St. 15. V Goriei, v saboto 13. aprila 1872. H. teeaj. „So&" izhaja vsako satoto in velja g posto pr«jemana all v Goriei na dom posiljaua za druuibnike polit- drustva „Soca": V«e letn......f- 4.— Pol leta........2— CVtrt let*.....„ 1.10 Za Tttdrusabnile: Vseleto . „ . . . . f. 450 Pol leta........2.30 C«trt leta.....„ l.t>0 Poiaroenie itevilke «e dolavajo po 10 »oWof t Goriei pri Paternotliju in Su-barju j y Trsta v tobakarnicah ,,Via del Belvedere ITS'* in „Vi» della casenua 60." SOČA Pri oznanilih se plafajezanftTftdao tristopno vrsto: 8 kr., ce se tiska 1 krat 7 >• „ ,» „ 2 brat « «-."„'„ „ 3 krat. Za ve5e crko po prostoru iu vsaki l>ot 30 kr. sa kolek. Naroforina lit dopisi nnj se blago-voIjho posiljaio uredniku: ViktorjvJh. lenw v Gorki, Controda dulla croce 233, polcg prcturo, kacrueuchajfttudi upnw-nlstvo, — Rokopitii so no vraSajo j dopUi naj so btogovoljno i'wmkujojo, — Delala com iudrugim nopreinoznim so wwofintn-zmm, ako so oglose prt uroduiStvii. Giasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Federalism se jaci in Siri. Tr/,a*ki i?:v^»pis ..('irtadiii*)" prinasa v svof.Mii Intu H. aprila t. 1. pniv va&io n-ivost i/ Itima: „V itnliJAiiskHiii parhmontu s» Jo wlik d»d upu/.i«'i'i;ial:iih p»siaii*v zMiuii v posobou «»l iiuit^o lbilijauuv za/rljon program. Ti po-slaiifi tirjajo tudi za italijo, da >* contraiizom popolnosna mlpravi, da dohi tor«*j vsi«*«l toga vsaka italijanska dojHa, kakor IVnoiMja, Jjom-hardija, Piouumt i.t.d. sv<»jo samuiipraYo, to jo, **v*ij pM*duii dtvsolni xastup. Tirjajo daljo \m U aa uhoiiw iu mosta in zahtovajo, da so ko-lsk<»r jo uiugoV dr/avni htroiki znizajo, Yso to pa h*» ima |h> ujilhivi'ii\ iiaiiuMiu djaiisku in ro-Mii-'ir) i/,p<»ljafi, k«T jim uij prav iii«; mar za usiW l»o*>lo inza )ki.s!uvo i*» na papirju. Tako ,!«• v Italiji." X« Frano4jsk<*in st* |>os^liiio y.ilaj po nojiro-rni v4n\ ljiuUlui juk*> v^mija, in za)itova sanio-upmvw jftarili d«'Zolt iz katvrih jo Fnincija zlo-wMia. Tudi oni 80 j>rovid«di, da jo .skodijivtt za svf naku iit na Imnaja* dozolam ostane pa ma-i«», in 1»»)Ij ko so oddaljono od Jinnii^'a, 1k>1J jili pravi in strod <:o»trali»4in ssan<'inarja, d< j naib bahnaeijo, Buk«*%in«>, Isrriju i.t.«l. Kakor so to-roj vidi, uzo UoiVjo n^ktori italijani in Franoozi lndj ftfivntli^tir'no o.snovano dr/avo imoti.— Xa ^panskrm so g^ii baA lak«>, Kast«lar mo svujo stmukfv d«da nopr»hta»io na fcdorali&iii iu Xoni-e\ '^tiuaj AvHtrijo so «1 nokdaj rujrui folorali-sli. 8;im Bihiuark jih iw sthu'i v olio inavhu, tt'ttt manjr. ker &> zadnji dojrodki dokaztli. da wfo asa vojno slavu nij putrelK'n cnitrali/.»Mu, I Nome, so xmapli strogo eontralixovano Franco- Najboljsa postava v teoriii je v praktifinem w. Pa to bHloralisti^nii Hja nij nova ni pri giveiiji lahko prav slaba, kw' nil primferna Italijanih m pri traucozih. Pri Italijanih no, djanskim okolnostim. Najbolje rassjasmija to saj so pred Intom 1848. mnogi italijanski svo- stvar Holona modrofca erikem postavodajalca bodnjaoi in rovoliici,iouarni voditelji naniflravali, | odgovor, ki ga je da] nekemn tujen priSlemu lijanski narod lo on narod | TuU pri Francozib nij ta misol kaj novoga, ; ludi v Franriji so imoli, h\ tudi so Frnueoxi '' (Mi narod, v starih nisili posanioxui doli drzavo | posolmo pravioo, in so po svojoiu zivoli. Toda ; nh oasu proknoijV loin 17!)!• in naproj jo vain-sti /,;irail mno^ib notranjih in xinianj'ili isovnt-znikov voi^ina iHislauoi'V v dr^avnom ssboru «klo-: nila strogi contralizom, kakorSon jo xdaj v Ita-, liji. Ali mnogi* j(» hilo huiliH nasprotnikov in , nu»d tomi so bili najimeuitnojsi domoljnbni slav-; ni poslanoi h 2irond»f po njoj imonovani 7A-\ rondisti. Uoj mod njimi in rontralisti jo bil ; tako straliovit, da so krvavo konwili ti nou-I strasiMti boritidji lodoralizma, umrli so pod gi-: Ijotiuo i\i oktobra 17J)a. Oontralizeiu je sic**r . Franriji pridobil veliko slave, toda svoboda se ; ni.j mogla tarn ukorouiniti. Zato so jo v novio j pri Francozih v ssbudila zolja po docontraliaaciji. Oo se to godi po toll dvoh dozclah in j drnirili, v katorih pndiiva on narod, koliko ve« i smo npraviwmi fodoralisti v Avstriji, katoni ima nizno itariid'% Slovano, Is'omce, Madjaro, Via- ; In1 in Itaiijano, kat«»ri so vsi popolnoina UxMjo po jo/.ikn, Nogah, misljonji, po oiuiki in potre- \ i ball. Nij abotno in clo nomogoS.t, vso to spra- -vili pud en centralistifui klobuk. vladati jo po | fnom in Xstuin nacinu, in dajati jim vsem iste j ])ostovo. I Saj morajo postave so vjomati s potro- | bami, wdjami, mislji»njom iu omiko naroda, kte- ! romu s»> ixdams Iv tako postaro ima narcl za do* | mace, j«* Ijubi, iu jc tudi sam radovoljuo izpeljava. listov v Avstriji nusumoti. Ta zaatavica pa f»e razvozlja, kor vidimo njihovo nepraviJfnoBt in viiulofcljno