tis URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13 Ljubljana, sobota 28. aprila 1979 Cena 10 dinarjev	Leto XXXVI
671.
Na podlagi 335. člena in drugega odstavka 336. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 69., drugega odstavka 237., 241., 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. aprila 1979 sprejela
STA LISCA IN PRIPOROČILA
o nadaljnji aktivnosti pri sprejemanju periodičnih in zaključnih računov
I
Obravnava zaključnih računov za leto 1978, je v široki družbeni akciji z neposrednim angažiranjem Zveze komunistov in Zveze sindikatov Slovenije, prispevala k premagovanju razkoraka z ustavo in zakoni opredeljenimi družbenoekonomskimi odnosi in dejansko uveljavljenimi odnosi v organizacijah združenega dela.
Akcija zaključni računi 1978 je pomembno prispevala k uveljavljanju delavca-samoupravlj alca pri odločanju o pogojih in rezultatih dela in opozorila na slabosti v uresničevanju celovitega sistema družbenega planiranja ter prerašča v stalno nalogo, ki jo morajo delavci opravljati v skladu z zakonom o združenem delu. Ta določa pravico, in dolžnost delavcev, da morajo ne samo ob zaključnem računu, temveč tudi med letom, ob periodičnih obračunih, spremljati uspehe in probleme gospodarjenja. Potreba po uveljavljanju celovitosti sistema in politike planiranja in razporejanja dohodka, ki mora temeljiti na analiziranju pogojev pridobivanja dohodka temeljne organizacije združenega dela, je šc toliko bolj pomembna v letošnjem letu, ko naj bi vse elemente delitve opredelili že v pripravah za sprejem družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985.
Akcija je v večini organizacij združenega dela spodbudila delavce, da so aktivno sodelovali pri obravnavi gospodarjenja za preteklo leto in kritično ocenili svoj gospodarski in samoupravni položaj v letu 1978. Delavci so ugotavljali uspehe in probleme, zlasti pa pomanjkljivosti v poslovanju ter dajali konkretne predloge za kvalitetnejše gospodarjenje in se dogovorili o nujnih in potrebnih ukrepih za odpravljanje motenj v gospodarjenju, za krepitev njihovega samoupravnega položaja in za saniranje stanja v njihovi organizaciji.
II
Za nadaljnjo aktivnost pri sprejemanju periodičnih in zaključnih računov Zbor združenega dela Skupščine ; SR Slovenije priporoča delavcem v združenem delu, da:
— s samoupravnimi akti opredelijo naloge in odgovornost poslovodnih organov pri obveščanju delavcev nasploh in posebej za razprave o delu in poslovanju ob , sprejemanju periodičnih in zaključnih računov. Infor-
macije, ,podatki in kazalci o rezultatu gospodarjenja f morajo omogočati tekoče analiziranje pogojev prido- j bivanja dohodka kot osnove za razporejanje dohodka ] in delitve čistega dohodka za osebne dohodke in skup- f| no porabo, za izboljšanje in razširjanje materialne, osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv;
—	sproti primerjajo dosežene rezultate poslovanja z rezultati v preteklem letu in z rezultati, ki so jih dosegle temeljne organizacije, s katerimi so združili delo in sredstva; s temeljnimi organizacijami, ki opravljajo enake ali sorodne dejavnosti, ali s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, s katerimi so sklenili samoupravni sporazum ali dogovor o temeljih plana samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma družbenopolitičnih skupnosti;
—	analizirajo svoj vpliv na denarne tokove in porabo' sredstev, ki jih združujejo v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje in družbenih dejavnostih;
—	v organizacijah, kjer so obravnavali in ocenjevali rezultate poslovanja ob zaključnih računih za preteklo leto še vedno le s formalnih Vidikov, zahtevajo in vztrajajo na vsebinski obravnavi rezultatov njihovega gospodarjenja;
—	sproti preverjajo uresničevanje planskih nalog, ki izhajajo iz srednjeročnih planov v njihovih organizacijah, ter jih primerjajo z izvajanjem srednjeročnih družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti;
—	morajo v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer‘še nimajo samoupravnih sporazumov o temeljih planov za tekoče srednjeročno obdobje, te nemudoma sprejeti;
—	v skladu z nalogami ob pripravah srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985 zagotovijo, da bodo v ocenah planskih ciljev iz preteklega srednjeročnega plana vključeni osnovni elementi pridobivanja in razporejanja dohodka, ki bodo osnova za načrtovanje nadaljnjega lastnega in družbenega razvoja;
—	ob obravnavi pomočil o periodičnih obračunih in zaključnih računih hkrati s celovito oceno gospodarjenja ocenijo tudi, kako uresničujejo stališča Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka in uresničevanjem načel delitve po rezultatih dela.
Za nadaljnjo aktivnost pri sprejemanju periodičnih in zaključnih računov zbor združenega dela skupščine SR Slovenije priporoča delavcem v združenem delu, da upoštevajo tudi usmeritve, ki so jih samoupravnim organom, osnovnim organizacijam zveze sindikatov in poslovodnim organom temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela posredovali Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.
III
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, naj ra podlagi pobude, sprejete v Skupščini SR Slovenije, v okvi-
ru svoje pristojnosti skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije in Službo družbenega knjigovodstva Slovenije, predlaga Zveznemu izvršnemu svetu, da spremeni in dopolni'ustrezne predpise za racionaliziranje zbiranja podatkov ter zakonske roke, ki so potrebni za analizo periodičnih in zaključnih računov.
Odbor za finance Zbora združenega dela Skupščine SRS naj o tej pobudi in predlogu obvesti pristojno delovno telo Zveznega zbora Skupščine SFRJ in delegate iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ ter spremlja uresničevanje te pobude in o tem poroča Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti ob analiziranju uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1976—1981 v letu 1979, poroča Skupščini SR Slovenije, kako se uresničujejo ta stališča in priporočila.
St. 400-62/79
Ljubljana, dne 24. aprila 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
672.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o Rudniku živega srebra Idrija
Razglaša se zakon o Rudniku živega srebra Idrija, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. aprila
1979.
St. 0100-44/79
Ljubljana, dne 24. aprila 1979.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o Rudniku živega srebra Idrija
1.	člen
Z namenom, da se ohranijo naravna rudna bogastva in rudniške naprave Rudnika živega srebra Idrija, ki so za nedoločen čas izven obratovanja, kot dobrina splošnega pomena v družbeni lastnini pod posebnim družbenim varstvom, se ustanovi organizacija združenega dela za vzdrževanje rudnika in rudniških naprav s firmo »Rudnik živega srebra Idrija« (v nadaljnjem besedilu: rudnik).
Sedež rudnika je v Idriji.
Dejavnost rudnika je posebnega družbenega pomena.
2.	člen
Rudnik vzdržuje rudno bogastvo in rudniške naprave, raziskuje zaloge rudnin in pripravlja ukrepe za morebitno obnovo izkoriščanja rudnega bogastva.
Z razpoložljivimi zmogljivostmi lahko rudnik opravlja storitve tudi za druge organizacije ali skupnosti.
3.	člen
Rudnik ustvarja celotni prihodek iz sredstev, ki jih pridobiva z lastno dejavnostjo, z dotacijo iz republiškega proračuna in na podlagi samoupravno dogovorjenega povračila za opravljanje dejavnosti oziroma za opravljanje storitev v svobodni menjavi dela ali na kakšni drugi podlagi v skladu s samoupravnimi sporazumi.
Dotacija iz republiškega proračuna znaša največ 42,6 milijonov dinarjev v letu 1979 in največ 52 milijonov dinarjev v letu 1980 ter se v skladu s sprejetim letnim finančnim načrtom in po programu del v sanacijskem programu rudnika uporablja za vzdrževanje rudnika in rudniških naprav.
SR Slovenija bo sredstva za leto 1979 in 1980 zagotovila z najetjem posojila, ki ga bo vrnila v letih 1981—1985.
4.	člen
Delavski svet rudnika sestavljajo, poleg delegatov delavcev, tudi po dva delegata, ki jih delegirajo: Izvršni svet Skupščine SR Slovepije, Gospodarska zbornica Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije,. Skupščina občine Idrija in Občinski sindikalni svet Idrija.
Delegati, ki jih imenujejo organi in organizacije iz prejšnjega odstavka, sodelujejo pri odločanju o vseh zadevah upravljanja rudnika, razen tistiti, ki se nanašajo na delitev dela dohodka, ki je namenjen za osebno in skupno porabo, ter na delovna razmerja.
Odločitve o zadevah iz prejšnjega odstavka so sprejete, če jih z ločenim glasovanjem sprejmejo delegati delavcev in delegati, ki jih delegirajo organi in organizacije iz prvega odstavka tega člena.
V statutu rudnika se določi usklajevalni postopek za primere, ko se pri glasovanju ne doseže soglasje.
5.	člen
Statut rudnika začne veljati, ko da nanj soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
6.	člen
Dosedanja organizacija združenega dela Rudnik živega srebra Idrija preneha z dnem, ko začne veljati ta zakon. Njena likvidacija se ne opravi. Vsa njena sredstva in obveznosti prevzame rudnik.
Do konstituiranja nove organizacije združenega dela upravlja rudnik delavski svet dosedanje organizacije združenega dela ob sodelovanju delegatov organov in organizacij iz 4. člena tega zakona.
7.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 310-6/79
Ljubljana, dne 24. aprila 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije *	Predsednik
Milan Kučan 1. r.
673.
Na podlagi 335. člena in 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 13. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24-1511/77), 5. alinee prvega
razdelka 73. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Sociali-listične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa prihodkov in odhodkov
Narodne banke Slovenije za leto 1978 in o vrnitvi ugotovljenih presežkov dohodkov
I
Potrdi se zaključni račun prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1978, ki ga je sprejel svet Narodne bapke Slovenije na seji dne 27. februarja 1979 in ki izkazuje:
din
—	skupne prihodke	393,373.110,41
—	odhodke	272,604.774,68
—	presežek prihodkov	120,768.335,73
II
Presežek prihodkov nad izdatki, dosežen po zaključnem računti Narodne banke Slovenije, vrne Narodna banka Slovenije temeljnim organizacijam združenega dela v sorazmerju z višino obresti, ki so jih v preteklem letu plačale temeljnim bankam za selektivne kredite za izvoz, družbeno organizirano proizvodnjo in zaloge kmetijskih in živilskih proizvodov, usmerjanje uvoza blaga, prodajo oziroma nakup domače opreme in ladij na kredit v državi ter za zaloge kovin, pri katerih so bila uporabljena sredstva primarne emisije.
Temeljne banke so dolžne v 30 dneh od dneva uveljavitve tega odloka poslati Narodni banki Slovenije seznam temeljnih organizacij združenega dela, ki so v preteklem letu uporabljale selektivne kredite, pri katerih so bila uporabljena sredstva iz primarne emisije, z zneskom obresti, ki so jih za preteklo leto plačale za te kredite ter številko žiro računa posamezne temeljne organizacije združenega dela.
Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka Narodna banka Slovenije najpozneje v enem mesecu po prejemu seznamov razporedi presežek prihodkov in ga nakaže na žiro račune temeljnih organizacij združenega dela.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-52/79
Ljubljana, dne 24. aprila 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan L r.
674.
Na podlagi 335. člena in 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 13. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24-1511/77), 5. alinee prvega razdelka 73. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Sociali-listične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o potrditvi finančnega načrta prihodkov In odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1979
Potrdi se finančni načrt prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1979, ki ga je sprejel svet Narodne banke Slovenije na seji dne 27. februarja 1979 in ki izkazuje:
din
—	prihodke	449,913.000
—	odhodke	181,344.000
—	presežek	prihodkov	268,569.000
St. 400-52/79
Ljubljana, dne 24. aprila 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
675.
Z namenom, da se občinske priznavalnine udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn čimbolj poenotijo in da se pri podeljevanju priznavalnine čimbolj upošteva osebni prispevek posameznika v narodnoosvobodilni vojni ter njegovo sedanje socialno stanje, sprejemajo na podlagi 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, Skupščine občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska- Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško,. Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rud-nik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika. Mozirje Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto. Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiški odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list, št. 18-1162/77) tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
DRUŽBENI DOGOVOR
o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi
1.	člen
S tem družbenim dogovorom udeleženci določajo:
—	upravičence do občinskih priznavalnin;
—	vrste občinskih priznavalnin;
—	skupne osnove in merila za podeljevanje občinskih priznavalnin;
—	financiranje občinskih priznavalnin.
2.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da so upravičenci do občinskih priznavalnin:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas "od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti, in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943, in ki jim je po predpisih o pokoj niškem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
6.	borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
3.	člen
Občinske priznavalnine po tem dogovoru so:
1.	stalne,
2.	občasne,
3.	enkratne
4.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem dogovoru imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek).
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 2. člena tega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po lem dogovoru, se štejejo vsi dohodki,- razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 odstotkov katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
5.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da je za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in
6.	točke 2. člena tega dogovora pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV občinske skupščine ali drugo pristojno telo, ki ga določi občinska skupščina.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz
4.	člena tega dogovora, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
6.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da bodo le izjemoma podeljevali občinske priznavalnine aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvo-bodino vojno v dejanskem trajanju.
Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam bodo upoštevali razen socialno-ekonomskih okoliščin iz tretjega odstavka 5. člena tega dogovora zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.
