Si- OcZ)> ? Gorici, v soboto dne 4. julija 1903. [ Izhaja trikrat na teden t šestih tedanjih, in Isiser: vsak torek, četrtek in soboto, ajotrunje Izdani e opoldne, režemo isdanjo pa ob 3, uri popoldne, in stane z uredniSkimi izrednimi prilogami ter s,Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre-i>mu>a ali v Oorioi na dom pošiljana: JVse leto .......13 K 20 h, ali gld. «=60 pol leta........6 , 60 . , , .=• '0 Satzt leta.......3 , 40 » , , ••» Posamične številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah | in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki nlio „„.. 11 v Gorici vcGorifiki Tiskarni* A. GabrSfiek vsak dan od 8. uro zjutraj do 6. zve5er; ob nedeljah pa oL 9. do 12. ure. Na naročila brea dopoilane aaročnlae e ne oriran-o. Ocl«»l !¦ poslanle« se račnnijo po petit-vrstah^ Iq tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr,, 3-krat 6 far. vaaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje 5rke po prostore. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXIII. »Vse za <>miko,-svobodo innapredek!« ~Vr.~K;LuwH Uredništvo se nahaja v Gosposki uM Bi 7 v Goriol v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo s s nahaja v Gosposki ulici St.ll. Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica, »opisi U..J se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvou »PRIMOBIC« izhaja neodvisno od »Sode* vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60. «So6a» in «Prlmoreo» se prodajata t Goriol v to-bakanu Sohwarz v Šolski oHoi *n Jellorsitz v trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Med ljudstvom. n. Za Gregorčičem — prvi nune! — je govoril domaČi dornberški župnik Juvancič — drugi nune l — za njim pa je prišel k besedi — der dritte m Bunde! ~ šempaski župnik in deželni poslanec Blaž Grča. Star znanec naš je g. župnik in g. poslanec I Včasih, ko je bival še na svežem Cepovanskem zraku, smo ga celo radi imeli, saj je kazal nekaj moža, ali odkar biva pod trto v okrilju vitoveljske matere Božje, se ga oprijemajo, včasih čudne misli in neki nemir ga pretresu. Ni dosti, da župnikuje v širni šempaski župniji, tudi županovati hoče in včasih tudi res županuje. Je paC tako male razlike v lupniji in županiji, samo en a je utaknjen reč v slednjo besedo; nO, zaradi tega a naj bo župnija in županija vseeno, in župan naj bo župniki Včasih se je shajalo z Grčo, aH nekaj Časa sem ga pa včasih kar ne moremo veC smatrati resnim, zlasti odkar mu je sinila v glavo misel, da bi bilo pametno in prav, ako se obbaCi tičke v kletki. Takrat se je pokazalo, da je mož velik »Spassvo-gcl\ in cel deželni zbor se je smejal vzajemno v najlepši slogi njegovemu res ime-nilncmu predlogu. Zlobni jeziki trdijo, da se je malce take »kunStnosti* navzel od svojega soseda na deželnih stolicah, častitega Lapanje! Ta GrCa torej je nastopil vDornbergu. Predaval je o reki Vipavi, katero treba regulirati, in pa o brezobrestnih posojilih vinogradnikom je govoril. Kar se tiče regulacije Vipave, se je paC o njej govor:,o in razpravljalo že obilo, ali regulirana še vedno ni in bržčas tudi še ne bo tako kmalu. Poslanec Grča je, kar je res, je res l — v kratkih pa točnih besedah narisal Vipavo in njene pritoke ter utemeljil potrebo regulacije in končno predlagal resolucijo, naj poljedelsko ministerstvo po svojih tehničnih organih priredi kar roogoCe hitro načrt regulacije reke Vipave in njenih pritokov ter naj skrbi, da se ti naCrti izvršijo. O tem se je razplelo nekaj govora, in ko se je culo, da vladni inženir nima časa, da bi naredil načrte, se je izreklo mnenje, naj bi prevzel to nalogo pa dež. stavbinski urad. Gregorčič pa je rekel, da je tudi ta urad preobložen z delom (N6, ne bo take sile ne I), ureditev rek in potokov pa je v prvi vrsti vladina stvar. — N6, konCno so sprejeli GrCevo resolucijo. AH kaj pomaga ta resolucija? Nič, prav nič, Naši »katoliški* poslanci znajo raz•• lagati ljudstvu gospodarske potrebe, kadar jim tako kaže, znajo tudi stavljati resolucije, aH to je — vse! V deželnem zboru pa so hlapci Lahov, ki poznajo le Furlanijo, in pri vladi si ne upajo nastopiti, kakor potreba. Lahi znajo črpati iz deželnega denarja leto za_ letom svoto za svoto za svoje gospodarske potrebe, za regulacije rek in potokov itd. ter znajo pridobiti vlado, da jim gre v takih vprašanjih na celi črti na roko, ali ne tako naši .katoliški* poslanci. Okoli vlado hodijo le takrat, kadar treba kaj storiti proti narodno-napredni stranki, ako treba mešati pri volitvah,občinskih in drugih, ako treba kakega klerikalnega učitelja rešiti iz zagate, o, takrat so navdušeni in pridno in ponižno letajo okoli visoke gospode! DrugaCe, v vseh vitalnih vprašanjih naših pa so odvisni od Lahov tako, da obvelja vselej beseda teh, in tako bo vselej vedno, dokler bo deželni poslanec dr. Gregorčič s svojo kompanijo, s katero je vprežen trdno v voz dr. Pajerja! In kaj to pomeni, vemo in Čutimo predobro. Kaj pomaga, Citati resolucije, kakor na primer o regulaciji Vipave na shodih med ljudstvom, ko se pa p o t e m ne stori ničesar več. Glede Vipave kakor glede drugih rečij ostaja vedno le pri tem, da se sprejme resolucija, tudi v deželnem 2boru se sprejme kak tak predlog, ali ne izvrši se nič. Laški poslanci vedo, da so slovenski zavezniki dr. Pajerja zadovoljni že s tem, da se sprejme kaka reC, zadosti je, da se kaj ob ljubi, izvršiti tega pa ni treba! Po svojih listih se proslavljajo z velikanskimi vspehi, ljudstvo pa Čaka in Čaka, ali ne pričaka ničesar! In tu vmes tiči prav tisto veliko far-banje našega ljudstva, tisto neopravičeno greš en je nad zaupnostjo kmeta, tu vmes je via tista prefriganost, po kateri živijo* »katoliški* poslanci lepo v miru z Lahi, imajo za norca volilce, ter si perejo roke, češ, saj mi smo storili vse, kar mogoče. Ako pa se ne izvrši, pa nismo mi krivi, marveč drugi, Zapomnite si to: Dokler bodo ti »ljudski zastopniki* tako servilni nasproti Lahom in vladi, kakor sta na primer Gregorčič in Berbuc, dokler bodo hlapčeval! v deželnem zboru in odboru tako, kakor se to sedaj godi, je izključena vsaka večja pridobitev, tudi gospodarska, za Slovence I V Furlaniji se dela za gospodarstvo sistematično, pri nas pa nič! In tako bo, dokler ne dobimo poslancev, ki bodo po svojem stališču neodvisni od vlade ter se ne bodo dali vprozati v kavdinaki |arem samo raui tega, da ostanejo na svojih pozicijah, marveč se bodo mogli prosto gibati nasproti vsem ter si pridobiti veljavo, ki jim tiCe, Kadar dobimo take poslance ter se znebimo farbarjev in kleče p 1 a z c e v, potem šele bo mogoče z a-četi z resnim, pozitivnim delom tudi v našem delu dežele. Tako pa je vse tisto toli hvalisano delo naših »katoliških* poslancev le grdo —- slepilo! Porotna obravnava proti bivšemu dijaku Krta in mešetarjema Louvier in Bratilin. "i'& zanimiva obravnava se"je*vrBlla v sredo dne 1. t. m. — Predsednik sodnega dvora je bil svetnik Schmarda, prised-nika: svetnika Kuhačevič in Rutar; obtožbo zastopal je drž. pravdnika namestnik Jeglič, tolmač E. KIav?,ar, zapisnikar Posega. Krkoča branil odvetnik dr. Turna, Louvierja in Brau-lina odvetnik dr. Gr, Luzzatto. Porotna klop je bila italijanska. —- Obtoženi so: Kristjan Krkoč, rojen v Gojačah na Vipavskem, bivši učenec VI. razreda tuk. gimnazije. Josip Louvier, po poklicu brivec, zadnja leta mošotar, rojen 19. I. 1864. v Gorici in sem pristojen. Angelj Braulin, po poklicu trgovec, zadnja leta mešetar, rojen 24. VI. 1855. v Ronkah, pristojen v Gorico. Obtožnica pravi: Krkoč Kristjan je dobil od svojega, sedaj 2e umrlega strica Štefana Krkoča, duhovnika, Se za časa njegovega življenja v dar hranilno knjižico ljubljanske hranilnice 6t. 211.624 v znesku 400 gl. ter eno dunajsko srečko iz 1. 1874, v minimalni vrednosti 100 gl. Rajni Štefan Krkoč je zapustil njegovemu očetu Jožefu in stricu Antonu vsakemu po eno hranilno knjižico s št. 220.746 z zneskom 300 gl. in St. 245.745 z zneskom 400 gl. Zadnji dve hranilni knjižici je hranil oče z drugimi vrednostnimi listinami pok, Stef. Krkoča. Ker oče ni znal ne brati, ne pisali, je poklical meseca septembra svojega sina večkrat na dom, da mu Je dal nekatera pojasnila o zapuščenih hranilnih knjižicah in drugih listinah pok. Štefana Krkoča. Ker je sin vedel, kje ima oče dotične stvari, je ukradel hranilno knjižnico št. 220.746 v znesku 300 gld., da bi pa prikril to tatvino, je priložil svojo hranilno knjižnico Štev. 211.624, kateri znesek je on že dvignil. Ko jo imel očetovo hranilno knjižnico, se je peljal v Ljubljano in dvignil dne 14. X. 1902. 