za samostojno preživljauje in da jih je vzdrževal samo nezaposleni. — V tem slučaju se vseeno ne sme dajati v hrani več kot dve polni porciji dnevno ali v denarju znesek za dve osebi. Perijodična podpora v denarju bi znašala do nadaljnjega za vsako nezaposleno osebo po 8. Din dnevno, za družinske člane pa po 5,— Din dnevno. Pavšalna pomoč se bo izdajala v znesku polovice voznega listka III. razreda na železnici ali parniku do kraja nove zaposlitve ali kraja stalnega bivanja z dodatkom dvodnevne denarne podpore, pričenši od dne odhoda z omejitvijo, da vsa podpora ne presega zneska 200.— Din, kakor tudi, da ne sme biti podeljena eni in isti osebi več kot dvakrat na leto. V slučaju, da so te podpore deležni tudi družinski člani, ne sme presegali zneska 300.— Din. Brezposelni, ki bi vživali podporo po tem pravilniku, pa bi medtem bili zaposleni, a bi njihova zaposlenost ne trajala dalje kot teden dni, se smatrajo za nezaposlene. Pravico do pavšalne pomoči bodo imeli samo tisti, ki izpolnijo sledeče pogoje: 1. biti morajo najmanj 15 dni prijavljeni organu, ki nudi pomoč, pa jim ni mogel najti zaposlitve. 2. če so našli delo v kraju izven svoje-ga dosedanjega bivališča in to potom organa, ki odloča o podpri ali potom tretje osebe, ki to dokaže. 3. kdor na podlagi izjave organa za zavarovanje delavcev dokaže, da se mu je iz zdravstvenih ozirov neobhodno potrebno takoj vrniti v kraj, kjer stalno biva družina. To pomoč vživajo lahko tudi družinski člani, če izpolnijo pogoje, ki smo jih začetkoma navedli. Pravico do podpore v smislu tega pravilnika izgube vsi, katerim se dokaže: 1. da ponujenega dela niso hoteli sprejeti, 2. da so preskrbljeno zaposlitev po lastni krivdi izgubili, 3. da so podporo prejemali na podlagi neresničnih podatkov. V lem slučaju se jih tudi zasleduje sodnijskim potom. V nadaljnjem razpravlja pravilnik o sestavi odborov, ki naj nakazujejo podpore in o načinu izplačevanja. S tem delom seznanimo čitatelje v prihodnji številki. lirezposclnost. Zadnja statistika Laže, da imamo v naši državi nad 100.0 M) ljudi, ki so brez posla. Število, ki je že sedaj ogromno, se pa dau za dnem veča, tako da utegne priti do katastrofe. Iz vseh delov Slovenije odhajajo delavci trumoma v tujino, največ v Francijo. To daje zopet misliti. V tujini imamo že ogromno število naših ljudi, ki komaj čakajo, da bi se mogli vrniti v svobodno domovino. Toda, namesto da bi se ti vračali, pošiljamo dnevno nove in nove naše najboljše moči v tujino. Za naše ljudi ni dela. Če pogledamo malo naokrog, pa naletimo še danes na vse polno tujcev, ki pod pretvezo strokovnjaška odjedajo kruh tem, ki morajo kot Jugoslovani iskati košček kruha v tujini. In Rusi, carski Rusi. — Prejšnji režim je šel tako daleč, da je Ruse izvzel iz naredbe o zaposlitvi tujcev. Brezdvomno je vedel, čemu to dela! — Kako pa sedanja vlada. S strani vladnih krogov se doslej ni podvzela prav nobena resna akcija, da bi se odpravila brezposelnost. V zadnjem času je sicer izšal osnutek pravilnika za pomoč brezposelnim, toda s podporami se ne bo odpravila brezposelnost. Brezposelnost narašča, ker se a vsakim dnem ustavljajo ali omejujejo obrati in z vsakim dnem se stotisočerim brezposelnim priključujejo nove stotine. Zadnji čas je že, da merodajni krogi takoj podvzainejo energične korake za odpravo Ztega socijalnega zla. Takoj se naj skliče anketa vseh prizadetih krogov, ugotove se naj vzroki in skuša najti pot za čimprejšnjo odpravo brezposelnosti. To je ena od zahtev brezposelnih. Glavna zahteva pa je: brez odloga in izgovorov vse tujce, med njimi ludi vse Ruse iz naših mest, (naj gredo v domovino, ki jih kliče), njihova mesla pa morajo zasesti naši brezposelni! S tem bo brezposelnost izdatno omejena. Da se ne pozabi. Gospodje, ki slišijo na ime »neodvisnih« komunistov in ki so vedno najbolj kričavi ter nadvse radodarni z obljubami, če je treba razbiti kako trdno, že obstoječo strokovno organizacijo, ti gospodje so v dejanjih vse drugačni. 