7.	člen
Ce se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
8.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, ua bodo v primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, izjemoma zadržali priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o fern odloča, znižanje ali ukinitev imela negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju v katerem živi.
9.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem družbenem dogovoru lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 2. člena tega dogovora, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujši It elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 4. člena tega dogovora.
10.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 4. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 9. člena tega dogovora imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV iz 2. člena tega dogovora, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega dogovora.
11.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se sporazumeli, da imajo uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) po tem dogovoru zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
12.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da se sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega dogovora zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine iz lastnih sredstev, dopolnjevanim obči-nam pa tudi iz dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna.
13.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so sc dogovorili, da bodo za občane, ki jih ta dogovor ne obsega in katere zajemajo sedanji občinski odloki o priznavalninah oziroma materialnih družbenih pomočeh borcem narodnoosvobodilne vojne, obdržali ureditev drugih oblik pomoči po občinskih odlokih.
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da je najvišja stalna priznavalnina, ki je navedena v 5. členu tega dogovora, izjemoma lahko tudi višja.
Sredstva za pokrivanj^ izdatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotavljajo občinske skupščine s proračuni.
14.	člen
Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Republiški odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije bosta organizirala, usmerjala in usklajevala ustrezno družbenopolitično aktivnost pri uresničevanju tega družbenega dogovora ter pri izboljšanju materialne in socialne varnosti udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev.
15.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se zavezuje, da bo v mejah svojih pristojnosti usmerjal in usklajeval aktivnost republiških upravnih organov in organizacij pri izpopolnjevanju sistema socialne in materialne varnosti borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev, za uresničevanje tega družbenega dogovora.
16.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo v roku treh mesecev po uveljavitvi tega dogovora uskladili svoje predpise o priznavalninah z
določili, ki jih vsebuje ta dogovor ter jih bodo uporabljali pričenši s 1. januarjem 1979.
17.	člen
Izvajanje tega družbenega dogovora spremlja poseben odbor (odbor udeležencev), ki ima 16 članov in njihove namestnike. Po enega člana in njegovega namestnika imenuje Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiški odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeležencev imenujejo izvršni sveti občinskih skupščin.
Odbor udeležencev spremlja in analizira uresničevanje tega družbenega dogovora, zlasti glede poenotenja skupnih osnov in meril za podeljevanje priznavalnin, glede vrst priznavalnin in sistema financiranja ter predlaga udeležencem ustrezne ukrepe.
Udeleženci soglašajo, da bo administrativna opravila za odbor udeležencev opravljal Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov.
Udeleženci se zavezujejo, da bodo Republiškemu komiteju za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v skladu z določbami tega družbenega dogovora zagotavljali potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeležencev.
18.	člen
Pobudo za spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora lahko da vsak njegov udeleženec.
19.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vseh udeležencev družbenega dogovora in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191/B-1/78
Ljubljana, dne 27. decembra 1978.
Podpisniki:
Skupščine’ občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Republiški odbor ZZB NOV Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
676.
Na podlagi 25. člena statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/1975) je sknpščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 11. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1978
I
Sprejme se zaključni račun Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1978, ki izkazuje
din
prihodke	2.497,936.571
odhodke	2.269,930.209
razliko	228,006.362
Razlika predstavlja saldo na dan 31. 12. 1978 na računu	dln
—	sredstev za programe usmerjenega
izobraževanja	146,629.546
—	sredstev prispevka za gradnjo domov
za učence in	študente	v	SR	Sloveniji	34,191.386
—	vzajemno združenih sredstev za
investicije v	osnovno	šolstvo	37,191.040
—	sredstev anuitet za investicije v osnovno šolstvo na manj razvitih
območjih	9,994.390
in se prenese v leto 1979 na iste račune.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/79
Ljubljana, dne 11. aprila 1979.
Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti • Slovenije
Natan Bernot 1. r.
677.
Na podlagi 25. člena statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/75) je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 11. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1979
I
Finančni načrt Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1979 temelji na predvidenih prihodkih v skupnem znesku 2.524,426.000 dinarjev in določa odhodke v enakem skupnem znesku.
Predvidene prihodke po virih in njihovo razporeditev na odhodke po glavnih namenih vsebuje bilanca finančnega načrta, ki je sestavni del tega sklepa.
II	*
Prihodki in odhodki se realizirajo v skladu z določbami:
r— samoupravnega sporazuma o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 16/77);
— dodatka k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR
Sloveniji za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 3/79);
—	samoupravnih sporazumov o osnovah planov občinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980;
—	samoupravnega sporazuma o razmejitvi planskih nalog in sredstev za izvedbo programov vzgoje in usmerjenega izobraževanja v letu 1979;
—	samoupravnega sporazuma o izvajanju skupnih nalog občinskih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije v obdobju 1976—1980 in
—	drugih samoupravnih splošnih aktov Izobraževalne skupnosti Slovenije.
III
Sredstev, predvidenih za izvedbo posameznega programa ni mogoče porabiti za izvajanje drugih programov.
V primerih, ko s tem finančnim načrtom niso vnaprej določeni izvajalci posameznih nalog iz programov, je izvršni odbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije pooblaščen izbrati izvajalce, sprejeti njihove programe in določiti vrednost teh programov.
Nerazporejena sredstva lahko izvršni odbor razporeja za namene, ki so v skladu z nalogami Izobraževalne skupnosti Slovenije, do zneska 100.000 dinarjev v posameznem primeru.
IV
Če bo realizacija prihodkov v posameznih mesecih zaostajala za predvidenim, lahko izvršni odbor skupščine najema premostitvena posojila. Ce niti s temi ukrepi ne bi bilo mogoče zagotoviti sredstev za izplačilo predujmov vzgojnoizobraževalnim organizacijam združenega dela v pogodbeni višini, bo izvršni odbor začasno zmanjšal vse predujme v enaki meri in o tem obvestil skupščino.
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-8/79
Ljubljana, dne 11. aprila 1979.
Predsednik skupščine
Izobraževalne skupnosti Slovenije
Natan Bernot 1. r.
678.
Na podlagi 3. točke 8. člena statuta skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji dne 22. marca 1979 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1978
I
Sprejme se zaključni račun skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1978, ki izkazuje:
din
—	skupnih prihodkov	•	445,618.225,71
—	skupnih odhodkov	377,113.248,66
—	presežek prihodkov	nad	odhodki	68,504.977,05
II
Na podlagi določil 15. člena pa se tarife določene po členih 9. do 14. povečajo za 15 %.
II
Presežek prihodkov nad odhodki se razdeli:
din
—	v poslovni sklad	8,104.977,05
—	v prihodke skupnosti za leto 1979	60,400.000,00
III
Na dan 31. 12. 1978 znaša:	x
din
—	rezervni sklad	11,368.743,10
—	poslovni sklad	60,558.279,30
St. 03060-264/7-1979 Ljubljana, dne 22. marca 1979.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik Jože Fikcij 1. r.
679.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST DRAVA
Na podlagi 22. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti za vodno območje Drave je skupščina Območne vodne skupnosti na svojem IX. zasedanju dne 22. decembra 1978 ob sklepčnosti na glasovanju v obeh zborih sprejela
SKLEP
o tarifah vodnega prispevka v letu 1979 po samoupravnem sporazumu o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne skupnosti Drava za obdobje 1976—1980
I
V skladu z določilom 14. člena samoupravnega spo-
razuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeroč-
nega programa razvoja vodnega gospodarstva na ob-
močju vodne skupnosti Drava za obdobje 1976—1980 se
vse tarife vodnega prispevka v letu 1979 dvignejo za
2,40/0.
III
Izračun tarif za leto 1979 na podlagi gornjih določil je prikazan v tabeli, ki je sestavni del tega sklepa:
Po 8. členu splošni vodni prispevek 1,181 %>
Po 9. členu od proizvodnje KWh 0,0049 din/KWh
din/m’
od mI * 3 * * * * uporabljene vode	1,123
Popustniki:
Železarna Ravne (010711)	0,112
Rudnik Mežica (010820)	0,353
Tovarna dušika Ruše
—	metalurgija (010713)	0,112
—	nekovine (011119)	0,353
Tovarna lesovine in lepenke Prevalje
(012410)	0,401
MTT, Svila in Majšperk (012513)	0,561
Tekstilna tovarna Otiški vrh (012513)	0,561
TGA Kidričevo (010941)	0,353
din/E
Po 10. členu od onesnažene vode	38,50
Popustniki:
Rudnik Mežica (010820)	24,04
Konus Slov. Konjice, Lenart (012701)	29,52
Tovarna usnja Slov. Gradec (012701)	29,52
Tališ — pivovarna (013112)	26,32
Tovarna lesovine in lepenke Prevalje (012410)	_	27,92
Mariborska mlekarna Maribor (013050) 26,32 KK Ptuj, mlekarna (013050)	26,32
Tovarna mesnih izdelkov Košaki (013041)	26,32
TGA Kidričevo (010941)	25,04
Po 11. členu od kmetijske dejavnosti	1,177 °/»
din/m3
Po 12 členu od pitne vode	0,47
Po 13. členu od m8 gramoza	16,00
IV
Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1979. Območna vodna skupnost Drava Maribor
Predsednik skupščine
Albert Verdnik, el. inž. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
680.
Na podlagi 114. člena statuta in v cilju nadaljnjega razvoja samoupravnega političnega sistema v mestu Ljubljani ter sprejetih izhodiščih na 13. seji mestne konference SZDL Ljubljane Skupščina mesta Ljubljane in drugi udeleženci v delu družbenih svetov sklenejo
DOGOVOR
o oblikovanju družbenih svetov v mestu Ljubljani
1.	člen
Družbeni sveti se ustanovijo kot oblika organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj,
medsebojnega sodelovanja in konzultacije o bistvenih vprašanjih pri oblikovanju in izvajanju politike ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov in tudi kot oblika demokratičnega družbenega vpliva v pripravi in sprejemanju odlokov ter drugih predpisov iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane.
2.	člen
Družbeni sveti zlasti:
— omogočajo demokratično izmenjavo mnenj in koordinacijo pri oblikovanju in uresničevanju politike, pripravi in izvrševanju odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov (samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov).
.— dajejo iniciativo za preučitev posameznih pomembnejših vprašanj pri izvajanju politike ter sprejemanju odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov,
—	proučujejo temeljna vprašanja pomembna za zagotavljanje in razvoj socialističnih samoupravnih družbenopolitičnih odnosov v mestu,
—	omogočajo demokratični družbeni vpliv vseh ustvarjalnih faktorjev družbe na delo organov skupščine mesta ter samoupravnih organizacij in skupnosti v mestu.
3.	člen
Družbeni sveti dajejo mnenja in predloge o posameznih vrašanjih, ki se nanašajo na področje, za kakršno je družbeni svet ustanovljen, skupščini mesta in njenim organom, kot tudi samoupravnim organizacijam in skupnostim, na katere se ta mnenja in predlogi nanašajo.
4.	člen
V	mestu Ljubljana se ustanovijo družbeni sveti:
—	družbeni svet za vprašanja razvoja družbenopolitičnih odnosov,.
—	družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in družbenega planiranja,
—	družbeni svet za vprašanja prostora in za varstvo okolja,
—	družbeni svet za vprašanja pravosodja.
5.	člen
Za upravno področje dela se ustanovi:
—	družbeni svet za usklajevanje politike s področja' delovanja inšpekcijskih služb.
6.	člen
Družbeni sveti se ustanovijo v skladu z določili tega dogovora z odlokom skupščine mesta, s katerim se določi njihovo področje dela in sestava. S poslovnikom se uredi organizacija in način dela sveta, način uresničevanja javnosti dela ter druga vprašanja, pomembna za delo sveta.
V	družbene svete delegirajo delegate udeleženci v delu sveta. Udeleženci v delu svetov določajo za delo v svetu svoje delegate odvisno od vprašanj, ki so na dnevnem redu posamezne seje sveta.
V	delu sveta lahko v skladu s programom dela družbenega sveta sodelujejo tudi člani strokovnih in znanstvenih organizacij in društev, ki niso udeleženci v delu sveta ter družbenopolitični, strokovni, znanstveni in javni delavci kot posamezniki.
7.	člen
Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo podpisniki dogovora. Koordinacijski odbor skrbi za pripravo sej sveta, za izvajanje sklepov sveta, obveščanje javnosti o delu sveta, vabi znanstvene in strokovne organizacije in druge samoupravne organizacije in skppnosti ter znanstvene, strokovne in javne delavce, da sodelujejo v delu sveta ter opravlja druge naloge po pooblastilu sveta. 8
8.	člen
Delegat v družbenem svetu ravna v skladu s smer. nicami svoje organizacije, skupnosti oziroma organa, ki ga je delegiral v svet ter v skladu s skupnimi in splošnimi interesi in potrebami. Delegat v svetu lahko poda pobudo za proučitev posameznega vprašanja, enako pravico imajo tudi organizacije in skupnosti, ki so-
delujejo pri delu sveta. Družbeni sveti obravnavajo posamezna vprašanja na podlagi pobude, sprejete v svetu, ki so jo sprožili organi in organizacije oziroma delovni ljudje in občani, ki ne sodelujejo pri delu sveta.