140 K obresti; dne 24. X, pa 200 K glavnice. Ker je zelo razsipno živel, je pričel dvigati denar iz svoje knjižico. Dvignil je 10. XII. 1. 902. na obrestih 446'48 K in devet dnij pozneje od kapitala 950 K. Ko je tudi to svoto porabil in ker se je privadil veselo živeti, a denarja ni več imel, je Sel domov in ukradel očetu še drugo knjižico št. 245745 z zneskom 400 gl. Da bi oče knjižice ne pogrešal, je podložil neko knjižico iz navadnega papirja. Krkoč je dvignil brez očetovega privoljenja znesek 1290 K in s tem je napravil tatvino. Dne 24. I. 1903 je vložil v ljubljansko hranilnico znesek 4 K. Ta znesek je falsificiral na 1000 K in del to knjižico s št. 280.609 med očetove listine. Mislil si je, da na ta način tatvina druge knjižice ne bo odkrita. Isti dan, ko je vložil v kranjsko hranilnico 4 K in falsificiral številko v knjižici na 1000 K, je vloži! tudi pri c. kr. poštni hranilnici v Ljubljani na knjižico št. 79782 D na ime Kuhnel Ivan, uradnik Trst, Piazza della Borsa 18, znesek 3 K. Ta znesek je falsificiral na K 100 in dvignil je pri poštnem uradu v Šempetru dne 6. H. 03 znesek 40 K Križarji« Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. t' jnkieivlez. iDalja.) Posl. Podravski. Na to so odšli v Spihov, toda Danuške niso pobili na voz, marveč jo nesli na čelu sprevoda. Glas zvona, ki ni nehal doneti, se je zdel, kakor da jo Klice k sebi. In oni so šli, pevaje pod jasnim in vedrim nebom, kakor bi jih pokojnika vodila res v odsevu večerne zarje v večno svetlobo. Bil je že večer, in delavci so se že vračali s polja, ko so dospeli tjekaj. Kapelica, v katero so položili pokojnico, se je kar lesketala svetlobe sveč in baklje. Po zapovedi duhovnika Kaleba je molilo sedem deklic po vrsti pri mrliču Htanije. Zbišek tudi ni odstopil od jutra od Danuške. Rano jo je sam položil v krsto, katero so napravili vešči mizarji iz močnih hrastovih desek in katere pokrov so ozaljšali z velikim nakitom iz jantara. Jurand pri tem ni bil navzoč, kajti ž njim se je godilo nekaj čudnega. Takoj po svoji vrnitvi na dom ]& začutil, da so ga zapustile noge; ko so ga položili na posteljo, je zgubil zavest popolnoma, tako, da ni vedel, kje je in kaj se godi Ž njim. Zaman ga je klical duhovnik Kaleb, zaman ga povpraševal, kaj mu je: on ga ni slišal niti razumel. Ležeč vznak se je smehljal lasnega lica in ves srečen ter včasih gibal ustnice, kakor bi se razgovnrjal z nokom. Duhovnik Kaleb in stari Tolim sta razumela, da se razgovarja z rešeno svojo hčerko in se jej smehlja. Domislila sta si takisto, da že umira in da gleda z duševnimi očmi svojo večno srečo, toda v tem sta se motila, kajti on, neobčutljiv in gluh za vse, kar ga jo obkoljevalo, se je po cele tedne tako smehljal, in Zbišek, ki je končno odšel z odkupnino za Matijca, ga je pustil še živega v gradu. VIL Po Danuškinem pogrebu Zbišek ni bil bolan tako, da bi bil moral ležati, ali živel je kakor brez zavesti. S početka, v prvih dneh, mu še ni bilo tako slabo; hodil je naokrog, govoril o svoji pokojni ženi, obiskoval Juranda ter sedel pri njem. Pripovedoval je tudi Kalebu o tem, da je Matija vjet, in oba sta sklenila, da odpošljeta v Marburg in v Prusijo Tolima, da poizve, kje je Matija in ga odkupi ter plača ob enem tudi za Zbiška toliko griven, za kolikor so se dogovorili z Arnoldom von Baden in njegovim bratom. V spihovski blagajniei je bilo dovolj srebra, ki ga je bil Jurand o svojem času prigospodaril ali naplenil; duhovnik je bil tega mnenja, da Križarji, takoj ko dobč denar, izpuste starega viteza in da niti ne bodo zahtevali, naj bi se mladi vitez osobno predstavil. »Idi v Plock,« reče Kaleb Tolimu, ko se je odpravljal na pot »ter vzemi od ondotnega duhovnika pospremno pismo. Sicor bi te prvi komtur oplenil in vrgel v ječo. t »Ej, saj jaz jih poznam,« odvrne stari Tolim. »Oni znajo opleniti tudi one, ki pridejo s posprem-nimi pismi.* In odšel je. Toda duhovnik Kaleb je kmalu obžaloval, da ni odpravil samega Zbiška. On se je kajpada bal, da se v prvem hipu bolesti mladi mož ne bi znal tako obnašati, kakor je treba, ali da se morda razvname proti Križarjem in se tako izpostavi nevarnosti. Vedel je takisto, da mu bo težko oditi od ljubljene žene tor se odpraviti na pot, ker je že tako živo čutil svojo tugo in osamljenost na težavni poti — od Gotteswerdera v Spihov. Pozneje se je pa kesai, da je vzel vse to v poštev, ker Zbišku je bilo od dne do dne huje. On je živel do Danuškine smrti v neprestanem trudu ter je napenjal grozno svoje moči; potoval je na vse strani sveta, boril se ter rešil svojo ženo, prehodil puste krajine in divje gozde.-.. ali na-krat je vse to končalo tako, kakor bi bil kdo z mečem presekal, in ostalo je samo spoznanje, da je bilo vso to zaman, da je bil brezvspešen ves napor, ki je sicer že minul, da je pa ob enem ž njim minul dober kos življenja, minula nada, poginila ljubezen in da ni ostalo ničesar. Vsakdo živi za jutrišnji dan, vsakdo računa na bodočnost, toda Zbišku je bilo malo mar za vsako jutro, in kar se bodočnosti tiče, je imel Zbišek ono in isto čustvo, kakor Jagjenka, ki je pri odhodu v Spihov vzdihnila: »Moja srečajo za menoj, ne pa pred menoj!« In to čustvo v njem je rastlo in rastlo neprestano, kakor je naraščala tudi njegova tuga za Danuško. Ta tuga ga je prevzela in obvladala tako, da končno v njegovem srcu ni bilo prostora za nič drugega. Mislil je le na svojo nesrečo, živel samo za njo, bil nepri-stopen za vse drugo, zaglobljen v nekak polusen, ne in dne 9. II. 03 v Podgori 40 K. Od 15. X. 02 do 18. 11.03 je porabil denarja od ljubljanske hranilnice 2726*48 K in od poštne branHnice 80 K. Vspodbujen po prvih po-skusih falzifikacije, je pričel isto v večjem j obsegu. Dne 18. febr. t I. je vložil v kranj. hranilnico na 3 knjižice šu 231.105, 281.106, 281.107 zneske po 5 K. Iste zneske je fal-zificiral na 10.000 K. Falzifieiral je v teh knjižicah tudi letnico na 1. 1900 ter vpisal v knjižice, kakor da bi že bile dvignjene obresti. Pripetilo se je, da se je v gostilni Ambroža Furlanija v Rabatišču seznanil z dvema me-Setarjema Louvierom Josipom in Braulinom Angeljem, katera že vrsto let mešetarita po Gorici brez dovoljenja. Ko sta izvedela od Krkoča, da rabi denar in da bi imel rad predujem na knjižico št. 281.106, mu rečeta, da poznata neko bogato gospo, katera bi mu bila voljna dati predujem. Že ta čas so se dogovorili, ako se na ulici srečajo, da se ne pozdravijo. Dne 29. III. 1.1. je prejel Louvier od KrkoCa knjižico št. 281.106 ter jo nesel v menjalnic A. V. Jona in na isto zahteval 2000 K. Solastnik menjalnice Jos. Pavia je knjižico pregledal ter mu odštel 2000 K z odbitkom 6% obrestij za tri mesece in stroškov za koleke. Louvier je pustil knjižico v zastavi, ter prinesel Krkoča 2000 K, od katerega zneska je daroval očetu 700 K. Tako ^e je izvršila prva goljufija. Dne 30. marca 11. so se našli Krkoč, Louvier in Braulin v hotelu Central. Zadnja dva sta mu rekla, da rabi neki Izidor Ifarinsig, stanujoč v Via Ponte Isonzo, 1600 K, katere naj mu Krkoč posodi. Krkoč bil je voljan oni znesek posoditi. Braulin je šel nato k Marinčiču, kateri mu je podpisal meujico za 1600 K, s katero se je vrnil v hdtel in jo izročil Krkoču. Nato je šel Louvier zopet k Joni in si dal izplačati od Pavie znesek 1600 K. Harinčiču pa nista oddala vsega zneska, ampak le 200 K, za kateri znesek jih je tudi prosil pred meseci. Rekla sta, da sta si izposodila svoto 1600 K pri neki bogati ženski ter ostali znesek 1400 K deponirala v menjalnici pri Mi-chelstitterju. Ko bode treba menjico plačati, naznanita mu 8 dnij prej; on da tistih 200 K, ona dva pa ostali znesek. Iz izpo-vedbe Louvierja in Braulina se je dokazalo, da denarja nista deponirala, marveč si ga med seboj porazdelila ter ga potrosila za lastne potrebe. Na ta način sta sleparja ogoljufala sleparja za 1400 K. Dne 1. aprila t. 1. je poslal Krkoč Louvierja in Braulina k Joni, naj dvigneta znesek 600 K, kateri naj se posodi gostilničarju Ambrožu Furlanu. Dne 7. aprila t. 1. sta dvignila pri Joni 1000 K, od katerega zneska jima je dal Krkoč 600 K, ker sta rekla, da posodita neki tretji osebi. Denar pa sta si med seboj delila. Tudi za ta znesek sta odgovorna porotni sodniji. Dne 8. aprila sta dvignila pri Joni z vednostjo Krko če vo 2000 K, kateri znesek so posodili nekemu Arturju Polliju, in dne 24. aprila tudi z vednostjo Krkočevo 1000 K, kateri znesek se je