1’red kratkim je delavska zbornica sklicala anketo vseh strokovnih organizacij, na kateri se je razpravljalo o osnutku pravilnika za pomoč brezposelnim. Te enkete so se udeležili: Strokovna komisija, Narodno-socijalna strokovna zveza, manjkali pa so gospodje, ki slišijo na ime »neodvisni« komunisti. — Potrebujete še kakega pojasnila, delavci, trpini? t’ Upravni odbor NSSZ ima svojo redno sejo v nedeljo 19. oktobra ob 2. uri popoldne v lajništvu. Bratje odborniki, udeležite se seje sigurno in tpčno. Osrednje vodstvo NSSZ ima svojo redno sejo v sredo, 15. t. m. ob 8. uri zvečer( v tajništvu. Iiadi važnosti dnevnega reda vsi: in točno! Prikrojevalni čevljarski tečaj otvori podružnica NSSZ tudi letos. Tečaj bo tudi letos brezplačen in vsakomur dostopen. Dan otvoritve in kraj priobčimo pozneje/ lOsebne prijave za tečaj sprejema tajništvo USSZ v Narodnem domu vsak dan od 9. do 12. in od 3. do 6. ure. Vsakdo se pa tudi lahko priglasi pismeno. Tečaj bo tudi letos vodil strokovni učitelj, br. Karol Majce. — Mladinski vestnik. »Bratstv#« v Kranju sklicuje svoj prvi redni občni zbor za nedeljo, 19. t. m. ®b 4. popoldne v društvenem prostoru. Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika in blagajnika ter nadzorstva. Po končanem sporedu se vrši zabava v društvenih prostorih. Sodeluje tamburaški odsek »Bratstva« iz Kranja. Vabimo vse naše somišljenike in prijatelje »Bratstva«. — Odbor. Litija. — Predpreteklo nedeljo, je tukajšnje »Bratstvo« priredilo vinsko trgatev, katera je. v vseh ostrih prav .dobro izpadla. Zahvaljujmo se uckstetu 'zagorskega »Bratstva«-, ki je pri tej prireditvi sodeloval. V sredo, 8. t. m. se je vršil širši članski sestanek, na katerem smo določili nove smernice za zimsko delovanje. Na njem se je razmotrivalo o vseh notranjih društvenih zadevah. Zalivala: Tem polom se zahvaljujemo gdč. Zori Borštnarjevi, ki nam je o priliki vinske trgatve podarila 100 Din. — Hvala! Drugim pa jo stavimo za vzgled in priporočamo v posnemanje! Tamburaški zbor iudi dobro napreduje. Vrše se redne vaje vsak leden pod vodstvom vrlega br. Mlakarja iz Zagorja. »Bratstvo« Celje. —• Odborova seja se vrši v pondeljek, 13. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Balkan« z edino točko dnevnega reda »srbo-hrvatski tečaj«. Ker je nujna potreba, da to vprašanje radikalno rešimo, prosim vse člane odbora točne udeležbe! Apeliram ponovno na odziv slehernega br. odbornika in s. odbornico I Zavedajte se svojih moralnih obvez napram organizaciji! — Predsednik. Dopisi za o. i. o NSM naj se odslej naslavljajo na predsednika, br. Kozinca, Ljubljana, Janežičeva ulica 10. Tedenske novice. Cenjenim naročnikom, katerim smo začetkom septembra z dopisnico naznanili zaostanek na naročnini, pa do 15. t. m. ne bodo izpolnili svoje obveznosti, bomo s prihodnjo številko pošiljanje lista ustavili, zaostanek pa na naročnikove stroške iztirjali. Tudi tiste cenjene naročnike, ki so prejeli začetkom tega mesca položnice z označeno