9.	člen
Za uspešno delovanje lahko družbeni svet zahteva od izvršnega sveta in mestnega upravnega organa ali organizacije, ki opravlja zadeve posameznega pomena za mesto, poročila in informacije o izvajanju politike, izvrševanju predpisov, programov in drugih sklepov in stališč skupščine mesta.
10.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo vsi pod-, pisniki.
Ljubljana, dne 1. marca 1979.
Podpisniki: Skupščina mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Mestna konferenca ZKS, Mestna konferenca SZDL, Mestni sindikalni svet, Mestna konferenca ZSMS, Mestni odbor ZZB NOV.
BREZICE
681.
Na podlagi 22., 23. in 162. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) ter v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981 do leta 1985
1.	člen
S tem odlokom Skupščina občine Brežice, v skladu s sistemom družbenega planiranja, določa obvezno pripravo srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1981 do leta 1985 (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan).
2.	člen
Srednjeročni plan se pripravi na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja za obdobje od leta 1981 do leta 1985.
K pripravam za izdelavo in sprejemanje srednjeročnega plana se pristopi takoj.
3.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi elementov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov.
"4. člen
Izvršni svet Skupščine občine Brežice določi delovni program za pripravljanje srednjeročnega plana, ki določa:
— obseg, vsebino dela in roke za izdelavo in sprejem srednjeročnega družbenega plana;
—	nosilca izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana občine Brežice;
. — metodološko in usklajevalno vlogo nosilca izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	obveznost udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave plana.
5.	člen
Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih pripravi Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Izvršni svet Skupščine občine Brežice bo po potrebi predpisal dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih obveznih kazalcev, ki so za občino Brežice posebej pomembni.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Brežice pripravi in v prvi polovici leta 1980 predloži Skupščini občine Brežice osnutek, do konca leta 1980 pa predlog družbenega plana.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-6/79-4
Brežice, dne 13. aprila 1979.
Predsednik Skupščine občine
,	Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
682.
Na podlagi 22., 23. in 162. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) ter v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list 'SFRJ, št. 6/76), je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o pripravi in spretju dolgoročnega plana občine Brežice za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000
1.	člen
S tem odlokom določa Skupščina občine Brežice obvezno pripravo dolgoročnega plana občine za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine).
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Brežice določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine, v katerem bodo opredeljene tudi organizacije združenega dela, ki sprejemajo svoje dolgoročne plane.
3.	člen
Nosilci in udeleženci družbenega planiranja, ki bodo sprejemali svoje dolgoročne plane, sprejmejo pro-
grame dela za pripravo dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh i’azah dela na pripravi dolgoročnega plana občine.
4.	člen-
Izvršni svet Skupščine občine Brežice pripravi in v prvi polovici leta 1983 predloži Skupščini občine Brežice osnutek, v drugi polovici istega leta pa predlog dolgoročnega plana občine Brežice.
5.	člen
Delo na pripravi dolgoročnega plana občine Brežice se prične takoj.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-5/79-4
Brežice, dne 13. aprila 1979.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
CELJE
683.
Skupščina občine Celje je na podlagi 18. in 34. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75) in 146. člena statuta občine Celje na seji družbenopolitičnega zbora dne 10. aprila 1979 in sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o varstvu zraka na območju občine Celje
1.	člen
Poleg zakona o varstvu zraka, se za varstvo zraka v občini Celje uporabljajo tudi določbe tega odloka.
S tem odlokom se predpisujejo dodatni ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka, določajo območja onesnaženosti zraka in predpisujejo izredni ukrepi za primere, če so prekoračene kritične vrednosti onesnaženja zraka.
2.	člen
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe, katere objekti, obrati ali naprave izpuščajo v zrak škodljive snovi prek dovoljene meje, so dolžni sprejeti sanacijske programe v skladu z zakonom o varstvu zraka.
Skupščina občine sprejme občinski sanacijski pro-gram na osnovi izdelanega katastra onesnaževanja in družbenega plana razvoja za obdobje od leta 1981 do 1985.
Sanacijski programi iz prvega odstavka tega člena vsebujejo zlasti:
—	prikaz obstoječega stanja vseh virov onesnaževanja zraka,
—	prikaz virov onesnaževanja zraka, ki jih je treba sanirati,
—	program sanacije posameznih virov onesnaževanja,
—	vrstni red in dinamiko izvajanja sanacijskega programa,
—	potrebna finančna sredstva za sanacijo posa-
meznih virov onesnaževanja zraka in način zagotovitve teh sredstev.	*
3.	člen
Pri izdelavi tehnične dokumentacije za zgraditev ali obnovitev objekta mora investitor upoštevati naslednje:
—	gradnjo kotlovnice za objekt lahko predvidi le v primeru, če ni obstoječe kotlovnice, na katero bi lahko priključili objekt,
—	v objektu je treba predvideti napeljavo zemeljskega plina, če je ta vir energije dosegljiv ali pa bo dosegljiv v naslednjih petih letih,
—	objekt mora biti zgrajen tako, da bo izpuščanje škodljivih snovi v zrak omejeno na najmanjšo možno količino,
—	obratovanje objekta ne sme zraka onesnaževati toliko, da bi to onesnaževanje skupaj z že obstoječo onesnaženostjo na določenem objektu bistveno poslabšalo kakovost zraka,
—	projekt mora vsebovati oceno o možnih vplivih objekta na okolje in mnenje skupnosti za varstvo zraka.
4.	člen
Da bi sproti imeli pregled nad obsegom onesnaženosti zraka, se v občini opravljajo stalne meritve.
Meritve opravlja republiška služba za varstvo zraka in organizacija v občini, ki jo zato pooblasti izvršni svet.
Pooblaščena organizacija mora o svojih ugotovitvah obveščati izvršni svet občinske skupščine ali organ, ki ga ta določi.
5.	člen
Kataster virov onesnaževanja zraka v občini vodi organizacija ali organ, ki ga za to pooblasti izvršni svet občinske skupščine.
6.	člen
V naseljih in njihovi neposredni bližini je prepovedano sežiganje odpadkov in drugih snovi.
Ta določba ne velja za ognje ob proslavah in za pripravo jedi in ne za sežiganje suhega rastlinja, če je to v času, ko ne veljajo izredni ukrepi.
7.	člen
Glede na obstoječe stanje onesnaženosti zraka, oblikovnost zemljišča in z njo povezanimi vremenskimi razmerami ter glede na prostorske namembnosti, se območje občine, za potrebe varstva zraka, razdeli na določena območja onesnaženosti zraka. 8 9 * *
8.	člen
Območje, na katerem je zrak onesnažen do ene petine dovoljene meje (I. območje onesnaženosti zraka) obsega območje občine, ki je nad 500 m nadmorske višine.
9.	člen
Območje, na katerem je zrak onesnažen pod dovoljeno mejo (II. območje onesnaženosti zraka) obsega območje, ki po tem Odloku ni razvrščeno v L, III. ali IV. območje.
M. člen
Območje, na katerem je zrak onesnažen nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo (III. območje onesnaženosti zraka) obsega območje naslednjih krajevnih skupnosti ali njihovih delov:
1.	krajevna skupnost Dolgo polje, v celoti,
2.	krajevna skupnost Karel Destovnik-Kajuh, v celoti,
3.	krajevna skupnost Slavko- Šlander, v celoti,
4.	krajevna skupnost Dečkovo naselje, v celoti,
5.	krajevna skupnost Nova vas, v celoti,
6.	krajevna skupnost Lava, v celoti,
7.	krajevna skupnost Savinja, del, ki leži na levem bregu reke Savinje,
8.	krajevna skupnost Ostrožno, bivše naselje Ostrožno do avtoceste,
9.	krajevna skupnost Gaber j e, zahodno od Mariborske ceste,
10.	krajevna skupnost Hudinja, naselje Zgornja Hudinja do avtoceste na severu,
11.	krajevna skupnost Trnovlje, v celoti,
12.	krajevna skupnost Pod gradom, naselji Polule in Zagrad,
13.	krajevna skupnost Medlog, naselji Ložnica in
Območje, na katerem je zrak onesnažen nad kritično mejo (IV. območje onesnaženosti zraka), obsega območja naslednjih krajevnih skupnosti, Oziroma njihovih delov:
1.	krajevna skupnost Aljažev hrib, v celoti,
2.	krajevna skupnost Center, v celoti,
-3. krajevna skupnost Pod gradom, naselje Breg,
4.	krajevna skupnost Gaber j e, del vzhodno od Mariborske ceste,
5.	krajevna skupnost Teharje, v celoti,
6.	krajevna skupnost Štore, del, ki zajema naselji Štore in Lipa,
7.	krajevna skupnost Ljubečna, del, ki obsega naselje Začret in območje Opekarne Ljubečna. Območje Opekarne Ljubečna obsega krog, katerega polmer meri 500 m in čigar središče je Opekarna.
12.	člen
Na I. območju onesnaženosti zraka (8. člen) ni dovoljena gradnja industrijskih objektov in naprav.
Na drugem območju onesnaženosti zraka (9. člen) je dovoljena gradnja in obnovitev objektov in naprav le do dovoljene meje onesnaženosti zraka.
Na III. in IV. območju onesnaženosti zraka (10. in
11.	člen) je dovoljena gradnja in rekonstrukcija objektov in naprav samo v skladu s sprejetim sanacijskim programom ali če imajo objekti in naprave lastne čistilne naprave.
13.	člen
Na III. in IV. območju onesnaženosti zraka je dovoljeno kuriti le z zračno suhimi trdimi gorivi, ki vsebujejo največ 0,35 “/o gorljivega žvepla na 1000 kcal ter s tekočimi gorivi, ki vsebujejo največ 1 utežni odstotek gorljivega žvepla.
14.	člen
Če so prekoračene kritične vrednosti onesnaženosti zraka, se za zavarovanje zdravja prebivalstva in okolja izvajajo izredni ukrepi določeni s tem odlokom.
Izredne ukrepe odredi izvršni svet skupščine občine v skladu z navodilom iz 20. člena tega odloka.
15.	člen
Glede na obseg prekoračenih kritičnih vrednosti onesnaženosti zraka obsegajo izredni ukrepi tri stopnje.
Kritične vrednosti onesnaženosti, izražene v mg na m11 zraka za posamezne stopnje, so naslednje:
	prva	druga	tretja
P 11	stopnja	stopnja	stopnja
so2	1—1,5/4 ure	3/pol ure	4/pol ure
NOx	0,15/dan	0,32/eno uro	več od 1.00/uro
16.	člen
Prva stopnja izrednih ukrepov obsega nasvete in navodila prebivalcem glede gibanja na prostem, prezračevanja bivalnih in drugih prostorov, nasvete glede uporabe posameznih vrst goriv ter priporočila za zmanjšanje prometa z motornimi vozili.
17.	člen
Druga stopnja izrednih ukrepov so omejitve virov onesnaževanja, ki obsegajo:
. — omejitev obratovanja v tistih industrijskih obratih, ki prekomerno onesnažujejo zrak, za največ 30 °/o,
—	preusmeritev prometa iz ožjega mestnega območja z vozili z motorji z notranjim izgorevanjem,
—	omejitev obratovanja vseh kotlovnic na trdo in tekoče gorivo v stanovanjskih soseskah III. in IV. območja onesnaženosti, za največ 30č/o.
18.	člen
Tretja stopnja izrednih ukrepov obsega:
—	prepoved obratovanja v tistih industrijskih obratih, ki prekomerno onesnažujejo zrak,
—	prepoved cestnega prometa z motorji z notranjim izgorevanjem,
—	prepoved obratovanja vseh kotlovnic v stanovanjskih soseskah III. in IV. območja onesnaženosti, kjer kurijo s trdimi ali tekočimi gorivi.
19.	člen
Omejitev oziroma prepoved obratovanja kotlovnic iz 17. in 18. člena tega odloka ne velja za otroške varstvene ustanove, šole m bolnišnico.
Preusmeritev oziroma prepoved cestnega prometa iz 17. in 18. člena tega odloka ne velja za vozila zdravstvene službe in organov javne varnosti ter javnega potniškega prometa.
20.	člen
Za uveljavitev in izvrševanje izrednih ukrepov izda izvršni svet občinske skupščine navodilo, v katerem zlasti določi organizacijo oziroma organe, ki so ga dolžni obvestiti o prekoračenju kritičnih vrednosti onesnaženosti zraka o vsebini posameznih ukrepov, načinu obveščanja javnosti o izrednih ukrepih in njih prenehanju ter način nadzorovanja uresničevanja ukrepov.
Organizacije združenega dela in skupnosti, katerih obrati ali naprave onesnažujejo zrak, so dolžne izdelati intervencijski načrt za primer izrednih ukrepov. V njem morajo določiti odgovorne delavce, njihove naloge in ukrepe za uspešno uresničitev odredbe izvršnega sveta.
21.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 30.000 dinarjev se kaznuje za' prekršek organizacijo združenega dela ali drugo pravno osebo:
1.	če sežiga odpadke ali druge snovi na območjih, kjer to ni dovoljeno (6. člen),
2.	če za kurjenje uporablja nedovoljeno gorivo (13. člen),
3.	če ravna v nasprotju s predpisanimi izrednimi ukrepi druge in tretje stopnje (17. in 18. člen).