strast. Da zadostijo rasskaConim svojim atrastom, pozabili so vsako drft&vno mo-dnwt, in z divjim volilnim bojem nutunrjajo Cosko in Hrvatsko. Skoro da bb bliiSaJo ljuiim lantastom francoskoga konvonta Iota 1792 in 171).J. Toda nij bati so jih, kor so aYstrijski narodi v vo^ini (bdoralistiini, in nijso obnomo-u;li, kakor jo obneinogla poStMca MagodnSnih 9a Tondiutov; tomveo nam sodanjo /do zmago olwi;A in potom so kaj boljsoga, zlogo medav* sh'ijskimi Slovani, Tovarisi nesrefte in liudih bojev so lahko porazumejo in zodimjo, prav ta skupna nosrefia jim je, tudi tolaiba, in izvirok nado po progovora: BSolamen miseris socios habere doloriun." Oe uameravajo todaj ceutralisti uaso pogubo, zgodilo se jim bo naspro^no, kakor se ve»krat zgodi hudobnim naklepom. Gotovi smo, da se has vsled njiliovih strasnih napadov av-trij'ski Slovani prav zdaj bratovsko zedmijo v politicno delovauje in vzajemuo podporo, da potom prav oni in prvi djansko upeljojo fed«-ralizom Avstriji v pomeritev in sebi v slavo. D 0 P 1 S I. \z tominskih hribov, 10. aprila (/sc dop) -K:tr sjo n:.m ju po praznikih sanjalo, se je zdaj v lvsuici zgodilo. Na Torainskem se podpisuje /.au-puica ernemu Cinotu, in is gotovega vira .-oni, da je prav veliko podpisanib, ktere 80 zviti USTEK. Denasnje potovanje. Nasivjv nh> k;t/.e, d_i nikakor na misiim ua ono potovAtijts ktero j; skobka k?aljic.i i/.ruzila v besudah: PZracai Tt'slttrj:. brzi oblaki, I).i bi voziht se z vami po zraki.-1 Kaj taci'ga. navaden clovek bi dejal, kaj tako oespauietua in iit-uninega si more zeleti ie kra-ljica, kii stopi v peteiu dfjanji u/.^ na smrtni odert aii pa mlodost, ki se nij se s pravim zive-njem spopr.jaznda in seznanila. Poslednje nam kazejo posebno ti ..nesreeni14 pesniki. No6 iu dan uiislijo na svoj ideal, in v tej zamakneno»ti houejo se zaviti v temuo meglo ter plavati 6ez hribe in doliue tija v njeno narocje. 0 nespu-metnj, ueprakTicjii ljudje! Take sanjarije ne pri-peljajo cloveka nikedar do svrhe*, veliko pamet-nejse iu do>»ajnovejsth casov skoro edino pravo potovanje je oao, ktero nam popisuje zuana pesmica: v.btirje muzki na vuzicku, Eden koine, drugi zeva, Trvtji dremlje, cetviti speva: ha, ha!* Kilo »e no spomjija ise tibtih srodnih uasov, t;h kdo u j o njih shsa!, ko je vsak svt)jo»a os-l.cka ptcd voz uapregal in diijal iz ene vasi v drugoV 0 bo/ji oc.e!, kuko so te ljudje takiat radi iineli, kako so to t>po.stovali, kako te jiliali in s leboj s« vozdi, in zdaj?*) ^Nepreiudioina vrti sj c.isa kol i krog zemije raz^trnu^ je pisal ranjki Toman, in lju;lje se .ne voz-jo vec isi ene vasi v drugo, marvic jz m«sta v uivsto, iz kraljestva v kraljestvo. Z\ t ik.i daljua potovanja pa si ti prcslab, i.e mor+jo te vie rabiti; nasi prakticui gospodji in nase preljub^zujive go3,>c tudi ne obracajo vt<3 svojih oc>j, kakor Skotska kraljica, na oblake in n-i zve^de, nogo na razne mebtne plakato, kder st>ji Lrno in iiileconabelem, kako lehko se za mal deuar palj<*jo iz euega mesta v drugo, izpod enega kralja pod druzega po novi izciuj'tbi cioveskt'ga duha, po zelezntcah. *) „la zdaj?" Pocasi prospod! Ali Vam nij nana tista slovenska pesera, k kateri „poredni mladenifi" svoji ljabljeni deklici pravi: Oslita bi kupil, da vozil bi te, AI kdo rai ga da bez placila? 1 zraven pa tudi poraisliti jc, Kako bi vozi&k dobila? Uiejto, koliko sera se vie slovenskega naafiil, kar „Soi5o" stavim! Giuseppe, stavee. Da, denasnje potovanje je jako lehko in tudi orijetno, samo znati se mora. A bas glede posiednega so si potovalci razlicnih mislij. Ne-kteri pnvijo da mora biti Slovek uzo preje a tistiiu krajem znan, vsaj povr§no, kamor se po-da, zaiorcj pneitajo taki ljudjevse spise preje o doticnih dezelah in njih znamenitostih. In res, ako potujejo po tem v Italijo, misbjo, da jih bo-do samo tako ljubeznjivi obrazi srecavali, ka* korSne sta Raphael in Tizian slikala; vsak s ktorim bode govoril, mu bodo drugi Duute, drugi Pctrarca. Na Francoskem pricakuje dogodljajev, kakoisue popisuje Paul de Kock v svojih roma-nih; v Turctji mu bole migale z oken pasme favorite; na Slovenskem se bo spominjal nesrecne Metke, mogocnega Krpanain zvitega Kerjaveljna. Ako je tvoja fantozija kaj 2iva, ako si upaS y svojdi mozjanih se kaj do-staviti. sploh ako ai prijatelj premiSljevanju in ¦— sraodkam, ne bo se ti toiilo, ce tudi samemu, sedeti v ^elezniSkem kuPeJ'« Mnogo jo,.tudi tacih popotnikov, ki nocpjo o doticni doieli cisto nic vedeti; je to velja pri njih, kar so z lastniim ofimi vjdeli. Zatoej se pa cesti zgodi, da taki Ijudjesp bdi v llimu, pa mjso papeia vidoli; bili so V Be.iedkah, a cerkve sv. Marka. nijso raogli nnjti^ 9965 znpani v svoje mreze V^ili; pa velilo je takik podpisamb, ki od:vse Crnetove stvari nie ne vedo. Gfo'va tej zaupnict je gotovo tominski okr. glavar, Baj