naročnino, prosimo, da vplačajo navedeni znesek do 15. t. m. Če bi kdo res ne mogel naenkrat pogrešiti naročnine do konca leta, naj jo poravna vsaj do 31. oktobra, za ostanek pa bo prejel 1. novembra novo položnico. Današnji številki je priložena mladinska priloga »Kladivar«. Občinske volitve v Ptuju se bodo vršilo 19. t. m. Priprave so v polnem teku. Nemci in nemčurji se pripravljajo z vso silo. Na vsak način hočejo dobiti mestno občino v svoje roke. Je pa tudi zato velika nevarnost. Zato moramo napeti vse sile, da to nakano preprečimo. — Naši ljudje bodo prav gotovo storili svojo dolžnost. »Domača gospodarska strankam je lista Nemcev, nemčurjev in renegatov. Vsak Slovenec se bo s studom obrnil od nje. Drugi radikalni list zmrznil. — V Mariboru je prenehal izhajati »Narodni gospodar«, ki je bil glasilo radikalne stranke za mariborsko oblast. — Ker je list fanatično zagovarjal bivši režim in Pašičeve metode, ni po njem prav nikake škode. Spopad med »Orjunaši« in »llanaoii« v Osijeku. — Preteklo soboto so se v restavraciji »Zlatan bunar« spopadli Orjunaši in Ilanaoci. Ko je nekdo med tepežom ugasnil luč, je baje neki Orjunaš dvakrat ustrelil na vodjo Hauaovcev, ki je pozneje umrl. — Skrajni čas je, da se takemu pretepanju napravi za vselej konec. »Nova Pravda« in »Orjuna«. — Nekateri mariborski tovariši nam očitajo, la je »Nova Pravda« zlezla pred »Orjuuoc pod klop, ker ji ni ua njene rovtarsko-lažnjive napade po zaslugi odgovorila. — Naj vedo mariborski tovariši, da bi bilo pod našo častjo baviti se z Žerjavovim »revolver-žurnalom«. Kdor pa »Orjuni več verjame, kakor »Novi Pravdi«, naj gre med Orjunaše, zarij ni pri nas prostora! General Wrangi in njegova vojska. — Kakor se čuje, se nahaja Wrangl s svojim generalnim štabom v Dalmaciji, v naši državi, kjer kuje načrte za napad proti današnji Rusiji. Kaj je na tem resnice, seveda ne moremo natančno kontrolirati. Ena pa stoji! In to je, da tudi pri nas, zlasti po deželi, vedno pogosteje opažamo ruske uniforme in to v sumljivi množini. Tudi v Ljubljano prihajajo. Kaj delajo ti ljudje z novimi uniformami, zakaj si ne nabavijo civilne obleke namesto unifofme, če si kupujejo sami obleko. Nekaj resnice je torej na vesteh. Mi pa hočemo priti na jasno, mi hočemo vedeti, kaj se počenja v državi, to je naša državljanska pravica. Radi lega pozivamo poslance, da zahtevajo od vlade odgovora na to vprašanje. Vlada naj tudi odgovori, s čim hoče preprečiti to, da bi se pri nas pripravljale kake avanture in napadi na druge države. Vlada naj odgovori, jeli možna VVreoglovce razorožiti in _de-uniformirati. Ako ne, potem smo uverjeni, da je vse govoričenje o svetovnem miru satno .larbarija ljudskih mas. — Drugo vprašanje pa biibilo to, kedaj bo konec tega ruskega balasta? Pri nas je itak brezposelnost in stanovanjska mizerija velika, naši ljudje potrebujejo sami državnih podpor. Podpiranje WrangIovcev se mora enkrat nehati . Ljubljanski vodovod v nevarnosti. Ljubljanski vodovod se nahaja v nevarnosti, da v kratkem ne bo mogel več črpati vode. — Kaj bi to pomenilo za naše mesto, o tem lahko razmišljamo. Dr. Perič se Je mudil v Beogradu tudi v tej zadevi. Posrečilo se mu je izposlovati državno "tmbveneijo v znesku 800.000 Din, da se takoj prične z Tfrvnrcrrtrftrimi -deli proti ->pr»Wči ■ nenaamott i. Gasilno društvo Paška vas prosi za objavo: Njegovo Veličanstvo Ki#lj Aleksan- der je proštov, gasilnemu dru&vu v Paški vasi poklonil dar "IHn 1000.