VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v avgustu 2014 ............................................................................................................ 3 Razvoj vremena v avgustu 2014 ............................................................................................................... 26 Poletje 2014............................................................................................................................................... 33 Meteorološka postaja Kredarica ................................................................................................................ 48 60 LET METEOROLOŠKE POSTAJE NA KREDARICI 58 AGROMETEOROLOGIJA 66 HIDROLOGIJA 71 Pretoki rek v avgustu 2014 ........................................................................................................................ 71 Temperature rek in jezer v avgustu 2014.................................................................................................. 75 Dinamika in temperatura morja v avgustu 2014........................................................................................ 78 Zaloge podzemnih voda v avgustu 2014................................................................................................... 84 ONESNAŽENOST ZRAKA 89 Onesnaženost zraka v avgustu 2014 ........................................................................................................ 89 POTRESI 98 Potresi v Sloveniji v avgustu 2014............................................................................................................. 98 Svetovni potresi v avgustu 2014 ............................................................................................................. 101 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Meteorološka postaja na Kredarici praznuje 60 let neprekinjenega delovanja. V začetnem obdobju njenega delovanja je bilo opazovanje na Kredarici pionirsko delo, ki je zahtevalo veliko poguma in trden značaj, seveda pa tudi fizično vzdržljivost. Podatke so v Ljubljano pošiljali s pomočjo telegrafa, uporabljali so Morsejevo abecedo. Prvi univerzitetni diplomirani meteorolog v Sloveniji, Janko Pristov, med oddajanjem podatkov leta 1954 (foto: osebni arhiv Janka Pristova). Cover photo: Meteorological station on Kredarica was established in 1954. In the initial period of its operation observations on Kredarica required a lot of courage and a strong character, of course, as well as physical endurance. The data was sent using the telegraph and Morse code. The first university graduate meteorologist in Slovenia, Janko Pristov, during the transmission of data in the year 1954 (Photo: personal archive Janko Pristov). 102 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Stanka Koren, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V AVGUSTU 2014 Climate in August 2014 Tanja Cegnar P rvo polovico avgusta še prištevamo k visokemu poletju, nato pa se običajno že pozna vpliv vse daljših noči in šibkejšega sončnega obsevanja. Avgust 2014 je bil opazno hladnejši od lanskega. Povprečna avgustovska temperatura je bila blizu dolgoletnega povprečja. V Julijcih, Posočju in zgornji Vipavski dolini so nekoliko zaostali za dolgoletnim povprečjem, v pretežnem delu države je bilo topleje od dolgoletnega povprečja, a odklon ni presegel 1 °C. Vročih dni je bilo nekoliko manj od dolgoletnega povprečja in manj, kot smo jih bili vajeni v zadnjih letih. 8 KREDARICA 6 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 8 4 2 0 -2 -4 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 4 2 0 -2 -4 1 17 19 21 23 25 27 29 31 8 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 NOVO MESTO 6 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA -6 -8 4 2 0 -2 -4 -6 MURSKA SOBOTA 6 4 2 0 -2 -4 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 8 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 BILJE 6 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 6 4 2 0 -2 -4 -6 PORTOROŽ 6 4 2 0 -2 -4 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2014 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, August 2014 Najobilnejše so bile padavine v delu Posočja in Julijskih Alp, kjer je padlo nad 290 mm, v Kobaridu celo 383 mm. Najmanj dežja je bilo v Godnjah (81 mm) in Portorožu (95 mm). Približno polovica Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slovenije je zabeležila od 150 do 220 mm padavin. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali le na jugozahodu države, drugod so ga presegli, v Kobaridu kar za 90 %. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Najmanjši primanjkljaj je bil na jugozahodu države, v vzhodnem delu Dolenjske in precejšnjem delu Štajerske. Severozahodni del države je za dolgoletnim povprečjem zaostajal za več kot petino, v visokogorju pa je bil zaostanek največji, na Kredarici so dosegli le 63 % dolgoletnega povprečja. Daljše nadpovprečno toplo obdobje smo imeli med 8. in 13. avgustom, sledila je izrazita ohladitev. Nekoliko topleje kot običajno je bilo ob koncu meseca. 15 35 KREDARICA 30 25 20 15 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 10 5 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in August and the corresponding means of the period 1961–1990 Avgusta 2014 je bila povprečna temperatura zraka v Ljubljani 19,6 °C, kar je 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,2 °C, s 17,3 °C mu je sledil avgust 1965, desetino °C višja je bila povprečna avgustovska temperatura v letu 1978 (17,4 °C), leta 1979 in 2006 pa je bilo v povprečju 17,7 °C. Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, sledili so mu avgusti 1992 (23,7 °C), 2012 (23,3 °C), 2001 (22,9 °C), 2011 (22,8 °C), 2013 (22,5 °C), 2009 (22,4 °C) in 1994 ter 2000 (obakrat po 22,1 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura zraka je bila 15,1 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,6 °C, najtoplejša pa 2003 s 17,7 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 25,1 °C, kar je 0,3 °C pod dolgoletnim povprečjem; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 31,7 °C, najhladnejši avgusta 1976 z 21,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merimo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Zadnjih nekaj mesecev je neposredno ob merilnem mestu večje gradbišče, ki prav tako vpliva na meritve. Po nižinah je bil avgust 2014 nekoliko toplejši kot v dolgoletnem povprečju, v visokogorju pa je bil nekoliko hladnejši. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 5,6 °C, kar je 0,2 °C pod dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povprečno temperaturo 2,5 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,8 °C) in 1969 (4 °C). Doslej najtoplejši je bil avgust 1992 z 10,3 °C, 10,2 °C je bila povprečna temperatura avgusta 2003, 9,2 °C avgusta 2011, avgusta 2012 9,0 °C, 8,8 °C avgusta 2009, v avgustih 1994 in 2001 je bilo 8,6 °C, 8,5 °C pa leta 2000. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Taki dnevi so bili avgusta zabeleženi le na Kredarici, našteli smo 4. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Avgusta tako visoko temperaturo pričakujemo vsaj v nekaj dnevih. V Ljubljani smo zabeležili 2 vroča dneva (slika 3), kar je dva dneva manj od dolgoletnega povprečja. Največ vročih dni je bilo avgusta 2003, in sicer 23, brez vročih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 11 avgustov. Na Obali, v Celju in Novem mestu so bili 3 vroči dnevi, na Goriškem in v Mariboru 4, v Murski Soboti 2. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. V Ratečah jih je bilo 7, 11 v Lescah in Slovenj Gradcu. V Kočevju jih je bilo 12. Največ toplih dni je bilo na Obali in Goriškem, kjer so jih zabeležili 24, kar nekajkrat v preteklosti pa so bili tam topli že vsi avgustovski dnevi. Na Bizeljskem je bilo 16 takih dni, v Novem mestu 18, v Črnomlju 20 in v Celju 14. V Ljubljani je bilo 17 toplih dni, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju. Največ toplih dni je bilo leta 2003, ko je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C; najmanj jih je bilo avgusta 1976, ko sta bila topla le 2 dneva. 