Leto XVHL
V Celju, dne 7. decembra 1908.
Štev. 141.
iJrednlStvo
je na Schilleijevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne "vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in drage dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za lnserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranje znaten popust.
Vseučiliško vprašanje.
PolitiCno društvo „Naprej" sklicuje danes, v pondeljek, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer
Javen shod
v čitaltiiških prostorih v Nar. domu. Na dnevnem redu je vseučiliško vprašanje in raznosti. Slovenci, udeležite se shoda v obilnem številu, pokažite, da se zanimate za to vele-važno in pereče kulturno vprašanje!
Slovenskemu narodu.
Nečuveni, od akademiških oblasti žalibog podpirani nastop nemško naci-jonalnega dijaštva na dunajskem vseučilišču je prisilil zatvoritev „akademiške mize" (Mensa academica), kjer je velik del našega dijaštva dobival svoj vsakdanji kruh, ter spravil veliko število naših dijakov na Dunaju v položaj velike bede. Mnogim manjka vsakdanjega kruha!
Obračamo se torej na vsa čuteča, nam sorodna srca v domovini in drugod s klicem: Pomagajte!
Naj prispeva vsakteri po svojih močeh, da se odpomore trenotni bedi našega dunajskega dijaštva.
Podpisana „Narodna zveza" je v svrho te pomožne akcije izbrala poseben odbor, v katerem so poslanci: Ivaniševič, Korošec, Ploj in Žitnik.
Vse darove sprejema odborov blagajnik dr. Ignacij Žitnik, poslanec, Dunaj, Parlament.
Rojaki in rojakinje! Pomagajte hitro, ker beda je velika. Osra-
motili bi svoj narod, ko bi puščali stradati svojo mladino, kateri so brezsrčni tujci zaprli vrata. Najlepšo narodno solidarnost pokažemo, ako vzajemno podpiramo svojo po krivici preganjano akad. mladino, v kateri je vtelešena bodočnost naroda!
Dunaj, 4. grudna 1908. . ,,Narodna zveza" v poslanski
zbornici drž. zbora. Dr. Vinko Ivčevič, Dr. Iv. Šušteršič, načelnik.	načelnik.
Graški dijaški nemiri in vseučiliško vprašanje.
Gradec, dne 3. decembra 1908.
Streli italijanskih revolverjev so vzbudili zopet italijansko vseučiliško vprašanje. Nemiri na dunajski univerzi, velike demonstracije po vseh italijanskih mestih v in izven Avstrije in odločni nastop italijanskih poslancev so izsilili vladi obliubo, dati Italijanom v Avstriji v najkrajšem času vseučilišče. Mi z veseljem pozdravljamo to vladino obljubo, ker vemo, da so tudi italijanski dijaki izpostavljeni surovim napadom nemških buršev, a protestiramo proti temu, da se ustanovi ta univerza v Trstu ali v Istri, kjer naši interesi kolidirajo z italijanskimi. S tem pa, da je dala vlada to obljubo sedaj, je pokazala, da je pripravljena se udati samo sili in da v Avstriji ni mogoče mirnim in postavnim potom priti do svojih pravic. Leta in leta se poganjajo slovenski dijaki s slovenskimi poslanci za svojo najvišjo kulturno ijštitucijo — a njihove prošnje in zahteve so
brezuspešne. Tako indirektno podmra vlada sama nasilnosti in reševnrn«1 kn! turnih vprašanj z revolverji.
Zahteva po slovenskem vse je stara in tako opravičena, da si je nihče treznih politikov ne upa zanikati. To ve tudi vlada, zato obljublja in obljublja, a — požira svoje obljube. — Mi pa čakamo, držimo roke navskriž in se tuintam zgražamo nad surovimi napadi nemških buršev na slovenske visokošolce ter upamo, da se bodo zjasnila vremena Slovencem sama ob sebi. Zadnje dni pa se dogajajo na graški univerzi dogodki, ki bi morali vzbuditi v slovenski javnosti najhujše ogdrčenje, dogodki, ki naj bodo slovenskim poslancem kategorični me-mento, da morajo za to skrbeti, da nikdar več ne zgine z dnevnega reda vprašanje slovenskega vseučilišča ter da zastavijo vse svoje sile v dosego tega kulturnega zavoda.
Rektor graške univerze, dvorni sv*tiik dr. Hildebrard, je dal ""biti o priliki dunajskih dijaških nemirov na graški univerzi izrezek nekega dunajskega nemškega lista, v katerem se pozivlje italijansko dijaštvo, da uteši svojo nevoljo nad slovenskim di-jaštvom, ker smo baje mi Slovenci krivi, da ne dobijo Italijani svoje univerze. - - Hotel je torej doseči pakt med nemškimi in italijanskimi dijaki proti Slovencem. Z ozirom, na to je poslalo jugoslovansko dijaštW> k rektorju deputacijo z nalogom, da zahteva energično takojšnjo odstranitev omenjenega nabita. Njegova magnificenca pa je vrgla deputacijo kratkomalo čez prag, češ, da je on sam odgovoren za
posledice in si ne da od slovenskih dijakov ničesar predpisovati. Graški anski dijaki so na to v nedeljo, ). m. m. zborovali ob sija jni udeležbi ter sklenili korporativno izraziti svojo zahtevo, naj se dotični nabitek odstrani in se nam dovoli dvorana za zborovanje glede slovenskega vseučilišča. Drugo jutro so se nemški burši, ki so zvedeli pravočasno za namene slovanskih dijakov, navalili v ogromnem številu ua univerzo, zasedli rampo in napolnili vestibul do zadnjega kotička. Ob 11. uri smo prišli Jugoslovani v dolgem, nad 200 dijakov broječem sprevodu na univerzo, da mirno in dostojno demonstriramo za slovensko univerzo, zahtevamo odstranitev omenjenega na-bitka in dvorano za zborovanje. Vrata vestibula so pa nemški burši s pomočjo pedelov zaprli pred našimi očmi, in le deputacijo so pustili pasirati skozi svojo sredo, obkladajoč jo z najne-sramnejšimi priimki. Rektor je obljubil odstranitev cmenj^negn nabitka, glede dvorane pa je rekel, da ne more dati trenotno nobene obljube, a da hoče sprejeti v tej zadevi deputacijo v teku tedna vnovič in ji dati precizen odgovor". Nato se je deputacija vrnila k spodaj mirno čakajočim tovarišem, da jim razglasi rektorjev odgovor. Komaj pa je govornik izpregovoril prve slovenske besede, že so zagnali burši huronsko tulenje, ki je z žvižganjem in klici: „Abzng" in „pfuj" ter s psovkami zadušilo govornikove besede. Ko so začeli peti burši „Die Wacht am Rhein", odkrili smo se tudi Slovani ter zapeli mogočno slovansko himno rHej Slovani" in „Lepa naša domovina", ki
LISTEK.