posadil Ambroža Furlanu. Od vseh teh predujmov sijetvrdka A. V. Jona obdržala 6% obrestij in stroške kolekov. Nekoč je dejal solastnik menjalnice A. V. Jona, Pavia, Josip Louvierju, naj raje dotični gospod knjižice realizira, kakor da plačuje 6% obresti in droge stroške. Louvier mu je odgovoril, da ima dotični gospod še drugo knjižico za 90000 K, katero je podedoval po nekem stricu-duhovniku in da je dotičnik kupil neko posestvo, pri katerem, ako ga hoče prodati, dobi 600 K dobička. Vse goljufije so se izvršile na račun A. V. Jona. Brez vednosti Krkoča sta ogoljufala Jona 30. aprila t. 1. za 100 K, dotični znesek posodila sta Ambrožu Furlanu, ko je dotičnik jima vrnil, sta ga porabila. Kakor razvidno iz prve knjige št. 281106, je bilo dvignjeno pri Joni do 30. aprila t. I. 8300 K in ker se je glasila na 10000 K, niso mogli na dot. knjižico več dvigniti. Ker so rabili vedno več denarja, so se zatekli k drugi knjižici št. 281107, ponarejena na 10000 K. Dne 4. maja je dvignil Louvier na Krkočev ukaz pri Joni 4000 K in pustil knjižico v zastavi. Ta znesek sta izročila Krkoču, od katerega je posodil F. P. 2000 K in dvema osebama iz Prvačine 240 K 13. maja 1.1. prišla sta Louvier in Braulin k Joni in dvignila brez vednosti Krkoča 3000 K. Od tega zneska sta dala Krkoču 2200 K, zatrjaje mu, da je Marinčič vrnil 1600 K in drugi gospod 600 K. Ostali znesek sta si razdelila. Na tretjo knjižico št. 281105, tudi ponarejeno na 10000 K, so vzdignili 15. maja 6000 K in to radi tega, ker sta Krkoču rekla, da jih rabi grof Hanfroni za pol leta in da bodo imeli dobička 600 K. Domenili so se, da se skupno popeljejo v Celovec, da izroCe gospodu grofa svoto 6000 K. Med tem je bit Krkoč aretiran. Ko sta Louvier in B-aulin izvedela, da je Krkoč aretiran, sta od onih 6000 K nekaj porabila, dokler nista bila še onadva aretirana. Ker pa grof Manfroni ni vprašal nobenega posojila, se je doznalo, da sta hotela le Krkoča za 6000 K ogoljufati. Krkoč je imel falzificiranih še 9 dragih hranilnih knjižic za svoto 259400 K ter neko rnaturi-tetno spričevalo, a to se ni smatralo kaz-njivo, ker vse skupaj je bilo le neka predpriprava. Tožen je Krkoč tudi radi tega, ker je nosil samokres brez dovoljenja oblasti. Krkoč je pri obravnavi govoril nemški in to radi tega, ker je državni pravnik rekel, naj govori nemški, ker je na policiji nemški govoril, in ker porotniki nemški razumejo, da ne bode treba tolmača. Krkoč je pri obravnavi vse priznal, kakor je v obtožnici, in tudi potrdil, da sta Louvier in Braulin brez njegove vednosti dvignila 3100 K. Louvier in Braulin izpovesta, kakor v obtožnici, ali radi zneska 3100 K pravita, da sta imela namen 30. junija ta znesek vrniti, ker bi dobila denar, a ker sta bila aretirana prej, tega nista mogla storiti. Vedela nista, da so knjižice falzificirane, ter da se nista domenila, da se na cesti ne bodo pozdravljali. Krkoč na predsednikovo vprašanje potrdi, da so se res dogovorili, da se na ulici ne bodo pozdravljali. Priča Josip Pavia, 52 let star, Židovske, vere solastnik tvrdke A. V. Jona, priseže in izpove, kakor v obtožnici. Drž. pravdnik je predlagal, naj se zaslišijo še druge priče, po katerih bi se dognalo, aH imata res kaj premoženja* kakor pravita, ter da se zasliši tudi grof. — Braulin je pisal tudi neko sumljivo pismo na Louvierja, katero je našel paznik Čebokli. Zagovornik Luzzato je bil proti predlogu državnega pravdnika. Sodni dvor je šel v posvetovalnico in sprejel predlog državnega pravdnika. Na to se je obravnava proti Louvierju in Braulini odložila, da se zaslišijo še nove priče, in nadaljevala obravnava proti Krkoču. Louvier in Braulin sta bila peljana nazaj v zapore. Državni pravdnik je govoril jako ojstro in zahteval, naj se kazuje Krkoča po § 171, 173, 197, 199, 200 a 203 in radi nošnje orožja po § 36. Zagovornik dr. Turna je govoril jako lepo in pobijal prvo tatvino, ker se je ista dogodila v domači družini in ker je očetu 700 K vrnil, naj se ne vzame vse svote 1290 K ampak 600 K manj. Porotniki so I. vprašanje glede tatvine potrdili s 6 da in s 6 da z dostav-kom dr. Turne. Drugo vprašanje glede goljufije c. kr. poštne hranilnice so enoglasno potrdili, jednako tretje vprašanje glede goljufije tvrdke A. V. Jona so tudi enoglasno potrdili in četrto vprašanje ker je nosil samokres brez dovoljenja, tudi enoglasno. Sodni dvorjenapravorek porotnikov obsodil Krkoča na 4 leta težke ječe s postom in trdim ležiščem vsake tri mesece. Povrniti mora vse sodne stroške in vrniti poštni hranilnici 80 K in tvrdki A, V. Jona 21.300 K. Dvorana je bila ves čas razprave, ki je skončala kmalu po 7. uri zvečer, polna občinstva. DOPISI. las kojsčanske županlje. — (Konec). — Votiice na južnem delu županstva se je mamilo, da če podleže županova stranka, bodo morali hoditi k sedežu županstva na skrajno periferijo severnega dela te županije. Ker ves do sedaj našteti perfidni agitacijski terorizem ni nič hasnil v dosego namena naših nasprotnikov, so posegli ti poJudeževi kupčiji. V ta namen, po Izrazitih njih pristašev, so imeli kar 10 tisoč kron ali goldinarjev ne vemo kaj, torej da nimajo nič strahu pred ^peklensko stranko". In res jako živahna kupčija je pričela; to niso šale, da dobi volilec III. vol. skupine kar po 50 svitlih kronic, more že res biti še precej ogromni fondni zaklad. Kupčija se ;'e vršita bolje ko se je moglo »saglihati", nekteri so dobivali po 10 kron, eni več, drugi manj. Našim vo-Iilcem so obetali lepo kopico svitlih kronfc, dobro piti in jesti, samo da bi se od volitve odstranili. Županovi pristaši so kar v hi§e hodili, kadar niso mogli pri naših volilcih nič opraviti, so pa kar s polic vabila do-tičnih volilcev vzeli in s temi vabili v njih imenu a brez njih vednosti volili na županovo stran. Proti takemu nepo9tavnemu postopanju so se dotični volilci koj po svoj.n odposlancih pri naši stranki pritožili. Taka agitacija pa je res poštena agitacija l Ako ste, gospoda, tako slabo znali ,gli-hati« pri svoji kupčiji, je pač umevno, da jtf bila prepičla ona svota zakladnega zneska, občudujemo pa, da niste znali bolj varčiti, saj vendar se vedno štulite s pridnim gospodarstvom. Zato pa kar v koži ne morete ostati iz nevoščljivosti, ker se vam zdi, kakor nam predbacivate v »Gorici", izmišljeni znesek 2000 kron je gotovo napramvašim zneskom silno, silno prenizek, posebno če se pomisli, da prav z malo izjemo ste imeli svoje volilce vse v Kozani, in torej bi šli lahko k domači skledi in »Goričin« dopisnik ravno tako — pa mu ni dišalo; toda naši/a volilcem kaj stičnega ni bilo mogoče, ker »o bili oddaljeni po pol eno do 2 ur daljave, Zato so bili prisiljeni okrepčati svoj želodec v krčmi, ker cele dneve s praznim želodcem ni možno, posebno šibkim ljudem, čakati tam pred volilno dvorano. Zato se je vsak poljubno in po možnosti pogostil v krčmi, Torej ni čuda, z ozirora na to, da je bilo naših volilcev ogromno število v Kozani, da se je pustilo tudi lepe število kronic na ta-mošnjih krčmah. Pa kar so naši volilci pili in jedli, plačali so tudi pošteno. Za to se mi, ne bojimo ne 15 ne 20 .petecijonov", kakor nam napoveduje gosp. .misijonar". Le vas, gospoda, najbrže žep boli; mogoče se kdo nadeja, da ta bolni žep ozdravijo davkoplačevalci. Pa motite se, »tempi passsati", v katerih se je iz obč. blagajne plačevalo agita-cijske stroške. V sorodstvu s temi stroški je bila tudi prizadeta gospoda. In ravno možaki gorenje stranke so proti dotičnim izpit-čilom pri tedanjih sejnih razpravah najstrožje protestirali. A ko ste te možake z nesramnim cepcem iz občinskega zastopa zapodili, šlo vam je pri starešinstvenih sejah vse gladko, in plačala je občina to, s čemur so se drugi pri agitacijski kupčiji »divcrtirali«. Pa teh zlatih časov ne bo več; a nadeja je prec, je preč. Vi, ki tako radi, kadar vam kaže, vero na veliki zvon obešate, zakaj se niste potrudili dne pet«a, lo je 15. maja, dan volitve h gosp. .Certotu", krčmarju v Kozani, kjer ste se bili prepričali, kaj je zapovedano oziroma prepovedano v tretji cerkveni zapovedi in bili ste tudi obvestili svojega Pepeta, da o petkih se ne sme meso jesti. Vera, vera na jeziku, kadar gre za „kšeft", a v srcu pa... Krivico, gospoda, katero ste ob minulih volitvah z besedo in ?, djanjem prizadjali naši stranki, niste zmožni poravnati. Posebno ono prefriganost do 4 ali 6 oseb, v katerih ne vidite sovraštva do napredne gospode go-(Dalje v prilogi.) vede za nič, kar se godi okrog njega. Vsa njegova poprejšnja