25 30 LJUBLJANA LJUBLJANA število dni število dni 20 15 10 20 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število vročih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in August and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in August and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 5. Zadnje dni avgusta je bilo ob morju še veliko kopalcev, 30. avgust 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. During the last days of August a beach was still crowded, 30 August 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Absolutna najnižja temperatura je bila v Lescah (8,0 °C) zabeležena že 16. avgusta, na zahodu države pa dan kasneje. V Ratečah se je ohladilo na 3,6 °C, v Biljah na 10,5 °C, v Portorožu na 11,9 °C in v Godnjah na 10,0 °C. V Postojni (6,3 °C), Kočevju (6,9 °C) in Slovenj Gradcu (7,3 °C) je bilo najhladneje 18. dne. V visokogorju je bilo najhladneje 25. avgusta, na Kredarici se je ohladilo na −1,0 °C, v preteklosti pa so avgusta na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je živo srebro spustilo na −6,0 °C, sledil mu je avgust 1995 z −5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil −5,4 °C, leta 1998 pa −5,1 °C. V Mariboru (9,6 °C) in Murski Soboti (7,7 °C) je bilo najhladneje 28. avgusta, drugod pa dan kasneje. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 10,8 °C, kar je opazno nad dolgoletnim povprečjem in precej več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 20 KREDARICA KREDARICA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 2 0 -2 -4 17 14 11 -6 -8 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 8 1955 1961 1967 2003 2009 14 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 42 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 39 11 8 5 36 33 30 27 2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 42 12 10 8 6 LJUBLJANA 39 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 36 33 30 27 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) avgustovska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in August and the 1961−1990 normals Najvišjo avgustovsko temperaturo so v Postojni (28,0 °C) izmerili že drugi dan meseca, v Godnjah (29,5 °C) pa 7. avgusta. V Murski Soboti je bilo najbolj vroče 9. dne, izmerili so 30,9 °C, avgusta 2013 pa so dosegli 40,1 °C. Večina krajev je bila najtoplejša 10. ali 11. avgusta, le v Portorožu (31,0 °C) se je najbolj ogrelo 13. avgusta. Na Kredarici so izmerili 14,4 °C; v preteklosti so avgusta izmerili višjo temperaturo v letih 2011 (19,6 °C), 2013 (19,1 °C), 2003 (18,6 °C), 1956 (18,5 °C), 1960 (18,4 °C), 1971 (18,1 °C) ter v letih 1981 in 2000 (18 °C). V Ljubljani je bila najvišja izmerjena temperatura pod dolgoletnim povprečjem; izmerili so 30,8 °C, precej višja temperatura pa je bila avgusta izmerjena v letih 2013 (40,2 °C), 2003 (37,3 °C), 2012 (37,1 °C), 1971 in 1992 (obakrat 36,5 °C), 2000 (35,6 °C) in 2001 (35,2 °C). Povprečna mesečna temperatura je bila v pretežnem delu države nad dolgoletnim povprečjem. Le v Julijcih, Posočju in zgornji Vipavski dolini je temperatura nekoliko zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za 0,2 °C. Drugod po državi so nekoliko presegli dolgoletno povprečje, vendar odklon nikjer ni dosegel 1 °C, saj je bil največji odklon 0,9 °C v Novem mestu in Postojni. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka avgusta 2014 od povprečja 1961−1990 Figure 7. Mean air temperature anomaly, August 2014 0°C -1°C 12 26 LJUBLJANA 24 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 8 6 4 22 20 18 16 2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1997 2003 2009 26 28 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 24 22 20 18 16 26 24 22 20 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 18 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 26 26 CELJE NOVO MESTO 24 22 20 18 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 24 22 20 18 16 16 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v avgustu Figure 8. Mean air temperature in August 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 20 BILJE KREDARICA 15 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 25 20 15 10 5 0 10 -5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 dan dan 35 35 NOVO MESTO LJUBLJANA 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 25 20 15 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 35 35 CELJE MARIBOR 30 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 35 35 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 30 temperatura (°C) 30 temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 20 15 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), avgust 2014 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), August 2014 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 360 mm 290 mm 220 mm Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin avgusta 2014 Figure 10. Precipitation amount, August 2014 150 mm 80 mm Slika 11. Višina padavin avgusta 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in August 2014 compared with 1961−1990 normals 175% 150% 125% 100% 75% 50% Avgustovske padavine so prikazane na sliki 10. Padavine so bile najbolj obilne v delu Posočja in Julijskih Alp, tam je padlo nad 290 mm. Največ, kar 383 mm, so jih namerili v Kobaridu, v Kneških Ravnah pa 309 mm. Z izjemo Rateč (177 mm), so padavine na severozahodu države presegle 220 mm. Med 80 in 150 mm je padlo na jugozahodu države, na območju med Celjem in Zidanim mostom, delu Prekmurja in severu Štajerske ter na Koroškem. Najmanj padavin je bilo v Godnjah (81 mm) in Portorožu (95 mm). V Celju je padlo 148 mm, v Mariboru 134 mm, v Slovenj Gradcu 137 mm in v Murski Soboti 146 mm. Na približno polovici ozemlja Slovenije je padlo od 150 do 220 mm. Slika 12. Mavrica ob večerni plohi, Podutik, 5. avgust 2014 (foto: Matjaž Dovečar) Figure 12. Rainbow during an evening shower, Podutik, 5 August 2014 (Photo: Matjaž Dovečar) 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 350 500 400 300 višina padavin (m m) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 250 200 150 100 50 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 350 350 MURSKA SOBOTA 250 200 150 100 50 300 višina padavin (mm) 300 višina padavin (mm) PORTOROŽ NOVO MESTO 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Padavine v avgustu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in August and the mean value of the period 1961−1990 V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin najbolj primanjkovalo na Krasu, v Godnjah so dosegli 66 % dolgoletnega povprečja, v Portorožu pa 93 %. Le jugozahod države je za dolgoletnim povprečjem padavin zaostajal, drugod so ga presegli, najbolj v Kobaridu, kjer je padlo 190 % dolgoletnega povprečja. Za več kot tri četrtine so dolgoletno povprečje presegli tudi na Bizeljskem (192 %) in Brniku (178 %); nad polovico pa so dolgoletno poprečje presegli v Lendavi (174 %), Lescah (165 %), Novem mestu (159 %), Novi vasi (157 %), Velikih Dolencih (152 %) in Slovenskih Konjicah (151 %). Slika 14. Opoldanska konvekcija, Rogla, 24. avgust 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 14. Midday convection, Rogla, 24 August 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 100 200 300 avgust 2014 400 Slika 15. Mesečna višina padavin v mm avgusta 2014 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 15. Monthly precipitation amount in August 2014 and the 1961–1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici, in sicer 17, dan manj v Soči in Kneških Ravnah, 15 pa v Kobaridu. Najmanj, in sicer 9, takih dni je bilo v Godnjah. Po 10 so jih našteli na Bizeljskem, v Murski Soboti, Slovenskih Konjicah in Lendavi. 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 16. Število padavinskih dni v avgustu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 16. Number of days in August with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2014 Table 1. Monthly meteorological data – August 2014 Postaja Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangrtom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci NV 601 384 740 650 487 263 752 722 515 330 345 195 Padavine in pojavi RR RP 238 128 230 178 247 134 277 135 257 134 383 190 309 147 218 157 157 117 181 151 161 174 152 152 LEGENDA: RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) SD 13 11 13 14 16 15 16 14 13 10 10 11 LEGEND: RR − precipitation (mm) RP − precipitation compared to the normals SD − number of days with precipitation NV − altitude (m) Avgusta je v Ljubljani padlo 205 mm padavin, kar je 42 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm) in 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 5 mm manj. 350 LJUBLJANA Slika 17. Padavine v avgustu in povprečje obdobja 1961− 1990 Figure 17. Precipitation in August and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 300 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 18. Bright sunshine duration in August 2014 compared with 1961−1990 normals 90% 80% 70% 60% Na sliki 18 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. Najbližje običajni osončenosti so bili na jugozahodu države, vzhodnem delu Dolenjske in v precejšnjem delu 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Štajerske. V teh krajih so za dolgoletnim povprečjem zaostajali manj kot desetino. Severozahodni del države je za dolgoletnim povprečjem zaostajal več kot za petino, v visokogorju pa je bil zaostanek največji, na Kredarici so s 109 urami sončnega vremena dosegli le 63 % dolgoletnega povprečja. 