— za novo dru- Stran 4. »NOVA FRAVDA< Štev. 41. štveno zastalo, katera je bila 12. septembra slovesno blagoslovljena. Visokemu dobrotniku se izreka najlepša zahvala za velikodušen dar. Društvo pa pokloni Njegovemu Veličanstvu srebrn žebelj z napisom visokega dobrotnika. Žebelj se p"ribije v drog zastave. — Korošec Dragotin, bivši predsednik pripravljalnega odbora. Ne potujte v Kanado! — Veliko naših ljudi se je podalo v Kanado, da bi od tam prešli v Združene ameriške države. To pa je izključeno. V Kanadi sami tudi ni dela, brezposelnih je na tisoče. Ljudje sedaj ne morejo ne naprej, ne nazaj. Beda jih tira v obup. Samomori se množe. — Zato ne v Kanado! Agente, ki izvabljajo ljudi, naže-nite! Zima je pred durmi. Letos bo slika o naši socijalni bodi še hujša, kot je biJn lansko zimo. Že sedaj je brezposelnost ve’ lika in vse kaže, da se bo 5e stopnjevala. — 1 zgled a na boljše vsaj ni. Zima je pred durmi. To je najvažnejši problem, ki ga pa nihče ne mara proučevati. V industrijah trumoma odpuščajo ljudi, obrtniki ludi, dela ni. Ponekod zaposljujejo ljudi le po '2—3 dni na leden, drugje celo samo po nekaj ur. Kaj bo? Gospodarstvo. Koliko je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1338 50 1385*— 100 franc, frankov » 365 - 388- 100 laških lir » 300- 318-50 100 čeških kron 207 — 217 — 100 avst. kron 00979 0.1022 100 ogrskih kron » 0091 00942 100 bolg. levov » 50-86 53-3225 100 dolarjev » 6930.- .7250'— 100 angl. funtov > 31200'— 32450'— Curlška borza, 100 dinarjev je stalo 1. okt. 8. sept. švicarskih frankov 7 525 7i75 100 franc, frankov » 27-30 27*775 100 laških lir » 22-65 22-99 100 čeških kron » 15-525 15-65 100 avst. kron » 0-0074 0 0074 100 ogrskih kron » 00068 00068 100 bolg. levov » 3-80 3-875 100 dolarjev » 52225 525-125 100 angl. funtov » 2330 — 2343-— Ob obletnici koroškega plebiscita se spominjajmo naSih zasužnjenih bratov onstran Karavank, ki jele pod jarmom nemškega nasl»stva! Tajinstveni morilec deklet. (Dalje prihodnjič.) > Glave ni bilol Cisto dobro sem videl; kako sem bil vesel, ko sem bil zunaj!« Tudi Edvarda obide groza. Vedel je sicer, da je Jim izvršil obsodbo, toda kdo in čemu je mrtvi Elizi odrezal glavo? _ o skrivnostni čumnati z mrtvaško glavo ni uič vedel. Molly je ni nikdar omenila, Jak mu je pa tudi ni nikdar pokazal. — »Najbrže ste se pa le zmotili, Tom.«- »Vesel bi bil, Če bi se res motil. Sploh pa je vseeno, če bo Eliza pokopana z glavo ali brez nje, mrtva je tako ali tako — mogoče ji je pa Jim odsekal glavo, kakor to napravi pri hudodelcih krvniki« »Ne, zabodel jo je. Zaslužila je smrt, mučili je pa niso. Mož s krinko mi je sam dejal, da je bila takoj mrtva.« »Škoda ni zanjo«, pripomni Tom, »kar je počela, je bilo že res preveč. Ce bi bila ostala živa, gotovo ne bi mirovala, dokler nas ne bi kako pogubila. To je bil pač silobran, umreti je morala!« Kmalu sta se moža zopet otresla mračnih misli, govoriti sta pričela o svoji bodočnosti. Hitro je mineval čas. Nenadoma zadoni glas skozi govorilo, kovinski glas maskiranca: »Krmilo obrni — čisto na desno — vozi četrt ure natančno proti vzhodu!« Pogreb na dnu morja. Tom hitro pogleda na karto, medtem ko njegova železna roka z vso silo obrača krmilno kolo. »Ali vidite križec na karti?« poše-peče Edvardu. »To je gotovo podmorsko pokopališče. Tje sedaj plovemo!« Edvard pritrdi. Tudi on je bil prepričan, da bosta mrtveca pokopana. »Prav uič se ne bi čudil, če bi imel zagonetni mož kje ua dnu morja svoj grad«, nadaljuje Tomo ... »Seveda, bi bilo mogoče v njem živeti le z zračnimi reservoarji ua hrbtu; ‘ svojega dekliča pa tudi ne bi mogel človek poljubiti! — O, to ue bi. bilo nič zame!