Simon Gregorčič.
Poezije.
Konec.
Začetna in končna vinjeta bi popolnoma zadoščali; vse drugo je odveč in celo na kvar. Naravnost klasičen primer, kako se pri nas pogrešeno ilustrira, pa je „Izgubljeni cvet" (str. 64). Neukega človeka bo ta ilustracija, spravila na napačno pot, onemu pa, ki ve, kaj ta „izgubljeni cvet" pomeni, se bo zdela smešna. Naravnost neum-ljivo je, zakaj je Koželj' narisal raztrgano rožo. Ali je pesnika res tako, aapačno umel, ali pa mu je kedo to verzijo diktiral. Tukaj bi se v prvem slučaju pač najlepše videlo, kam vede napačno umevanje pesniške simbolike. Videlo bi se, zakaj ne sme ilustrator kratkomalo „prevesti" pesnika s tem, da se tesno oklepa njegovih besed in da ne gleda na vsebino, pred vsem pa, da ne računa z razpoloženjem, iz katerega je pesem ustvarjena in na katero se obrača. V tem oziru je večina
Koželjevih simboličnih ilustracij pogre-šena. Sicer to ni njegova osebna napaka, ker pri drugih naših ilustratorjih ni v nobenem oziru nič bolje. (Primerjaj samo Gasparijevo otročje-naivno, naravnost banalno „Noč na poljani" v Kettejevih poezijah 1907, str. 35!) A tudi drugod, pred vsem pri Nemcih ni nič bolje. Zato se je že večkrat govorilo (in tudi pri nas pred leti) o tem, ali je ilustracija sploh upravičena ali ne. Če so nekatere ilustracije slabe, jim zaradi tega še ne smemo splošno odrekati upravičenosti. Ilustracija je na vsak način upravičena, ker velja vendar pravilo, da se umetnosti lahko podpirajo, samo, da mora to vsaka delati s svojimi sredstvi. Ilustracija naj pripravlja razpoloženje za užitek, nikdar pa ne sme biti bolj glasna, ko izvirnik, nikdar vsiljiva.
Pokazali smo napake Koželjevih ilustracij pri simboličnih pesnitvah. Koželj se ni pokazal Gregorčiču kon-genijalnega umetnika, ki bi ga razumel. Obvisel je povsodi na snovi in na zunanjosti. Vidi se tudi in to lahko rečemo, da so se mu popolnoma snovne ilustracije bolje posrečile. In tukaj po
takem lahko govorimo le o Koželjevi tehniki, ne pa o njegovem umetniškem čutu. V ornamentalnem delu je mnogo boljši, ko v anatomičnem. Vidi se mu, da mu popolnoma manjka zmožnost individualizirati kak obraz. Ta napaka je pri nekaterih ilustracijah naravnost mučna za opazovalca; n. pr. v „Haj-dukovi oporoki" (str. 69) in v vinjeti k pesnitvi „Odlikovanje" (str. 39), kjer ima dekoriran vojak prej obraz postarne kmetice, ko pa vojaka. Ilustracija k pesmi „Na sveti večer" je po optičnih in natornih zakonih popolnoma zagrešena. Simbolične ženske figure imajo — kar ni noben greh — vse isti brezizrazen obraz, kakor slike po modnih žurnalih in v dunajskem „Interessantes Blatt". Iste šablonske obraze imajo pa tudi vsa številna slovenska dekleta, ki jih je Koželj narisal v tej knjigi. Neprimerno boljše so krajinske ilustracije, v katerih je Koželj pokazal pač največ zmožnostij. „Zimski dan" (str. 30) kaže vse brezmejne puščobe zimske krajine, v „Kmet-ski hiši" pa sije žar in poezija, ki jo je vlil Gregorčič v to pesem. (Krajinski deli ilustracij so tudi najboljši
pri vseh ilustracijah v tej knjigi).
Veseli nas dejstvo, da je družba sv. Mohorja izdala v takem obsegu pesmi jednega najpriljubljenejših slovenskih pesnikov. Manj veseli pa smo oblike, v kateri je ta zbirka izšla. Format knjige je zelo neroden in nad vse neprimiren; knjiga je mnogo prevelika. Mogoče se je format določil po ilustracijah; a vse ilustracije bi pridobile na kakovosti, če bi se za toliko zmanjšale, da bi bile primerne za veliko osmerko. Tako bi knjiga postala res priročna; lahko bi jo jemal pastirček na pašo in starec v zapeček. — Ilustrativna stran je „za naše razmere dobra", recimo natančneje: po-grešena Krive so temu malenkostne razmere, v katerih žive naši umetniki, kriva je tega pomanjkljiva umetniška izobrazba odločujočih činiteljev. Družba, ki je letos pokazala voljo za reforme,, bo tudi v tem oziru morala gledati, da se bo zboljšala. Da ji pokažemo, da je pot, po kateri hodi sedaj, kriva, v ta namen smo napisali te vrstice.
J. A. Glonar.
se je prvič razlegala na graških aka-demičnih tleh. Potem pa smo odšli po štirje in štirje mirno ob velikem spremstvu psnjočih buršev, ki so vzdigovali nad nami palice ter pretili z revolverji in stileti. Prišlo je na ulici do spopadov, pri katerih je bilo ranjenih več slovenskih dijakov, izmed katarih se je eden zgrudil onesveščen na licu mesta. Med napadalci so se odlikovali pred vsemi nemški kranjski dijaki, ki so se baje hoteli »maščevati" za Ljubljano.
V pondeljek zvečer je imelo nemško dijaštvo na univerzi svoje zborovanje (Slovanom se to ni dovolilo!) pri kateri priliki je dokumentiralo svojo kulturo s tem, da je pomazalo vse slovanske table, izkraspalo slovanske napise ter ukradlo akad. teh. dr. »Triglav" grb s slovensko trobojnico. — Po zborovanju so odkorakali po mestu, razbijajoč po ptujskem receptu šipe na stanovanjih slov. akad. društev in pojoč iredentično pesem „Deutschland iiber Alles".