400 400 KREDARICA NOVO MESTO 300 število ur število ur 300 200 100 100 0 1956 200 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 0 1961 2010 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 400 400 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 300 200 število ur 300 število ur 1967 200 100 100 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2014 Figure 19. Sunshine duration in August 2014 V Ljubljani je sonce sijalo 199 ur, kar je le 87 % dolgoletnega povprečja. Najmanj sončni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sončnega vremena. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena avgusta 2011 (333 ur), 2012 (329 ur), 1992 (323 ur), med bolj sončne spadajo še avgusti 2000 (316 ur), 2009 (315 ur), 2001 (314 ur) in 2003 (306 ur). Slika 20. Vzid Lune izza Pohorja, slikano z meteorološke postaje Šmartno pri Slovenj Gradcu, 10. avgust 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 20. Moon, 10 August 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 50 Urad za meteorologijo 50 15 15 12 30 9 20 6 3 10 3 0 0 30 9 20 6 10 0 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 50 100 15 15 NOVO MESTO 80 12 60 9 40 6 3 20 3 0 0 12 30 9 20 6 10 0 1 3 5 7 padavine (m m ) 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 dan 50 15 15 PORTOROŽ 12 30 9 20 6 3 10 3 0 0 12 30 9 20 6 10 1 3 5 7 padavine (mm) 40 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 dan 50 60 15 BILJE 12 30 9 20 6 10 3 0 0 5 7 sončno obs. (ure) padavine (m m ) padavine (mm) MARIBOR 40 3 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 15 1 sončno obs. (ure) 5 sončno obs. (ure) 3 40 10 20 5 0 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 sončno obs. (ure) 1 padavine (mm) 40 12 sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA 40 sončno obs . (ure) LJUBLJANA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 21. Dnevna višina padavin (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) avgust 2014 (Opomba: 24urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2014 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 400 LJUBLJANA število ur 300 Slika 22. Število ur sončnega obsevanja v avgustu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Bright sunshine duration in hours in August and the mean value of the period 1961– 1990 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Avgusta so bili jasni dnevi redki, v visokogorju, v Mariboru in Ljubljani ves avgust ni bilo niti enega jasnega dneva. V Ljubljani (slika 23) je bil to od sredine minulega stoletja sedmi avgust brez jasnega dneva; največ jasnih avgustovskih dni, po 13, je bilo v letih 1990, 1992, 2000 in 2013. Največ, in sicer 6, jasnih dni je bilo v letošnjem avgustu na Obali. Po 4 so našteli v Godnjah, Novem mestu in Črnomlju. 15 15 LJUBLJANA LJUBLJANA 12 število dni število dni 10 9 6 5 3 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 23. Število jasnih dni v avgustu in povprečje ob- Slika 24. Število oblačnih dni v avgustu in povprečje dobja 1961−1990 obdobja 1961−1990 Figure 23. Number of clear days in August and the Figure 24. Number of cloudy days in August and the mean value of the period 1961–1990 mean value of the period 1961–1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici in v Kočevju, našteli so jih po 14. Po 12 oblačnih dni je bilo v Ratečah in Mariboru. V Biljah so zabeležili le en oblačen dan, na Obali in Krasu so bili 3 taki dnevi. V Ljubljani je bilo 9 oblačnih dni (slika 24), kar za tri dni presega dolgoletno povprečje. Največ oblačnih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer po 11, le po en oblačen avgustovski dan je bil v letih 1961, 1971, 2001, 2003, 2009 in 2011. Najmanjšo povprečno mesečno oblačnost so zabeležili na Obali, v Portorožu so oblaki v povprečju pokrivali 3,9 desetin neba. Ponekod po nižinah v notranjosti države je k večji povprečni oblačnosti prispevala tudi jutranja megla. Največja povprečna oblačnost je bila v visokogorju, na Kredarici kar 7,5 desetin. Drugod po državi je bila povprečna oblačnost med 4,5 in 7,0 desetin. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2014 Table 2. Monthly meteorological data – August 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 17,5 5,6 15,1 20,7 21,5 19,4 17,8 17,5 19,6 19,0 19,3 19,8 18,7 18,9 17,5 18,8 TOD 0,3 −0,2 0,3 0,2 0,4 0,1 0,9 0,5 0,5 0,3 0,9 0,7 0,6 0,2 0,7 0,5 TX 23,0 8,2 21,2 26,8 27,0 25,9 23,5 24,1 25,1 25,4 25,2 25,8 24,8 24,5 23,5 25,0 TM 12,7 3,8 10,4 15,9 17,0 15,1 12,9 12,8 15,1 13,8 14,5 14,7 13,4 14,3 12,7 14,0 Temperatura TAX DT 29,5 11 14,4 10 27,7 10 30,8 11 31,0 13 29,5 7 28,0 2 31,2 11 30,8 11 33,0 11 32,6 11 32,0 11 31,1 11 31,0 11 29,3 11 30,9 9 TAM 8,0 −1,0 3,6 10,5 11,9 10,0 6,3 6,9 10,8 8,8 9,6 8,5 8,3 9,6 7,3 7,7 DT 16 25 17 17 17 17 18 18 29 29 29 29 29 28 18 28 SM 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 11 0 7 24 24 21 15 12 17 16 18 20 14 13 11 15 TD 0 447 35 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 204 108 63 170 76 241 93 286 99 216 199 87 204 87 202 207 196 208 85 92 88 88 Oblačnost PO SO SJ 6,2 11 3 7,5 14 0 6,4 12 3 5,1 1 1 3,9 3 6 4,6 3 4 5,6 5 3 6,8 14 2 6,3 9 0 5,8 5 2 5,9 11 4 6,0 10 4 6,4 11 2 6,6 12 0 6,4 9 1 6,4 11 1 RR 237 292 177 185 95 81 137 193 205 204 201 189 148 134 137 146 RP 165 128 112 142 93 66 106 135 142 192 159 149 114 105 106 143 Padavine in pojavi SD SN SG SS 12 4 0 0 17 4 22 0 12 2 2 0 11 13 0 0 10 13 0 0 9 3 0 0 12 9 5 0 13 7 10 0 11 9 8 0 10 7 11 0 14 9 5 0 12 6 1 0 11 11 7 0 11 8 0 0 13 7 3 0 10 7 3 0 Tlak SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 752,3 918,7 1007,2 1012,8 8,2 13,9 18,2 19,5 980,1 986,4 17,2 16,9 17,6 17,4 17,8 992,8 16,7 18,0 988,4 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka – avgust 2014 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – August 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci T povp 22,7 22,3 19,7 19,5 17,8 20,3 20,0 21,5 22,4 21,6 22,1 21,5 21,4 21,8 22,0 21,6 21,3 Tmax Tmax povp abs 28,2 29,5 29,2 30,3 26,3 28,0 27,0 29,2 25,0 27,7 27,0 29,0 26,5 28,9 27,5 29,2 28,8 30,5 27,8 31,3 28,7 31,7 28,3 32,0 27,8 30,6 28,0 31,1 27,8 30,8 28,2 30,9 26,3 29,4 I. dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp abs povp abs povp 18,0 15,7 16,6 13,4 21,7 16,8 14,7 16,3 14,1 20,1 13,9 11,1 13,3 10,8 17,3 14,4 11,5 13,4 10,7 17,4 11,4 9,3 6,9 3,5 13,8 14,3 12,5 13,5 11,5 16,3 14,5 12,7 12,3 9,4 16,5 14,9 12,6 17,1 16,8 15,5 14,6 11,9 18,9 16,3 13,8 15,0 12,8 19,1 16,5 13,0 14,4 11,0 19,8 16,1 14,0 18,6 15,5 13,5 14,0 12,0 18,0 16,5 14,6 15,4 13,6 18,5 17,0 15,6 18,1 16,8 15,5 15,7 14,2 18,1 14,7 13,4 11,2 9,0 17,4 LEGENDA: II. dekada Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs 27,1 31,0 17,3 11,9 15,7 10,5 25,6 30,8 15,8 10,5 15,3 9,8 22,4 27,3 12,8 6,3 12,4 6,0 24,0 31,2 12,8 6,9 12,0 5,9 19,0 27,5 9,7 3,6 6,1 −1,4 21,2 29,5 12,2 8,0 11,7 7,1 22,1 29,3 11,9 7,3 9,7 3,4 22,6 30,1 12,8 7,2 23,6 30,8 14,9 11,4 13,5 8,6 25,2 32,6 14,5 10,1 14,0 8,9 25,8 32,0 14,4 9,0 12,4 8,0 25,3 33,0 13,5 9,6 23,8 31,1 13,1 8,5 12,2 7,0 24,0 31,5 13,7 9,5 12,5 7,1 23,2 31,0 13,6 10,6 23,9 30,6 13,9 9,3 12,9 7,7 22,3 29,2 12,4 9,5 8,2 4,0 T povp 20,1 19,6 16,6 15,7 14,0 16,1 16,1 16,8 17,7 17,4 17,8 17,1 16,8 17,5 16,8 16,9 16,5 III. dekada Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs 25,7 28,6 15,9 13,2 14,5 11,5 25,7 30,7 15,1 11,9 14,2 10,8 21,9 26,4 12,1 10,0 11,2 8,9 21,7 25,6 11,4 7,7 10,4 6,5 19,6 24,7 10,2 6,7 6,5 2,0 20,9 25,0 11,8 9,5 11,2 8,6 21,9 25,4 11,7 7,7 9,5 5,3 21,9 25,7 12,6 8,8 23,2 27,0 13,9 10,8 12,1 7,8 22,8 25,3 12,9 9,6 12,3 8,4 23,1 26,0 13,4 8,5 11,5 6,5 22,9 26,1 12,0 8,8 23,0 26,8 11,9 8,3 10,6 6,4 23,5 26,7 12,4 9,1 11,8 8,7 22,7 26,5 12,4 9,6 23,1 26,0 11,7 7,7 10,9 6,0 21,8 24,5 11,5 9,5 5,4 2,4 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – avgust 2014 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – August 2014 I. Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 RR 19,5 23,7 10,0 43,8 19,9 46,6 25,4 48,3 43,4 36,9 29,4 33,5 12,1 36,9 27,3 29,1 22,3 67,8 p.d. 3 4 4 5 4 5 4 2 3 4 5 5 3 3 3 3 4 4 Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 15,4 5 59,6 6 94,5 68,8 4 92,9 6 185,4 59,0 5 68,1 6 137,1 93,5 5 55,5 7 192,8 113,2 6 43,9 5 177,0 117,4 6 73,3 5 237,3 63,1 7 48,3 6 136,8 85,8 6 95,8 6 229,9 58,7 5 102,9 6 205,0 69,6 5 50,6 5 157,1 120,6 4 51,3 6 201,3 88,3 5 67,1 6 188,9 142,6 3 48,9 5 203,6 64,8 5 46,7 5 148,4 58,8 6 66,0 5 152,1 65,1 6 39,8 5 134,0 74,7 7 49,0 5 146,0 61,6 4 22,9 4 152,3 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) p.d. 14 14 15 17 15 16 17 14 14 14 15 16 11 13 14 14 16 12 od 1. 1. 