drznost in pogum sta izginila brez sledu, v vsem njegovem gibanju se je opažala neka stari-kava okornost. Cele dneve in noči je presedel bodisi v podzemlju pri Danuškini rakvi, ali na dvorišču, ter se grel o poludnevnih urah na solncu. Čisih je bil tako zamišljen, da ni niti odgovorjal na vprašanja. Duhovnik Kaleb, ki ga je imel rad, se je jel bati, da ga ne bi oglodala tuga tako, kakor ogloda rja železo, in z žalostjo v svojem srcu si je mislil, da bi bilo morda bolje, ko bi se bil napotil Zbišek z odkupnino za Matijca h Križarjenji. »Treba je,« je dejal svojemu cerkovniku, kateremu je zaupal svoje skrbi, kadar ni imel nikoga drugega, »da ga pretrese kak nenavaden dogodek, kakor veter potrese drevo, ker drugače propade in pogine. In cerkovnik mu je pritrjeval ter na vel za vzgled primero, da je najbolje vdariti po hrbtu človeka, kateremu je obtičala v grlu kost. Toda takega slučaja ni bilo nikakega, pač pa je dospel nekoliko dnij pozneje iznenadoma gospod de Lorche. Njegov prihod je pretresel Zbiška, kajti spomnil se je, kako je bil odšel na Žmudsko ter rešil Da-nuško. De Lorche sam pa ni mislil na to, da bi vzbujal v njem take žalostne spomine. Ko je poizvedel za Zbiškovo nesrečo, je odšel takoj ž njim molit na Da-nuškra grob, govoril je o njej neprestano in ker se je vkvarjaJ nekoliko tudi s pesništvom, je zložil o njej pesem, katero je pel pri luninem svitu po noči pri mreži spihovskega podzemlja tako uneto in otožno, da se je Zbižek, dasi ni razumel besed, že od napeva samega ganjen razjokal ter se je jokal do jutra. Izmučen od joka in prevelike bolečine je končno trdo zaspal in ko se !je sprebudil, je bilo videti na njem, da mu je bolečina s solzami nekoliko odtekla. kajti bil je živahnejši, nego prejšnje dni, tudi pogled je imel bistrejši. Jako se je veselil gospoda de Lorche ter ga jel zahvaljevati za njegov prihod; končno ga je še vprašal, kje je izvedel o njegovi nesreči. Gospod de Lorche je odgovoril, in duhovnik Kaleb je prevel, da je o Danuškini smrti izvedel še le v Lubavi od starega Tolima, katerega je videl pri lubav-skem komturju v ječi; da bi pa bil tudi brez tega prišel v Spihov* hote se Zbišku predstaviti kot njegov suženj. Novica o zaporu starega Tolima je jako ganila Zbiška in duhovnika. Spoznala sta, da je bila odkupnina izgubljena, kajti ničesar ni biio težjega na svetu, nego izpuliti Križarjem denar, katerega so se polastili. Ni preostajalo torej drugega, nego oditi tjekaj z drugo odkupnino. »Gorje meni!« zavpije Zbišek, »Moj revni stric me ondi pričakuje ter si misli, da sem nanj pozabil, Zato moram takoj oditi k njemu.« Na to se obrne h gospodu de Lorche. »Ali veš, kako se j. to zgodilo? Ali veš, da je stric v križarskih rokah?* »Vem,« odvrne de Lorche, »ker sem ga videl v Marburgu, in radi tega sem prišel semkaj.« Med tem jame duhovnik Kaleb tožiti. »Slabo smo naredili to,« je dejal, »toda nihče ni imel glave... Jaz sem dokaj več pričakoval od To Uma. Čemu ni odšel v Plock in čemu je odšel brez podpremnega pisma med te lopove ?r Gospod de Lorche pomigne z rameni. »Kaj se oni zmenijo za pospremna pisma ? Ali sam knez plocki, kakor tudi vaš, trpi od njih malo krivic ? Na meji se vrše večne borbe in napadi, ker jim tudi vaši ne ostajajo ničesar dolžni. Toda vsak komtur dela, kar hoče, in v grabežljivosti kar tekmujejo drug z drugim.« »Radi tega je bil Tolim še bolj dolžan, oditi v Plock.« »On je hotel to tudi storiti, toda potoma, ko je prenočeval na meji, so ga ujeli in zavlekli v ječo. Bili bi ga celo ubili, ako bi jim ne bil povedal, da nese komturju v Lubavo denar. S tem se je rešil* toda komtur ima sedaj priče, da je Toiim sam to rekel.« »Ali kaj dela stric Matija? Ali je zdrav? Ali ne gre tam za njegovo glavo!« vpraša Zbišek. *Zdrav je,« odvrne do Lorche. »Oni so tam strašno jezni na »kralja« Vitolda in na one, ki pomagajo, m gotovo bi usmrtili takega viteza, ako bi jim ne bilo žal odkupnine. Tudi brata von Baden ga iz tega razloga branita, in vrhu tega je kapituli mnogo mar za mojo glavo; ko bi jo oni žrtvovali, bi zahrii-melo proti njim vse vitežtvo v Flandriji, Geldriji in Bnrgundiji. Vi že veste, da sem sorodnik geldrijskega grofa«. »AH čemu bi šlo za tvojo glavo?« ga vpraša Zbišek začuden.« »Ker si me ti zasužnjil. Zato sem jim rekel v Marburgu: Ako vzamete staremu vitezu iz Bogdanea glavo, vzame pa njegov sinovse mojo.« »Ne vzamem je. Tako mi pomagaj Bog!« »Vem, da je ne vzameš, toda oni se tega bojt?, to radi tega je Matija bolj varen med njimi. Rekli so mi-da si iudi ti zajet in da sta te brata von Baden sp«; stila samo na tvojo vitežko besedo, in da se ti & treba tjekaj vračati. Toda jas sem jim odgovoril, da si ti bil takrat svoboden, ko si me zajel. In tukaj ntf imaš! Dokler sem jaz v tvojih rokah, se ne zgodi niti tebi, niti Matijcu nič hudega. Ti poplačaj bratom3 Priloga »Soče" «. 53. z one 4. julija Mi. riške in izmed kater h oseb se nekateri celo tako daleč spozabijo, da se drznejo tudi gospode iz naprednega tabora pod svoje strehe sprejeti, (Glej slučaj Snežatno M. J.) bi kar radi vi v žlici vode utopili. Kdo neki hodi v vaše hiše kontrolirat, koga da vi na posete sprejemate in katere Časopise citate? Da mi čitamo različne časopise, to vas zelo boli; ali vedite, da mi znamo prav dobro ljuliko od pšenice IoCiti, naj ista zraste na katerem koli polji, zato pustite nas samostojno gospodariti pod našo streho. Mi prav nič ne sledimo pohodom v našo županijo znanemu goriškemu adjutantu, da si so ravno isti pohodi v najintimnejši zvezi z našimi obč. volitvami. S tem adjutantom se LodetreKa tf"j priliki natančneje baviti in vprašati ga, kako „se v Trstu rekurai_rešujejo._ Če bi bil tudi kakšen škofov sorodnik kandidat za župana, ako ga ljudstvo ne mara, pa ga ne maral! Slišali smo tudi, da se je g. Zupan izrazil, da podobčina Kojsko niti mezinca ne dobi. Pač nehvaležnost je plačilo sveta. Občini, katera Vas je posadila po svojih zastopnikih na županski stolec, tej sedaj hrbet obračate. Kje so vaše častne obljube P Kaj tako delajo možaki modrega in pravilnega duha v novi dobi? Ali se taki možaki nič ne sramujejo v očeh svojih dobrotnikov? čas pride, ko bi podelili ne le mezinca tej prvaški občini v naši obširni zupaniji, ampak celo obljubljeno roko, pa je ne bo hotela sprejeti. Pa občina je dovolj okrepljena, da dobi to, kar ste ji vi obljubili svoj čas. Mi vas ne vprašamo ne po mezincu ne po drugem, marveč zahtevamo od vas, da spoštujete zakone in pravico. Ta zvezda-vodnica dovede nas brez vašega mezinca do tega, kar nam pritiče. Domače in mm novice. Osebne vesti. — Cesar je podelil dav-karju L-udevilu Pontonu v Červinjanu povodom umirovljenja naslov glavnega davkarja. Cesar je namestnistvenega svetnika in referenta za administrativne in ekonomične reči pri deželni oblasti za Primorsko Rudolfa Czermaka pl, Eichelfeld imenoval dvornim svetnikom ad personam. .Pevskemu In glasbenemu drnštvu* daruje .Neimenovan* 4 krone. Srčna hvala! Gg. pevce »Pevskega in glasbenega društva* se opozarja, da bode odhod v Vrtojbo jutri ob 3. uri popoldne izpred kavarne .Central* na Travniku, kjer bode čakal voz. — Opozarja se tudi, da pridejo k skupni vaji ob IV, uri v društvene prostore. »Trgovsko-obrtna zadruga* v Gorici naznanja p. n. občinstvu, da meseca julija in avgusta ob nedeljah in praznikih neuraduje. Zrelostni Izpiti na gimnazij u so se vršili dnč 30. junija, 1. in 2. t. m. pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika dr. Franca Swide. Z od H k o so prestali izpite: Barnaba Antenor iz Romansa, Battigi Guido iz Gorice, Brusin Ivan iz Ogleja, Dosso Artur iz Kaprive, Hrobat Hilarij iz Dobravelj, Pellis Hugon iz Fiumicella in Slokar Ivan iz Mostara. Dalje so napravili izpite z navadnim vspehom: Fasiolo Honorij iz Campolonga, Ga-lupin Ernest iz Vermeljana, Gerbe c Anton iz Kobdilja, G o d n i č Josip iz Komna, Hutter Josip iz Mirnika, Morgutti Ahil iz Bracana, vit. Strautz F, iz Jeruzalema in Vb do p i ve c Jo šip iz Dornberga. -**"«* Trem kandidatom je dovoljen ponav-Ijalni izpit iz jednega predmeta po počitnicah, 3 so bili reprobirani za 1 leto. . Zrelostni Izpiti na realki. — Napravili so izpite Barich Silvij, Bolaffio Oskar, Gasser Kari, G u s t i n č i č Kari, Hvala An-Tdn, TTaT^^^^^ gruber Ernest in Burgstaller Emil z odliko. Delo sistema. — Letos imamo iz tukajšnjega gimnazija in realke celih 6 abituri-jentov slovenske narodnosti, na realki dva, na gimnaziju štiri. Slov. maturantov na giran. je bilo