Z denarno kaznijo od 100 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
22.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz 21. člena tega odloka.
23.	člen
Določba 13. člena tega odloka se začne uporabljati v treh letih po uveljavitvi tega odloka.
24.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka opravljajo pristojne občinske inšpekcijske službe, občinska straža in postaja milice.
25.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 631-1/78
Celje, dne 12. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
684.
Skupščina krajevne skupnosti Škofja vas je po 8. členu zakonca o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 6. členu zakona o samoprispevku (Uradni Ust SRS, št. 3/73), na seji dne 12. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v naselju Škofja vas
1
Za območje naselja Škofja vas v krajevni skupnosti Škofja vas se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje kanalizacijskega omrežja v naselju Škofja vas.
2
Referendum bo v nedeljo, dne 6. maja 1979.
3
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom, se bo sofinancirala izgradnja kanalizacijskega omrežja v naselju Škofja vas po projektu, ki je bil izdelan v mesecu oktobru 1978 pod št. elaborata 2/78.
Dela bodo začeta v letu 1979, nadaljevana po etapah in bodo končana v letu 1984.
4
Skupna investicijska vrednost objekta bo znašala 3,000.000 din, po cenah v letu 1979.
Od tega zneska bo s samoprispevkom zbrano
1.800.000	din, ostala sredstva v višini 1,200.000 din bodo prispevali: OKS Celje 600.000 din, sredstva TOZD
200.000	din, sredstva od novih graditeljev na območju Škofje vasi 400.000 din.
5
Če bo s samoprispevkom zbranih več sredstev kot je predvideno v četrti točki tega sklepa, bodo sredstva uporabljena za financiranje drugih komunalnih del v naselju Škofja vas na način in pod pogoji kot bo to določeno na zborih delovnih ljudi in občanov.
6
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 6. 1979 do 31. 5. 1984.
7
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju naselja Škofja vas po stopnji 1,5 %> od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oz. če prejemajo nadomestilo osebnega dohodka od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne ndgrade in odpravnine ob upokojitvi,
2.	upokojenci od neto pokojnin,
3.	delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, so zavezanci davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ali, ki plačujejo davek po odbitku od dohodka, zmanjšanega za davek in prispevke po poprečni stopnji za posamezno leto.
Po stopnji 4,5 °/o od naslednjih osnov:
( kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, od katastrskega dohodka.
8
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka,'štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust.
Samoprispevka tudi ne plačujejo:
— zavezanci, katerih čisti mesečni prejemki ne presegajo 3.000 din.
9
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu pri krajevni skupnosti in se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 3. točki tega sklepa.
Za zbiranje sredstev samoprispevka skrbi režijski odbor, ki ga je imenoval svet skupščine krajevne skupnosti.
10
- Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolirata služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava v okviru svojih pristojnosti.
11
Referendum vodi volilna komisija krajevne skupnosti	,
12
Na referendumu se glasuje z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFJA VAS
glasovnica
Na referendumu dne 6. 5. 1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo 5 let (od 1. 6. 1979 do 31. 5. 1984) za sofinanciranje izgradnje kanalizacijskega omrežja v naselju Škofja vas, v skladu s sklepom o razpisu referenduma z dne 12. 4. 1979,
l *	glasujem
proti	za
žig
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost.
14
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
685.
Skupščina krajevne skupnosti Škofja vas je po 8. uienu zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 23/77) in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), na seji dne 12. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v naselju Zadobrova
1
Za območje naselja Zadobrova v krajevni skupnosti Škofja vas se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje razširitve vodovodnega omrežja v naselju Zadobrova.
2
Referendum bo v nedeljo,-dne 6. maja 1979.
3
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se bo sofinancirala razširitev vodovodnega omrežja v naselju Zadobrova po projektu V-l-1979, ki je bil izdelan v mesecu januarju 1979, in prispevek na gospodinjstvo, ki ga je treba plačati ob priključitvi vodovoda.
Dela bodo začeta v letu 1979, nadaljevana po etapah in bodo končana v letu 1982. Etape bodo zgrajene po naslednjem vrstnem redu: B, E, D in A.
4
Skupna investicijska vrednost objekta in prispevki gospodinjstva bodo znašali 4,235.000 din po cenah v mesecu januarju 1979.
Od tega zneska bo s samoprispevkom zbrano
2,355.000	dinarjev, ostala v višini 1,880.000 din pa bo prispevala občinska komunalna skupnost.
5
Če bo s samoprispevkom zbranih več sredstev kot je predvideno v 4; točki tega sklepa, bodo sredstva uporabljena za financiranje izgradnje kanalizacije v naselju Zadobrova na način in pod pogoji kot bo to določeno na zborih delovnih ljudi in občanov.
6
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 6. 1979 do 31. 5. 1984.
7
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju naselja Zadobrova po stopnji 1,5 %> od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oz. če prejemajo nadomestilo osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
2.	upokojenci od neto pokojnin,
3.	kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, od katastrskega dohodka,
4.	delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, samostojno opravljajo intelektualne storitve, so zavezanci davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ali,, ki plačujejo davek po odbitku, od dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke po poprečni stopnji za posamezno leto.
8
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učenčev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek se ne plačuje dh regresa za letni dopust.
Samoprispevka tudi ne plačujejo zavezanci, katerih čisti mesečni prejemki ne presegajo 3.000 din.
9
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na ‘posebnem računu pri krajevni skupnosti in se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 3. točki tega sklepa.
Za zbiranje sredstev samoprispevka skrbi režijski odbor, ki ga je imenoval svet skupščine krajevne skupnosti.
1»
Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolirata služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava v okviru svojih pristojnosti.
11
Referendum vodi volilna komisija krajevne skupnosti.
12
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFJA VAS
glasovnica
Na referendumu dne 6. 5. 1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo 5 let (od 1. 6. 1979 do 31. 5. 1984) za sofinanciranje razširitve vodovodnega omrežja v naselju Zadobrova, v skladu s sklepom o razpisu referenduma z dne 12. 4. 1979
glasujem
proti	za
žig
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost.
14
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
DOMŽALE
686.
Na podlagi 236. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi izida referenduma o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove šolskega prostora v občini Domžale, opravljenega dne 8. aprila 1979 je Skupščina občine Domžale na 10. ločenem zasedanju zbora združenega dela dne 13. aprila 1979 in na 10. ločenem zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 13. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje In obnove šolskega prostora v občini Domžale
1.	člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu 8. aprila 1979 se za območje občine Domžale uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje gradnje in obnove šolskega prostora v občini Domžale.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo petih let, in sicer od 1. maja 1984.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Domžale, in sicer:
1.	občani, ki prejemajo osebne dohodke oziroma nadomestila osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na doem in uživalci pokojnin v višini 2 #/o od neto oeetmegs dohodka oziroma nadomestil osebnega dohodka ali pokojnine;
2.	zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini 2% od katastrskega dohodka;
3.	občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, 2 °/o od osnove, ki jo dobi tako. da od bruto osebnega dohodka in presežka odštejemo prispevke in davke.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
a)	občani, ki imajo osebni dohodek odroma nadomestila osebnega dohodka iz delovnega razmerja pod 3.500 din mesečno;
b)	upokojenci, ki poleg pokojnine prejemajo varstveni dodatek;
c)	individualni kmetijski proizvajalci, ki niso zavezanci plačila davka.
Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin, štipendij, nagrad učencem v gospodarstvu, prejemkov iz naslova qdlikovanj in priznanj ter otroškega dodatka.
Komisija pri Občinski 'izobraževalni skupnosti Domžale oprosti plačevanja samoprispevka tiste občane, katerih mesečni osebni dohodek oziroma nadomestila osebnega dohodka ne presega 1.750 din na družinskega člana. Komisija izda sklep o oprostitvi plačevanja samoprispevka na osnovi dokazil in zahteve občana.
Komisija pri Občinski izobraževalni skupnosti lahko za določen čas oprosti plačevanja samoprispevka tudi tiste občane, ki so bili prizadeti v elementarni ali drugi nesreči Komisija izda sklep o oprostitvi plačevanja samoprispevka na zahtevo občana.
5.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka oziroma nadomestil osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin ter od dohodka ustvarjenega z intelektualnimi storitvami se plačuje ob vsakem izplačilu osebnega dohodka oziroma nadomestil osebnega dohodka, pokojnin in drugih prejemkov.
Samoprispevek od dohodka od obrtne ali druge gospodarske dejavnosti in katastrskega dohodka se plačuje četrtletno na način, ki velja za plačilo davka. Odmero in izterjavo samoprispevka opravi davčna uprava Skupščine občine Domžale.
Osnova za odmero in obračun samoprispevka po tem odloku so dohodki, ustvarjeni v času iz 2. člena tega odloka.
Izterjava samoprispevka se izvaja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
6.	člen
Sredstva, ki se za samoprispevek obračunavajo in odmerjajo po 3. členu tega odloka, se odvajajo na posebni račun Občinske izobraževalne skupnosti pri službi družbenega knjigovodstva.
7.	člen
Denarna sredstva, ki se bodo zbrala s samoprispevkom, so strogo namenska in se uporabljajo izključno za gradnjo in obnovo šolskega prostora po programu, ki je opredeljen v sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove šolskega prostora v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 5/79). Z zbranimi sredstvi iz samoprispevka upravlja Skupščina občinske izobraževalne skupnosti Domžale.
8.	člen
Ta odlok se objavi tudi v Uradnem listu SRS.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. maja 1979 dalje.
St. 420-4/79-11
Domžale, dne 13. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine občine Domžale Jernej Lenič 1. r.
KOČEVJE
«87.
Izvršni svet Skupščine občine Kočevje izdaja na podlagi 266. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS. št. 6/79), 2. odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiska-vah v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) ter v skladu z njenimi določbami in določbami zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/ 77 in 2/78)
ODR E D B O
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Kočevje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preučijo ‘oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Veterinarska služba pri Kmetijskem gospodarstvu Kočevje, ki je s to odredbo IS zadolžena za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni v občini Kočevje v letu 1979, opraviti ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarska služba je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarska služba mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska služba iz prejšnjega odstavka mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje goved proti vraničnemu prisadu se mora opraviti na naslednjih deloviščih Kmetijskega gospodarstva Kočevje, Mlaka, Livold in Cviš-lerji.
Zaščitno cepljenje se opravi do 30. aprila 1979
6.	člen
Preventivno cepljenje goved proti šumečemu prisadu se mora opraviti na deloviščih Kmetijskega gospodarstva Kočevje: Rajndol in Kačji potok.
Cepljenje se opravi vsaj 20 dni pred odgonom na pasišče.
7.	člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1979.
Psi poležani do 31. avgusta 1979, morajo biti cepljeni proti steklini v novembru 1979.
8.	člen
Preventivno cepljenje brojlerjev proti atipični ko_ košji kugi se mora opraviti na obratih Kmetijskega gospodarstva Kočevje ter v naselju Mlaka.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
9.	člen
Preventivno cepljenje proti prašičji kugi se opravi na obratih Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik.
Cepljenje se opravi s sevom K lapiniziranega virusa.
10.	člen
Preventivno je treba cepiti proti slinavki in parkljevki osnovne goveje črede Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik.
Preventivno cepljenje se- opravi s polivalentno AOC vakcino.
11.	člen
Opraviti je treba' tuberkulinizaci j o osnovnih govc. jih čred Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik ter zasebnih goved v naseljih krajevne skupnosti Struge in naseljih krajevnega urada Pred-grad.
12.	člen
Preiskave na brucelozo je treba opraviti pri osnovnih govejih čredah Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik in sicer:
—	z enkratno serološko preiskavo krvi plemenskih živali na prašičerejskih ' obratih KG Kočevje,
—	z mlečno obročkasto preiskušnjo krav v hlevih individualnih proizvajalcev enkrat na leto.
13 člen
Pregled vseh čebeljih družin na varoatozo ter pregled na nosemavost In prŠičavost čebeljih družin, ki se vozijo na pašo.
14. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-7/79-3/1
Kočevje, dne 9. marca 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Alojz Petek, dipl. iur. 1. r.
LAŠKO
688.
Na podlagi 12. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št 18/77 in 2/78) in 40. člena začasnega poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Laško (Uradni vestnik občine Laško. št. 8/74) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Laško
ODREDBO
o veterbr.trsko-sanitarncm redu v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov v občini
Laike
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S to odredbo se določi veterinarsko-sanitarni red v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov, da se zagotovi proizvodnja in skladiščenje higiensko neoporečnih živil živalskega izvora, prepreči širjenje kužnih bolezni na ljudi in živali ter da se zagotovijo pogoji za ohranitev; in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in prepreči zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in v prometu živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov.
2.	člen
Določila te odredbe se nanašajo na ravnanje z živalmi pred in med zakolom, na ravnanje z mesom, mesnimi izdelki, stranskimi proizvodi, ki nastajajo pri klanju in odpadki ter na organizacijo tehnoloških postopkov, na higieno dela, objektov in naprav.
3.	člen
Po določilih te odredbe so se dolžni ravnati vsi delavci, ki združujejo delo v organizaciji združenega dela, ki upravlja z objekti za klanje in predelavo mesa in skladiščenje (v nadaljnjem besedilu: delovna organizacija), delavci, ki opravljajo storitve v teh objektih in drugi obiskovalci ter posestniki živali.