2014 RR 934 1434 1346 1332 1392 1453 968 1213 1147 1033 919 1155 842 973 832 773 630 591 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. avgusta 2014 1200 višina padavin (mm) Postaja 1000 800 LJUBLJANA 600 400 200 0 1.jan 18 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 6.5 % 1.0 m/s N 5.4 % 1.1 m/s Kredarica 6.0 % 3.8 m/s 4.2 % 1.2 m/s 6.7 % 0.8 m/s 1.7 % 1.0 m/s N 4.3 % 1.0 m/s 14.3 % 1.2 m/s 0.7 % 0.8 m/s 16.5 % 1.0 m/s 9.6 % 1.3 m/s N 11.1 % 5.1 m/s 3.5 % 1.5 m/s 19.7 % 4.0 m/s 3.4 % 1.3 m/s 21.6 % 1.2 m/s 3.4 % 3.5 m/s 3.2 % 1.2 m/s 2.7 % 2.3 m/s 7.4 % 6.0 m/s 3.8 % 2.4 m/s 15 % 10 % 5% 1.6 % 1.5 m/sW 8.5 % E1.2 m/s 5.9 % 1.2 m/sW 3.8 % E1.0 m/s 2.1 % 5.2 m/sW 4.9 % E2.6 m/s 8% 8% 6.8 % 2.3 m/s 7.7 % 1.3 m/s 0.9 % 0.7 m/s 3.1 % 1.1 m/s 16 % 9.3 % 2.2 m/s 6.2 % 1.4 m/s 5.3 % 1.3 m/s S 0.9 % 0.7 m/s24 % 5.6 % 1.7 m/s S Bilje 0.9 % 1.5 m/s 1.8 % 2.3 m/s 4.1 % 1.0 m/s 2.6 % 0.9 m/s 2.5 % 2.8 m/s 11.6 % 1.7 m/s N 32 % 1.3 % 2.8 m/s 10.2 % 3.3 m/s 5.6 % 2.8 m/s 0.9 % 1.5 m/s 2.0 % 1.4 m/s 1.7 % 1.2 m/s 21 % 24 % 9.7 % 1.6 m/s N 0.7 % 1.4 m/s 28 % 1.5 % 3.2 m/s 8% 6.4 % 0.9 m/s 2.6 % 2.4 m/s 0.8 % 1.6 m/s Portorož – letališče 1.8 % 0.8 m/s N 21.6 % 3.9 m/s 0.2 % 1.6 m/s 7.6 % 1.5 m/s S 13.1 % 3.1 m/s 8.0 % 1.8 m/s Novo mesto 1.2 % 0.6 m/s 12 % 16 % 0.3 % 1.3 m/s 10.8 % 1.5 m/s 2.2 % 1.3 m/s 3.2 % 1.6 m/s 0.1 % 2.9 m/s 24 % 2.2 % 3.4 m/s 16 % 14 % 3.4 % 1.8 m/s 7.1 % 1.5 m/s 4% 7% 8% 10.3 % 0.9 m/sW 2.6 % E1.0 m/s 8.9 % 0.8 m/s 2.5 % 0.9 m/s 8.4 % 0.8 m/s 3.8 % 0.9 m/s 9.3 % 1.1 m/s S 1.9 % 2.6 m/sW 2.4 % E2.2 m/s 3.5 % 2.9 m/s 20.6 % 3.0 m/s 4.0 % 3.5 m/s 31.1 % 3.4 m/s 4.5 % 4.4 m/s 6.1 % 0.9 m/s S 4.3 % 1.5 m/sW 27.2 % E1.9 m/s 3.9 % 1.5 m/s 24.1 % 1.9 m/s 7.2 % 1.6 m/s 3.6 % 2.9 m/s 6.1 % 1.9 m/s 3.3 % 3.2 m/s 10.7 % 1.0 m/s Slika 25. Vetrovne rože, avgust 2014 S 3.1 % 1.6 m/s Figure 25. Wind roses, August 2014 19 5.1 % 0.9 m/s 2.0 % 1.0 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 53 %, severozahodniku pa 10 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 21. avgusta dosegel 19,0 m/s, bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 8 dni z vetrom nad 10 m/s. 21. avgusta je najmočnejši sunek dosegel 12,3 m/s. V Biljah je vzhodniku s sosednjima smerema skupaj pripadlo 58 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je 14. avgusta dosegel 16,6 m/s, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema skupno pihal v 31 % vseh terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 21 %. Najmočnejši sunek je 21. avgusta dosegel 18,8 m/s; v 7 dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 10 dneh presegel 20 m/s, od tega enkrat 30 m/s; v sunku je 13. avgusta dosegel hitrost 36,9 m/s. Jugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 35 % vseh primerov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 38 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 38 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 26 % vseh terminov. Sunek vetra je 9. avgusta dosegel 12,8 m/s; bili so 3 dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 48 % vseh primerov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa je skupaj pripadlo 21 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 3. in 27. avgusta dosegel 12,6 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 26. avgusta dosegel hitrost 18,3 m/s, bilo je 15 dni z vetrom nad 10 m/s. V Parku Škocjanske jame je najmočnejši sunek 28. avgusta dosegel 17,0 m/s, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature zraka, višine padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961–1990, avgust 2014 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean air temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, August 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. 0,5 0,6 1,7 1,3 1,9 2,0 2,0 2,7 2,1 2,0 1,6 1,7 2,0 2,0 2,0 2,0 1,8 Temperatura zraka II. III. −0,3 0,2 −0,8 0,3 −0,2 1,2 −0,1 0,2 −1,5 0,6 −1,4 0,5 −0,7 0,8 −1,1 0,7 −0,7 0,3 0,2 0,2 −0,6 −0,6 −0,7 −1,1 −0,6 −1,5 0,6 0,4 −0,1 0,2 0,5 −0,4 0,1 −0,4 M 0,4 0,2 0,9 0,5 0,3 0,3 0,7 0,7 0,5 0,9 0,7 0,3 0,6 0,6 0,2 0,5 −0,1 I. 81 60 25 104 44 96 65 127 106 90 66 93 39 95 72 74 64 217 Padavine II. III. 47 127 182 174 166 126 273 84 270 62 369 115 172 92 273 162 160 154 179 94 372 103 285 113 487 108 157 93 182 143 162 81 245 134 213 59 M 93 142 106 135 112 165 106 178 142 117 159 149 192 114 131 105 143 152 I. 104 110 110 Sončno obsevanje II. III. 88 104 69 99 63 98 101 51 74 76 102 58 108 88 108 62 88 87 101 68 90 87 106 60 90 85 110 95 68 72 100 97 92 88 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month 20 M 99 93 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prva tretjina avgusta je bila nekoliko toplejša kot v dolgoletnem povprečju, v Portorožu je bil presežek le 0,5 °C, najbolj pa so dolgoletno povprečje presegli na Brniku, kjer je odklon znašal 2,7 °C. Padavine so bile razporejene neenakomerno, v Velikih Dolencih so namerili 217 % dolgoletnega povprečja, na Brniku 127 %, v Ljubljani 106 % in v Kočevju 104 %. Drugod je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju, v Postojni so dosegli le 25 %, v Ratečah 44 %, drugod pa so presegli polovico dolgoletnega povprečja. Z izjemo Murske Sobote, kjer so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za 5 %, je bilo več sončnega vremena kot običajno. Na Goriškem in v Mariboru je bila desetina več sončnega vremena kot običajno. Osrednja tretjina meseca je bila temperaturno večinoma nekoliko hladnejša kot v dolgoletnem povprečju, ki so ga za 0,2 °C presegli le v Novem mestu in Črnomlju. Največji odklon, in sicer −1,5 °C je bil v Ratečah in Velikih Dolencih. Na Obali je padlo le 47 % običajnih padavin, drugod po državi pa je bil dež izdaten in so dolgoletno povprečje močno presegli. Na Bizeljskem so namerili 478 % dolgoletnega povprečja, v Lescah pa 369 %. Sončnega vremena je povsod močno primanjkovalo. V Ratečah je sonce sijalo le 51 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, ki so se mu najbolj približali v Portorožu z 88 %. Zadnja tretjina avgusta je bila temperaturno blizu dolgoletnemu povprečju. Največji negativni odklon je bil z −0,4 °C v Mariboru in Velikih Dolencih. Najbolj so dolgoletno povprečje presegli v Postojni, in sicer za 1,2 °C. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, v Velikih Dolencih so doseli le 59 % dolgoletnega povprečja, v Ratečah pa 62 %. Kar nekaj krajev je dolgoletno povprečje preseglo. V Biljah je padlo 174 % dolgoletnega povprečja, na Brniku pa 162 %. V Ratečah je sonce sijalo le 74 % toliko časa kot običajno, v Ljubljani so dosegli 88 %, po 90 % so zabeležili v Novem mestu in Celju. Majhen negativni odklon je bil v Prekmurju in na Goriškem. Dolgoletno povprečje so za 8 % presegli V Slovenj Gradcu (108 %) in na Obali (104 %) je sonce sijalo 4 % dlje kot običajno, dolgoletno povprečje pa so izenačili v Mariboru. Slika 26. Po obilnih nočnih nalivih je Grosupeljščica prestopila bregove, Grosuplje, 5. avgust 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. Grosupeljščica after abundant night precipitation, 5 August 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici avgusta letos ni bilo snežne odeje. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 1954 in 2006 (obakrat 15 cm) ter 1957 (12 cm). Snežna odeja je najdlje obležala avgusta 2006, in sicer 9 dni, v avgustu 1969 pa dan manj (8 dni). Na Kredarici so avgusti pogosto brez snega. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 KREDARICA število dni 8 6 Slika 27. Število dni s snežno odejo v avgustu 2014 Figure 27. Number of day with snow cover in August 4 2 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 V noči s 4. na 5. avgust so bile padavine obilne, še posebej v Polhograjskih dolomitih, kjer so na merilni postaji v Črnem Vrhu namerili kar 134 mm. Na severovzhodu so neurja pustošila 9. avgusta, kjer je v približno dveh urah ponekod padlo okoli 50 mm dežja, na območju ob Ledavi tudi precej več. Večje območje države je zajel izdaten dež 13. in 14. avgusta, posebej obilne so bile padavine v delu vzhodne Slovenije. Na Bizeljskem je v dveh dneh padlo 142 mm, v Metliki 132 mm, kar je dogodek z okoli stoletno povratno dobo. V noči z 20. na 21. avgust so škodo povzročali močni nalivi in sunki vetra. Na Otlici nad Ajdovščino in v Zadlogu nad Idrijo je padlo 30 oziroma 29 mm v 15 minutah, na Suhi pri Škofji Loki pa 19 mm v 10 minutah. Močni sunki vetra so pustošili zlasti po Krasu (na primer v Mahničih) in ponekod v hribovitem svetu zahodne Slovenije. 