je tadi oa eden izmed politikov ki za kulisami po-Htikojejo in je tedaj prijatelj crnega podanca na DflDftju. Kakor sera sliial je bila prisla zaup-nica za grofa Hohenwarta tadi na Tominkp ^i temui Tominci so jo brez podpisov Kranjcem y-nili* sedaojemo, miuisterstvu pa mislijo zaupnicp poslati, ker jim je sedanje. min:sterstvo dovolUo 8000 gR za zidanje sole v Tomiuu, pa ne iz c. kr. denarnice, ampak od trdik zuljev ubof$t kmetov, ktere vedno bolj in bolj z davki in na-kladami tla&jo, I)a ima gospod Winkler veliko zaupaoje v sedanje ministerstvo kaze tadi to, da je on nodal proSojo, da bi vladar podarila kaj za eeste na Tommskem in ker je Crne pripravil predelsko zeleznico; - tedaj bodo Tominci gotovo, kakor Crnetu, tadi sedanjemu ministerstvo, zuu-pnico poalali. Govori se pa, da bode ta zaupnica namred Crnetu, skrivna ostala in bo lu gosp. Crnetu v tolazbo. Naj oravnira So to, da v nek-terih krajib, kder nijso prijate^i Crnetovi in po-litiki, kakorlni bo Tominci, ki lezaavoj zep skrbe, omenjene zaupnice nijao podpisali. KraSevci ve-selite se tedaj. ker imate vrle brate na Tomin-skem! pa ntkar ne miBlite, da je tadi ljudstvo toga prepricanja, kakor so njih bolje omikani zastopniki. wmm^mmmmmmm tz StMJeh na Kraw 10. aprila (Izo. dop.) Nj davno od tega, kar so ktaski volilci pokazali, da so vredni zaupaoja svojih prvotnth voliloov tudi zanaprej. Mishit srao, da bo vos posten svet hva-lil njihov 6io posebno pa Blovenski. Ali, zali bog, da nij tako. Tominci, ki se zmirom radi ponasnjo se svojim rodoljubjem i ki so na svojem taboru tako navdu§eno glasovali za prvu toSko slovenskf-ga programs nararec za zedinjono Slovenijo za-pocelt so Ludne korake, da bi to vzviSeno idejo dosegli. Res prekrasni priuctpi 0 slovanski aoli-darnostit Kaj vara vendar oa raisli pride, da hofote Crnetu zaupuico poslati? Ali vara je zeleznica cez vae drugo na svotu? Ali se ne zraeuito vi potem, ko ste vaSo zeleznico udobili, ue vas tudi nemcurji vrzejo v prusko vrcco ali pa Italjani potegnejo k svoji nedovrseni Italyi. Ubi vaSa pa-met, dragi bratje Tominci? Za zeleznice narod-nost prodajati to je, bog me, zadoja kupeija na svetu. 1 takemu baraotacu kakor je Crna mshti vi zaapnico podpisati! Zeleznico boste najbrzo udobili afi verj.iiiite mi, da Yam je Crne k tej prokleto malo alt pa nic* pripomogel; to vera jaz iz jako verjetnega vira. Ce pomislite, da vas le vlada rabi za oro-dje, ako kaj tacega napravite i ce imite se kaj narodne zavesti v vasih prsih (kar nij dvomiti), sramovali se bodete gotovo svojega podrzetja. 1 6& se spolnijo prerokovanja zadojog.i lista aSoL>negatt, potem bomo mi na vrbn. S kaksuim obrazom se boste mogli vi nam prik.tzati in s kako pridrznostjo nadjati .se kake milosti od ve-ljakov, od kterib pricakujemo precejsnega resenja i katerim vi s tem cinom nasprotovati hocete. Zategadelj stvar dobro premislite, Slovenci-To-. minci! _________ fz Cmi6 9. aprila.9") (/so. dop.) Dovoli mi, ljuba ?Soca" majhen predalcek v tvojem cenjeuem iistu, in povedi vsem svojim, naroemkom, da se srdtu zahvaljujemo vsem tistim gospodotn, in rodoljubom kteri so nas pri na&i besedi, 7 t m. se sv-»jo nazocnostjo pocastili. *> Popia bessedo prihodnjii. Uretl Nijstno se nadejuli, da na? bo toliko zvestih sinov „majkft Slave* pri nasi besedi obiskovalo, kajt% bilo jib je od vseh krnjev privrelo tako, da je bifa dvprana se premajhua, iuje bdo tr^ba domactnee nftavljat?, da nj o notM sli. Nepri^-i-kovana beseda od nasfcga ob«e »i>ostnvaii»-g4 gogOLvi udobti. Pristo je u>so besed> pofiastit vec rodoljab-nih gmpodoT iz Gorier, iz Ajdovs6i»eT Dornberga, ^Rihenlierga, «cak->r tudi iz blizie oka!ice vrlt m-goljubi iz Sela, h Butaj, §enjpasa, Vit'welj, iz O^e-Ja, iz Giijauevegain Itavaega, priferlel je pa tudi %pavski sokol, bvala mu. Torej se zahvalj^ ft«io nasa cituluisko drustvo, da so na? svojo na-gojgnostjo dust, gospodje in rodo'jubi v tako ubil-deggn sievilu pucastili. nailjaje sc, da nas vh. lej, kw^ar naSa ditaluica besedo napravi, sp t obi^kati brngovole. M. V-^, v im^na Citalnico. Iz Prage, 10. aprila. (hr. fop.) Stro^o po^ito-p.injo i mozuto ved*snj« krieza Suhw.irzenbergi, gn>ta Harracba i dr. Trojaua v pod«t Biehovo, ^merlingovo, Betwtovo, Aaernperg (iw-krovo, i Hasner-Giskra-nerbditovo, in k>y j» ves cas. svo-ega ob» nepric ikovuno postopanje bas'oin Kollcrja polit.*':* no situicjf) so na hajci obraca. Vluda jo w»p»-catila vse, listine i blagjijnico, v kterej je bilo 60.000 gold. Drustvo je imelo tudi svoj list ^Gospod. listed Sploh se puk mom od drugc strani pritrditi, da bode druistvo, kojo je bito prflj vec „ces. kralj." nego: narodno, zd+j zopct bolja narodno, ncgo „«. k." Drustvo to jti napravlja!o po kraljestvu vsako leto v-liko wm-fijt i ra/Htave v Hamburku, Amsterdamu, i. t. d, Ustanovil se je po*ebni koaiitot, ki lule nabiral polpise i se.stavd protest proti ra/.pa-Scenju narodnogospod. druntva. Protent jo hotcla podati pmebna deputactja cesarju sunvinii v ro-ke, a injs»> je pu-.ti!t pred kralji, kik>>r tudi n»* kolinske depntucrje, koja p bda v IJ.ida-L*! iti, ! toda ne zaslisum u t.)