4.	člen
Delovna organizacija je dolžna organizirati neprekinjeno klavno službo ob vsakem času za slučaje zakola v sili.
5.	člen
Klanje v sili lahko opravi strokovno usposobljena 1 oseba, ki nima poškodb na rokah. Žival, zaklana v sili, mora biti v koži, z odstranitvijo notranjih organov, ki morajo biti ustrezno označeni, do veterinar-sko-sanitarnega pregleda. Enako morajo biti opravljeni zakoli v sili na domu.
6.	člen
Zaradi varstva zdravja potrošnikov in preprečevanja širjenja kužnih bolezni je nezaposlenim osebam vstop v proizvodne prostore in hleve prepovedan.
V proizvodne prostore je dovoljen vstop samo v čisti delovni obleki, obutvi in pokrivalu.
Izjemoma je dovoljen vstop nezaposlenim osebam v proizvodne prostore s predhodnim soglasjem pooblaščene veterinarske organizacije za veterinarsko-sa-nitame preglede (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija) oziroma občinske veterinarske inšpekcije.
7.	člen-
Delovna organizacija .mora imeti organizirano neprekinjeno službo, ki vodi evidenco prispelih pošiljk klavnih živali, mesa, mesnih izdelkov in odpremi j enih pošiljk ter evidenco obiskov in ki vzdržuje razkuže-valno pregrado. Preverja tudi, če imajo pošiljke živali predpisano zdravstveno spričevalo, pri izhodu pa preverja, če imajo vozila potrdilo o razkužitvi.
8.	člen
Parkiranje osebnih avtomobilov je dovoljeno samo na urejenem parkirnem prostoru izven klavničnega dvorišča, tovorna vozila pa na posebnih ločenih parkirnih prostorih.
Prepovedan je dostop z osebnimi avtomobili v območje hlevov in razkladalnih ter nakladalnih ramp. Izjema so samo servisna vozila.
9.	člen
Delovna organizacija mora organizirati interni transport tako, da se ne križajo čiste in nečiste poti. V ta namen mora na predpisan način označiti vse posode in transportne vozičke in sicer posebej za transport surovin in živil, za transport v vamparni — čre-varni in za odpadke ter konfiskate. Poskrbeti mora tudi za redno vzdrževanje in čiščenje dvorišča in poti.
Zelenice je treba vsaj trikrat letno pokositi in odstraniti travo.
Parkiranje avtomobilov na zelenicah ni dovoljeno.
II.	TRANSPORT ŽIVALI IN HLEVI 1». člen
Vozila za transport živali morajo biti tehnično brezhibna ter opremljena tako, da je zagotovljeno varno nakladanje in razkladanje ter transport živali. Po vsakem razkladanju morajo biti vozila očiščena in razkužena. Potrdilo o razkužitvi izda veterinarska organizacija.
Odgovorna oseba delovne organizacije in pooblaščena veterinarska organizacija morata vsaj enkrat tedensko pregledati vozila za transport živali, če ustrezajo predpisanim pogojem.
11. člen
Mučenje in draženje živali je prepovedano.
Pod mučenje živali je treba razumeti zlasti pretepanje, zvijanje repa, opuščanje krmljenja in napajanja, klanje brez omamljanja, nestrokovno omamljanje (npr. knikanje), sunkovita vožnja, prenapolnjenost, transport malih živali skupaj z velikimi, metanje živali iz višje etaže vozila v spodnjo, opustitev zakola v sili, da se prepreči mučenje, nestrokovni transport polomljenih živali v klavnico in podobno.
J
12.	člen
Pri prevzemu živali v klavniške hleve je treba bolne ali sumljive živali ločiti v hlev za bolne in sumljive živali — kontumačni hlev.
V	klavnične hleve se lahko vhlevljajo le zdrave živali in to točno po vrstah. Velike klavne živali se morajo v hlevih privezati, razen mladih pitanih goved iz proste reje, ki pa se morajo vhleviti ločeno po spolih. V posamezni prostor je dovoljeno vhleviti le toliko živali, kolikor znaša njegova kapaciteta (število stojišč).
V	klavnični hlev ni dovoljeno vhlevljati živali, ki niso namenjene za zakol, ozironia ga uporabljati za druge namene. Prostor mora biti redno vzdrževan, očiščen in razkužen.
Živali, ki so v hlevu dalj kot 12 ur, je treba krmiti, napajati pa takoj po vlile vi j en ju.
13.	člen
Odgovorna oseba delovne organizacije mora o dopremi vsake pošiljke živali pred razkladanjem obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo.
Prijaviti mora tudi vsako spremembo v ponašanju živali, poškodbo in pogin živali. Odgovorna oseba delovne organizacije mora prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsak pogin, živali in zagotoviti prevoz trupa do zbirališča za kadavre oz. do secirnice, če bo odrejena raztelešba trupla.
Prijavi iz prejšnjega odstavka mora priložiti zdravstvena spričevala za živali oziroma veterinarsko napotnico. Vse živali, ki so dopremljene v klavnico, morajo biti označene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali.
14.	člen
Vse živali, postavljene v klavniške hleve, je treba poklati najkasneje v 3 dneh po vhlevljenju, teleta in odojke takoj, najkasneje pa v 24 urah po vhlevljenju.
Vse živali morajo biti vhlevljene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali (oštevilčenje, oznaka boksa ipd.). To načelo je treba upoštevati vse do zaključka veterinarsko-sanitarnega pregleda mesa.
15.	člen
Hleve je čistiti najmanj dvakrat, dvorišče in rampo pa najmanj enkrat dnevno, razkužiti pa po vsaki izpraznitvi.
ni. klanje Živali, obdelava, predelava in
SKLADIŠČENJE SUROVIN IN PROIZVODOV
16.	člen
Delovna organizacija je dolžna pravočasno obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo o programu proizvodnje za naslednji dan. Ni dovoljeno klanje živali in obdelava mesa brez prisotnosti dipl. veterinarja pooblaščene veterinarske organizacije.
Omamljanje pred klanjem je obvezno. Omamljanje lahko opravlja samo strokovno usposobljena oseba. Velike klavne živali je treba pred omamljanjem privezati. Naprave za omamljanje morajo biti brezhibne. Klanje brez omamljanja in omamljanje, ki predstavlja mučenje živali, je prepovedano.
Vodja oddelka za klanje živali mora pred začetkom klanja preveriti brezhibnost delovanja naprav za omamljanje, dvigal, sterilizatorjev in druge opreme ter pribora.
Omamljanje mora biti tako organizirano, da so delavci zaščiteni pred poškodbami (privezovanje ali boks za omamljanje).
17.	člen
Izkrvavitev pri velikih klavnih živalih mora trajati najmanj 6 minut, pri malih klavnih živalih pa najmanj 5 minut.
18.	člen
Tehnološki postopek na klavni liniji mora biti tako organiziran, da zagotavlja varno in hitro delo, ve-terinarsko-sanitarni nadzor in higiensko obdelavo mesa in drobovine.
19.	člen
V klavni dvorani mora biti določen stalni delavec za odnašanje stranskih proizvodov, ki nastajajo pri klanju, za odnašanje konfiskatov in odpadkov v nečisti del klavniškega območja in za permanentno čiščenje tal klavne dvorane. Ta delavec ne sme opravljati drugih del, kjer lahko pride v stik z živili.
20.	člen
Dokler ni/opravljen veterinarsko-sanitarni pregled, je vsako odstranjevanje mesa in drugih delov živali prepovedano. Vsi deli zaklane živali morajo biti razporejeni ali oštevilčeni v zaporedni povezavi tako, da se lahko ugotovi, od katere živali so, vse do končne odločitve uporabnosti mesa.
Vodje posameznih oddelkov morajo zagotoviti pooblaščeni veterinarski organizaciji in občinski veterinarski inšpekciji vso pomoč, ki je potrebna pri opravljanju veterinarsko-sanitarnega pregleda.
21.	člen
Vampi in čreva se morajo transportirati v črevar-no po posebnem drsnem žlebu ali v posebnih označenih vozičkih tako, da je zagotovljeno zaporedje in veterinarsko-sanitarni pregled. Vampi in čreva morajo biti očiščeni, obdelani in konzervirani takoj po vete-rinarsko-sanitarnem pregledu.
22.	člen
Delavec, ki pri svojem delu opazi na mesu, koži ali notranjih organih bolezenske spremembe, je dolžan takoj obvestiti pooblaščeno veterina rcim. organizacijo.
23.	člen
Začasno zaplenjeno meso in drobovino, ki je v bakteriološki preiskavi ali kaki drugi preiskavi, se mora razhlajevati in hraniti V posebni hladilnici za sumljivo meso, ki se zaklene. Ključe te hladilnice hrani pooblaščena veterinarska organizacija'. Te hladilnice ni dovoljeno uporabljati za' druge namene.
Sumljivo meso in drobovina mora biti označeno z »začasno zaplenjeno«. Ta označba mora biti pritrjena na vsak kos mesa in organ ali na embalažno enoto.
Prepovedano je oddajati v promet živalske odpadke in konfiskate brez dovoljenja pooblaščene veterinarske organizacije.
Delavci, ki so bili v stiku s sumljivim, okuženim ali pokvarjenim mesom, smejo opravljati drugo delo šele potem, ko so si ustrezno umili in razkužili roke ter zamenjali delovno obleko.
24.	člen
V	ohlajevalnico je dovoljeno sprejeti sveže, higiensko obdelano meso, ki je ocenjeno kot uporabno za prehrano ljudi in je predpisano označeno.
Zakol živali in obdelava mesa morata biti opravljena v skladu z zveznim pravilnikom. Pooblaščena veterinarska organizacija redno pregleduje higieno obdelave in o svojih ugotovitvah sproti obvešča oddel-kovodj^ posameznih oddelkov. Le-ti morajo podvzeti takojšnje ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
25.	člen
V	hladilnicah, kjer se hladi in skladišči meso, ni dovoljeno hladiti ali skladiščiti živalskih trupov v koži, rib in drugih surovin in proizvodov z vonjem, ki lahko negativno vpliva na organoleptične lastnosti mesa.
V	ohlajevalnici in hladilnicah ter skladišču zamrznjenega mesa mora biti taka organizacija dela, da zagotavlja načelo izpodrivanja mesa. To pomeni, da mora meso iz prostora v istem zaporedju, kot je bilo vneseno.
26.	člen
Razkosano meso je treba obesiti na kljuke ali naložiti v ustrezne posode. Posode za ■ meso in drobovino je prepovedano polagati direktno na tla, temveč na podstavke iz nerjavečega materiala. Pri nakladanju teh posod drugo nad drugo se ne sme vsebina posode dotikati dna gornje.
27.	člen
V	proizvodnih prostorih, kjer se opravlja razsek, krojenje, izkoščevanje in pakiranje mesa ter mešanje nadevov in polnjenje mesnih izdelkov, temperatura zraka ne sme presegati 10° C.
28.	člen
Pri nakladanju in razkladanju mesa je treba preprečiti vsako onesnaževanje mesa. Delavci morajo biti oblečeni v posebne plašče — pelerine s kapuco.
29.	člen
Vodja oddelka mora vsake štiri ure preverjati temperaturo zraka v posameznem hlajenem prostoru in voditi evidenco temperature ter vzdrževanja hladilnih naprav. Oddelkovodja hladilnice mora kontrolirati temperaturo mesa pred odpremo iz hladilnice.
IV. VZDRŽEVANJE HIGIENE IN VARSTVO OKOLJA
30.	člen
Po končanem delu je treba vse proizvodne prostore in opremo očistiti in razkužiti.
Vse odpadke živalskega porekla je treba odstraniti iz proizvodnih prostorov v kontejnerje za konfiskate, ostale odpadke pa v kontejnerje za smeti.
Po končanem delu je treba očistiti tudi pomožne prostore in dvorišče.
Zagotoviti je treba čiščenje ii vzdrževanje higiene med delovnim časom, higieno v sanitarijah po proizvodnih oddelkih in redno izpraznjevanje posod za odpadke.
Vodje organizacijskih enot so odgovorni za tekoče izvajanje splošnih higienskih ukrepov, kot tudi posebnih higiensko epidemioloških ukrepov.
31.	člen
Izpraznjene vozičke in police za obešanje mesnih izdelkov ter kljuke za obešanje mesa je sproti odstranjevati iz ekspedita in jih po predhodnem čiščenju ter razkuževanju vračati v proizvodne oddelke.
32.	člen
Ce se pri presledu mesa ugotovi kužna bolezen, je treba takoj klavnične prostore in vse uporabljeno orodje in pribor razkužiti.
Pri vhodu in izhodu je treba redno vzdrževati razkuževalno preprogo.
Podrobnejša navodila za izvajanje navedenih ukrepov izda veterinarski inšpektor.
33.	člen
Delovna organizacija mora skrbeti za zadostno število kontejnerjev za odvoz konfiskatov in smeti, ki morajo biti po vsakem izpraznjevanju očiščeni in razkuženi.
Zagotovljen mora biti redni odvoz konfiskatov, smeti in odpadne embalaže.
Redno je treba prazniti gnojišče. Na gnojišče ni dovoljeno metati odpadkov živalskih tkiv, papirja, drugih odpadkov, pralnih sredstev in razkužil.