Nasilja so se ponavljala v torek in sredo ter so dosegla danes vrhunec svoje nesramnosti. Nemški burši so navsezgodaj zasedli univerzo ter vsakega slovauskega dijaka, ki je prišel na univerzo, ozmerjali, opljuvali in nabili s palicami. Ko so spoznali slovansko deputacijo, ki je prišla k rektorju po »precizni odgovor" so jo napadli in oklofutali. Deputacija pa je dobila ta-le »precizni odgovor". »Meine Herrn, Sie brauchen nichts zu sagen! Ich weilJ, was Sie wollen. Eine prazise Antwort konnte ich Ihnen vor dem Jnbilaumstage nicht geben, nun gebe ich sie Ihnen und diese heifit »Nein!" Es ist eine naive Zumutung slavischer Studenten, dafi ein deutscher Rektor einer deutschen Universitat in einer deutschen Stadt in der Angelegenhbit der Errichtung einer sloveuischen Uni-versitat einen Saal zur Verfiigung stellen solite. — Ich empfehle mich meine Herrn!" Tako govori rektor graške univerze, ki je bila glasom ustanovnega pisma osnovana za »obe narodnosti" t. j. slovensko in nemško.
Terorizem nemških buršev pa je tako velikanski, da so pod njihovim pritiskom hišni gospodarji odpovedali slovanskim akad. dr. stanovanja, da šuntajo kavarnarje in gostilničarje proti slovanskim dijakom in ni nihče več varen, ako ga spoznajo, da je Slovenec. Položaj slovenskega dijaka je postal tako kritičen, da se to ne da opisati.
Pozivamo torej slovenske poslance, da storijo tnkaj nujno svojo dolžnost, da se potegnejo skupno in z vso ener-žijo za slovensko vseučilišče, kjer bodemo varni pred izbruhi nemškega šovinizma. Vlado pa opozarjamo, da smo siti njenih praznih obljub in tolažb. Odločno izjavljamo, da se ne damo več uspavati, ampak smo pripravljeni do skrajnosti v dosego svojega cilja. Naj se nas lahkomiselno ne goni v obupnost; vlada sama bo kriva vsega kar koli se še utegne zgoditi, nanjo pada sramota vseh teh barbarskih dogodkov, nanjo pada sramota, da se v v Avstriji rešujejo kulturna vprašanja z revolverji, gorjačami, stileti in podobnimi sredstvi! Tega jo dolžimo pred celim svetom!
Manifestacijski shod jugoslovanskega dijaštva na Dunaju za slovensko vseučilišče.
Dogodki, ki so se odigrali v zadnjih tednih na dunajskem vseučilišču, objestno in nesramno postopanje nemških kulerstudentov, ki so ovladili politiko nemških strank in — ki so celo vlado vklonili v svoj jarem, je spravilo tudi že golo eksistenco našega dijaštva na Dunaju v nevarnost. In ti ljudje govore o kulturi in svojem viteštva, ljudje, ki
pobijajo v svojem zajčjem junaštvu poedince in insultirajo in tepo celo dame. ki trgajo revnim in potrebnim tovarišem kruh od ust s tem, da jim ne puste v menzo in da so povzročili s svojim nasilnim vedenjem zatvoritev te dobrodelne naprave, samo za to, ker so tudi Slovani uživali nje ugodnosti. Vsled takega postopanja teh kulturnih vitezev je slovenskemu dijaštvu postalo življenje v državni prestolnici nemogoče. Vse to je vzbudilo v slovenski visokošolski mladini silen in mogočen odpor, ki ne bo jenjal, dokler se državni či-nitelji ne vzdramijo in ne dajo tudi nam one pravice, ki nam kot ravno-pravnim državljanom v kulturni državi gredo. 3. december je pokazal, da je slovensko dijaštvo na koncu svoje potrpežljivosti. Zbralo se je tega dne nad 400 Slovencev, Hrvatov in Srbov brez razlike strank in naziranj na skupen shod, na katerem se je glasno in odločno iztekla zahteva, naj se nam da slovensko vseučilišče.
Zastopani so bili na shodu tudi Čehi in Poljaki, ^tioda so se vdeležili gg. drž. poslanci, Rybaf, Korošec in Krek. Spored je obsegal 5 točk: splošne razmere na nemških univerzah, slov. in italijansko vseučiliško vprašanje, reciproteta zagrebške univerze, zase-denje slovanske stolice na dunajski univerzi. Kot zadnja točka so se pre-čitale resolucije. Posamezni referenti so razvili v lepih govorih omenjene točke in bilo je slišati o obupnih razmerah, v katerih živi slovensko dijaštvo na tujih vseučiliščih, razmere, o kterih slovenska javnost pač nekaj malega izve, a si ne more napraviti niti približne slike o istinitem položaju slovenskega dijaka na tujem. Povdar-jalo se je, da Slovenci priznavamo Italijanom kulturno središče, da nam pa lastni življenski obstoj ukazuje, da delamo z vsemi silami proti laškemu vseučilišču v Trstu. Zahtevala se je z odločnostjo enakopravnost vseh izpitov na zagrebški univerzi za tostransko državno polovico.
Referent o četrti točki je v krasnem govoru osvetlil vso gnilobo, ki vlada v akademičnem senatu na dunajskem vse-učelišču, v senatu, ki je iz strastnega šovinizma in ostudne maščevalnosti predlagal na slovansko stolico Nemca Berneckerja, katerega strokovna usposobljenost je za to mesto premajhna. Če zasede Bernecker slovansko stolico, ki so jo privedli Kopitar, Miklošič in Jagič do svetovne slave, bo te slave kmalu konec.