/.b: proti vojeinkej poiad-ki, kojo je njtbovo incsto na g'avo dubilo od generala Kollcrja zaradt posiljm}a d'-*putantj k velikim po-estnikoin. rPolitika,A koja je prinesla izvrsten claitek: nApell an die Kioite* o lukem Kolbnjevem na- j silstvu bila j j koanVdcovana. Ker uzti omenjam „konfi3k'>vaiij 1% n'y va.n poveai, da j»> ravno vc.Taj general. Kollur prepovedal prodajatt vse ceske tioviac, naj si bode v fibj dk tb, stacu-nab ali kioskib. Menda se bode cdo uovin:tr->tv<> zastavilo §e pred vohtvauir, da bi ne imcio dukvj upljiva na obcinstvo. Drustvo zidovsko aCiiabrustt deia 6uda, ker ima milijone i milijoae na razpolaganjo. Ko jim poi»anjka dunajskib penezov pri fraukobank>, ka-teri je pred^dnik glasov.ti Giskra, se p»k lepo piSc v JBero.liu i gotovo se potem ti »C»bat"ki" pokupijo jedou za drugim. Tudi minister Cblu-mecky hoce biti t:eski veliki posestmk. ki>r y. dunajskemu bipotek. ustavu nasvetoval, n*ij mu kupi kiik )\o veliko posestvo na Cesk^m za neko-liko meseeev S na Dunaji nijso videli ni praterja, nipili vina v Esterhazy-tovi kleti ali v glasovitem jadovskem pajzeljmu. BiK so taki ljudje v Draxdanib in galenja jim je bila zaprta! Beri po tem njih popise; spomiojajo te nebote onega popotui-ka, ki je trdil, da so vse svedske zene kruljave, ker je bila prva, ktero je zagledal, po nesreci kruljeva. In zopet so dragi ljudje. ki potujejo, da le potujejo, da le zamorejo reci: jaz sem bil tukaj in tara, videl sem Jo in ono, in ako ga kaj pra-sa§, ti vendar ne bo vedel nid odgovoriti. PriSei je tak moz tudi svoje dni na Duuaj. Njogova mauija je bila, da mora iti v zvonik sv. Stefma, a nesrecaje hotela, dajeiste dni vedno dezevalo in dezevalo in cez Dunaj so se neiz-meroe me^e vla&le. Ce tudi so ga prijatelji odvracalt, naj ne gre, ker ves njegov trad bode zastooj, Bunaja uze tako ne bo mogel ni6 pre-gledati; vendar je Set z besedami: BJaz grem ˇ zvonik, samo zato, da lehko porece, da sem bil vnjem; in ako si tadi Ounaja ne morem pre-gledati zaradi megle, kaj za to, saj si ga lehko mialim, kakoSen je, moja fantazija ima Se vedno dosti modi.* Dunajski list! n*?a.'a3ki ra love loo ugdiajo, ali l»ole cesar na Oeslcm void ali u*». N. fr. P. prav*: ne. Ostali pak pravijo zopor, da j;m je , /.n&uo iz git'iveg 1 vira, da bode cesar glaso-yal na Ceskem z ustavaki! Auer^perg je je sicer v Ouda-l*esti vesarjti predlagal, nnj oa 10 Hjfguva rodbina voli z ustavak;, toda svitli , cesar j'? odloOno rekel Auer.spergu da se iz priuripa mkoii vec ue uU-lezt volitev. Pro>ki Chabrus je na Ceske 11 vebko detal in pridobii je ustavakom cebh 50 glasov! A tudi ustavopravna stranka nij rok kn/,em drzala. Steh so vi'^taj vpalaci k;ij:zt Lobkoviua glasove hist, stranke in ml sem, da imajo Cebi v veli-kiMii pose^tvu 3(> ghsov ve^ine! Prp»Vfduje se daije, da se na najviSi ukaz zipro narodiijaki Clam Martioic, I^obkovtc in Schwarzenberg in glasovitejst eeski zurualisti 1 Grt'gr \nr Skn*jsovgky, zaduja dva zarad Vfbke jzdaj.\ .^e pr. d volitvnmi bod*- neki Koll"r raz-til vsa narodna dru^tva. Kone^no noj s»* onuMiim, di bosta dva brati Ataregsi knj**/i S;ilinU<'idcis lii.la. |tr.'(l-»t» iiuka buik.' ttSIo»e!iije.* «la»*. bda roHmi'in. t'r«»1.» Pohticni pregled. Kolikor bdj se bliza ras odbn'no volilne bitk« na Ci*kein, toliko lxdj narasta ddalnost olwli strank narodno ia ustavoverne. Knr mi-ui.sterstvo zlaj na Ctakeni dida, j« skoro n«U-TwTrno: vse avojfl silo si naprnja, da bi Kiiia-iralo, kakor i^ralt*c, ki zadnjo karto igra in //.idnji vinarn»k na »jo stavi. To nam kaft*. kako swim m voHtvo na Custom %\ H*|i» Avstrtjo iti kako slalni so rav-nail slovanski ponlanci, ki no t<>mu miiiist'Tstvii zivpi»aiu» v denasojum dopisu it Prage. — Lo s»> to dostavimo, da m je knrdinal knjm •SijliwanspiibfT^ odjNdjal v Pe»t<> k cosarjn, da so mil pritozi zarad groxoTitoga pritUkanja in proganj'Aiija naroliijakov na O^kom in da mrada «*p»arja opozoruj« na nevarnost, katera zamore uastatt po nenioralnih in brc/obzirnih sredstvilu katerih &> sedanje va-banqiic-mtni-.stenstvo na C,»k»Mii po.