vsega skup 12. Znano nam je, da se je postopalo pri maturi s Slovenci skrajno kruto in pristransko, nd, delalo se je pač po sistemu, ki veli, da se mora Slovenca pehati v ozadje, v ospredje spraviti pa Laha in Nemca. Tako se je tudi delalo. Zanimiv je posebno en slučaj. Pričakovalo se je z vso gotovostjo, da -bo spoznan zrelim neki slovenski kandidat ter da pade neki Nemec. AH kaj se je zgodilo ? Prav narobe; namesto Nemca je padel Slovenec, ki je bil baje že kar naprej določen, da pade!! Utis, katerega napravljajo učni vspehi in pa matura, je ta, da se je sistem poostril do skrajnosti, ter se dela z vso silo na to, da se spusti iz gimnazije zrelih le kolikor mogoče malo Slovencev ter čim več Lahov in Nemcev.... S temi rečmi se mora naša javnost obširno baviti, dolžnost je pa tudi naših poslancev, da se pobrigajo za to ter oglasijo na mero-dajnih mestih. Primorske dežele v proračunskem provlzorlju. — V proračunskem provizoriju, izdanem 29, jun. t. 1„ se nahajajo za naše dežele te-lo postavke: Ministerstvo za notranje stvari: za vozno cesto iz Berseča (v Istri) do morskega pristanišča istega imena 3000 K; prispevek tržaški občini za popravljanje istrske ceste 42 000 K; za most čez Judrij poleg Mernika 4000 K; za razne ceste v obmejnem teritoriju mej Sočo in Judrijem 50.000 K; za Železni most čez Sočo poleg Gorice 280.000 K; za popravljanje ceste Klana-Paka 7000 K; za cesto iz Kanala ob levem bregu Soče 40.000 K; za uravnavo rek Soče in Tore 40.000 K; za občinske ceste v Ročinju 10.000 K; za cesto v Baski dolini 36.000 K; za zidanje namestniške palače v Trstu 400.000 K. Naučno ministerstvo: Za ljudski pouk v Istri 12.000 K; za zidanje in nakup zemljišča za državno ljudsko šolo v Pulju 100.000 K. Finančno ministerstvo: Za zidanje poslopja namenjenega užitninskim uradom v Trstu 44.000 K. Justično ministerstvo: Za zidanje jus-tične palače v Trstu 260.000 K. Proračuni trgovskega, poljedelskega in železniškega ministerstva ne obsegajo nikakih troškov za naše kraje. Most Čez Sočo In slovenska Kola t Gorici. — Jeseni leta 1896. je posetil našo deželo in glavno mesto takratni" "mihTsferški predsednik grof Badeni. Lahi so porabili to priliko za to, da so izrekli jedno srčnih svojih želj, da naj se namreč gradi čez Sočo pri Barki most, da se tako vstvari nekaka tes-neja zveza Furianije z Gorico. Slovencem pa je bila takrat pri srcu posebno slovenska šola-v Gorici. Delalo se je na to, da se dobi za njo primeren prostor kje v mestu. Slednjič so se te stvari tako razvile, da se je obljubilo Lahom most čez Sočo pod pogojem, da dajo v Gorici Slovencem primeren j prostor v mestu za ljudsko šolo. To prihaja nam v spomin zlasti sedaj, ko vidimo, daje most čez Sočo že izročen prometu, primernega prostora za slovensko šolo v mestu pa še sploh iskali niso, marveč je določena za isto gnila Katinellijeva vojašnica Podturnom. Lihom se je ona srčna želja izpolnila, Slo* vence pa so imeli zopet enkrat pošteno za norca! Vlada se ni nič brigala za to, aH izpolnijo goriški Lahi pogoj za slovensko šolo ali ne, marveč je stavljala leto za letom v proračun postavke za zgradbo omenjenega mostu, in sedaj je gotov. Vsporedno s tem pa so dosegli Lahi to, da se je pripoznala po vseh instancah Katinellijeva vojašnica za sposobno za slovensko šolo. Lahi so dobili, kar so hoteli, mi Slovenci smo pa tudi dobili, in sicer prav tisto, česar nismo hoteli, prav tisto so nam dali, za kar smo prosili, da nam ne dajo! V nebo vpijoča je krivica, katera se godi Slovencem v Gorici glede ljudske šole, ko se nam hoče kar v korenini zatreti šolski pouk v materinščini, in nečuveno je, da je vlada pustila graditi most, ker Lahi niso niti za hip mislili na kako iskanje primernega prostora za slovensko mestno šolo. Ali delalo se je po sistemu: dati in obljubiti. Dali Lahom, Slovencem obljubili l Dali so res Lahom, in sicer tudi za to, ker upajo, da po tem mostu priromajo kar trumoma Furlani v Gorico, da se mesto vsaj malo polašči, gradba r.ostu je bila naperjena torej v prvi vrsti proti Slovencem, in politični motivi so narekavali Luhom željo po njem. Izpolnilo se je, kar so želeli - - nam se je pa tudi izpolnilo, česar nhmr ;.eleli. Na dve strani so nas hoteli udariti s tem mostom. Prvič, da bi privabili v Gorico Furlane na škodo slovenskega prebivalstva, drugič pa so nas oslepa-rili z obljubo, da dobimo primeren prostor za slovensko šolo, ali so v istini porabili toliko silneje vso svojo moč, da so izposlovali za našo šolo najbolj neprimeren prostor na periferiji mesta, gnilo Katinellijevo vojašnico... In ko so se vili mestni Slovenci najbolj v obupu, je prišel žegnan izdajalec slovenskega ljudstva ter zapisal v .Gorici« besede, da se ne godi aikaka posebna krivica mestnim Slovencem, ako pošiljajo svoje otroke Podturen v šolo. O tempora, o moreš! Most stoji, in zgodovina tega mostu nam je živa priča, kako pristransko se dela v naši deželi z večino prebivalstva, kako se nas ima kar naravnost za norca, to pa še toliko lažje, ker so pri tistih, ki tako delajo z nami, »voditelji« personae gratissimae v take svrhe. In kadar prihajajo tisti visoki gospodje med ljudstvo, takrat pa je vse slavnostno, svečano, zastave plapolajo, in živio-klici odmevajo, vse je ginjeno, zakaj, zato, ker tako lepo »očetovsko* delajo z nami. In klanjajo se jim oni posvečeni voditelji naroda, in stiskajo si roke.,. O ironija, ironija! Ljudstvo, kedaj spregladaš, kako se dela s teboj, kako se te pozna le, kadar treba dajati, in kako se norčujejo s tabo, kadar treba kaj prijeti! Po sistemu se nas tlači in mori, po sistemu se pomaga Lahom proti nam, o tem imamo le preveč dokazov, in most čez Sočo je živ spomenik tega sistema, v katerega službi pa stojijo tudi izvestni sinovi slovenskega naroda. Goriški Slovenci, držimo si to pred očmi! Zopet se je podrla klerlkalua zadruga. — Konium v Ribnici na Kranjskem, kateri so ustanovili politikujoei duhovniki, se je podrl. Prevarani kmetje so sami zahtevali, da se napove konkurz, in to se je tudi zgodilo. Hujskali so politikujoei duhovniki proti trgovcem in obrtnikom ter obljubovali kine-to m zkte gradove, ali namesto teh so doživeli — krah. Pri tem komumu je igrala veliko vlogo tudi »Gospodarska zveza*. Falzi-ficirale so se seveda tudi bilance ter so se tako varale obiastnlje in sleparili člani. Kon-sum je pasiven za kakih 13,000 K, Za prizadete zadružnike je polom koniuma jnko hud udarec, ker bo treba plačati nepotrebno dolgove. Duhovni gospodje so previdno le pravočasno izstopili iz zadruge, da se rešijo vsakega plačila, Krivi so oni, ker so imeli vso reč v rokah, škodo bo imel pa kmet, ki ni imel nikakega'"pravega pojma o koniumu, Dolžnost vsakega rodoljuba je, delali na to, da se naredi konec vsaki klerikalni organizaciji, ker ista je kmetu skozi in skozi škodljiva. Duhovniki ga najprvo zapeljejo, potem pa ga pustijo na cedilu. .Slovenec* hoče slepariti svet, ko piše, da ni bil noben duhovnik pri seji odbora in nadzorništve, češ da so oni nedolžni; v resnici pa so oni pravi krivci in žrtev je kmet! Seveda ni bilo nobenega poleg; o, to radi verjamemo. Pri takih prilikah jih navadno ni tistih osre-čevateljev ljudstva v črni suknji. Kadar gre za kaj plačati, jih ni, kadar kaže kaj dobiti takrat pa ne zamudijo nobene prilike! Kmet, misli! Pogreša se. —- V soboto 27. pr. m. je zapustil 12*/» letni učenec Friderik Heren von Baden odkupnino, za-mo pa zahtevaj dvakrat ali trikrat toli?-o. Oni morajo plačati. Ne govorim tako radi tega, ker si mislim, da sem več vreden nego vidva, marveč, za to. da kaznujem njihovo grabežljivost, katero preziram. Nekoč sem mislil o njih povsem drugače, toda sedaj so se mi omrzili, kakor tudi njihovo gostoljublje. Poj dem v sveto deželo iskat junaških dogodeb, ker njim ne maram več služiti.« »Ali pa ostanite pri nas,« mu reče duhovjRk Kaleb. »Mislim si tudi, da bo temu tako, ker ne Verjamem, da bi oni za vas plačali odkupnino.« »Ako je oni ne plačajo, jo naštejem sam,« odvrne de Lorche. »Dospel sem z izdatnim spremstvom ter imam obložene vozove, in to, kar je na njih, bo gotovo zadoščevalo.« Duhovnik Kaleb je ponovil Zbišku te besede, na katere bi Matija gotovo ne bil ostal hladnokrven, toda Zr.;;šek, mlad in po imetju manj pohlepen človek, odgovori: »Pri moji časti, ne zgodi se tako, kakor praviš. Bil si mi brat in prijatelj, in odkupnine od tebe ne vzamem.