Govoril je na shodu tudi poslanec Korošec, ki je izjavil v imenu narodne zveze jugoslovanskih poslancev, da bodo zastavili vse sile, da omogočijo slovensko univerzo. Opomnil je dijaštvo, naj jih informira o vsaki akciji, ki se vrši med njimi glede slovenskega vseučelišča. Poslanec Rybdr je očrtal zadnje dogodke v Trstu, ki so pokazali, kako globoko se je vživela v laške ljudske mase ideja o potrebi laške univerze in dejal je, da je potrebno tudi pri nas, da se zanese ideja slovenske univerze v ljudstvo, da se zavč ves narod, da moramo, moramo dobiti Slovenci kulturno središče. Po shodu so odkorakali vdeleženci s poslanci pred parlament v četverostopu, mogočna, krasna četa, tiho, mirno in dostojno. Pred parlamentom so se vrste vstavile in odšla je k ministerskemu predsedniku deputacija dunajskih in graških zastopnikov. Kljub povsem mirnemu in dostojnemu nastopanju demonstrantov je nastopila policija proti njim prav surovo in jih je suvala in tepla ter tako potisnila izpred parlamenta. Na to nečuveno surovost policije je odgovorilo slovansko dijaštvo z našo: Lepa naša domovina in »Hej Slovani," katere akordi so mogočno odmevali pred parlamentom. Da so
nekoliko dijakov aretirali, :o se že skoro samo po sebi razume. Na to se je policija še enkrat zagnala v dijaštvo potiskajoč je proti univerzi. Od tam smo se razšli z nado v srcih, da se tudi naša poštena in pravična stvar giblje in da ne prestanemo v trdem boju, dokler ne dosežemo svoj cilj!
P. n. naročnike, ki so z naročnino še na dolgu, prosimo, naj izvolijo svoj račun čimprej poravnati, ker se bliža konec leta in moramo tudi mi skleniti svoje knjige in svoje obveznosti spolniti. Upravništvo „Domovine".
Štajerske novice.
—	Druga vprlzoritev Martina Krpana v Celju. Tudi drugič je ta igra jako dobro uspela. Udeležba je bila velika, dasi nekoliko manjša, ko pri prvi predstavi. Ker smo se že zadnjič obširno bavili s vprizoritvijo. se hočemo sedaj omejiti le na nekaj opomb. Igra se je vprizorila za dele-tantsko gledišče naravnost krasno. Diletanti -so zbrali lepo vsotico in kupili svojemu neutrudnemu režiserjn Rafku Salmiču lepo izdelan vrč, ki mu ga je v tretjem dejanju, okrašen s slovenskimi trakovi, izročil g. Miloš Stibler. Vse je bilo tako dobro izpeljano, da se skoraj ni niti opazilo, da to ne spada k igri. Želimo našim dilotantom še mnogo takih uspehov!
—	Drsalni klub opozarja si. občinstvo, da bo v torek, 8. t. m. celo drsališče na razpolago. Tudi led bode v najboljšem stanu. Ker ostane čisti dobiček za dijaško kuhinjo, se prosi si. občinstvo, da se pridno poslužuje drsališča. Saj je ta zimski šport za mlado in odraslo najprijetnejši, ki pospešuje v veliki meri zdravje. Telesno gibanje po zimi je uedostatno in bivanje v zaprtih sobah neugodno. Proti temu je drsanje najboljše in najprijet-nejše sredstvo.
—	Podružniea ljubljanske »Glasbene Matice" v Celju sprejela je že toliko gojencev in učencev v strokovno glasbeno šolo za vse predmete in inštrumente da je naznanila »Glasbeni Matici" v Ljubljani naj ji pošlje še enega strokovnega učitelja posebej za gosli in sicer ako mogoče tacega, ki je absolviral konservatorij v Pragi kakor sedanji vodja te podružnice gosp. Adolf Feix.
Nova slovenska pridobitev v Celju. Mestni magistrat celjski je nabavil svojim uradnikom polhovke. Vidi namreč, da se „ta nemška reč" v Celju ne more več vzdržati, torej pripravlja pot slovenski vladi s polhovkami. Kakor čujemo, so se postavljali včeraj po mestnih ulicah razni nemški »akademiki" — v desnici s svojim uradnim orožjem, na glavi pa pristne kranjske polhovke.
—	Pobalinstvo. Nek nemški gimnazijec, (ime je pri nas na razpolaganje) je zbil neki slovenski okolo 14 letni deklici kapico z glave. Gospodič je ravnal pač v smislu Vahtarice, katera je začela ,kulturen' boj proti povhovkam, katere je proglasila za slovensko narodno nošo ter tako svoje verne opozorila na nje. Vahtarica naj svojega gojenca posvari, ker sicer dobi od drugod lekcijo da bode pomnil nanjo; dekleta napadati ni med nami navada in skrbeli bodemo za to, da se tudi nemški mlečnozobneži tega odvadijo.
—	Nova slovenska „ posest v Celju. Hišo štev. 11 Karolinške ulice, doslej last gospe Marije Kuhn, je kupila gospa Marija Pahernik, znana rodoljubkinja iz Vuhreda.
Za družbo sv. Cirila in Metoda
je nabrala gdč. Marica Gačnikova na odhodnici br. Moškona za pesem »Oh, le kleplji, le kleplji" 5 kron 50 vin. Srčna hvala!
—	Za Družbo sv. Cirila in Metoda je daroval g. Ivan Pfeifer, tovarnar mila v Gaberju K 3'— namesto razsvetljave 1. grudna.
—	Nemški srednješolci — de-monstrantje. Dne 3. t, m. se je zbralo pred hišo dr. Kukovca. kjer je visela v proslavo cesarjevega jubileja slovenska trobojnica — nebroj nemčur-skih nadebudnih fantalinov, med njimi večinoma dijaki nemške gimnazije v Celju. V oči jim je bodla trobojnica, zato so pričeli žvižgati in tuliti ,.heil". Od jako zanesljive strani se nam poroča, da se je vrglo celo nekaj kamnov proti oknom in hišnim vratom. Ves ta prizor je trajal več kot pol ure. Mestna policija je švigala med tem sem in tja ter se z dijaki »posvetovala", kako bi bilo mogoče spraviti zastavo raz strehe. »Die Fenster einschlagen. dann hinein-steigen und herunterreissen!" sem slišal nekoga svetovati; drugi pa je imel še pametnejšo idejo: »Alle Windischen erschlagen, dann wird Ruhe!" itd. 'Da pri tem »kulturnem delu" ni manjkalo še običajnih psovk, je umevno. Mirno tam stoječim Slovencem se je zabrusilo v obraz: „Windische Frechlinge" itd. Ko se je hotelo dotičnika. ki je dijak celjske nemške gimnazije prijeti je zginil kakor kafra med množico. Ni nam prav nič za ono »nedolžno" tu-lenje; pribijamo samo dejstvo, da so se nemški srednješolci te menda pol ure trajajoče demonstracije udeležili, ter da so razgrajali po cesti pri belem dnevu; da celo pred očmi mimoidočega nemškega profesorja, To presega že vse meje! Naše fante se preganja, hoče se jim zabraniti slovenska govorica ter celo — svoboda noše! — nemški srednješolci pa nemoteno pri belem dnevu kalijo mir in grozijo mirnim meščanom s pobijanjem oken in še s hujšim! Tu sem naj utakcejo poklicani svoj nos.