-?luzuje. Ustavovcntt li-sti m bojw, da n») bi kardinal, ki ima bajo dosti upljiva na dvorn, kaj zmcsal. Xa .O^rsk^m s«» je po kratkwn poOitku zborovanj** zopot zaivlo; leviebjaki nadaljujt'jo svojo taktiko, govort* namrec 0 vmnena, mu-ziki in druzih nevainih re^»h, samo da za-nleiVjo glasovanjt> now volilne postavo do 24). t. m, s katerim dn«*vom ohtffy doba o$r»ke* mu zlnmi. Ofrrski Srbi imajo 21. t, m. velik sho't v Bt»."k«>n»kn, d«i .sklenejo, ali sw» imajo udel^- ziti volitev za pribolnji gbor in kako imajo po*topati. fe Iwdo voiili. Kakor C'ehi na &*- i vera, tako Hrvatjo na jiigu neprastano didajo, Pri potovanji po i-ole/.uici ljubijo nek tori sa-moto, drugi druzbo. Ako hoees v kupoji sain sedeti ali k vt'cemu s prijateljem, daj konduk-terju nekobko sestic in kaj sinodek, pa te ne bo niktido nad teg oval. Ce nze nijsi prijatelj zenskam io ce hofies, da pridejo v Lvoj kupe, gloj pri vsa-ki postaji skoz okt.o ter kadi mocno. Lehko tudi recpS, da si ponocojak, da po ltoci vedno rad skoz okno gledad, da si prijatelj pono^ne sape in ponocne prtrode, kar je posebno za uezui spot skodljivo. Nekedo je imol so celo navado, da je vselej svojega tovarisa za obnore-lega izdul; mogoce je, dcjil je, da ga tudi sedaj bluznost prime, potem gorje neznancem. lu tako je vedno sam se svojim prijateljem ostal, kar je prav prijetuo, posebno, ce se dalec pomje. Mladi ljudje pa isccjo druzbo, posebno zenske. Zatorej bkrijejo skrbno vse smodke in take pri-prave in si izbero kupe za nekade^e. In ako se hoces* zeiiski prikupiti, bodi galanten, govori mnogo, pripoveduj jej svoje potovanje, svoje zive-nje i. t. d. **) *») „01ikani Slovenoc" ptavi da filovek pri ienaknh ne sme — „koprneti", ako se jim hoLe priljubiti, * URE0. Ako so gospe visocega staou, tudi ti ne bo skodovalo, ako si v rokavicuh in se sploh tako obnasas proti nj m, kakor v salontb. X.-nnke obmjtajo mocno kaj tacega. Se ve, di jt* moogo tudi tacih, ki iScejo povsod cuduili dogoieb. Peljvjo se konntj iz Gortce do Trsta, pa so doziveh uze eel ruman, Pripovedajejo ti vsp, kar S> nijio n:kedar vtd«li, mti sbs:ili, z euako zgovomostj »ti pop sujejo Aztjo . in Avstralijo, kakor svoj rc»j-»lni kraj. Nij ga ; mesta, nij ga kraja, Icamor lu ue bill uze poto-vali. Taki ljudje vso noc klevetajor in kedar i pride tak clovekaomov, ?ousta polna besedij; tudi : ce n:j n:c dozivel. vendar pripoveduje svojim : tovarisem, kako se je s to ia ono gospc seznaml, : kako mu je ta in ona bogata iti lept* gospica ¦ dala roko poljubiti, kako ljubeznjivo ga je pogle-dala in kako ginljivo je bilo zacasuo slovo, ker j cez teden ga bt.de ona santa obi-kala se starsi, ! al; pa mu je morda milostljivo dovolila,' da jej ' sme tudi pisati. 0, v zelezuiskih kuppjih se dozive ; ceii romani, samo zuati je trebal (Kakor povsod! Ured.) da bi zmagali pri prihodujih volitvah. Oe oboji zmagajo, bo gotovo konee pritiskanja Slo-vanov, kar bo Avstriji v veliko koiisfc, ker potent mora zatfetidoba fedmlizma, doba, katero si mora zeieti Ysak dober Avstrijan. Xasa cesaricina Gisela, 16 let stara, se je zarocila z bavarskim prim-em Leopoldom. Ystavovenii iisti sicer nizglasajo to zaroeitev kot politicrio pomenljivo; a ce se pomisli, da j jo bavarska dinastija vazalna pruski, se more ] sklepati, da je ta zarufttev le bolj druzbinska \ rn> in da ne bode po nikakera upljivala av-strijsko politiko. ' XemSki drzavni «bor se je odprl 8. t. m. a pT&stolnim guvorom, v katerem je kralj p»-srlmo povdwrjal evropski mir, A kedar vlada: ji o miru gwurA smo .se zdaj uze uavadili raruo nasprotuo vojskn prbakovati. OrientaMo vprastuje jo u> zopet na po- , trsju; Srhija iu Cruagora uuata iiavskriznusti \ » Tursko zarad fclezuico in drussik Uritolialnih , vpra&uj. OrienUlsko vprasanje heli *dave vsem ¦¦ evropskini diplomatotu: vsako leto pride po feikrat v javui razgwor, start pre^dvor pravi, \ da w hidtf friiku «vsa ua zid risa, dokler pride. In ila je la pregovor prav resniiVn, ; nam kazo v.sa druga vpra&uja, katera so se ; tmfa prnl naMUii Oi'mi. Naj &e, dostavimo, da j je Avstrija skoro naj l*o!j intcnsovaiia pri raz- ! wdjanji tega vpra&anja; zarad ti'ga IJog no , dij, da bi jo tu vprasanje nepnpravljeuo naslu. ' (ttuKpa) nadvojvo-linja Gisela, najstarda h'ci nasega cesarja se je zarocila te dni z bavarskim priucem Leopoldom. Keroata jii stara 1(5. a 2enin 20 let. Poroka una bsti priho litje U\o. (V Vamxtiinu) se je osuoval narodni odbor, ki je nabirul d.-irova v podpoio stradij>cim na Hrv,«tskem i $!avon>kem. Dez. vl.ula p.i mu je za-brauila v-ie dejovaitje ter je zahtevalu, da jej j pivdiwzi vse raoune m tiabr.uie darove. Narodm ! odbor p.i datove hitro iazUdi in potem po§lj<* de?.. via li raeuae, kterim kot ostauek nabrimh prostovo'jtiih daiov \mW/A - i krajear in I polic iizob. <\<>vu (itHinicH.) U Uazdrtega se nam pl-5o, da Ijubljausk.) il<2tilii,> predsedrnstv.) je pou* tiilo pmvila tamnsnjo wl*odnanoske narodno Cital-mav Na-ijam>i s<>, da bude ta cituluica nnprc-dovala, temvic ker so nam xnnnft nje mot", p»»-sobno slovijo razdraki pevii }.o. vec Ut. U'rnviirt „Yi smwv In «fru»oatl. — H»siiilJ«iai voltlnl »n Rtrwtuo rKxkn^enl; v ninloljo pri Jnvnoin •lioAn h»Ao llrjAll* rtrt i'rno iirokllto msitiiljlvn