20 20 NOVO MESTO LJUBLJANA 15 število dni število dni 15 10 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 20 20 RATEČE MURSKA SOBOTA 15 10 število dni število dni 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu Figure 28. Number of days with thunderstorms in August Število dni z nevihto je največje junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja. V večini krajev je bilo število nevihtnih dni blizu dolgoletnega povprečja, med prikazanimi postajami so za običajno nevihtno aktivnostjo opazno zaostajali le v Ratečah, kjer so zabeležili le dva taka dneva. Po 13 takih dni je bilo na Goriškem in Obali. V Ljubljani je bilo 9 dni z nevihto, kar je toliko kot v 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolgoletnem povprečju. Največ nevihtnih dni je bilo v Ljubljani avgusta 1969 in 2002, ko jih je bilo po 15, najmanj pa v avgustih 1953 in 1961, po 2 dneva. Slika 29. Močan nevihtni piš zaradi neurja v okolici Radelj ob Dravi, Šmartno pri Slovenj Gradcu, 9. avgust 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Wind, Šmartno pri Slovenj Gradcu, 9 August 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici so zabeležili 22 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bilo 11 dni z meglo, v Kočevju 10, 7 takih dni je bilo v Celju, v Novem mestu 5, v Slovenj Gradcu in Murski Soboti po 3. 25 LJUBLJANA število dni 20 Slika 30. Število dni z meglo v avgustu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 30. Number of foggy days in August and the mean value of the period 1961–1990 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre- 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo menljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo 8 dni z meglo, kar je dva dneva manj kot v dolgoletnem povprečju. Od sredine minulega stoletja je bilo s po enim dnevom z meglo pet avgustov (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001), po 21 dni pa je bilo v avgustih 1951 in 1965. Slika 31. Nevihtni oblak nad Kranjem, 27. avgust 2014 (foto: Klavdij Potočnik) Figure 31. Thunderstorm cloud above Kranj, 27 August 2014 (Photo: Klavdij Potočnik) Na sliki 32 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca je zračni tlak naraščal, v dneh od 4. do 12. se je ustalil na okoli 980 mb, nato pa je 13. avgusta dosegel najnižjo vrednost meseca, in sicer 974,5 mb. Nato se je ponovno dokaj hitro dvignil in 16. dne dosegel 982,8 mb. Opazneje se je znižal 26. avgusta (976,8 mb), nato pa 28. dne dosegel najvišjo vrednost z 985,3 mb. 22 990 tla k vo d n e p a re (m b ) zr a č ni tla k (m b ) LJUBLJANA 985 980 975 970 LJUBLJANA 20 18 16 14 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 32. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare avgusta 2014 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2014 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Več vodne pare je bilo v zraku v prvi polovici meseca. Že drugi dan je delni pritisk vodne pare dosegel 21,0 mb, 8. avgusta se je spustil na 17,3 mb. Sledil je porast do najvišje vsebnosti vodne pare v zraku, ki je bila z 21,4 mb dosežena 10. avgusta. Veliko vodne pare je bilo v zraku tudi 13. dne, in sicer 20,8 mb. Sledil je hiter padec na 12,9 mb 17. avgusta, to je bila najnižja vrednost meseca. Nato se je vsebnost vodne pare v zraku do izteka meseca dokaj hitro in opazno spreminjala, kar je bila posledica pogostih padavin. SUMMARY August 2014 was noticeably less warm than August 2013. The average monthly temperature was close to the long-term average. In the Julian Alps, Soča and the upper Vipava valley the anomaly was slightly negative, elsewhere positive, but did not exceed 1 °C. There were slightly less hot days than on the long-term average and less than we were used to in recent years. Precipitation was the most abundant in part of Posočje and in the Julian Alps, where over 290 mm fell, in Kobarid even 383 mm. Approximately half of the territory of Slovenia recorded from 150 to 220 mm of rainfall. On the southwest less than 100 mm fell, in Godnje 81 mm and in Portorož 95 mm. Only southwest of Slovenia reported less rain than on long-term average, elsewhere the anomaly was positive, in Kobarid reaching 90 %. Sunny weather was less than normal. Southwest of Slovenia, the eastern part of Dolenjska and a substantial part of Štajerska got more than 90 % of the normals. In the northwestern part of the country the negative anomaly exceeded one-fifth of the normals, and in the high mountains was even bigger, Kredarica achieved only a 63 % of the long-term average sunshine duration. No snow cover was observed on Kradarica. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V AVGUSTU 2014 Weather development in August 2014 Janez Markošek 1.–4. avgust Spremenljivo oblačno, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenske fronte so se večinoma severno od Alp pomikale proti vzhodu. Dolina s hladnim zrakom je prek zahodne Evrope segala do zahodnega Sredozemlja. Nad nami je pihal jugozahodni veter, ozračje je bilo nestabilno. Delno jaso je bilo s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Na Koroškem je bilo 3. avgusta neurje z močnimi nalivi. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 31 °C. 5. avgust Pretežno oblačno, ponoči lokalno močni nalivi, čez dan krajevne padavine, deloma nevihte V plitvem ciklonskem območju, nestabilnem ozračju in vlažnem zraku so se pojavljale krajevne padavine in nevihte (slike 1–3). V noči na 5. avgust so močni in dolgotrajni nalivi zajeli območje Polhograjskega hribovja, kjer je lokalno v kratkem času padlo več kot 100 mm padavin. Več na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/neurja_4–5avg2014.pdf. Čez dan in zvečer ter del noči na 6. avgust je prevladovalo oblačno vreme, še so se pojavljale krajevne padavine, deloma nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 6.–7. avgust Delno jasno, ponekod pretežno oblačno in nekaj dežja, šibka burja Nad srednjo Evropo se je zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka, vzhodno od nas pa se je zadrževalo manjše jedro hladnega in vlažnega zraka. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno predvsem v vzhodni Sloveniji pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne padavine, deloma plohe in drugi dan v zahodni Sloveniji tudi posamezne nevihte. Prvi dan je na Primorskem pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 8. avgust Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla V šibkem območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje prehodno pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9. avgust Pretežno jasno, popoldne in zvečer v severovzhodni Sloveniji lokalno močne nevihte Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je oplazila Alpe, ozračje nad nami se je nekoliko labiliziralo. Pretežno jasno je bilo, popoldne in zvečer pa so na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju nastale krajevne nevihte, nekatere z močnimi nalivi in sunki vetra. Več na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/neurja_9avg2014.pdf. Pihal je jugozahodni veter, v severovzhodni Sloveniji je popoldne in zvečer zapihal severovzhodnik. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 31 °C. 10.–11. avgust Pretežno jasno, več oblačnosti v hribih zahodne Slovenije, jugozahodnik, vroče Nad Panonsko nižino in Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je počasi slabelo. Nad severozahodno Evropo pa je bilo obsežno ciklonsko območje, hladna fronta je drugi dan dosegla Alpe. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi še pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, več oblačnosti je bilo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Pihal je jugozahodni veter. Drugi dan proti večeru so bile v severozahodni Sloveniji krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 33 °C. 12.–15. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi padavinami, predvsem plohami in nevihtami Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Sprva je pred njo od jugozahoda pritekal še topel zrak, nato pa postopno hladnejši (slike 4–6). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme s pogostimi padavinami, predvsem plohami in nevihtami. Obdobja delno jasnega vremena so bila kratka. Predvsem 13. avgusta so bilo lokalno tudi močni nalivi. Več na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/neurja_13–14avg2014.pdf. Prvi in drugi dan je bilo predvsem v vzhodni in južni Sloveniji še zelo toplo, nato pa je bilo povsod prehladno za sredino avgusta. 16. avgust Delno jasno, sredi dneva in popoldne spremenljivo oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad Alpe se je od zahoda širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah pa se je nad nami še zadrževal hladen zrak, ozračje je bilo nestabilno. Zjutraj in dopoldne je bilo delno jasno, po nekaterih nižinah je bila megla. Sredi dneva in popoldne je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23, ob morju do 25 °C. 17.