Gnoj iz klavnice je dovoljeno deponirati le na površinah, ki jih odobri pristojni veterinarski inšpektor.
34.	člen
Rabljeno kartonsko embalažo in poškodovano metalno embalažo ni dovoljeno uporabljati in jo je treba takoj odstraniti iz proizvodnih oddelkov.
35.	člen
Delovna organizacija je dolžna redno pregledovati obrat in sproti odpravljati vse tehnične pomanjkljivosti oz. zagotavljati redno vzdrževanje obrata.
Opravljanje vzdrževalnih del v proizvodnih prostorih je med delovnim časom prepovedano, razen tistih, ki so potrebna, da se zaključi tehnološki (proizvodni) postopek, vendar je treba ustrezno zavarovati živila.
36.	člen
Sestanki delavcev niso dovoljeni v prostorih, kjer sc opravlja obdelava, predelava in skladiščenje surovin in proizvodov.
37.	člen
V proizvodnih prostorih je prepovedano kajenje ter uživanje pijač in hrane.
38.	člen
Delavci morajo prihajati na delo zdravi, čisti in primerno urejeni. Delavci morajo biti obriti, primerno ostriženi, s pristriženimi nohti. Pri delu ni dovoljeno nositi prstanov, zapestnic in ročne ure.
Delavci morajo med delom stalno skrbeti za vzdrževanje osebne higiene. Po zakolu oz. obdelavi vsake živali si morajo umiti roke in sterilizirati orodje, je. Orodje morajo sterilizirati tudi po vsakem onesnaženju orodja.
Pred začetkom in po končanem delu je obvezno umivanje in razkuževanje rok. Delovna organizacija mora skrbeti za to, da so stalno na razpolago papirnate brisače, tekoče milo, razkužila in toaletni papir.
Sprehajanje delavcev po proizvodnih prostorih je prepovedano.
Pooblaščena veterinarska organizacija kontrolira vzdrževanje higiene delovnih površin in osebne higiene delavcev (vizualno, z bakteriološkim pregledom brisov).
39.	člen
Delovna obleka mora biti čista. Menjati jo je treba vsak dan. Po potrebi pa jo je treba zamenjati tudi med delovnim časom. V žepih delovne obleke ni dovoljeno nositi raznih predmetov, razen robcev.
Osebna zaščitna sredstva in orodje mora delavec vsak dan po končanem delu očistiti in razkužiti,
40.	člen
Za hranjenje delovne in civilne obleke mora imeti vsak delavec dvodelno garderobno omarico ali pa ločeno čisto in nečisto garderobo.
V	garderobni omarici je dovoljeno hraniti samo čisto delovno obleko in osebna zaščitna sredstva ter civilno obleko v drugem delu omarice.
Garderobne omarice morajo biti vzdrževane in redno čiščene. Pregled garderobnih omaric opravlja neposredni vodja delovne skupine, občasno pa tudi pooblaščena veterinarska organizacija oziroma veterinarski inšpektor.
V	garderobnih omaricah je prepovedano hranjenje pijače, hrane in predmetov, ki niso osebno zaščitno sredstvo.
Umazano delovno obleko morajo delavci odati v pranje takoj po končanem delu.
41.	člen
Oddelkovodja mora pregledati delavce, če imajo na koži (rokah, obrazu) rane, ekceme ali druge poškodbe, kjer pridejo v stik z žiVik in jim ne sme dovoliti opravljati dela.
V	primeru lažje poškodbe mora na tem mestu imeti gumijasto ali plastično zaščitno sredstvo.
42.	člen
Zagotoviti je treba redno deratizacijo in dezin-ot;Keijo. Dezinsekcija pa mora biti opravljena tako, da sredstvo za dezinsekcijo ne bo prišlo v stik z živalmi in živili.
43.	člen
Ves proizvodni proces mora bitf organiziran tako, da zagotavlja čim večje varstvo okolja. Zato je potrebno redno vzdrževanje parnih kotlov, depo goriva in maziva ter vzdrževanje čistilne naprave.
44.	člen
V	kanalizacijo je prepovedano spuščati kri, živalske odpadke, maščobe, kemikalije, odpadno gorivo in mazivo. Lovilce maščob, talne odtoke in sifone je treba cjnevno čistiti in vzdrževati. Za vzdrževanje čistilne naprave in lovilcev maščob mora biti zadolžen usposobljeni delavec. Voditi je. treba dnevnik o obratovanju čistilne naprave in vzdrževanju lovilcev maščob in drugih jaškov.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora vsaj trikrat letno odvzeti vzorce odplak in jih dostaviti v analizo.
V. KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št, 18/77).
46.	člen
Veterinarsko-sanitarne preglede po tej odredbi opravlja pooblaščena veterinarska organizacija, nadzor nad izvajanjem pa opravlja občinski organ za veterinarsko inšpekcijo.
47.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-11/79
Laško, dne 28. marca 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Srečko Brilej 1. r.
689.
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Laško izdaja na predlog Ribiške družine Laško, na podlagi 13. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni lisi SRS, št. 25/76)
n
Z varstvenimi vodami, navedenimi v prešnji točki, je Ribiška družina Laško, dolžna gospodariti v skladu s pravilnikom o načinu upravljanja varstvenih voda (Uradni list SRS, št. 7/78).
III
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 323-2/76
Laško, dne 18. aprila 1979.
Načelnik
oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Laško
Hinko Wimmer 1. r.
LENART
690.
Na podlagi 55. člena statuta krajevne skupnosti Cerkvenjak je konferenca krajevne skupnosti Cerkvenjak po opravljeni javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov na svoji seji dne 11. februarja 1979 sprej ela
SKLEP
o sprejemu statuta krajevne skupnosti Cerkvenjak
ODREDBO
o razglasitvi nekaterih voda na območju občine Laško za varstvene vode
I
Na območju občine Laško se razglasijo za varstvene vode naslednje vode:
1.	Potok Lahomnica — od izvira do sotočja pri Priv šku, Mala Breza 37, s pritoki;
2.	Potok Lokavščica — od izvira do sotočja pri Pavliču. Lokavec 6, s pritoki;
3.	Potok Poljanščica — od izvira do izliva v Grač-nico s pritoki;
4.	Potok Lahovgraben — od izvira do jezu pri Oc_ virku, Lahovgraben 20, s pritoki;
5.	Potok Mišnica — od izvira do lesenega mostu na Voluš;
6.	Potok Nemški graben — od izvira do izliva v Gračnico s pritoki;
7.	Potok Zaločki graben — od izvira do izliva v Gračnico š pritoki;
8.	Mrzli potok — od izvira do izliva v Gračnico s ■ pritoki;
9.	Potok Rečica — od izvira do betonskega mostu pri Lahu, Rečica št. 108, s pritoki;
10.	Potok Breznica (Ična) — od izvira do mlina pri Knezu, Turje 44, s pritoki;
11.	Reški potok — od izvira do mostu pri Mačku, Reka 36, s pritoki;
12.	Oleški potok — od izvira do izliva v Lahomni-co s pritoki.
Konferenca krajevne skupnosti Cerkvenjak je ugotovila, da so bile spremembe in dopolnitve statuta krajevne skupnosti Cerkvenjak v javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov. Javno razpravo je vodila konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Cerkvenjak.
2
s Vsi zbori delovnih ljudi in občanov so sprejeli predloge sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti Cerkvenjak.
3
Konferenca krajevne skupnosti Cerkvenjak ugotavlja, da je sprejet statut krajevne skupnosti Cerkvenjak v prečiščenem besedilu.
Sklep o sprejemu statuta se razglasi v Uradnem listu SRS.
4
Statut krajevne skupnosti prične veljati osmi dan po objavi tega sklepa in se s tem dnem preneha uporabljati statut krajevne skupnosti Cerkvenjak, ki je bil sprejet dne 21. julija 1974.
St. 99/79
Lenart, dne 11. aprila 1979.
Predsednik konference krajevne skupnosti Cerkvenjak
Maks Kocuvan 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 691.
Na podlagi 6. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. in 201. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Urad_ ni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovanju civilne zaščite občine Ljubljana Moste-Polje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja ustanavljanje, organizacijo in delovanje občinskih enot in občinskega štaba civilne zaščite ter enot in štabov civilne zaščite krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih.
2.	člen
V	občini Ljubljana Moste-Polje se kot posebno organiziran ter tehnično in strokovno usposobljen dei civilne zaščite ustanovijo: združene, specializirane in splošne enote civilne zaščite, namenjene zaščiti in reševanju ljudi in materialnih sredstev ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
3.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delov, nih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov se ustanovijo štabi za civilno zaščito.
4.	člen
V	dejavnost civilne zaščite za odpravljanje posledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč in v drugih izrednih razmerah sodelujejo komunalne, zdravstvene, veterinarske in druge organizacije, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje ljudi in imetja. Te organizacije delujejo pod vodstvom mestnega štaba za civilno zaščito vključujoč potrebe občinskega štaba za civilno zaščito.
II. OBČINSKE ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE
. ,	-	5. člen
Zahtevnejše naloge in ukrepi pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin izvajajo občinski združeni odred in občinske specializirane enote civilne zaščite. Te enote ustanovi izvršni svet občinske skupščine, delujejo pa pod vodstvom občinskega štaba za civilno zaščito.
6. člen
Združeni odred civilne zaščite sestavljajo naslednje enote:
— poveljniška enota,
—	tehnično reševalna enota,
—	sanitetna enota,
—	gasilska enota,
— RBK enota in
—	oskrbovalna enota.
Velikost, podrobno organizacijo in opremljenost ter temelje organizacije združenega dela, ki dajejo kadre in opremo za te enote določi izvršni svet skupščine občine na predlog občinskega štaba civilne zaščite. Občinski odred sestavljajo vojaški obvezniki ustrezne spe-cialnostL
7.	člen
V skladu z oceno ogroženosti se lahko ustanovijo v občini naslednje občinske specializirane enote:
—	tehnično reševalna enota,
—	enota za prvo medicinsko pomoč,
—	gasilska enota,
—	enota za RBK zaščito,
—	enota za identifikacijo,
—	enota za zveze.
—	enota za uničenje eksplozivnih teles.
8.	člen
Občinske specializirane enote iz prejšnjega člena ustanovijo tiste temeljne in druge organizacije združe. nega dela, ki jih določi na predlog občinskega štaba civilne zaščite izvršni svet skupščine občine, ki obenem določi tudi njihovo kadrovsko in materialno sestavo.
9.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo dati občinskemu štabu za civilno zaščito na voljo strokovne kadre, prostore in materialna sredstva za reševanje odpravljanja posledic vojnih akcij ter naravnih in drugih hudih nesreč.
10.	člen
Za opravljanje nalog iz 3. člena tega odloka se ustanovi občinski štab za civilno zaščito. Imenuje ga izvršni svet občinske skupščine. Štab je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni in ob naravnih ter drugih hudih nesrečah. Za svoje delo je odgovoren Izvršnemu svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Štab opravlja svoje naloge na podlagi zakona o ljudski obrambi in določb tega odloka.
11.	člen
Občinski štab za civilno zaščito v spornih primerih odloča o razporeditvi obveznikov civilne zaščite v posamezne enote in štabe civilne zaščite v občini.
III.	ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZASClTE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
a) enote
12.	člen
V krajevnh skupnostih ustanavljajo po oceni ogroženosti sveti krajevnih skupnosti praviloma naslednje specializirane enote:
—	gasilske enote,
—	tehnično reševalne enote,
—	enote za prvo medicinsko pomoč,
—	enote za RBK zaščito,
—	enote za socialno delo,
—	veterinarske enote,
—	enote za zveze,
—	enote za vzdrževanje reda,
—	enote za asanacijo terena.
13.	člen
Krajevne skupnosti, ki nimajo pogojev za ustanovitev specializiranih enot, ustanovijo splošne enote civilne zaščite.
Soglasje za ustanovitev takih enot daje občinski štab za civilno zaščito na podlagi ocene ogroženosti.
14.	člen
Poleg specializiranih enot morajo krajevne skupnosti ustanoviti splošne enote civilne zaščite.
Splošna enota se praviloma ustanovi na vsakih 25 stanovanjskih enot.
15.	člen
Število in opremljenost specializiranih in splošnih enot v krajevnih skupnostih se določi v načrtu' civilne zaščite na osnovi ocene ogroženosti krajevne skupnosti.
b) štabi za civilno zaščito
16.	člen
Štab za civilno zaščito imenuje svet krajevne skupnosti. Štab je za svoje delo odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa svetu krajevne skupnosti, v strokovnem pogledu pa je odgovoren tudi občinskemu štabu za civilno zaščito.
17.	člen
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti vodi delo civilne zaščite na vsem območju krajevne skupnosti, odgovoren je za usposabljanje in urjenje enot civilne zaščite in za usposabljanje prebivalstva za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov, izdeluje načrte civilne zaščite ter opravlja druge naloge določene z zakonskimi in drugimi predpisi.
štab za civilno zaščito krajevne skupnosti usklajuje, ob reševalnih akcijah pa tudi vodi delo vseh štabov za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti. Sodeluje s štabi za civilno zaščito dosedanjih krajevnih skupnosti in služb' za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje v reševalnih pripravah in akcijah.