tin-tol«eiMnJ«9» PoroCilo RAZNE VESTI. (l» l/i»u»» h» To*»lnak»«n) st' nam piso; Kt*r u jiftNtlv hribov dru/ib mmmtij uijmam piiro-^ati, naj ptnun vsaj to. da za vi'likonocn«' prax tiiko nam j«' iiila iU>h\& cast, da nan j<> obinkal ini« itiNn m>,t na stinh nogali. ki mu volk pra-vJja. Mish) ni jti bojda: vi kni'tju «i o tern tasn bolj^i «ri/Jjaj omisiiti*. zakaj bi b.i^ ja/ stradalV Kfkoliko day j»» vemW U» polrp*'!, in miruo okoli hn iHvntopal, da bi biti Ijudjfmishh: to ti j<» postona du^a, ki uoWm'inu >kodr tifslari, le obrekljivi joxiki *u ga ob cunt pripravtli, Pa tih'j, kaj hu z^odi! K.» vidu »la ga mini- iu* |H>vabi. si ssim pomaga, in pretekli Cvtrttfk pipdudue o beleiiL dncvii, ko jc s^diu'r sw vis >ko !>ij.ilo. se pribli/a komaj dva Btraljaja ml \\"\h ovcam na pasji, in vprico stirili oti.»k, of»i| nati. zatiest* ovco, -w.» ve da u/e mrtvot pod j»n«. kakor hi jo Is »t«d skriti, in odid?. v ^escavo. i*a \u\k «*» «» tudi mascevati. S«« ti«to ?ioi* je f»il lovskega pss prav b*ko his ujj»* j»* z:i take «f>sto\t; p»M'buo ugotluo, ker ga *koro nij l«-ta, da bi nan ne obi«»kali, Letos si, ona dva sta pa zdrava m evr»t:i d:ugo /.emtn ho obbajsla. Viso-k** fiist g. dekan so v ginljivem govora spomemli dobrot, k.it ro jtma j *s Hog v U-ki tobko let p >dc-lil. H ko'ieu so jinii vosi'ili, da bi v ljube/:ni in ed'nom veeer z.veitja prei.vela. ter po trudapol-n»m pisemlj ketn ttfka preselila se v lepso do-movitio. i.judj je priderlo velik) skupnj in mars.ka* teri je sokico ud oc.j obrisal miskt, bom doztvel SO leto, bom docakal se svojo tovarusico zlate poroke? <«lannv*lnt *bor ¦lov.|ii«n«t>IJ«kc>irn drnttvn) bode 2U t. in. ob 4. pop. pri ^Stotm" v Ljnbljani. Kedjr zeli se k drustvu pristopiti, naj so vsaj do 15. aprda oglasi pri g. Davorinu Irstenjaku, zup-niku na Pouikvi. Volilui Iisti za osmtvulni odbor se tudi tam oddajajo do 20 t. m. — Slovensko — nemSki rocm slovar pise g. Fr. Orelec, bivai uci-telj slovenScine na goriski giranaziji. Dela je uie 400 pol dogotavljenega. (Pa SI N.) nh ohhiem zhoru slow polit. druMva nSofru due 11. aprih 1872. Predsediijfl g. dr. Anton #igon; zapianje tajnik K. KUwmr. Na/.ooli drudtvenikov je G2 oil raztuh stvauij naSe dozcle. Zborovunje no. plicae ob 2Vt ur0 popoludtn*. . Tajnik KlavZar here odborovo poro^ilo o i drusttenent delovanji zaJujega leta:n8lavni zborl 0.1 k.ir no je polit. drustvo Scu'a ustanovito, ^ minula so itz' m leta in bude politicne borbe smo prestali Slovenci in avgtnj-iki Slovant splob v 1 t« j dobi. P.'tkrat se je v torn gasu vlada premenila; kmalo t>a- j» pritiskala, kmalo boaala in zopet pntisnila, in zopet poljub.la. ,$•>&»* si jo ostala pri vneh teli preiuembah vselej euaka; naeelaka- tcra si je pri svoji osuovi postavda, od teb se j n*j mkaar prumaknila, naj so bila vremena ugod- j na ali vihirua i. prav za to se je tttdi pravim, ! pDSteniai, zoae ijnitn S!ov.>noiun pnktipila, in saino " takiui zainirjla, kiten obracjo plase po vetru. i To :nore:no s poaosom konstatovatt, da si je nase drustvo ut (foriskem u/.e uttdilo tla in posebno ua tistib »ti a.ieh, koder j»; Ijmhtvo v n iro Ineni obziru boij evr*toT bolj zavedno. Poiebuo j* pi ozivelo, o I kir jo dobtlo svoje listao glailo, list ^5>>ei'', k-iteri se zdaj pov-sol bere p<> Oori- bk"in i*t tadi drti^od po &lovenskem. D i jo bil ' ta list j»k» potrehea, ka^e nam u/.e to, da so je tako Intro razsiril po dezeli in da si je v tako ¦, kralk m 0.»su pndobil tol.ko prijateljev, kaleri so mu 2 du^evno in miteijalao p$dpora zigotov.li { pr.holiijost. Po tem srojcot glasilu je odbor pri- obeeval do z Iiij vse, kar *ie jo v drustv-Miih zbo- rdi givoriSo in s>klepalo, kakor so po niem dm- sUeitki, dfustvetii prijateljt in oibor izrazevali tnnenje o ra/.nib politicaih polo?.ajib, nasvete in zabteve o tern in onem, kar bi utegnilo pospj- §itt vssstranskt napredek nasega uaroda." /IJaj juii'J porocati o posameznih zidevah, s k iteritni se je petalo drustvo v prcteklem letu. Ker se jc pji uze o vsem tem sproti obsirao pa-r«»eali v nasem Ji-jtu, ue boma tega poaavljab. ' Poroeih konua tako-le: BSocii Steje zdaj 240 j drustvenikov; to je 8ict?r primerno malo, — toda j dosti jib je po dezeli, kateri so vsaj v duhu, ee prav ue dejansko nasi druStveuiki, in to bidisi zarad sluzbendi razmar, ali pn, kerlehko nepla-r coj'j* drusLvetiili doneskov. Tudi naj se ue misli, * danijSoca gledeStevila dru§tvenikov od casa svojd osnove dozl«j napredovala. Prvo leto nasje bilo okoli 150*70. Nekatere ntia je u?