–18. avgust Pretežno jasno, več oblačnosti v hribovitem in gorskem svetu zahodne Slovenije, jugozahodnik Nad Alpami in zahodnim Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, ki je počasi slabelo. Nad severno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, hladna fronta se je od severozahoda bližala Alpam. Veter v višinah se je od severozahodne obračal na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, več oblačnosti je bilo predvsem v gorskem in hribovitem svetu zahodne Slovenije. Prvi dan 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost, drugi dan je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 19. avgust Pretežno oblačno, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji dež, ponekod jugozahodnik Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih zadrževala na Alpah. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Pretežno oblačno je bilo, sprva na vzhodu še delno jasno. Predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji so bile padavine, deloma plohe. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile v jugovzhodni Sloveniji okoli 25, drugod od 19 do 24 °C. 20.–21. avgust Oblačno s padavinami in nevihtami, ki drugi dan ponehajo in ponekod delne razjasnitve Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je zadrževala nad Alpami in našimi kraji. V višinah je prevladoval močan zahodni veter (slike 7–9). Oblačno je bilo s padavinami, deloma plohami in nevihtami. Predvsem ponoči so nevihte v jugozahodni in osrednji Sloveniji spremljali močni nalivi in sunki vetra. Več na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/neurja_20–21avg2014.pdf Drugi dan je do jutra dež ponehal, najpozneje v vzhodni Sloveniji. Čez dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, nastale so še krajevne plohe. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature od 19 do 23, na Primorskem in prvi dan tudi v Beli krajini do 26 °C. 22. avgust Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, na severozahodu krajevne padavine Nad Alpami, Panonsko nižino in Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Z zahodnimi vetrovi je pritekal razmeroma vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod pretežno oblačno. Predvsem v severozahodni Sloveniji so bile občasno krajevne padavine. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22, na Primorskem do 26 °C. 23. avgust Oblačno s padavinami, ob morju nevihte V plitvem ciklonskem območju se je ob višinskih zahodnih do jugozahodnih vetrovih prek naših krajev pomikala vremenska fronta (slike 10–12). Oblačno je bilo s padavinami, ob morju so bile nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21, na Primorskem do 23 °C. 24. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, ob morju delno jasno Nad Alpami se je zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z močnimi zahodnimi vetrovi pritekal razmeroma vlažen zrak. Ob morju je bilo delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno so bile krajevne padavine, deloma plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 24, na Primorskem okoli 25 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25. avgust Ponoči in zjutraj ponekod rahel dež, čez dan pretežno jasno, šibka burja V noči na 25. avgust se je ob močnih zahodnih višinskih vetrovih prek Alp pomikala oslabljena vremenska motnja. Ponoči in zjutraj je občasno ponekod rahlo deževalo, čez dan se je zjasnilo. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22, na Primorskem do 24 °C. 26.–27. avgust Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, drugi dan popoldne krajevne nevihte Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je ob močnih višinskih zahodnih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 13–15). Prvi dan je bilo oblačno, v vzhodni Sloveniji sprva še delno jasno. V zahodni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter. V noči na 27. avgust se je dež razširil na vso Slovenijo. Čez dan je bilo spremenljivo oblačno, predvsem popoldne so nastale še krajevne plohe in nevihte. Ponekod je zapihal vzhodni do severovzhodni veter. Največ dežja od 20 do 45 mm je padlo v hribovitem svetu zahodne Slovenije ter v Ljubljani in okolici. 28. avgust Sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan pretežno jasno, občasno zmerno oblačno Nad Alpami se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj suh zrak. Zjutraj je bilo še zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa povečini sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 22, na Primorskem do 27 °C. 29.–30. avgust Pretežno jasno, drugi dan na severu pooblačitve V šibkem območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje od zahoda pritekal topel in suh zrak. Drugi dan je bila ena vremenska fronta na Alpah in se pomikala proti vzhodu, druga, bolj izrazita, pa je dosegla zahodno Evropo. Prvi dan je bilo pretežno jasno, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Na Primorskem je pihala šibka burja. Drugi dan je bilo pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, popoldne v severni Sloveniji tudi pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29, na Goriškem okoli 30 °C. 31. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, opoldne plohe in nevihte, ponoči prehod izrazite hladne fronte Nad srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje. Hladna fronta je od severozahoda dosegla Alpe in v noči na 1. september prešla Slovenijo. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 16–18). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, popoldne so bile krajevne plohe in posamezne nevihte. Ponoči so nevihte s krajevnimi nalivi in močnimi sunki vetra zajele vso Slovenijo. Ponekod v Prekmurju je padala toča. Na Primorskem je zapihala tramontana, nato burja. Najvišje dnevne temperature so bile pred prihodom hladne fronte še od 22 do 27 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5. 8. 2014 Slika 2. Satelitska slika 5. 8. 2014 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 5 August 2014 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 August 2014 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 8. 2014 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 August 2014 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 8. Slika 5. Satelitska slika 14. 8. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 14 August 2014 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 14 August 2014 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 14. 8. 2014 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 14 August 2014 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 8. Slika 8. Satelitska slika 20. 8. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 20 August 2014 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 20 August 2014 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 20. 8. 2014 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 20 August 2014 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 8. Slika 11. Satelitska slika 23. 8. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 23 August 2014 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 23 August 2014 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 23. 8. 2014 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 23 August 2014 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 8. Slika 14. Satelitska slika 26. 8. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 26 August 2014 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 26 August 2014 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 26. 8. 2014 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 26 August 2014 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31. 8. Slika 17. Satelitska slika 31. 8. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 31 August 2014 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 31 August 2014 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 8. 