« Edvarda pa s tem ue more spraviti v dobro voljo. Izpregovorita še nekaj besed, potem pa zapusti Edvard krmarja. , V hodniku mu pride maskiranec nasproti. »A — dragi Edvard, ravno prav! — Hotel sem ravno k vam. Pojdite, izkažimo ubogemu Samu zadnjo Sast!« Obrne še in gre naprej — Edvard mu sledi v kabino, kjer spita oba mrtveca. * Terror se počasi pogreza — — — že se nalahno dotakne dna — obstane------------- Od strojev sem se čujejo koraki. Moštvo se bliža počasi v sprevodu. — Molče stopijo možje temnih obrazov v mrtvašnico. Tu stoji Samova ralcev, katero pokriva črna zastava z mrtvaško glavo. Pri vzglavju stoji maskiranec, poleg njega Edvard. — Nekoliko na strani stoji manjša rakev — — — v njej počiva morilka — nesrečna Eliza. Moštvo je zbrana, tudi Tom je pristopil. Smrtmi tišina zavlada. Tu maje-stetično vzdigne mož s krinko desnico ter izpregovori z bobnečim glasom: »Možje iz Terroja! Pred vami leži vaš tovariš Sam, eden izmed najboljših. Meni je zvesto in udano služil, vam pa je bil tovariš, — ki še je z vami veselil, ki je z vami trpel. Koka zavrženke ga je podrla. Položimo ga k drugim, ki so šli pred njim v večnost. — — — — Njegova smrt je maščevana. Glejte, tam stoji morilkina rakev. — Kazen jo je zadela, ko se je že veselila, da je popolnoma na varnem. — Pokopljite tovariša! Tu ga ne bo nihče motil. Njegova morilka pa bo ležala proč od drugih.--------- Spi mirno, Sam — zvesti tovariš, spi po težkem življenjskem boju večno spanje!« Ginjeno moštvo si prične nadevati potapljaško obleko. Tudi Jak seže po njej. Edvard hoče storiti isto, toda Jak stopi k njemu: »Ostanite, Edvard, v Terror ju. Pojdite k deklicama, pokažite jima skozi lino pogreb, da bosta vedeli, kje bosta nekdaj počivali. Upam, da šele po dolgem, srečnem življenju. Molče odide Edvard, njemu pa sledi Tom, kateremu je namignil mož s krinko, da naj stori isto. Stopita v kajuto. Tu stojita zaročenki, bledi, a mirni. Na prvi pogled se jima vidi, da vesta, kaj se je pravkar godilo. »Vse sem slišala,« šepeče Bessy, ki se je privila k Edvardu. »Z Molly sva stali pri vratih. Edvard — grozno je — vendar bi rada videla, kje bom — kje bova, moj Edvard, združena nekoč počivala.« Edvard odpre zaklopec. Bliščeča električna luč razsvetljuje morsko dno. Počasi se približata oba para k okencu. Deklici se plašno stiskata k svojima ljubljencema. »Tu — tu,« šepeta Bessy, »vidiš Edvard ?« Takoj spozna, kaj mu kaže nevesta. Žarka svetloba se odbija od kovinskih plošč, štiri so, ki stoje na gomilah, pokritih s krasnimi školkami, na grobovih nekdanjih Terrojevih prebivalcev. »Že prihajajo,« dihne Bessy, »so že tu.« Atletska’ postava v potapljaški opremi koraka počasi spredaj proti mirnim grobovom. Sledi mu osem mož Terror-jeve posadke z obema rakvama. »Črna zastava z mrtvaško glavoV glej jo!« šepeče Bessy. Nežno privije mladi mož k sebi svojo ljubico, kakor da bi se bal, da ne bi tudi nje položili k mrtvim. Ozre se na Toma. Na njegovih prsih krčevito joče Molly. Tihi žalni sprevod dospe na pokopališče. Rakvi postavijo na tla ter pri-čno kopali. Grob za Sama pri drugih grobovih, za morilko nekoliko na strani. Maskiranec je stal, dokler je trajalo delo, zamišljen poleg železnih plošč — nagrobnih spomenikov. Sedaj je moštvo s kopanjem gotovo. Drug za drugim polože roke na železuo Samovo rakev, kakor da bi hoteli vzeti slovo