—	Umrl je Anton Kunšek, bivši odvetniški uradnik in vnet član vseh tukajšnih narodnih društev pri svojih stafiših na Spodnjem Lanovžu pri Celju.
Pogreb je bil v nedeljo popoldne ob pol 4. uri na okoličanskem pokopališču. Vdeležile dte se ga deputaciji Sokola in društva slov. odvetniških in notarskih uradnikov; člani del. podp. društva v Celju pa so nosili krsto in tako počastili svojega bivšega člana. Hvala jim!
—	Društvo slov. odvetniških In notar&kih nradnikov v Celju je podarilo šolski družbi sv. Cirila in Metoda znesek po K 15'— mesto venca na krsto tovariša Kunšeka.
—	Promocija. V Gradcu je bil promoviran doktorjem prava g. Ferdo Lašič, avskalant v Mariboru.
—	Narodna zbirka. Usojamo si že sedaj prositi naše si. denarne zavode, da naj ob priliki Novega leta prispevajo nekaj za narodno zbirko; vsak dar je dobrodošel!
—	Deželnožborske volitve. Nemško društvo izjavlja, da ni postavilo za kandidata v celjskem mestnem volilnem okraju Avg. Aistricha, temveč da hoče prepustiti zborovanju zaupnikov, da določi kandidata.
—	Vmešavanje Nemcev iz rajha v avstrijske razmere. Vsa nemška vseučilišča so poslala »tlačenim" nemškim dijakom v Pragi izjave svoje ljubezni in vzajemnosti.
—	Cesarski darovi. Cesar je podaril iz svojega premoženja prostovoljnima požarnima hrambama na Prekopi in v Polzeli po 120 K.
—	Moč — slovenske zastave. Povodm cesarjeve slavnosti je na Muti
ondotna slov. šola družbefsv. Cirila in Metoda okrasila poslopje s cesarsko, deželno in slovensko zastavo. To je nekatere Nemce — posebno pa še župana Erberja tako raskačilo, da so bili vsi iz sebe. Opetovano je pošiljal občinskega tajnika k slovenskemu učitelju, ^da naj slovensko zastavo odstrani. Ta pa tega ni botel kljub pismenemu naročilu in pretenju z žandarmerijo. Občinski odbor je z župauom vred korakal slovesno v cerkev z godbo na čelu. Hoteli so iti črez glavni trg, kjer se ponosno dviga poslopje slovenske šole. Tu so zagledali slov. trobojnico in so se je tako ustrašili, da so se po modrem županovem nasvetu obrnili ter šli po drugi poti, da jim le ni bilo treba iti mimo slov. zastave. To je junaštvo, na katerega bi bili gotovo ponosni celo slavni Lemberžani. — Po maši je godba igrala pred šol. mladino. Za njo je šel občinski zastop s svojim poglavarjem Erberjem tik za deco slovenske šole. Tako jih je pot pripeljala prav pred slovensko zastavo, o kateri je Erber menda mislil, da je že sneta. In tako je drugič le moral iti mimo nje. To ga je tako raskačilo, da je pozabil na svoje dostojanstvo ter začel kar sredi trga kričati nad učiteljem slov. šole. Erber je kričal za njim, ljudje so se zadovoljno smejali, učitelj se pa ni zmenil zanj, ker ve, da se ne spodobi se na cesti prepirati tudi s tako glavo ne, kakor je Erberjeva. Zato ga je pustil ter odšel z otroci v šolo. — In tako je moral iti veliki gospod mimo ponižne slovenske trobojnice in ni se mu zgodilo ničesar drugega, kakor da se mu je razlil žolč in da je s kričanjem sredi trga pokazal svojo veliko nemško kulturo kakor tudi svojo veliko onemoglost na veliko veselje vseh znanih Nemcev iu še na večje veselje slovenskih okoličanov, ki jih je bilo vse polno na trgu. Slovenska zastava pa je plapolala prejšnjo noč in ves naslednji dan, dokler je ni snel razobešalec sam v mraku z drugima dvema vred. Kap ni zadela vsled tega nikogar, kolikor je doslej znano. Samo o modrem županu se ne ve sedaj še, ali je zdrav ali bolan. Le prvo noč je neki „junak" razbil dve šipi na oknu, kjer je visela zastava. — Popoldne so bili pa le našli nekoga izmed Erberjevih delavcev, ki se je napil ter prišel zabavljat na trg pred slovensko šolo, dasi je sam Slovenec — Zlatar. Pa tudi ta ni dosegel niti takega „špasa" ne, kakor dopoldne njegov vredni prednik g. župan. Še Nemci se niso zmenili za njegovo zabavljanje, še manj pa Slovenci. In tako je moral končno oditi zamočit si raskri-čano grlo.
Iz tega se vidi, kako se godi obmejnim Slovencem, ki bi še ne smeli pokazati na tak slovesen dan, da so tesarju udani — Slovenci, ko bi šlo po želji in volji takih »modrih" županov. — Ti naši ubogi ,.Nemci" se bodo že morali sčasoma privaditi še Česa drugega, kakor slovenskih zastav, ki so pri nas doma dočim so frankfurtarice iz ,.rajha". Kljub temu je bil pa celi Marn-berg okrašen z nemškimi zastavami — tudi šola. Le Slovenci bi ne smeli kazati svoje narodnosti. Ne. očka Erber, tako ne poj de. Vse, kar je prav.
—	V konkurz je prišel Iv. Walland trgovec z mešanim blagom v Orešju pri Mariboru. Upravitelj konkurzne mase je dr. Ernest Mravlag, konkurzni komisar pa dr. Wokaun v Mariboru.
—	Poročil se je dr. Ivan Omulec, odvetnik v Ormožu, z gospodično i'avlo Jarčevo iz Ljubljane. Čestitamo!