« „ Na to se objameta ter začutita, da je sklenjena med njima nova vez. Gospod de Lorche se nasmeje in reče: »Prav. Samo naj ne izvedd tega Nemei, ker sicer bi ne prizanesli Matijcu. Toda videli boste, da bodo morali plačati, ker se bodo bali, da se ne bi razglasilo po dvorih med vitežtvom, da radi vabijo in vidijo vitežke goste, ko pa kateri njih pade v sužnost, da nanj takoj pozabijo. Ali Križarjem je sedaj mnogo na tem, da bi imeli več gostov, ker jih je strah pred Vitoldom; še bolj pa 3e boje" Poljakov in njihovega kralja.« j »Nu, pa bodi tako!« odvrne Zbišek. »Ti ostani tukaj, ali kjer hočeš v Mazoviji, jaz pa odidem v Mar-burg po strijca, in se bom delal, kakor da sem tvoj najhujši sovražnik.« »Pri svetem Juriju, stori tako!« odgovori de Lorche. »Toda najpoprej čuj, kaj ti povem. V Mar-burgu pravijo, da dospe v Plock poljski kralj in da se snide z velikim mojstrom bodisi v Plocku, ali kje na meji. Križarji po tem jako koprnš, ker hočejo po-izvedeti, ali bo kralj pomagal Vitoldu, ako jim ta napove vojno za Žmudsko. Ha, oni so zviti kakor kača, toda v tem Vitoldu so našli svojega mojstra. Križarji se ga boje\ ker nikomur ni znano, kaj on namerava storiti. »On nam je izročil Žmudsko,« govore" v ka-pituli, »ali s tem drži neprestano meč na našem vratu. Ako izusti samo jedno besedo,« pravijo, »pa je vstaja gotova!« Taka je tudi resnica. Jaz moram oditi na njegov dvor. Morda se dobi prilika, da se ž njimi spoprimem na turnirju, vrhu tega pa sem čul, da so ondi Ženske tako krasne kakor angel j i.« »Omenili ste, gospod, da pride poljski kralj v Plock?« ga vpraša duhovnik Kaleb. »Da. Naj se pridruži Zbišek kraljevemu dvoru. Veliki mojster si hoče pridobiti za-se kralja ter mu ničesar ne odbije. Vedite, da ob Času potrebe nihče ni pokornejši od Križarjev. Naj se torej pridruži Zbišek njegovemu spremstvu, in naj se kolikor mogoče najglasnejše pritožuje o križarskih krivicah. Drugače ga zaslišijo, ako bode pri kralju in pri krakovskih vitezih, ki so slavni in proslavljeni med svetom in med vitežtvom.« »Izvrsten svet. Pri samem svetem križu, to je izboren svet!« zakličo duhovnik. »Da!« pritrdi de Lorche. »Ali ugodnih priložnosti j se tudi ne bo manjkalo. Cul sem v Marburgu, I da hočejo ondi prirediti gostije in turnirje, kjer sej hočejo zamejni vitezi poskusiti s poljskimi. Tako ima na priliko dospeti tudi vitez Jan iz Aragonije, ki je največji izmed vseh krščanskih vitezov. Ali še ne veste tega? Saj je že poslal iz Aragonije svojo rokavico vašemu Zavišu, da ne bodo govorili po dvorih, da se Še nahaja kdo drugi njemu enak na svetu.« Prihod gospoda de Lorche in njegov razgovor sprebudi Zbiška iz bolestne njegove otrpnelosti, ki ga je tlačila, tako, da je radovedno posiušal njegove novice. Jana iz Aragonije je poznal po imenu, kajti takrat je bil vsak vitez dolžan poznati imena vseh proslavljenih bojevnikov, in slava aragonskih vitezov ter zlasti onega Jana je bila razširjena po vsem svetu. Nijeden vitez mu ni bil kos na turnirju in Mavri so zbežali pri samem pogledu na njegovo orožje. Sploh je bilo razširjeno mnenje, da je prvi junak v vsem krščanstvu. Spomin nanj je sprebudil v Zbišku bojno vitežko dušo in jel ga je izpraševati z največjo radovednostjo. »On je torej pozval na dvoboj črnega Zaviša ?« »Že je preteklo leto od tega časa, kar je poslal svojo rokavico, in mu je Zaviš vrnil svojo.« »Torej Jan iz Aragonije pride gotovo?« »Alv pride gotovo, to še ni znano, toda čuje se, da pride. Križarji so ga že davno pozvali k sebi.* »Daj mi Bog, da bom vse to videl!« »Bog daj!« reče de Lorche. »In ako bo Zaviš zmagan, kar se utegne lahko zgoditi, pa bo to velika čast zanj, da ga je izzval sam Jan iz Aragonije, kakor tudi za ves vaš narod. »Bomo videli!« reče Zbišek, Jaz pravim samo jedno: »Bog mi daj, da bom videl vse to!« »Tudi jaz želim to.« Vendar njuna želja se to pot še ni imela izpolniti, kajti staro kronike omenjajo, da dvoboj Zaviša ,. Gorico. Deček je močan, nosi bel slamnik s I črnim trakom, temno plavo obleko, Črne nogavice in ravno take čevlje; je brez de*- ! nika in brez sredstev. Ako kdo kaj o njem ve, je uljudno naprosen, da takoj sporoči roditeljem v Gorico, Via Morelli 36, da ga pridejo iskat. Oddelek rejalkega veteranskega draštva v Eamnjah priredi dne 12. t. m. javno plesno veselico v Potočah (pri Rebku) na dveh plesnih prostorih. Oba prostora bo-deta javna do 7. ure zvečer. Komad 20 vin. Od 7. ure do polnoči bode jeden plesni prostor reserviran za gg. društvenike in vabljene goste. Cisti dohodek bode za društvene namene. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Slovenska Čitalnica v Dol. Vrtojbi priredi v nedeljo dne 5. t, m. veselico s plesom in igro, pri kateri sodeluje možki zbor »pevskega in glasb, društva« iz Gorice in .pevsko društvo" iz Št. Andreža. Med posameznimi točkami vsporeda in pri plesu svira vojaka godba iz Gorice. Veselica se vrti v prostorih gostilne v .Gradu". Začetek točno ob 4. uri pop. Posebnih vabil se ne razpošilja. Vstopnina: k veselici 40 vin., sedeži I, vrste 40 vin., D., vrste 20 vin. — Plesni venCek obsegajo« 6 kom. stane 1 krono. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Dela pri bohinjski železnici. — Kakor znano, je prevzela delo od Gorice do Kanala tvrdka Sard-Lenassi & C. Ta dela bo vodil inženir Sard sam. Dela že kakih 50 delavcev, ki se pečajo s prvimi predpripravami za redno delo, ki prične, kakor cujemo, že prihodnji teden. Goriški peki so zborovali v sredo popoldne v občinski dvorani, kakih 20 po številu, tw so ustanovili društvo pekov. Zborovali so namreč samo gospodarji. Predsednikom je bil izvoljen Peter Tomasini, podpredsednikom pa Karol Draščik; v odbor je voljenih le 5 členov in 5 namestnikov. Vstopnina se je določila na 10 K, letni prispevek na 16 K za prvo kategorijo in 12 K za drugo. Predsedoval je magistralni pcd-tajnik dr. Trevisan. Is Mirna nam poročajo, pa priredi na gradu nad Mirnom zaseben pevski zbor drevi slavnosten večer v proslavo sv. Cirila in Metoda z bakljado, kresom, umetnimi ognji, petjem itd. Sp »menica tržaškemu škofa. — Odposlanci vseh župnij dekanata pazinskega, pičanskega in krščansko-čepičškega so predložili tržaškemu škofu Naglu povodom njegovega obiska v Pazinu spomenico, ki nosi 50 podpisov ter je datirana s 30. jun. t. I. V tej spomenici čitamo: Še v početku XVII. veka v vsej škofiji koperski so bile le tri župnije, v katerih je obstajalo latinsko bogo-služenje, dočim je bilo v vseh ostalih slovensko. To nam potrja koperski škof Nardini, rodom Padovanee, v svoji »Corografia eccle-siastica di Capodistria". A če je bilo tako v onem delu Istre, katerega je vladala beneška republika, tem bolj se mora smatrati to kakor obstoječe za ostali del Istre, ki ni spadal pod ta vpliv. Ako je potem v nekaterih naših cerkvah radi pomanjkanja slovenskih, z zlobno roko uničenih bogcslužnih knjig, radi pomanjkanja potrebnega pouka v glagolskih pismenih svečenikom, ali radi nemarnosti teh poslednjih, da bi se sami poučili — deloma ali povsem izginilo slovensko bogosluženje: ali se more trditi radi tega, da je narod ali da so do-tične cerkve izgubile od vsikdar pristoječa jim prava?! Taki trditvi bi se protivila krščanski vzgojena vest. Ce kdo ni v stanu, da bi vršil svojo pravico, o tem še ni smeti smatrati, da se je odrekel pravice. A v takem položaja se nahajajo skoro vse cerkve sirom Istre, kajti pri vseh — z malimi izjemami — je tekom časov zmanjkala slovanskih bogoslužnih knjig, ne da bi se bili činitelji, poklicani v to, potrudili, da bi poskrbeli nove. Na tej okolnosli se hoče v naši deželi okoristiti oni živelj, ki dela na narodno uničenje našega ljudstva, in hoče radi tega, da mu povsodi iztrga njegov jezik in mu usili svojega. Cerkvena oblast z najnovejim prizadevanjem svojim, da bi čim več skrčila in omejila slovensko bogosluženje, postavila se je v službo naših narodnih nasprotnikov. O tem prizadenju si mi ne moremo misliti, da je navdahneno od Boga in po Bogu, ampak od neprijateljev Njegovih in cerkve Njegove. Ali hoče cerkvena oblast, da bomo tudi njo prištevali med neprijatelje našega naroda?! Ako Želi tako, potem naj nadaljuje na začetem polu; ali potem bo ona odgovorna pred Bogom za vse pohujšanje, ki na-vstane v dušah naših I V trdni nadi, da ima biti cerkev naša mati vseh narodov, se zatekamo sedaj k Vaši Presvetlosti s preponižno prošnjo: 1. Da se zavzamete pri kongregaciji za obrede za odpravo odredbe od 5. avgusta 1. 1898; 2. da bode našemu narodu in po tem tudi vsem našim cerkvam pripoznano in vzdrževano slovensko bogosluženje. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofolettijeva in Kurnerjeva. Priloga. — Današnji .Soči* smo priložili prilogo lekarne g. K. Germana k »crnom orlu* v Belovaru na Hrvatskem. RogaEM „Styria-fTelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču, Zdravniško ,Bright*-ičnemu vnetju obistji. priporočeno! kataru v požiralniku in jabolčniku, želodčnemu in črevesnemu kataru, kislej scalnej »dlathesi*, sladkorni scalni driski, Izvrstni zaprtju, zdravilni vspehlt jetrnim boleznim. Razgled po sveta. Kriza t Avstriji. — »Fremdenblatt* govori o avstrijski krizi in pojasnuje,, da je Eoerberjev kabinet podal ostavko le z ozi-rom na spremembo položaja na Ogrskem, posebno pa radi načina odtegnjenja vojne predloge. Došle so tu v poštev obveze avstrijske vlade v parlamentu, kakor tudi mogoče posledice, ki bi mogle vsled tega nav-slati iz takega stanja stvari za odnošaje v Avstriji. Poskusi, da bi se drugačne povode podtaknilo avstrijski krizi, so preveč v nasprotju z vsemi vidnimi dejstvi. Krona v kratkem odloči. Ministrski predsednik Korber je bil 2. t. m. ob 1. uri popoludne sprejet od cesarja v posebni avdijenc!.jra_avdijenca_je vjsvezi z ministersko krizo in sicer je z ozirom na cesarjevo potovanje v Ischl brezdvomno, da prinese odločitev. Šot zagotovljeno se smatra, da ostane sedanje ministerstvo provizorično in sicer do jeseni na krmilu, potem pa odstopi, kot zagotovljeno se pa tudi smatra, da odstopi minister Rezek vsaj prav v kratkem. Rezek je imel dolge pogovore s Pa* cakom, Kramafem in Stranskim. Mladoteški poslanci so izdali jako ostro izjavo, v kateri imenujejo pretečeno zasedanje bankerot dr. Kdrberja. Med Čehi se ne bo našla nobena stranka, ki bi se umaknila nemškemu terorizmu, ki ne dovoli tako opravičene in kuiturelne zahteve, kakor je drugo češko vseučilišče in tako umevne in postavne pravice, kakor je češki notranji uradni jezik. Ako se celo najde uradno ministerstvo, ki pravi, da se ne more ničesar zgoditi »brez vzajemnega sporazumljenja*, je za Čehe konec potrpežljivosti. Novi ban. — Banom na Hrvatskem je mesto izstopivšega Khuena imenovan grof Teodor Pejačevič, sin pokojnega hrvatskega bana. Grof Teodor Pejačevič se je rodil v Našicah v Slavoniji in je sedaj star 52 let. V hrvatskem saboru je šele dve leti. Zatrjuje se, da je silno bogat. Bi! je veliki župan oseške županije in se je kakor tak izkazal zelo energičnega. On je bil navdušen pristaš bivšega bana, grofa Khuen-Hederva-ryja. Spljetsko »Jedinstvo* trdi, da se v njegovi hiši govori izključno madjaraki. Vsi njegovi uslužbenki so Madjari. g 14. — 30. pr. m. izdani državni zakonik prinaša cesarsko naredbo z dne 29. junija glede nadaljnega pobiranja davkov ter glede pokritja državnih potrebščin v dobi od 1. julija do 31. decembra 1903. Velika Cirll-Metodljeva veselica v Trstu. — Združena odbora moške in ženske podružnice sv. Cir. in Met. v Trstu javljata, da bo v nedeljo 5. t. m. ob 4J/4 pop. pri sv. Jakobu velika vrtna veselica na korist družbe sv. Cir. in Met. Sodelujejo pevska društva iz Trsta. »Vesna* na Dunaju, Hrvatski in slovenski dijaki upodabljajočih nmetnosti na Dunaju smo si ustanovili letos svoje društvo % imenom »Vesna". Društo je popolnoma nepolitično; edini namen mu je: negovati hrvatsko in slovensko umetnost, in to v naj-.širjem pomenu besede. — Navduševati se hočemo za domačo umetnost s predavanji na društvenih shodih, razpisavati hočemo društvene konkurenčne nagrade za to ali ono umetniško delo, in po možnosti si. nabaviti društveni arhiv. V ta arhiv pridejo v prvi vrsti vse skice in študije v hrvatskem in slovenskem narodnem slogu. S pomočjo tega arhiva nam bo mogoče izdati sčasoma tudi kako delo v hrvatskem in slovenskem narodnem slogu. Nabaviti si hočemo dalje tudi društveno knjižnico, ki bo obsegala seveda v prvi vrsti umetniške knjige. Da pokažemo narodu svojemu vspeh tega delovanja, bomo prirejali po mogočnosti umetniške razstave -v_ domovini. Te bodo obsegale vse stroke upodabljajoče umetnosti; slikarstvo, kiparstvo, ornamentiko, moderno arhitekturo, umetno vezenje itd. Slednjič smo si stavili v dolžnost tudi moralno in gmotno podpiranje hrvatskih in slovenskih dijakov upodabljačih umetnosti. — Začetek je storjen. Brez vsake ovire so se nam potrdila uposlana pravila, Predno nam je pa mogoče pričeti z dejanskim izvrševanjem svojim namenov, moremo imeti v prvi vrsti denarnih sredstev v to svrho. -~ Zato se obrača doli podpisani odbor do hrvatskega in slovenskega naroda s prošnjo, naj podpira v kar največem številu z denarnimi pripomočki mlado »Vesno* I Za odbor s Aleksander Šantel, t. č. predsednik. Sveto« slav M. Peruzzi, t č. tajnik. Pripomnja: Dunajski naslov; III. Marsergasse 14. — Za počitnice: Florijanska al. 20. Ljubljana. Vi-ljelm Sever, blagajnik. Določitev kvote po cesarju. — »Wiener Zeitung« objavlja cesarjevo ročno pismo do dr. Koerberja, s katerim se določajo prispevki obeh polovic monarhije za skupne stvari. Ker namreč ni došio do sporazumljenja v zmislu zakona od 21. decembra 1867, določa cesar sam kvoto za dobo od 1. julija 1903. do 30. junija 1904. in sicer 66*%» od sto za kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru, in 337*« od sto zu dežele ogrske krone. Jan Hus. — Jutri in pojutrišnjem se bodo vršile v zlati Pragi velike svečanosti. Položijo temeljni kamen spomeniku mojstra Jana Husa, slavnega moža, češkega reformatorja, ki je umrl v boju za svoje prepričanje, za svobodo in napredek. Hus je oil mučenik za sveto stvar, mož čistega življenja, ki se ni bal svojih zatirateljev, in prestal smrt v prepričanji', da umre za sveto stvar. Slavnost bo velikanska, ker Cehe bodri ime Hus ter jih navdušuje. Vse tekmuje, da zadobi slavnost čim večji obseg ter bo tim impozant-nejša. — Slava Husul Ogerska. — Khuenova vlada je bila sprejeta v zbornici poslancev tako, kakor še malokatera. Galerije so bile natlačene. Po rešitvi nekaterih formalnosti so vstopili t zbornico člani novega kabineta in zavzeli svoja s proslavljenim Janom iz Aragonije se je izvršil še le nekoliko let pozneje v Perpignanu, kjer je v navzočnosti cesarja Zigmunda, papeža Benedikta XIII., kralja aragons*cega in mnogih knezov in kardinalov, Zaviš Črni iz Sarbova s prvim vdarcem svojega kopja vrgel svojega nasprotnika s konja in ga tako sijajno zmagal. Sedaj pa sta se Zbišek in de Lorche veselila v svojih srcih, ker sta si mislila, da bosta videla znamenita vitežka dela tudi takrat, ako Ivan iz Aragonije ne bi mogel priti, ker je v poljski kraljevini bilo mnogo junakov, ki so le nekoliko zaostajali za Zavišem, med križarskimi gosti pa se je dalo dobiti mnogo francoskih, angleških, burgundskih in italijanskih vitezov, ki so bili pripravljeni, spoprijeti se z vsakim. »Čuj !« reče Zbišek gospodu de Lorche. »Meni je dolgčas po stricu Matijcu ter ga moram kmalu odkupiti. Radi tega odrinem jutri v Plock. Toda, čemu naj ti ostaneš tukaj? Ker si že moj suženj, pojdi z menoj, pa boš videl dvor in kralja.« Hotel sem te baš že prositi za to!« odvrne de Lorche, »ker sem že davno želel, videti vaše viteze, in vrhu tega sem slišal, da so gospe pri kraljevem dvoru podobne bolj angeljem nego bivaleem te solzne »Nekoliko poprej si rekel to o Vitoldovih dvojnicah« omeni Zbišek, VIII. Zbišek si je že sam očital v duši, da je bil v svoji bolečini pozabil na strijca; ker pa je bil navajen hitro izvršiti to, kar je odločil, sta odšla takoj naslednjega dne z gospodom de Lorche v Plock. Pota ob meji niti za časa največjega miru niso bila varna pred roparji, katere so jemali celo Križarji pod svoje pokroviteljstvo, kar jim je očital rezko kralj Jagiello. Navzlic vsem pritoioam, ki so prihajale v Rim, navzlic grožnji in strogim kaznim so obmejni kom t ur j i dovoljevali svojim ljudem pogostoma, da so se pridružili razbojnikom; odrekli so se vseh teh, ki so bili tako nesrečni, da so padli v poljske roke, pač pa so dajali zavetje vsem onim, ki so se vračali s plenom in z jetniki, in to ne le v svojih vaseh, marveč tudi v svojih gradovih. V take roparske roke so padli pogostoma popotniki in obmejni prebivalci, zlasti še otroci bogatih! ljudij, katere so radi lovili zaradi odkupnine. Vendar naša dva mlada viteza, ki sta imela s seboj izdatno spremstvo dobro oboroženih služabnikov, sta dospela brez vsake nezgode v Plock, kjer ju je takoj pri vhodu čakalo prijetno razočaranje. V krčmi sta našla Tolima, ki je bil jeden dan poprej dospel semkaj. Ali zgodilo se je to tako, ker je križarski starosta v Lubavi začul, da se je posrečilo poslancu, ko je bil napaden nedaleč od Rrodnice, skriti del odkupnine, ter ga je zato odposlal v ta gradič komturju s priporočilom, naj ga prisili pokazati, kje je shranil ta denar. Tolim je uporabil to priložnost ter zbežal. Kc sta se viteza Sudila, češ, da se mu je to tako lahko posrečilo, jima je pojasnil r--o zadevo tako-le: »Vsega tega je kriva njihova lakomnost. Brod-niški kom tur m! ni hotel dati straže, samo da se ne bi razglasila novica o denarju. Morda sta se dogovorila z lubavskim komturjem, da si hočeta razdeliti denar, ker sta se bala, da bo treba izdatno svoto od-poslati v Marburg, ali pa da bo treba oddati vse bratoma von Baden. Za to mi je dal za spremljevalca samo dva človeka : jednega zanesljivega »knehta«, ki je moral veslati z menoj preko Drvenice, in nekakega pisarja. Njemu je bilo samo za to, da bi nas nihče ne videl. Zato smo odšli na noč, in vi veste, da je ondi meja blizu. Dali so mi v roke hrastovo veslo... N6, in po milosti božji se nahajam sedaj v Plocku.