18.	člen
Štab civilne zaščite v KS ima:
—	poveljnika štaba,
—	načelnika štaba in
—	določeno število članov.
Število članov štaba sc določi ob imenovanju na podlagi nalog in potreb usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot.
IV.	ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIH ORGANIZACIJAH
a) enota
19.	člen
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustanovijo delavski svet oziroma drugi organi upravljanja enote civilne zaščite na osnovi ocene ogroženosti.
20.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, ki se povezujejo v organizacijo združenega dela praviloma ustanovijo specializirane enote za skupne potrebe v vsaki temeljni organizaciji pa na vsakih 50 zaposlenih najmanj eno splošno enoto.
21.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela praviloma ustanovijo naslednje specializirane enote civilne zaščite:
—	gasilske enote,
—	tehnično reševalne enote,
—	enote za prvo medicinsko pomoč,
—	enote za RBK zaščito,
—	enote za vzdrževanje reda,
—	enote za zveze.
22.	člen
Specializirane enote morajo ustanoviti organizacije združenega dela, ki jih je določil s sklepom izvršni svet skupščine občine na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Specializirane enote pa lahko ustanovijo tudi druge temeljne in druge organizacije združenega dela, če to zateva njihova ocena ogroženosti.
23.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter samoupravne organizacije in skupnosti z do 50 zaposlenih se samoupravno dogovorijo o ustanovitvi skupnih splošnih enot v okviru stanovanjskega ali poslovnega objekta oziroma krajevne skupnosti.
b) štabi za civilno zaščito
24.	člen
Delavski svet oziroma drug organ upravlj*'*** Imenuje štab za civilno zaščito. Štab je za svoje delo odgovoren delavskemu svetu in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi občinskemu štabu za civilno zaščito.
25.	člen
Štab za civilno zaščito temeljne in druge organizacije združenega dela ter samoupravne organizacije in skupnosti ima:
—	poveljnika štaba,
—	načelnika štaba in
—	določeno število članov
Število članov štaba se določi ob imenovanju na podlagi nalog in potreb usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot.
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s splošno enoto civilne zaščite, v katero se sestavi največ 4 ekipe, opravlja naloge štaba civilne zaščite poveljnik te enote.
26.	člen
Štab za civilno zaščito v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, samoupravni organizaciji in skupnosti vodi delo civilne zaščite v svoji organizaciji, odgovoren je z= usposabljanje enot civilne zaščite in za usposabljanje delovnih ljudi za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter opravlja druge naloge določene z zakonskimi in drugimi predpisi.
Štab za civilno zaščito sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, s štabom za civilno zaščito v krajevni skupnosti in občinskim štabom ter ob reševalnih akcijah tudi izvršuje naloge štaba krajevne skupnosti in občine.
V.	KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Izvršni svet občinske skupščine izda potrebne predpise za izvajanje tega odloka s področja usposabljanja in opremljanja enot ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delovanje civilne zaščite v občini.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokovna navodila.
28.	člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zveznega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/76) in kazenske določbe republiškega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS. št 23/76).
29.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite, ki ga je sprejela Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 4. 2. 1976 in skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih ukupnosti dne 5. 2. 1976. Objavljen je v Uradnem listu SRS, št. 3/76.
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/76
Ljubljana, dne 19. aprila 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič L r.
LJUBLJANA SISKA 692.
Na podlagi 4. točke 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78), je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1979 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
1.	člen
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Ljubljana Šiška.
2.	člen
Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na območjih občine kjer je vzpostavljen ulični sistem. Izvzeta so kmečka gospodarstva.
Živali iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo na območju iz prejšnjega odstavka samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
3.	člen
Divje živali razen malih gozdnih gledalcev se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
4.	člen
V	stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju z zborom stanovalcev, etažnim lastnikom oz. lastnikom zgradbe.
V	ožjem mestnem območju ima lahko posamezno gospodinjstvo največ dva psa in dve mački. Določilo ne velja za psice in mačke z mladiči do njihove odstranitve.
Za bivanje in vzrejo več živali v ožjem mestnem območju si mora rejec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, soglasje prLstojne veterinarske inšpekcije in zbora stanovalcev etažnega lastnika oz. lastnika stanovanjskega objekta.
5.	člen
Posestnik psa je dolžan psa, starejšega od treh mesecev, prijaviti v 8 dneh.
Ce se lastnik s psom, začasno zadržuje ali pusti psa v reji na področju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po prihodu.
6.	člen
Lastnik prijavi psa Veterinarski postaji Posavje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija), ki vodi evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa.
»
7.	člen
V	evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpiše lastništvo in identiteta psa ter se določi njegova registrska številka.
V	evidenci o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisujejo po predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
8.	člen
Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v reji psov organizaciji, kjer je pes prijavljen.
Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
9.	člen
Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor.	t
Prepovedano je vsakršno fizično nasilje ter nehumano ravnanje ali uničevanje psov in drugih živali.
10.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in živali.
Popadljivi psi in psi, ki jih imajo lastniki v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem ali svetlem, zaprtem prostoru ali pa na verigi. Ce je pes privezan, veriga ne sme biti krajša kot 3 m.
Posestnik mora namestiti viden opozorilni napis »HUD PES«.
11.	člen
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če lastnik v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu psa zanemarja, pristojen upravni organ obredi, da mora posestnik psa v določenem roku odstraniti.
Predlog za prepoved reje psa iz prvega odstavka tega člena dajo zboru stanovalcev posamezni občani, skupine stanovalcev in Društvo proti mučenju živali
Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in vzrejo.
Komisijo sestavljajo: predstavnik zbora stanovalcev, predstavnik društva proti mučenju živali in predstavnik kinološkega društva. Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke.
12.	člen
Posestnik je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva.
Po ulicah in trgih ožjega mestnega območja se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.
13.	člen
Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko samo na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik.
Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima lastnik ustrezno pismeno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici.
Male živali se sme vnašati v vozila javnega prometa samo v kletkah, ki onemogočajo onesnaževanje okolice in preprečujejo mučenje živali.
14.	člen
Veterinarski inšpektor odredi, kakor je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčnikom in na vrvici.
Če je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zadravljenje psa na lastnikove stroške.
15.	člen
Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nadstropnih stavb ne smejo biti psom stalno bivališče.
16.	člen
Prepovedano je puščati pse na urejena otrosKa igrišča in posamezne zelenice ter parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo.
17.	člen
Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.'
18.	člen
Če se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje, močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela. telesa, močno slinjenje) mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor, ločeno od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji.
19.	člen
Ce pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškoduje človeka, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti naj bližjo veterinarsko organizacijo in Zavod za socialno medicino in higieno v Ljubljani.
žival iz 1. odstavka tega člena mora biti 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom. Za psa velja to neglede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne.
Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzorstvo živali pooblaščena veterinarska organizacija.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je poškodovala človeka, nosi posestnik živali.
20.	člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali, ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko higienska služba občin v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati principe humanosti.
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz 1. odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa.
21.	člen
Lastnik lahko zahteva vrnitev psa v času 4 dni od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa.
Ce lastnik ne zahteva v določenem roku psa oz. če ne plača stroškov lova in oskrbo, se izroči v last drugi osebi, kolikor to ni mogoče, se pes humano pokonča.
22.	člen
Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko ali drugo organizacijo združenega dela.
23.	člen
O vlogah občanov, ki se nanašajo na 19. in 20. člen tega odloka, odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
24.	člen
Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani z javnega mesta.
Živali, za katere je mogoče ugotoviti lastnika, je potrebno zdraviti sporazumno z lastnikom živali.
25.	člen
Golobi v zasebni lasti se lahko redijo le v golob-njaku.
Golobnjaki se morajo redno čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati.
Za rejo golobov mora rejec dobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za Veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije.
26.	člen
Mestni golobi se goje samo v posebnih javnih go-lobnjakih pod nadzorstvom pooblaščene delovne organizacije.
Zaradi omejevanja populacije teh ptic je delovna organizacija, kateri je poverjena vzreja mestnih golobov, dolžna:
—	krmiti golobe s primesjo kontracepcijskih sredstev,
—	urejati populacijo z odvzemom jajc iz gnezd.
Golobnjaki se morajo redno vzdrževati, čistiti in
najmanj dvakrat letno razkuževati.
27.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje Uprava za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane in Uprava javne varnosti ob pomoči Društva proti mučenju živali in Kinološkega društva.
28.	člen
Z denarno kaznijo 300 do 3.000 din se kaznuje posameznik ali pravna oseba:
—	če redi kopitarje, parklarjc, kunce, perutnino in divje živali ha ožjem območju' mesta v nasprotju z določili 2. člena,
—	če ne upošteva določil 13. člena tega odloka,
—	če ne upošteva določil 16. člena tega odloka,
—	če ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen proti steklini (17. člen),
—	če nemudoma ne prijavi veterinarski službi,- da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino (18. člen),
—	če ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka, pod veterinarskim nadzorstvom (19. člen, 2. odstavek).
Za prekrške iz 1. odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 100 do 300 din.
29.	člen
Z denarno kaznijo 200 do 1.000 din še 'kaznuje za prekrške posameznik ali pravna oseba:
—	če ne upošteva določil 4. člena,
—	če ne prijavi psa (5. člen),
—	če ne upošteva 8. člena tega odloka,
—	če ne upošteva 9. člena tega odloka,
—	če ne upošteva določil 12. člena,
—	če ne upošteva določil 15. člena odloka,
—	če ne obvesti pristojno službo, da je pes ali mačka poškodovala človeka (19. člen 1. odstavek).
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-322-09/78
Ljubljana, dne 13. aprila 1979.
Predsednik Skupščine občine .	Ljubljana Šiška
Franc Dejafc 1. r.
693.
Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 22. marca 1979 in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1979 sprejela
ODLOK
o prispevku ob ceni uporabnikov vode za razširjeno reprodukcijo za območje krajevnih skupnosti Vodice in Bukovica-Sinkov turu
1.	člen
S tem odlokom se uvede prispevek uporabnikov aa financiranje razširjene reprodukcije, kar pomeni oblikovanje trajnega vira sredstev za financiranje objektov in naprav individualne komunalne porabe
2.	člen
Uporabniki individualnih komunalnih storitev plačujejo prispevek ob ceni komunalne storitve za kubični meter potrošene vode 0,36 din.
Sredstva tega prispevka se uporabljajo za odplačilo najetih kreditov in financiranje razširjene reprodukcije^ ki je predvidena s plani in programi.
3.	člen
Zbrana sredstva prispevka iz 2. člena se zbirajo na posebnem računu Komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška in se uporabljajo za realizacijo programa zadevne dejavnosti.
4.	člen
Prispevek za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav iz 2. člena tega odloka se plačuje od začetka veljavnosti odloka dalje.
5.	člen
Upravljalec sredstev zbranih po 2. členu tega odloka je dolžan do 20. oktobra vsakega leta podati Skupščini občine Ljubljana Šiška poročilo o zbiranju in namenski uporabi teh sredstev za tekoče leto skupaj s predlogom potrebnih sprememb višine prispevka za naslednje leto.
6.	člen
Ta odlok začne Veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-420-06/79
Ljubljana, dne 11. aprila 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
694.
Na podlagi 53. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Uradni list SRS, št. 23/77) in na podlagi 189. in 217. člena statuta občine Ljub’.jana Šiška (Uradni list, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1979 sprejela	*
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi, sestavi, nalogah
in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Šiška
1.	člen
V odloku o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 14/78) se zadnji odstavek 8. člena spremeni tako, da glasi:
»Komisija za volitve in imenovanja opravlja tudi druge zadeve, za katere jo pooblasti skupščina.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-021-09/79
Ljubljana, dne 26. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
695.
Na podlagi 8. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (prečiščeno bese-1-dilo Uradni list SRS, št. 8/78) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 22. marca 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Šiška
1.	člen
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Šiška s tem, da se besedilo 2. odstavka 31. člena črta.
2.	člen
Ta sklep začne veljati-osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št; 1-025-05/79-177/79
Ljubljana, dne 22. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r.
696.
^Ta podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 22. marca 1979 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi sklepa o spremembi statuta kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Šiška
1
Potrdi se sklep o spremembi statuta kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Šiška, ki ga je skupščina kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Šiška sprejela na svoji seji dne 28. marca 1977.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-320-04/79-179/79 Ljubljana, dne 22. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak L r.
697.
Na podlagi 9. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 22. marca 1979 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1979 sprejela
ODLOČBO
Odločba Skupščine občine Ljubljana šiška z dne 1. 4. 1966 št. 3/6-321-2/66 se tako spremeni in dopolni, da se spremenjeni in dopolnjeni izrek glasi-
I
Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana se izročijo v gospodarjenje vsi gozdovi v lasti občanov, ki ležijo znotraj gozdnogospodarskega območja Ljubljana na teritoriju občine Ljubljana Šiška.
II
Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Rast v nadalje gospodari z gozdovi družbene lastnine v zelenem pasu, na posebnih gozdnih točkah in z drevjem, rastočim izven gozda v tistem delu izven gospodarskega območja Ljubljana na teritoriju občine Ljubljana Šiška, ki obsega naslednje katastrske občine in dele katastrskih občin: Šmartno, Tacen, Vižmarje, Stanežiče, Šentvid, Glince (del), Dravlje (del), Zgornja Šiška (del) in Spodnja Šiška (del).