od mrtvega tovariša. Kmalu se pogrezne rakev, nanjo nasujejo peska in kamenja. Maskiranec je bil vzel zastavo z rak-ve. Sedaj jo drži v desnici, s črno svileno tkanino se pa poigrava voda; zdi se, kot da je bela mrtvaška glava oživela. Nad Samovim grobom se vzdigne peta kovinska plošča. — — (Dalje prih.) kino ,IDEAL* opozarja na predvajanje znanstvenega filma V l M Predstave se vrše od četrtka 9. do vštevši torka 14. t, m. Za dame ob pol 5. in pol 8 uri zvečer. Za gospode ob 3., 6. in 9 U'i zvečer. V nedeljo dop Idanska predstava za gospode. Ogovorni urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah ADRIA Tama slatine te Velepraiarna Zrnate kave Hlini »a dišave I. t. d. Brzojavi „Adrla“ VIC Glince pri Ljubljani Modistka M. HORVAT LJUBLJANA, STARI TRO ŠTEV. 21. prodaja bele klobuke po 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din. oblika, različne baržunaste po najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi Hojboljil Skalni stroji so edino Josip Petellnca znamke „Gritzner“ in Jdier" Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu PreSernovrga spomenika za vodo. Oglašajte v Novi Pravdi! Trboveljski premog, drva H. Petrič, Ljubljana, Gosposvetska cesta St 16 Telefon 343. SaDOS 3 S..5 2 m p C - pJ E ~ c bo K.S oj*« ^08 c O aiBIIMliliilMIillMBMMgllBM' tesat ne vtJ, vpraial i Univerzitetni Informativ. Biro ARGUS« Tone Mflisaj Pleskar za stavbo jn pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul.6, CelovSka cesta 121. N aro £11 a se sprejemajo v 'Kolodvorski u 1: c i 5t. 9. Franc Szantner Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 špecljallst za ortopedlčna In anatomlčna obuvala In trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. Prometni zavod zo premog d. d. v Ljubljani prodaja premog lx slovanskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo. Inozemski premog In koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. NASLOV: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11. Stefan Ferant urar državnih železnic Celje, DeCKoo tri 3 priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne. AVTO - VOZI BREZ mm l! JU30-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA UL. 24 TELEEON ITEV. 360 Ofnla, ščlpalce ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašenem optiku in urarju Ljubljana, Stari trg 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. Najboljia in najbolj zdrava je m ostane ŽIKA Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220 *»■ Knez Mihajlova 35, Tel. 6-25 BEOGRAD (Pasaž Akademije nauka). Najcenejši novi in rabljeni pisalni stroji v špecijalni mehanični delavnici za popiavo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. LUDOVIG BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 6/1. Barvni trakovi, karbon - papir - Indigo ter vse druge potrebščine, pisarniška oprema vedno v zalogi. Kupujte pri tvrdkah, ki Inserlrajo v našem listu I Priporočomo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Nojcenelši nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. Vse pisalne, risalne In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bioic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih m~ r obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto- vanje po dogovoru. Podeljuje na kratek rok trgovske in personalne kredite najkulantnele. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slov. Bistrica Dunalska cesta Stev. 4 (| »eueiignn »AOlVNUia 'O eiifabeji enstpMajuo)!