>e nemil* smrt pokosila m sicer so umrli v zadnjem drustvenena letu gg. France C.bej, posestnik v Ajdovscmi, Jo^ef Gregone por»e3tn;k v Prvadini, France Li-ceii poseitutk v Rihenb^rgu, Anton Pigaatori posestnik v Crnicab, Joaef Rebek, pisar v Gruieab, Jozip Zorn ucitelj v St. Petru iu c. g. Aa-drej Makarov.e, vikirtj ni Traovem. B)di jmi zemljica lahki! Nekoliko j.b je odstopilo, bo-disi ker n jso s prva pozuali pravega natnena in pomena nadeg i druStva, ampak so m-3niii, da bo-do dobivali knjige iu drugs tiskopise; drugi ker se jim n-j pivelalo, dabodo morali knj placivati in zadnj;, ker so bili omahljivi in so se dali po nasprotnik b olvrniti. Po tem nafiinu se je |a drustvo strebilo vsega, kar nij bilo prav za mil za druStvo, na drugi se je pa prav ugoduo pdnV nozilo s pristopom Hiuo,,ili zavednih in znacajfilU rodoljubov, katerim sta poinen in va&nost polit. drustva dobio z'nana, tako da obstoji dan danes drns vo iz stabuh, in zanesljivili clanov, tazen po>amezmb, katere bi pa bhko na prste oa-sieU, ki so sicer Socani, pri vsem tem pa spo-dnvajo drustvo, koder in kedar morejo, a hvala Bogu! navadno s prav nasprotuim uspehoni, kakor bi ga radi dosegb. In kakor jo napredovalo druitvo do zdaj in vselej dosledno ostalo svojim nacelom, tako se je nadejati tudi za naprej, kar more tem lofce, ker so nashiMJa na veliko vecino goriSkih Sloveacey. ZlnKiio delovanje vseh clanov ia druStvonib prijateljev iu stanovitno, pa odloeno delovanje po usta» novljeuihttMcelib-to edino uam more pomagati in nam bo pomagalo v dosego glavnoga drufitvenega namena, to je v dosego dejauslte narodne ena- kopravnosti." Na vpraSanje predsednikovo, ali ima ketfo kaj o poiociln opaziti, Be nikedo ne oglasi, Detturnicurg. Viktor Dole nee prebere na to dru^tveni rac.tu m pret. Into, ki obsega slodo- ce glavne Atevilke: Gotovino v dtnarnici......f. 61.28 Zaostaukov pn poverjenikib . » , , „ 142,- Zaostankov pri druztvenikib, kateri so vrndi dotiune pobotnice . . . . n 02.00 Tedoj una drustvo cistegn premozenja ^TTfioTsB Na koucu prodlagu: I. Naj 'bo tevolita dva pregl.-dovalca racuna, katera bosta v pribodnji obeni stji puronila. 2. Naj dovobslavni zb>rt da se izmad nave* denib zastaukov izbriso 02 gl., katori zaesek se ne da bdiko potiijuti. Prviproilogso sprejiue. 0 drngem pa predlaga d,r havrii', imj odbor do enkrat ekuna potirjati te ztutauke in C9 no pojde, potem de le naj se Po kratki razpravi obvelja Lavri^ev prodlog /, vuctiio glasov. Seja preneha nekoliko trenutkov. O.g, Marka Valos prevzame predsednifitvo, potem se oddajo listki za volitev predsednika. Vohlcev je 60. lz-voli m 7. nbsolutno ve5iuo glasov g. d.r LavriC', za njtm je dobii naj vec glasov g. d.r #igon. Novi preJscduik se zabvaljuje v pnmernem, krut-kem govora za zaupanje iu cist, katero mu je zbor z vobtvijo skazal in vabi k cvrstemu in zloi-nemu sodelovanji. Pri volitvi 0 o Ibornikov je oddanih 58 list-kov; izvoljeni sozabsolutno vecino glasov sledeci gospodje: D.r Abram Josip, dez. odbomik inodvetnik v Gorici. Dolen|ec Viktor, urednik „Soce« in pri vat. uradiitk v Gorici. Doljak Matija, dcgelni poslanec in /upan v Solkaau. Fagaael Josip, dez. poslanec in posestnik v Osek-i. Klavzar Ernest, dezidni nradnik v Gorici. N a u u t Josip. 8taresma in posestnik v St. Andrezi. Sue Anton, nacelnik cestnoga odboia, in posestnik na Pliskovici. VaUs Marka, kaplan v lleniiali. D.r Xigon Anton, dez. fioilanec in posestnik v Kviskem. Za term s>i dobilinajvec glasov gg. t).r med. Rojer, D.r Tonkli, D.r Jakopic, Fr. Leban. (Konee prihod.) Poslano. Blagorodni gospod! Ker ste Vi, spoStovani gospod, v navzoenosja vec gg. zupauov svoj sum iziazdi, i skoro za ^0-tovo^t izrekli, da se ja* adeleiujem demonstracije, kcera se boj ia na Tolminskem smije proti nezaup-nici poilam drzavnemn j-oslaucu g. Autonu trde-tu, msnimso opravicenega indol^negas tem Vam priobciti in izreci, da tako meni pripisovauo dfi-janje nasprotuje toli mojemu znadaju, koli «»<»||j cadi, ter da se istega ni kakor ne udelfezuje^. Jraajoc Vas od vselej za ppStonega mozHk4» pri6aknjem od Vas, da bodete prijavdi to ra# pismo vsem tistim gg. 2upanom, pred kterimi Ste ine gore navedenega obtlolzili. Ob euens Vas povblaSdnjem, da smete navao-ce pismice izroeiti javnosti po kterem koli caso> pisu. * Primite izraz mojega poseb nega. spostovanja, V Scmni 7. aprila 1B7& ' ; '^'v- Vain udam sluga. »r« «>»t«rtag m. $* Prva občna zavarovalna banka SLOVENIJA Cedalje bolj se neogibnost v obfa spoznava, da mora slovenski nil rod tndi v wiatt»rijaln.'tu obztru se na la sine noge postaviti, ter se od tujega kapitala, kolikor je mogore, osvoboditi. Morebiti nijso na nobenem drugein polji te razmero tako ostro virtue, kakor pri zavarovanji. Sto in sto tisoSet se vsako leto zavarovalnih premy iz dezelo izfrirava, pomagaje delntfarjem tujih drafter visok" dividende izplalevati. Merodajni foktorji, dezelni zbori, obcinska zastopstva, druStva in zurnalistika so rtfkrat pripoznavali, da jo treba lashio zavarovalno druitvo za slovenske dezelc osnovati. To je dalo nekterim rodoljubora povod, popolni operat takega zavarovalnega drustva na podlagi najbolj ainesljivih Statistic1-nib dat in dosedanjih skusenj izdeiati dati, tor c. k. ministerstvn predloziti. Z razpisom dne* 25. prosinca 1. 