« »Vem! Ali ona dva se nista vrnila?« vpraša Zbišek. Prijazen smehljaj razvedri resno Tolimovo lice. »Saj Drvenka se steka v Vislo,« reče. »Kako bi se mogla vrniti proti vodi? Križarji ju najdejo Še le v Torunju.« čez trenutek pa, obrnivši se k Zbišku, dodAt »Jeden del novcev mi je ugrabil lubavski komtur, toda oni del, ki sem ga skril pri napadu, sem oddal vašemu orožjenoscu, da ga je shranil, ker on stanuje v gradu pri duhovniku, kjer je denar mnogo bolj varen, nego pri meni v krčmi.« »Torej je moj orožjenosec tukaj v Plocku? Kaj dela tukaj?« vpraša Zbišek začuden. Ko je pripeljal Siegfrieda, je odšel z gospodi-čino, ki je bila v Spihovem, in sedaj je dvornica tukajšnje kneginje. Včeraj mi je to rekel.« Ali Zbišek, ki je bil po Danuškini smrti tako pogreznen v svojo bolečino, da ni v Spihovu vprašal po nikaki reči in ničesar ni vedel, se je spomnil še le sedaj, da je bil Čeh poslan naprej s Šiegfriedom. Pri spominu nanj se mu je stisnilo srce od tuge in želje po osveti. »Resnica !« je dejal. Ali kje je sedaj oni rabelj ? Kaj se je zgodilo ž njim?« »Ali vam ni povedal tega duhovnik Kaleb ? Sieg-fried se je obesil, in vi ste jezdili mimo njegove gomile.« Nekaj časa je vladala tišina. (Dalje pride). mesta. Ko se je vsedel minister za Hrvatsko Tomažič, je skočil kvišku poslanec Pichler, ki si je zapomnil njegove besede o madjar-šCini kot armadnera jeziku, ter mu zaklical nekaj nerazumljivih besed. Culi so se klici: .Živio ban, živio TomažiC 1* — Ministerski predsednik grof Khuen hoče govoriti, toda opozicija provzroci tak vihar, da dolgo ne more pričeti. Slednjič pozove predsednika, naj prebere imenovanja nove .vlade, tičoča se pisma. Vihar se je ponovil, ko so se prebrale besede: ,Dano na Dunaju* in pa pismo glede minulra za Hrvatsko. — Grof Khuen je nato pričel razvijati svoj program, v katerem je pojasnil zadevo glede vojafkejjred-loge, napovedal delo do bližnjih počitnic: načrt o vojaških novincih, budgetni provizorij in pa redni proračun. V jeseni se prične razprava o nagodbi in trgovinskih pogodbah. V drugem delu govora pravi Khuen« da hoče stati njegova vlada na temelju člena 12, zakona iz leta 1867, v zadevi vojaških predlog vsprejemlje v polnem obsegu izjavo prejšnje vlade in hoče visoko dvigati zastavo liberalizma, ki bo vlado vodil pri vsem njenem delu. Vlada bo poznala le ogerske državljane in ogerski jezik, skušala dognati fmaticielno nagodbo s Hrvatsko in skrbeti za ravnotežje v državnem gospodarstvu. — Mej posameznimi ou«lavki tega njegovega govora je opozicija uprizarjala nepopisen sum Sn vriSč. Najbolj glasni in nemirni so bili poslanci Barabas, Polonyi in Ugron. Culi so se kaj malo laskavi klici: »Goljufani smo! Prevarali ste nas! Nazaj v Zagreb! Mi vas ne potre-jemo! Tu ni Zagrebl Proč z njim! Odstopite raje prej ko slej 1 Dokler popolno ne ne umaknete vojne predloge, ne dobite ne proračuna in nobenega vojaka l* Mej tem pa opozicionalci zbijajo z rokami in nogami, krčijo pesti in se dvigajo s sedežev. Ko je Košut skušal pomiriti razgrajače in se je raz-govarjal s Tomazicem, so klicali le-temu: Sedite I — Minister je moral opetovano prekiniti svoj govor in nekoč prenehati celih 10 minut, Oferska deželna hramba (honved) dobi topništvo f — .Budapesti Hirlap* poroča, da se Ogrom kmalu uresniči njih najsrčnejša želja ter dobe pri deželni hrambi tudi topništvo. To je baje zadnji vspeh Fe-jervarvjevega ministrovanja. S tem bo ogerska deželna bramba popolna ter za vsako vojno sposobna. SocIJalnl demokratje t praškem državnem zbora. — Vodja zmernih socialnih demokratov, Edvard Bernstein, se poteguje v svojem listu, naj socialni demokratje kot druga najmočnejša stranka zahtevajo svojega zastopnika v predsedstvu, češ, dane more ugledu socialnih demokratov Škodovati, ako pri gotovih prilikah, kakor je običaj, po-setijo poglavarja države. Radikalni socialni demokratje se izrečejo najbrže proti temu nasvetu, ker nočejo priti v dotiko s cesarjem, ki jih je tako hudo užalil. Klerikalni Izgredi. — Klerikalci v Slrassburgu so zaradi poraza pri volitvah uprizorili proti protestantom in Židom velike demonstracije. Židovske trgoviueso naskočili s kamni. Miriti je moralo vojaštvo. Nad protestanti in židi so klerikalci proglasili bojkot. Wilhelmov zeljiščni sok že dolgo let priljubljen sok proti kašlju 1 steklenico K 2 60,' postni zavoj - 6 stehl. K 10 fruki u min ivitn-umbpiti nzpiJIfi Fran Wilhelm, lekarnar c. Iu*. dvorili zalflgatelj vN^unktrehen, Spodnje Avstrijsko. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva. Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer 86 ne dobi, vrSl se poSIIJater dlreUuo. (t) Naznanilo. Podpisana godba si vsoja naznanjati bratskim Sokolskim društvom, slavnim Čitalnicam, bralnim in veteranskim društvom, požarnim brambam, slovenskim mladeničem - prirediteljem javnih plesov, da preskrblja veselice in plesne zabave z različnim programom in plesnimi izbranimi komadi.-"-'------ Naš učitelj je glasbeno izšolan g. Anton Honig iz Gorice. Nahaja se tukaj i pri nas drugi oddelek godbe, o katerem kroži vest, da ima tudi učitelja, kar pa ' moramo tukaj javno povedati da ni res. I V slučaju potrebe je godba pre- skrbljena tudi z plesnimi deskami po ' nizki ceni. Prosimo vse one, ki bi ra- | bili o priložnosti godbo, naj se blago- ( volijo obrniti bodisi pismeno ali ustmeno na odbor telovadnega društva »Sokol« v Prvačini ali do podpisanega, i V Prvačini, 23. junija 1903. ! Jokolska" godba v Prvačini. I Ivini tireRortf, »oij». Prodaj alnica z mešanim blagom dobro upeljana se odda ali v nakup ali v najem. Vpraša naj se pri Avg. Dclenc-u v Ajdovščini. Mala vila v kateri je sedaj gostilna in kavarna a pokritim kegljiščem pripravna za mali hotel, se proda prav po ceni. Kupci naj se oglase pri lastniku h. št. 147. v Ajdovščini. Š. Mi I Dražbeui oklic. Podpisano županstvo odd.i dne 20. t. m. v obč. pnarnici zidanje nove obe. Itile (obč. dom.) na ponudbeni dražbi od H,—12. ure (dopold.) Fonudniki naj vlagajo svoje postavno kolekovane ponudbe opremljene z 10% varščino \u tuk. županstvo. Načrti in pogoji se bliko ogledajo v tuk. pisarnici. Županstvo v Št. Andrežu, 2. junija 1903. Župan: Andr. Lutman. V^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za biriinnce, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstva za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Posestvo v bližini Šempeterske postaje pri Gorici v obsegu 10 njiv dobro obdelane zemlje (veliki nasadi s sadnim drevjem) z velikim stanovanjem in gospodarskim poslopjem se proda, takoj. Pismene ponudbo je pošiljati na naslov: M. A. 33na upravništvo »Sočet. Razglas. Županstvo Tolmin na Goriškem je ustanovilo mesto občinskega zdravnika z letno plačo 1600 kron. Z ozirom na pričetek zgradbe bohinjske železnice, oziroma ustanovitev centrale stavbenega podjetništva v Tolminu, razpisano je to mesto. ^Dotične prošnje naj se vložijo pri podpisanem županstvu do 3.1. julija t. 1, Županstvo v Tolminu na Goriškem dne 20. junija 1903. Župan: Gaberščik Anton Pečenko Via a$wdin«j 8 Vrla* tu.t* 8 - GORICA priporoma >Hstnabala In Lri iz vipavskih, furlanskih, briških, dal- in •torsklh vinogradov, KoBtavlja na dom in raz|iolilja po UhmM na *e kraj« avstro - ogerske monarhij« v sodih oil fitt trov naprej. Na zahtevo poSilja tu. I i u«or.i«, Gena iateraa. Psatraiaa ¦•liana. TrLoV5ko-obrtqa reLi5troVaqa zadruga as neomejenim Jamstvom v Gorici. Hranilna vloga obrestuje po *'/¦*» v