—	Iz Št. Jurja ob Južni žel. Tukajšnji krajni odbor „Nar. stranke" je imel v nedeljo 29. novembra zaupni shod pri Franc Kincl-nu. Zbralo se je čez 30 najodličnejših mož naše stranke. Jz poročila g. predsednika smo razvi-
deli, da je krajni odbor za Št. Jur marljivo deloval v prid naše organizacije. Razpravljalo se je o zelo važnih stvareh, katere nas čakajo v bodočem letu. Videlo se je kako šibka je bila od začetka ,.Narodna stranka" pri nas in kako mogočno se je razvila v tem kratkem času. Zatorej se je izvolil odbor 17 tih članov od katerih je upati, da bodo delovali z najlepšim uspehom. Zborovanje je bilo nenavadno živahno ter je trajalo skoro štiri ure. Priliko smo imeli spoznati naše čile somišljenike, kateri se ne ustrašijo truda in tudi ne dela. Razšli smo se veseli in navdušeni za delo vsak na svoj dom pripravljeni vedno spolnjevati svoje dolžnosti in delovati v povz-digo slovenskega naroda in kmečkega stanu. Živela narodna organizacija!
—	Slovenski trgovec z dežele nam piše : V ,.Domovini" štev. 139., se nekdo pritožuje, da so se potniki raznih nemških tvrdk začeli izogibati hotela „K belem volu" prej Terschek, dasi je tam vedno dobra postrežba in da zahajajo v nemške hotele.
Dotičnega dopisnika prosimo, naj nam v »Domovini" blagovoli naznaniti imena tistih potnikov, ali tvrdk, katere zastopajo, da dobe pri nas slovenskih trgovcih „šnofovca". Seve, ne da bi znali imena, ne moremo nič ukreniti, ker tukaj na deželi ne vemo, kaj se godi v mestu.
Res je še velika zaspanost med nami slovenskimi trgovci, pa nemške batine nas bodo že prebudile, čeprav bolj pozno, pa prebudile nas bodo.
—	V Ptuju so bili radi razgrajanja ob priliki skupščine družbe sv. Cirila in Metoda obsojeni filozof Bra-tanič na 40 K, jurist Kasimir na 40 K globe, Kari Linhart, urednik ptujskega Štajerca na 8 dnij zapora in trgovec Sorko na 10 dnij zapora.
—	Ljudska knjižnica v Ptuju. Ker je minilo leto, odkar se je otvorila javna ljudska knjižnica v Ptuju, za katere ustanovitev se imamo zahvaliti dr. Jurteli, poročal je vodeči jo odsek v sredo 25 nov. na zabavnem večeru ptujske čitalnice o njenih uspehih. Knjižnica se je ustanovila in se vzdržuje po darovih ptujskih rodoljubov. Knjig so darovali gg.: dr. Komljanec 54, dr. Gregorec 51, dr. Jurtela 31, notar Bratkovič in dr. Horvat po 29, Znpanc in Zelenik po 3, Novak 1. Kupilo se je 46 knjig. V knjižnici je sedaj uvrščenih 212 knjig ozir. del. Izkaznic, na katere se izposojnjejo knjige, se je izdalo 58 osebam 98 in je bilo nanje izposojenih 750 knjig. — V denarju se je nabralo 238 K 74 v ki so ga darovali večinoma domači rodoljubi in ptujska posojilnica (50 K), za kar jim bodi vsem izrečena iskrena zahvala. Potrosilo pa se je 230 K 85 vin. in sicer za omaro 40 K, za nakup knjig 75 K 22 vin., za vezanje knjig 98 K 51 vin., za tiskovine 11 K 12 v. in za poštnino 6 K. — Izposojujejo se knjige v ptujskem Narodnem domu in sicer vsako nedeljo od 11 do 12 in ob sredah od pol 7. do pol 8. ure zvečer. Pravico izposojevati si knjige ima vsakdo in le želeti je, da porabijo to ugodno priliko vsi, bodisi iz Ptuja ali okolice, ki jim je do tega, da se sami dalje izobražujejo pa tudi plemenito zabavajo, zlasti sedaj po zimskih večerih.
— Iz parlamenta. Češki socijalni demokrat Modr&ček je govoril o Bie-nerthovi vladi, ki je začela svoje delovanje z grožnjo, da razpusti parlament ter je dala proglasiti naglo sodstvo v Pragi. Govornik protestira proti tej odredbi ter pravi, da so za to, kar se je v Pragi dogodilo, odgovorni „ne samo poslanci na levi in desni, ampak tudi gospodje na ministerskih klopeh. (Pritrjevanje.) Če bi kdo moral
na vislice, bil bi to v prvi vrsti krivični avstrijski sistem! Letos, v vladarskem jubilejnem letu, ko je cesar izusti! krasno besedo: Vse za otroka, je 5 0 tisoč otrok čeških delavcev na severnem Češkem, na Moravskem in Šlezkem brez pouka v svoji materinščini. Bosanskim mohamedancem je obljubil du-n ijski župan sezidati mošejo na Dunaju, odreka pa 30.000 čeških otrok na Dunaju pravico do jedne jedine češke šole. Demonstracije v Pragi so so bila pobalinstva, kar se pa sedaj dogaja zaradi pouka čeških otrok, je kulturni barbarizem prve vrste, zločinstvo proti zakonu in človeškosti. V teh dneh cesarjevega jubileja je moralo stopiti nad 10 tisoč čeških otrok v šolski štrajk, da bi bila tako šolska oblastva prisiljena, izpolniti šolske postave. Koncem svojega govora stavi odločno zahtevo, naj se čim prej izvede zakon o starostnem in i ivaliditetnem zavarovanju, naj se odpravi naglo sodstvo v Pragi in kliče vladi: Proč od tod. v hiši splošne in jednake volilne pravice nimaš nič opraviti. — Poslanec dr. Ryb&f je in-terpeliral ministerskega predsednika, ali je res dala vlada Italijanom obljubo, da jim da vseučilišče pod pritiskom Italije ter meni, da bi tako popuščanje tuji državi nasproti oškodovalo ugled Avstro-Ogrske kot velesile, kar bi bilo posebno sedaj, ko je vzbudilo vprašanje o aneksiji take kontroverse, zelo obžalovanja vredno.