1872 je c. k. ministerstvo napravo ,prve obf-ne zavarovalne banko Slovenije* s sedezem v Ljubljani dovolilo. Banka ^Slovenya" je dmitvo na delniee/in bo v vseb razdelkili zavarevanja zmrovafo proti odloceni zavaroval-nini, to je: proti Skodi po ognju, na prevalevanji, po tocl in na zrcalnem stekln, ko M se strlo, kakor tndi na floveSko ftivenje. Beinice se bode brez bankirskega posredovanja, neposredno tri>Linstvn oddavale, in na ta nacin po bolj ugodnem kuran dobivale. In drnge strani se bo pa tako tndi glavni namea banke pospesaval, ki obateji v tem, da so bodo del nice ? slovenskem narodu nmestile, in on tudi v prihodnje banko v rokah obdrzal. Beinice „Slovenije* so pripravne pra? ngodno kapital nalagati: 1. Na vsako delnico, kterih se bo zdaj razdalo 8000 s? imenske vmloostjo od 200 fl., se bo pla^valo po 40%* in to po kursu od 85%, torej za eno delnico 68 11/ a. v. 2. Z ozirom na oddajevalni kurs nese delnica stalni dohodek do blize 18%, in 3. vrh tega naddividendo iz Sistega upravncga dobicka, od kterega je 40% pravilno delninirjem odlofcno. Po dosedanjih sknsnjab dmzib zavarovalnib drnstev ni dvomiti, da bodo delnico bauko „»SIovemjn* v kratkeni gotovo 12—15% nosile. 4. Vsak lastnik tndi le ene same delnico ima pravico v obcneni zboru glasovati osobno ali po oblasfancu, z edino omeji-tvijo, da nobeden ne sme ve5 noge 40 glasov zastopati. 5. Vsak delnicar pomaga s tern na rodnim podvzetjem slovenskemn narodu last no zavarovalno drustvo osnovati, ti»r posrediti, da trdo pridobljeni novel v domaft dezeli ostanejo. 6. Ker je 15% eistega dobieka dobrodelnim namenom ortlotVnili, odpira so tit m drugi vir bankini dobrodelnosti. 7. Skrajno je se pondarjati, da so pripravljeni fondi banke pravilno odloSetii nionjic** cskomptovali, posojt'rati na dr/.avne in obrtnijske papirje, na posestva proti bipotekaruemu ukuji/enfu, posestnikont, obrtuikoiu, skupLciuam in ohrinaTii. da bo ua ta nacm mogo^e v posameznih krajih pomanjkanjo denarjov zatroti. Tarife za raznovrstue oddelke zavarovanja so po najliolj zanesljivih ^tattstirnifi datili s»»st;ivlj«'i»e, in so bo gos|M>darstvo v vsakem oziru na reelno podlago postavilo. V ta uainoii se boilo v vseli verih nipstih in v posaiuoznili okrozjih nagledni sv«*to-valci (sestavljeni iz delni&irjev in zavarovancev) postavili. Gospodarsko svetovalstvo je iz sledecib osob sestavljeno: Svitli knez in start grof liiivo^lay *»alill- RelfTor-SCheid, grascak v Kovem Celji itd. (predsednik); dr. El bill ll<*iirik €o»f«i,' «Mhvtnik in diwlni o.lbornik v Ijjnbljani. (podpredsednik); i%n«lnbj Pirnaf. posestnik v Celji; dr. Vaie;itin Xarilili, de*:*'Ini poslanw v LjnWjani: l>lit>*!ai Pesarid, c. k^sodnije svetovalec v Ceiji; iTIiliael Iloriaail, i\mAm odboroik v ilradri: dr. J<»/,«' Ula^a* proftwr bogocastja t Mariboru; Joze Iflatiswirtit, posestnik v Celji; dr. jit<>fail lioc'Ctar* koji v I#jtib(jani; dr. FratljO ISaclcj^c. k. biljeznik v Mariboru (gospodarski sretovalci). (Namestniki): Jakob KurcM, c. L okrajni pristav v Kozjimh; Fran jo Nciitak, piMwtnik na Yranskwn; Franjo 5€apoc, posestnik v Mariboru; A. %Tail»tf. veliki trgovrc na Obrini. Pregledovalni odbor je iz sledecih osob spstavljen: Dr. J a Fir/ %lalaiist I*a^atvar. atolni prost v Ljubljani; QllStav T6'nnle^7 lastnik tovarne v Ljubljani; jozc iJebet'CC. trgovee v Ljuidjani. Delnice se bodo na ta-le nacin podpisovale: 1. Za vsako delnico z imensko vrednostjo od 200 a:old. se bo nplaeevalo 40^' po kursu od 8.VW v eotovini; potem so bodo dobivali medfiasni listi. " v. 2. Za 1 delnico je torej treba 68 gold, v gotovini, od ktere so bo nplarevalo po 20 srold. precej pri vpfeovanji. 48 gold, pa v prinodnjih 30 dneb. * 3. Vsak podpisani znesek daje od dn«5 uplaftla h% oziroma na izdajavni kurs cd 85> blizo G$. 4. Vsacemu podpisovalcu je na izvoljo dano, tudi vseli 40,%' za delnfa> precej nplarati. 5. Podpisovalo se bode ali pri banki v Ljubl|atii. ali pri agentih, kterim s^ !>.> dalo nooblastllo za to od gospodar-skega avetovalstva. 6. Uplacevalo se bo ali pri banki v Ljubljani, ali so iej naf novci po posti posiljajo. Agentom na| se pla^aje le proti pobotnicam od gospodarskega svetovalstva podpisanint.' ^nkina pravila se dobivajo pri banki „SI oven iji« v Ljubljani, in tudi pojasnila se nstmeno ali pismeno pri njej V Ljubljani, dae 23. marcya 1872. Za „prvo obeno zavarovalno banko Slovenijo." Lavoslav knjez in stari grof Salau-Reifrcrscheid 1. r. Dr. K. II. Costa 1. r. i. t. d. i. t. d. odvetnik in dezelni odbornik, i. t. d. Izdavatelj in odgov6rni nrednik: VIKTOR DOLENEC. — a'iskar: PATERNOLL1 v Gorici.