III
Delovni organizaciji pod I in II sta dolžni voditi minimum podatkov, ki so predpisani za poslovne enote po zveznih predpisih in o tem obveščati Skupščino občine Ljubljana Šiška in njen izvršni svet. Izvršni svet je pooblaščen, da po potrebi ta minimum podatki še razširi.
Št. 1-321-01/79-178/79
Ljubljana, dne 22. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dcjak 1. r.
MOZIRJE
698.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 6. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški I
I
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, st zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 15,7*/e in to od 1. 3. 1979 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1978, se od 1. 3. 1979 dalje povišajo ža sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer,
če šo bile določene:
•/•
do konca januarja 1978 za	15,7
do konca februarja 1978 za	14,4
do konca marca 1978 za	13,1
do konca aprila 1978 za	11,8
do konca maja 1978 za	10,5
do konca junija 1978 za	9,2
do konca julija 1978 za	7,9
do konca avgusta 1978 za	6,6
do konca septembra 1978 za	5.2
do konca oktobra 1978 za	3,9
do konca novembra 197p za	2,6
do konca decembra 1978 za	1,3
3
Sklep začne veljati z dnem objave.
Št. 06/3-79
Mozirje, dne 6. aprila 1979.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje
Franja Suhorepec 1. r
SLOVENSKE KONJICE 699.
Svet krajevne skupnosti Zbelovo občine Slovenske Konjice je na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23-1465/77) in 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) na seji, dne 1* aprila 1979 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za del naselja Zbelovska gora
1.	člen
Razpiše se referendum za del naselja Zbelovska gora v Krajevni skupnosti Zbelovo, ki obsega hišne št. 82, 89, 85, 84, 80, 73, 113, 111, 78, 100, 54, 82, 67, 63, ,83a, 86, 71, 112, 74, 41, 41, 58, 52, n. h., 81, 67, 83, 104, 105, 77, 40. 64, 79, 66, n. h., 10, 13, n. h., 90, 55/ n. h., n. h., n. h., 101, n. h., 8, n. h., 38, 19. 18, 37, 36, 34, 32, 33, 29, n. h., 27, 17, 30, 36, n. h., n. h., n. h., n. h.
2.	člen
Samoprispevek se razpisuje za gradnjo transformatorske postaje v delu naselja Zbelovska gora v Krajevni skupnosti Zbelovo.
Skupna predračunska vrednost gradbenih In montažnih del znaša 636.914 din. Od tega naj bi prispevali občani v obliki samoprispevka 150.000 din.
3.	člen
Prispevek bo uveden za čas od 1. junija do 30. septembra 1979 za plačilo zneska 150.000 din, kateri zne-
sek plačajo uporabniki električne energije v štirih mesecih in sicer:
1.	uporabniki, ki so v letu 1977 porabili do 1000 kilovatnih ur električne energije po 640 din mesečno.
2.	uporabniki, ki so v letu 1977 porabili do 1000 kilovatnih ur električne energije po ,640 din mesečno.
3.	uporabniki, ki so v letu 1977 porabili nad 1000 do 2000 kilovatnih ur električne energije po 750 din mesečno.
4.	uporabniki, ki so v letu 1977 porabili nad 2000 kilovatnih ur električne energije po 880 din mesečno.
4.	člen
Obroki iz 3 člena tega sklepa zapadejo v plačilo do 15 vsakega meseca in sicer se plačajo na roke inkasanta ali pri blagajniku odbora.
5.	člen
Plačevanje samoprispevka bodo oproščeni:
1.	občani, ki se preživljajo s socialnimi podporami, pokojninami, z varstvenim dodatkom, štipendisti in učenci v gospodarstvu.
2.	občani, ki so oproščeni davka od kmetijske dejavnosti.
6.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 6. maja 1979 v času od 7. do 12. ure v prostorih Koren Franca iz Zbelov-ske gore št. 73.
7.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani iz območja dela naselja Zbelovska gora iz 1. člena tega sklepa, ki so vpisani v splošni volilni imenik in vsi zaposleni do 18 leta starosti, ki še niso vpisani v volilnem imeniku.
8.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno, tajno, z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Zbelovo
Glasovnica za referendum dne 6. maja 1979 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje gradnje transfomoatorske postaje v Zbelovski gori zaselek Dovlje. Samoprispevek je plačljiv v 4 enakih obrokih v času od 1. 6. 1979 do 30. 9. 1979 in sicer:
1.	porabniki, ki ostanejo vezani na dosedanjo trans, formatorsko postajo plačajo 1000 din v 4 obrokih
2.	porabniki, ki so v letu 1977 porabili do 1000 KV električne energije plačajo 2.500 din v 4 obrokih
3.	porabniki, ki so v letu 1977 porabili od 1000 do 2000 KV električne energije plačajo 3000 din v 4 obrokih
4.	porabniki, ki so v letu 1977 porabili nad 2000 KV električne energije plačajo 3.500 din v 4 obrokih.
Glasujem
»za«	»proti«
Glasovalec izpolni glasovnico tako. da obkroži besedico »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka in besedico »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
9.	člen
Denarna sredstva so strogo namenska.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in uvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Postopek vodi volilna komisija krajevne skupnosti, ki ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma. Glasovanje na glasovalnem mestu vodi volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija.
11.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Zbelovo.
12.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 43/79
Zbelovo, dne 14. aprila 1979.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Zbelovo
Leopold Rozman 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 700.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 240. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 4/78) na seji dne 9. aprila 1979 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda Mestinje
1.	člen
Javno se razgrne osnutek urbanističnega reda Mestinje, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod številko projekta 18/78.
2.	člen
Osnutek urbanističnega reda Mestinje bo javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Mestinje 30 dni po objavi tega sklepa.
V tem času lahko delovni ljudje in občani, OZD in druge organizacije in skupnosti dajo k osnutku pripombe.
3.	člen
Ta sklep sd objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/79-2
Šmarje pri Jelšah, dne 9. aprila 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Franc Mlaker 1. r.
701.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 240. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 4/78) na seji dne 9. aprila 1979 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda Pristava
1.	člen
Javno se razgrne osnutek urbanističnega reda Pristava, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod številko projekta 20/78.
2.	člen
Osnutek urbanističnega reda Pristava bo javno razgrnjen v prostorih Krajevne skupnosti Pristava 30 dni po objavi tega sklepa.
V tem času lahko delovni ljudje in občani, OZD in drUge organizacije in skupnosti dajo k osnutku pripombe.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/79-2
Šmarje pri Jelšah, dne 9. aprila 1979.
>
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Franc Mlaker 1. r.
702.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 240. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 4/78) na seji dne 9. aprila 1979 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda Šentvid pri Grobelnem
1.	člen
Javno se razgrne osnutek urbanističnega reda Šentvid pri Grobelnem, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod številko projekta 19/78.
2.	člen
Osnutek urbanističnega reda Šentvid pri Grobelnem bo javno razgrnjen v prostorih Krajevne skupnosti Šentvid pri Grobelnem 30 dni po objavi tega sklepa.
V tem času lahko delovni ljudje in občani, OZD in druge organizacije in skupnosti dajo k osnutku pripombe.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/79-2
Šmarje pri Jelšah, dne 9. aprila 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Franc Mlaker L r.
ŽALEC
703.
Skupščina občine Žalec je na pomagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na, seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. aprila 1979 sprejela
odlok
o dopolnitvah in spremembah zazidalnega načrta soseske VI. Žalec
1.	Člen
Zazidalni načrt soseske VI. Žalec, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu soseske VI. Žalec (Uradni list SRS, št. 42/72) se dopolni in spremeni v tem, da se znotraj območja, ki ga zajema zazidalni načrt dodatno določi še 12 novih lokacij za stanovanjske hiše, od katerih se na parceli št. 636/2 k. o. Žalec določi lokacija za gradnjo pošlovno-stanovanjske hiše — cvetličarne.
Mreža servisnih cest se s priključki poveže z obstoječimi cestami.
2.	člen
Dopolnitev in sprememba zazidalnega načrta soseske VI. Žalec, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec pod št. 18-3/78 v oktobru 1978 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/78-6
Žalec, dne 17. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž., 1. r.
704.
Skupščina občine Žalec je na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 81. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73 in 8/75) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi zavoda za načrtovanje Žalec
1.	člen
V odloku o ustanovitvi zavoda za načrtovanje Žalec (Uradni list SRS, št. 17/75 in 4/77) se spremeni peta alinea drugega odstayka 1. člena tako, da se glasi:
»— priprava stavbnega zemljišča in opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/79-6
Žalec, dne 17. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž., 1. r.
705.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. aprila 1979 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec za sprejemanje in odločanje o ponudbah za prodajo nezazidanega stavbnega zemljšča
1
Skupščina občine Žalec pooblasti stavbno zemljiške skupnost občine Žalec, da sprejema ponudbe za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča in odloča o nakupu nezazidanega stavbnega zemljišča, ki ga lastniki ponudijo v prednostni nakup občini po 12. členu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-1/79-6
Žalec, dne 17. aprila 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž., 1. r.
POPRAVEK
V pregledu stopenj davkov iz oseonega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 27/78. 30/78, 8/79, 11/79 in 12/79) se opravi naslednji popravek:
V	prvi točki v tabeli pod »1. Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se pri zaporedni številki 3 občina Celje stopnja:
—	v stolpcu 3 popravi iz 2,16 na 1,44;
—	v stolpcu 13 popravi iz 32,34 na 31,62.
St. 420-6/78
Ljubljana, dne 20. aprila 1979.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o spremembah in dopolnitvah otjloka o davkih občanov, ki je bil objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, št. 10/79, se v drugi člen vnese točka štiri, ki je bila pomotoma izpuščena:
4.	točka se glasi:
»Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državpe organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve ali druge in tretje točke; od dohodkov doseženih po tretji točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40 %«.
Davčna uprava Skupščine občine Litija
VSEBINA
skupščina sr Slovenije
Stran
671.	Stališča in priporočila o nadaljnji aktivnosti pri sprejemanju periodičnih in zaključnih računov	811
672.	Zakon o Rudniku živega srebra Idrija	*12
673.	Odlok o potrditvi zaključnega računa prihodkov in
odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1978 In o vrnitvi ugotovljenih presežkov dohodkov	812
674.	Odlok o potrditvi finančnega načrta prihodkov In odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1979	813
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
675.	Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za
podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi	813
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
676.	Sklep o zaključnem računu Izobraževalne skupnosti
Slovenije za leto 1978	815
677.	Sklep o finančnem načrtu Izobraževalne skupnosti
Slovenije za leto 1979	816
678.	Sklep o zaključnem računu skupnosti starostnega za-
zarovanja kmetov v SR	Sloveniji za leto 1978	816
JBMOCNEVODNE SKUPNOSTI
679.	Sklep o tarifah vodnega prispevka v letu 1979 po sa-
moupravnem sporazumu o zagotovitvi sredstev za Izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne skupnosti Drava za obdobje 1976—1980	*17
Stran
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBClNI
680.	Dogovor o oblikovanju družbenih svetov v mestu
Ljubljani	817
681.	Odlok o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega
plana občine Brežice za obdobje 1981 do leta 1985 (Brežice)	818
682.	Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Brežice za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Brežice) 819
683.	Odlok o varstvu zraka na območju občine Celje	819
684.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v naselju Škofja vas (Celje)	821
685.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v naselju Zadobrova (Celje)	822
686.	Odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove šolskega prostora	v	občini Domžale 823
687.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Kočevje	824
688.	Odredba o veterinarsko-sanitarnem redu v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov
v občini Laško	825
689.	Odredba o razglasitvi nekaterih voda na območju
občine Laško za varstvene vode	829
690.	Sklep o sprejemu statuta krajevne skupnosti Cerkvenjak (Lenart)	829
691.	Odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite občine Ljubljana Moste-Polje	830
692.	Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter reji
ostalih domačih živali (Ljubljana šiška)	832
693.	Odlok o prispevku ob ceni uporabnikov vode za raz-
širjeno reprodukcijo za območje krajevnih skupnosti Vodice in Bukovica-Sinkov turn (Ljubljana šiška)	834
Stran
694.	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi, sestavi, na-
logah in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana šiška.	835
695.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana šiška	•	835
696.	Sklep o potrditvi sklepa o spremembi statuta kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana šiška	835
697.	Odločba Skupščine občine Ljubljana Šiška	836
698.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Mozirje)	836
699.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za del naselja Zbelovska gora (Slovenske Konjice)	836
700.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda
Mestinje (Šmarje pri Jelšah)	837
701.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda
Pristava (Šmarje pri Jelšah)	838
702.	Sklep o Javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda
Šentvid pri Grobelnem (Šmarje pri Jelšah)	838
703.	Odlok o dopolnitvah in spremembah zazidalnega načrta soseska VI. Žalec	838
704.	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi zavoda za
načrtovanje Žalec	838
705.	Sklep o pooblastitvi stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec za sprejemanje In odločanje o ponudbah za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča (Žalec) 839
—	Popravek pregleda stopenj davkov iz osebnega do-
hodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov	839
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka
o davkih občanov	839
/
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone TomSlč, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/vti Telefon direktor, uredništvo, unrava In knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Zlro račun 50100-603 4(1323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72