Nemško vitežtvo v parlamentu. Nemško vitežtvo poganja sedaj bujno cvetje v Avstriji in v rajhu. Denunci-janst.vo, pretepanje slovenskih in čeških manjšin, demoliranje slovenskih in čeških hiš, metanje slovenskih in čeških rodbin iz nemških hiš, da celo napadi na dame. in odpoSlf nstva so na dnevnem redu. V ta duhteči in pesti obojni šopek nemških vitežkih kreposti je vpletel nemški radikalec posl. Lossl v seji parlamenta dne 3. t. m. novo cvetko. Citiramo po „Tagespošti". Češki agrarec poslanec Udržal je govoril o naglem sodstvu v Pragi ter izjavil, da mirno čaka na to, kar še priue. Češka pridnost, češka vstrajnost in češka umetelnost (Kunstfertigkeit) v vsaki smeri...
Posl. Lossl (nem. rad.): Dolgo-prstnost! (Fingerfertigkeit). (Pfuj na češki strani).
Posl. Švejk: To je ljudski zastopnik! Sram Vas bodi! (Klici: Na red! s češke strani).
Posl. Udržal: Čisto navaden potepin ne more razžaliti naroda, kakoršenje češki. (Burno odobravanje na češki strani). Poslanee Kroy (vsenemec): Prosim, g. predsednik, ali naj tudi to prenašamo? Poslanec Švejk: Se li čutite zadetega g. Kroy?
Kaj bode nemški radikalni vitez LOssl ukrenil še ne vemo* pred parlamentom je tiho utaknil zasluženi priimek. Poslanec Udržal je ne samo krepak mož, ampak tudi dober sabljač, nek ožji somišljenik nemško radikalnega „viteza", ran bode dal iz svoje skušnje lahko podrodnejše informacije, če ga to zanima...
— Iz graškega vseučilišča. Vseučilišče je še vedno zasedeno. Nemški dijaki patrulirajo po akademičnih tleh z gorjačami, koli z močno okovanimi palicami. Čeprav se že s tem močno razlikujejo od drugih dijakov, so si vendar ti čuvaji pristnega nemštva preskrbeli še poseben znak bele petlje. Bele petlje — ogromne gorjače. Te petlje ponujajo vsem dijakom in kdor je noče vzeti, ga naženejo z gorjačami iz vseučilišča. Tako so sedaj slovenski dijaki na avstrijski univerzi izročeni na milost in nemilost tem nemškim divjakom. Rektor ne gane ni z mezin-
cem, da bi čuval vsaj telesno varnost vseučiliških slušateljev. ,.Tabor" so že vrgli na cesto in ,.Triglavu" odpovedali stanovanje. Na vseučilišču slovenski dijaki sploh nimajo nič pravic in sedaj so jim vzeli še jedina pribežališča, kjer so lahko protestirali proti tem nečuve-nim krivicam i:, se bodrili k vstrajnosti v boju za slovensko vseučilišče. Take razmere govorijo dovolj jasno o potrebi slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
— Slovensko, hrvatsko in srbsko vseučeliško dijaštvo v Pragi, zbrano dne 3. decembra 1908. na manifestacij-skem zborovanju je sprejelo te le resolucije:
1.	Zahteva kar najodločneje, da predloži vlada v državnem zboru vsaj istočasno, kakor za laško pravniško fakulto, zakonsko predlogo tudi za slovenske univerzo; smatra za sramotno, ako se mora kulturni narod, ki šteje skoro 2 miljona, boriti še v 20. stoletju za svojo najvišjo kulturno potrebo.
2.	poživlja vlado kar najodločneje, da čim preje in najizdatneje odredi štipendije za habilitacije slovenskih docentov na kakem avstrijskem vseučilišču; za najpripravnejše v to svrho označuje češko vseučilišče v Pragi.
3.	ne odreka Lahom v principu prava na svojo univerzo, p^utestuje pa kar najodločueje proti tem, da se ista ustanovi v Trstu; če pa vlada v svoji omahljivosti vkljub temu ugodi zahtevi po laški univerzi v Trstu, zahteva vse jugoslovansko dijaštvo slovensko univerzo istotam.
4.	poživlja vlado, da končno in popolnoma prizna tudi v Cislajtaniji veljavnost vseh izpitov, položenih na zagrebški univerzi.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem
»Klub slov. napr. akad." v Celju
poziva vse svoje člane, da se poino-številno udeleže današnjega javnega shoda v prilog slov. vseučilišča. Zahteva je strogo disciplinarna. Odbor.
Dopisi.
Na Dunaju 2. dec. 1908. Včeraj je kuratorij v sporazumu z nemškimi dijaki zopet odprl menzo; obljubiti jim je moral, da jim priskrbi po možnosti kolikorkoli ločen lokal, kjer jim ne bi bilo treba sedeti kot sinovom Wuotano-vim zraven drugih »manjvrednih narodnosti j" pri isti mizi; tega »pametnega" ukrepa so se razveselili posebno Slovenci, kajti ni posebno prijetno sedeti še celo pri obedu poleg človeka, ki bi svojega soseda najrajši utopil v žlici vode. Toda to jim je bilo premalo; danes; na jubilejni dan, so se navalili nemški vitezi oboroženi s palicami (morda pa še z drugim »kavalirskim" orožjem) že ob pol dvanajsti uri v menzo in sasedli vse do zadnjega prostora. Bili so to večinoma elementi, ki so tako srečni, da niso navezani na menzo, ampak prišli so danes iz gole nevo-šcljivosti in hudobije, da izpodrinejo druge akademike in jim zabranijo vhod. Večina jih niti ni obedovala, ampak pili so pivo in sedeli več ko dve uri na svojih prostorih, kakor prismoljeni. Umevno je, da so drugi dijaki vseh narodnostij ogorčeno zahtevali, da naj se izzivače odstrani. Naval je postajal vedno večji, policija je naposled zasedla vse vhode v menzo, kjer so se burši pri zaprtih vratih in oknih veselili svojega junaštva in viteštva. Med čakajočim dijaštvom jj raslo ogorčenje od trenutka do trenutka, čeravno so skušali razni govorniki pomirjevalno vplivati; prišlo je tudi do spopadov s policijo in nekaj akademikov so aretirali, med njimi dva Slovenca. Množina
dijakov je napravila nato spremljena po policiji na vseh straneh demonstrativen obhod proti parlamentu, a tnkaj ji je policija zabranila uhod in razkropila »demonstrante." Tako je bilo ob jubilejnem dnevu 1908 vsled nadutosti in brezobzirnosti nemškega bnr-ševstva dovoljeno par tisočem akademikov, — da obedujejo pri — solncn. Relativno so pri vsej stvari najbolj prizadeti Slovenci, ker so materijelno izmed vseh najslabše situirani. Menza se sedaj seveda zopet zapre na nedoločen čas, kar pomenja za slovenskega dijaka pravo katastrofo; kajti le neznatno je število slov. dijakov, ki bi se mogli v svojem sedanjem položaju vzdržati na Dunaju brez menze; na voljo jim je dan glad in neizprosna beda — ali pa odhod v domovino. Tako se na nemških univerzah takorekoč gmotno in duševno ubija slovensko dijaštvo. Na jedni strani mu kradejo čas s tem, da zapro ob vsaki priliki, ob vsakih izgredih, ki jih slov. dijaštvo ni niti najmanj krivo, univerzo, na drugi strani pa mu jemlje terorizem nemškonacijonalnega dijaštva upanje na vsako, še tako borno eksistenco v glavnem mestu. Stvar pa ima Še tudi drugo, nekoliko svetlejšo stran; naše vseučiliško vprašanje ..dozoreva" po krivdi Nemcev samih; kajti živi ne maramo in ne moremo pod grudo, na nemških univerzah nam postaja študij skoro nemogoč in ker bi se radi tukaj na vsak način iznebili slov. dijaštva, kaj je torej jednostavnejšega, kakor da nam vlada vendar enkrat izpolni našo upravičeno zahtevo po slovenskem vseučilišču in nas s tem korakom prestavi na domača tla, ker je preslaba in preveč omahljiva, da bi nas varovala na tujih. Naj se potem grejejo nemški vitezi sami na solncu svoje ,,kulture" in naj se pobijajo sami med seboi, slovenski dijak je moral tekom svojih študij prestati preveč, da bi se še tik pred ciljem izpostavljal surovostim nemškega akademičnega moba. Slovanski dijaki spadajo gotovo med najmir-nejše in dostojnejše na dunajskem vseučilišču, a če jih privede brzoobzir-nost nemških »kolegov" do nepremišljenih korakov, so zato odgovorni oni, ki se vselej trdovratno protivijo. kadar je treba dati Slovencem le mrvico pravice!
Preklic.
Podpisani Jožef Tevž v Šmartnem obžalujem razžalitve, katere sem dne 3. novembra 1908 v Gornjem-gradu izustil g. Matiju Jrmančniku, lesnem trgovcu v Rečici in se mu zahvaljujem za njegov odstop.
Jožef Tevž.
679 1
5000 hmelarskih drogov (štang)
že rabljenih, toda skoro še novih, po 7 m dolgih (in črez) se (o priliki prodaje posestva) — raz posestva, ki leži blizu celjskega mesta, ob okrajni cesti ceno proda. — Kje?
pove upravništvo 681 2-1
.Domovine".
5
SINGER^
šivalne stroje
kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem ~— znamenju. —^
Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SINGER Co.
Delniška družba za šivalne stroje
Celje, Kolodvorska ulica 8.
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo sprejme
Ztoa Knjigoveznica 1 Celju
Schillerjeva cesta 3.
Zaradi velikega nakupa blaga v konkurzu se nahajajoče tovarne zamoremo razpošiljati dokler Je kaj zaloge samo boljše vrste žepnih ur, budilk in stenskih ur po spodaj navedenih, čudovito nizkih cenah. Najmodernejša rem. anker-gloria-srebrna ura za gospode K 8'—. 3 komadi K 22'—. Rosskopf patent ura za gospode K 3'40, 3 komadi K 9'20. Elegantna elektro - zlata damska nra K 8 —. s tremi pokrovi K 10'—. Srebrne panoer-verižice za gospode po K 2"—, 3'—, i — in 5"—. Budilke: znamka „Posthorn" K 3-—, znamka „Adleru K 4'—, z drugim zvoncem K 5"—. Stenske ure v okroglem pločevinastem okrovu. lepo pleskano, premer ca 35 cm K 4'—, 5-— 6—. Vsaki uri je priložen garancijski listek za 3 leta. Za neugajajoče, denar nazaj. — Z ozirom na božične praznike priporočamo, da se takoj naroči v svrho pravočasne odprave. Edino razpošiljanje po povzetju tvrdka z urami E. WEISS, Dunaj XV/I, Kel inggasse 1/9. 671 4
Za vajenca
v trgovino
z mešanim blagom, sprejmem dečka, kateri ima veselje do trgovine, je pošten in lepega vedenja.
Jak. Dereani v Žužemberku, Kranjske
kamor se nai ponudbe pošiljajo. 670 5-4
ms*	m v ■ ■
Krojaški učenec
se sprejme pri g. Simonu Bohmej>ju v Voitsbergu.
675 3-2
kateri se želijo v tukajšnjih krajih po svojih obrtnih opravilih okoli voziti, naj se zglasijo pri
JOŽEFU AUMANU, restavracija pri kolodvoru v Rajhenburgu,
ker tam imajo vozove in kočije na razpolago.	680 i


r1
RUDOLF HAlfELKA
rnrnm s |
(Lt
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. o. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame in go- |3 spode v raznih kvalitetah, kakor tudi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene in čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drugo v manufaktnrno stroko spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna! __536 41—3
-=»-insi=ii===
ar
m
SI
Blasnikova in družinska praiika
se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.
1 Zabuhošeh
krojač v Celju, Glavni trg št. 18
priporoča svojo dobro založeno trgovino izdelanih oblek vsake vrste po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo v najkrajšem času dobro in solidno ter po nizki ceni. V zalogi imam tudi haveloke in
578 b 11-7	nepremočne pelerine.	579 a 11-7
Posebej pa se še priporočam cen j. prebivalcem Trbovelj in okolice ter naznanjam, da prodajam ob vsakem plačilnem dnevu v hiši g. Plevčaka narejeno obleko ter jemljem mero za raznovrstne obleke
81 Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo najobširneje založeno trgovino novomodnega sukna in volnenega blaga za obleke, kostime, bluze itd. po	najnižjih cenah
Karol Vame* as Celje » Katodni dom