2014 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 31 August 2014 at 12 GMT 32 POLETJE 2014 Climate in summer 2014 Tanja Cegnar M eseci meteorološkega poletja so junij, julij in avgust. Vrh poletja običajno predstavlja julij, ki je v dolgoletnem povprečju tudi najtoplejši mesec, k visokemu poletju pa prištevamo tudi še prvo polovico avgusta. Letošnje poletje za razliko od lanskega ni izstopalo po temperaturi zraka, je pa bilo nenavadno po padavinah in trajanju sončnega obsevanja. Zaradi pogostih in občasno tudi obilnih padavin se v treh poletnih mesecih nismo soočali s sušnimi pretoki, ampak so pogosteje, kot je to običajno za poletje, reke poplavljale ceste, ogrožale posamezne stanovanjske objekte in drugo infrastrukturo. Prvi in edini vročinski val nas je zajel razmeroma zgodaj. Sledilo je dokaj nestanovitno vreme s pogostimi plohami in nevihtami, temperatura pa se ni več približala 35 ºC. Precej nehvaležne vremenske razmere za napovedovanje vremena, še bolj neprijazne pa do vseh, ki si na dopustu želijo sončno in vroče vreme brez padavin, predvsem pa brez močnih nalivov ob nevihtah. Vremensko občutljivim je tako spremenljivo vreme pogosto povzročalo težave. Junij je bil nadpovprečno topel predvsem po zaslugi prvega vročinskega vala to poletje. Vročina je naše kraje zajela dokaj zgodaj, vročinskemu valu pa so sledile dokaj povprečne temperaturne razmere. Najmanjši odklon je bil v Kočevju z 0,7 °C. Drugod po državi so dolgoletno povprečje presegli za več kot eno °C, večina ozemlja je zabeležila odklon med 1 in 2 °C, le na Bizeljskem in na območju, ki se razteza iznad Postojne nad Ljubljano, je odklon presegel 2 °C, v Murski Soboti pa je bilo natančno 2 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Nad 250 mm padavin je bilo v delu Zgornjega Posočja, v Kobaridu so namerili kar 303 mm. Dolgoletno povprečje so presegli na Kočevskem, Koroškem in delu Štajerske, večinoma pa tudi na severozahodu Slovenije. V Kobaridu so dolgoletno povprečje presegli za 30 %, v Slovenj Gradcu za 27 %, v Slovenskih Konjicah pa za petino. Največ krajev je zabeležilo od 75 do 100 % običajnih padavin. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu in severovzhodu države, kjer je padlo od 50 do 100 mm, tam so padavine dosegle le od 50 do 75 % dolgoletnega povprečja. Na letališču v Portorožu je padlo 55 mm, v Godnjah 97 mm, skromne so bile padavine tudi v Murski Soboti (67 mm), Lendavi (76 mm) in Velikih Dolencih (53 mm) ter Mariboru (91 mm). 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Junij je bil nadpovprečno sončen, odklon pod desetino dolgoletnega povprečja so zabeležili v Ratečah, Postojni, Novem mestu in Celju. Večina krajev je imela 10 in 20 % več sončnega vremena kot običajno, v Murski Soboti so dolgoletno povprečje presegli za petino, v Mariboru pa za četrtino. Julija se je v severnem Sredozemlju neobičajno pogosto zadrževalo območje nizkega zračnega tlaka in hladen ter vlažen zrak v višinah. Zato je s pogostim dežjem, nadpovprečno oblačnostjo in posledično slabšo osončenostjo ter odsotnostjo izrazito vročih dni letošnji julij marsikoga razočaral. Najbolj razočarani so bili na Obali, kjer je bil julij najbolj moker in najmanj sončen doslej. Julij je bil večinoma toplejši od dolgoletnega povprečja, skoraj v celotni vzhodni polovici države in vzhodnem delu Gorenjske je bil odklon med 1 in 2 °C, največji je bil z 2,0 °C v Murski Soboti. Zahodna polovica države je le nekoliko presegla dolgoletno povprečje, odklon ni presegel 1 °C. Le na Obali in Goriškem so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, na Obali za 0,7 °C, na Goriškem pa za 0,2 °C. Padavin je bilo v večjem delu države več kot običajno, vendar je bilo tudi precej krajev, kjer niso dosegli dolgoletnega povprečja. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali na skrajnem severozahodu države, manjšem delu Gorenjske, na Koroškem, vzhodu Dolenjske in spodnjem Štajerskem ter delu Goričkega v Prekmurju. Največji presežek dolgoletnega povprečja je bil na jugozahodu Slovenije, v Portorožu so padavine presegle triinpolkratnik dolgoletnega povprečja julijskih padavin, na Krasu je bilo padavin skoraj trikrat toliko kot običajno, na Goriškem pa skoraj dvakrat toliko kot običajno. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno, najmanjši zaostanek je bil na severovzhodu države, kjer so zaostajali manj kot za desetino. Na jugozahodu, v Ljubljani, delu Dolenjske in Štajerske so dosegli od 80 do 90 % običajne osončenosti, največji del ozemlja je zabeležil od 70 do 80 % običajnega sončnega vremena. Največji primanjkljaj je bil na severozahodu, kjer so dosegli le od 60 do 70 % dolgoletnega povprečja. Avgust 2014 je bil opazno hladnejši od lanskega. Povprečna avgustovska temperatura je bila blizu dolgoletnega povprečja. V Julijcih, Posočju in zgornji Vipavski dolini so nekoliko zaostali za dolgoletnim povprečjem, v pretežnem delu države je bilo topleje od dolgoletnega povprečja, a odklon ni presegel 1 °C. Vročih dni je bilo nekoliko manj od dolgoletnega povprečja in manj kot smo jih bili vajeni v zadnjih letih. Najobilnejše so bile padavine v delu Posočja in Julijskih Alp, kjer je padlo nad 290 mm, v Kobaridu celo 383 mm. Najmanj dežja je bilo v Godnjah (81 mm) in Portorožu (95 mm). Približno polovica Slovenije je zabeležila od 150 do 220 mm padavin. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali le na jugozahodu države, drugod so ga presegli, v Kobaridu za 90 %. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Najmanjši primanjkljaj je bil na jugozahodu države, vzhodnem delu Dolenjske in v precejšnjem delu Štajerske. Severozahodni del države je za dolgoletnim povprečjem zaostajal vsaj za petino, v visokogorju pa je bil zaostanek največji, na Kredarici so dosegli le 63 % dolgoletnega povprečja. Letošnje poletje je bilo eno izmed redkih v tem stoletju, ko nas ni pestila suša; nekaterim rastlinam je bilo moče celo preveč. Moč sončnih žarkov, predvsem njihovega UV dela, je letošnje poletje ostala v mejah običajnih poletnih vrednosti in epizod opazno povečanega UV sevanja v naših krajih nismo zabeležili. Ob nestanovitnem vremenu ni bilo epizod izrazitega onesnaženja prizemne plasti zraka z 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ozonom, ki v času vročinskih valov draži oči in dihala. Pogoste padavine so izpirale cvetni prah iz zraka in vsaj občasno olajšale razmere za vse, ki jim cvetni prah povzroča težave. So pa vremenske razmere prizadele čebele, saj ni bilo dovolj medičine. Prizanesljivo je bilo letošnje poletje do vseh, ki težko prenašajo hudo vročino. Prvi vročinski val, je bil tako zgoden, da se stavbe še niso pregrele, zato smo celo v mestih razmeroma dobro prenesli vroče obdobje. Marsikdo bi sklepal, da se je z letošnjim poletjem prekinil niz vročih poletij in se je trend ogrevanja svetovnega ozračja ustavil. A ni tako. V svetovnem merilu je bilo letošnje poletje med nekaj najtoplejšimi doslej. A vrnimo se k opisu razmer v Sloveniji. Povprečna poletna temperatura zraka je v Sloveniji presegla dolgoletno povprečje, v pretežnem delu države je bil odklon med 1 in 2 °C, le na zahodu Slovenije in na Kočevskem je bil odklon manjši in ni presegel 1 °C. V preglednici 1 so zbrani podatki o najvišji izmerjeni temperaturi poleti 2014 ter številu toplih in vročih dni. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C, vroči pa, ko temperatura doseže ali preseže 30 °C. V Ljubljani je bilo 15 vročih dni, največ več so jih zabeležili leta 2003, in sicer 52. Toplih dni je bilo 58, največ jih je bilo v letih 2003 (83) in 1994 (74). V Ratečah so zabeležili 1 vroč dan in 23 toplih dni, le poleti 2003 je bilo 17 vročih in 61 toplih dni. V Murski Soboti so zabeležili 14 vročih dni, največ jih je bilo leta 2003, ko so jih našteli 51. Toplih dni je bilo 54, največ pa leta 2003, in sicer 84. V Novem mestu je bilo 12 vročih in 54 toplih dni, največ jih je bilo polet 2003, in sicer 54 vročih in 83 toplih dni. Med izbranimi postajami je bil absolutni temperaturni maksimum najvišji v Ljubljani in Biljah, kjer je znašal kar 35,0 °C. Slika 1. Odklon povprečne temperature zraka poleti 2014 od povprečja 1961−1990 Figure 1. Mean air temperature anomaly, summer 2014 1°C 0°C Preglednica 1. Absolutni maksimum, število toplih dni in število vročih dni poleti 2014 Table 1. Absolute maximum, number of days with maximum daily temperature at least 25 °C and 30 °C in summer 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje pri N. Gorici Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Absolutni maksimum Št. toplih dni Št. vročih dni 31,9 15,5 31,0 35,0 33,6 33,0 31,9 32,3 36 0 23 70 72 61 36 44 4 0 1 18 12 11 5 9 Postaja Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lendava Absolutni maksimum Št. toplih dni 35,0 33,6 33,6 34,1 34,2 32,7 34,4 34,2 58 54 61 50 48 40 54 55 Št. vročih dni 15 12 17 12 12 6 14 16 Dolgoletno povprečje je presegla tudi povprečna najnižja dnevna temperatura (slika 2). Najmanjši presežek je bil na Bizeljskem, le 0,8 °C, na Kredarici pa 0,9 °C. Odklon od povprečja se je večinoma gibal med 1 in 2 °C, največjega so izmerili v Murski Soboti, kjer je znašal 1,9 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je presegla dolgoletno povprečje, najbolj v Murski Soboti, kjer so bili popoldnevi 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1,5 °C toplejši kot v dolgoletnem povprečju. V Slovenj Gradcu je bil odklon 1,2 °C, v Novem mestu, Kočevju in Postojni 1,1 °C. Drugod odklon ni presegel 1 °C, najmanjši pa je bil v Portorožu z 0,1 °C, le malo večji, in sicer 0,2 °C, je bil odklon v Biljah. Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -1 0 1 2 -1 Slika 2. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature zraka v °C poleti 2014 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 2. Mean daily minimum air temperature anomaly in °C in summer 2014 0 1 2 Slika 3. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature zraka v °C poleti 2014 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 3. Mean daily maximum air temperature anomaly in °C in summer 2014 Največ padavin so zabeležili v delu Zgornjega Posočja in Julijcev, kjer so padavine presegle 700 mm, ponekod tudi 850 mm. Med klasičnimi klimatološkimi postajami pa je bilo največ padavin na Kredarici, namerili so 747 mm. Nad 500 mm je padlo tudi v Lescah (523 mm), Biljah (548 mm) in Kočevju (530 mm). Približno polovica Slovenije je namerila od 400 do 550 mm. Najmanj dežja pa je bilo na severovzhodu države in na območju od Lisce do Brežic, kjer niso dosegli 400 mm. Na Bizeljskem je padlo 396 mm, v Mariboru 379 mm, v Murski Soboti 335 mm in v Velikih Dolencih 301 mm. Slika 4. Padavine poleti 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 v % Figure 4. Precipitation amount in summer 2014 compared to the 1961−1990 normals in % Veliki Dolenjci Lendav a Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Nov o mesto Lisca Bizeljsko Ljubljana Kočev je Nov a v as Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške rav ne Kobarid Soča Log pod Mangr. 80% 100% 120% 140% 160% Za dobri dve petini so dolgoletno povprečje padavin presegli na Obali, Goriškem in manjšem delu Posočja. Na letališču v Portorožu je padlo 414 mm, kar je 156 % dolgoletnega povprečja. V Biljah so namerili 548 mm, kar je 145 % dolgoletnega povprečja. Na jugu in večjem delu zahodne Slovenije so dolgoletno povprečje presegli vsaj za petino, prav tako v manjšem delu Štajerske. Dobra polovica Slovenije je presegla dolgoletno povprečje za manj kot petino. V Ratečah in na Lisci dolgoletnega 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečja niso dosegli. V Ratečah je 442 mm 3 % manj od dolgoletnega povprečja, na Lisci pa je zaostanek znašal 8 %. 850 mm 160% 700 mm 140% 550 mm 120% 400 mm 100% 250 mm Slika 5. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2014 Figure 5. Precipitation amount, summer 2014 Slika 6. Višina padavin poleti 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 6. Precipitation amount in summer 2014 compared with 1961−1990 normals Sončnega vremena je bilo za spoznanje več od dolgoletnega povprečja le na območju Maribora (v Mariboru so dosegli 102 % običajne osončenosti), v Murski Soboti pa so dolgoletno povprečje izenačili. Drugod po državi je bilo manj sončnega vremena kot običajno, vendar je bil primanjkljaj večinoma majhen in ni presegel desetine običajne osončenosti. Le v Postojni, Celju in na severozahodu države je bil primanjkljaj večji in je večinoma znašal od 10 do 20 %; največji primanjkljaj so imeli v visokogorju. Na Kredarici je sonce sijalo 421 ur, kar je le 79 % dolgoletnega povprečja. Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje 100% Novo mesto Ljubljana 90% Postojna 80% Portorož 70% Rateče Bilje Kredarica 70% Slika 7. Trajanje sončnega obsevanja poleti 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 7. Bright sunshine duration in summer 2014 compared with 1961−1990 normals 80% 90% 100% 110% Slika 8. Sončno obsevanje poleti 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 v % Figure 8. Bright sunshine duration compared to the 1961−1990 normals, summer 2014 in % Štiri slike prikazujejo poletje 2014 v primerjavi s poletji od sredine minulega stoletja v Ljubljani. Povprečna temperatura je znašala 20,2 °C, kar je 1,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Leta 2003 je povprečna temperatura dosegla 23,4 °C, leta 2012 pa 22,5 °C. Od sredine minulega stoletja je bilo najhladnejše poletje 1978 s povprečno temperaturo 17,4 °C. Do začetka osemdesetih let minulega stoletja so bile temperaturne razmere dokaj stabilne, nato pa je opazen trend naraščanja; izstopa izjemna povprečna temperatura zraka poleti 2003. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 temperatura (ºC) LJUBLJANA 22 Slika 9. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 9. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1961−1990 normals 20 18 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 80 LJUBLJANA število dni Slika 10. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 (rumeni stolpci) in 30 °C (rdeči stolpci) od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 10. Number of days with maximum air temperature above 25 (yellow bars) and 30° C (red bars) and the 1961−1990 normals 60 40 20 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Letošnje poletje je bilo že petindvajseto zaporedno s povprečno temperaturo nad dolgoletnim povprečjem. Absolutna maksimalna temperatura je bila 35,0 °C; od sredine minulega stoletja je bila najvišja izmerjena temperatura v poletju 2013 (40,2 °C). Glede na neprestano širjenja mesta gre del tega izrazito naraščajočega trenda pripisati vse večji urbanizaciji okolice merilne postaje in letos tudi gradbišču tik ob opazovalnem prostoru. Tako podatki iz Ljubljane dobro opisujejo spremembe podnebnih razmer, ki smo jim izpostavljeni prebivalci prestolnice, težje pa izluščimo, kolikšen delež opaženih sprememb je posledica globalnega oziroma regionalnega spreminjanja podnebja. Zelo nazoren pokazatelj temperaturnih razmer je število dni s temperaturo nad izbranim pragom. Podatki kažejo, da je število vročih in toplih dni po državi v zadnjih petindvajsetih letih močno naraslo. Število vročih dni je bilo letos v Ljubljani nadpovprečno, čeprav nekoliko manjše kot zadnjih nekaj let. Število toplih dni je tudi preseglo dolgoletno povprečje, a je bilo nižje kot v zadnjih sedmih letih. V prestolnici smo izmerili 467 mm padavin, kar je 111 % dolgoletnega povprečja. Največ dežja je v Ljubljani padlo leta 1975 (541 mm), najmanj pa leta 2001 (228 mm), skromne so bile padavine tudi poleti 2013 (232 mm). Prikazan je tudi potek trajanja sončnega obsevanja v Ljubljani od leta 1951 dalje. Sonce je sijalo kar 667 ur, kar je le 94 % dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena je bilo poleti 2000 (933 ur), sledilo je poletje 2013 z 922 urami, poletje 2012 je z 898 urami le malo zaostajalo; najbolj sivo pa poletje 1954 s 583 urami sončnega vremena. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 600 1000 LJUBLJANA LJUBLJANA 500 400 padavine (mm) trajanje (ure) 800 600 400 200 300 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 11. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 11. Bright sunshine duration in summer from 1951 on and the 1961−1990 normals Slika 12. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation in summer from 1951 on and the 1961−1990 normals V Murski Soboti je bila povprečna poletna temperatura 19,9 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem; najtoplejše je bilo poletje 2003 (23,0 °C), druga najvišja povprečna poletna temperatura je bila leta 1992 in 2012 (21,6 °C), sledi pa poletje 2013 z 21,2 °C. Zelo topla so bila tudi poletja 2007 (21,1 °C), 1994 (20,7 °C) in 2006 (20,6 °C). Najhladnejše poletje je bilo leta 1978, ko je bila povprečna temperatura 16,8 °C. Absolutni maksimum je znašal 34,4 °C, lani pa so izmerili kar 40,1 °C, kar je največ doslej, v preteklosti so bile najvišje temperature v poletjih 2007 (39,1 °C), 2003 (38,4 °C) in 2000 (37,9 °C). 24 80 MURSKA SOBOTA 22 20 število dni temperatura (ºC ) MURSKA SOBOTA 18 60 40 20 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1961−1990 normals Slika 14. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 (rumeni stolpci) in 30 °C (rdeči stolpci) od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 14. Number of days with maximum air temperature above 25 (yellow bars) and 30 °C (red bars) in summer and the 1961−1990 normals Sonce je sijalo 720 ur, kaj je enako dolgoletnemu povprečju. Najbolj sončno je bilo z 908 urami poletje 2000, poleti 2013 in 2003 je bilo drugo najbolj sončno, sonce je sijalo 899 ur. Najbolj sivo je bilo poletje 1955 s komaj 607 urami sončnega vremena, le malo več sonca je bilo poleti 1975 (612 ur) in 1966 (620 ur). V poletju 2014 je padlo 335 mm dežja, kar je 10 % več od dolgoletnega povprečja; najbolj je bila Murska Sobota namočena v poletjih 1965 (450 mm), 2005 (446 mm), 1972 (443 mm) in 1966 (411 mm). Najbolj sušno je bilo poletje 1952 s 128 mm, poleti 1992 je padlo nekoliko več dežja, 137 mm, poleti 2000 146 mm in poleti 2003 151 mm. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 600 1000 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 500 padavine (mm ) trajanje (ure) 800 600 400 200 400 300 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Bright sunshine duration in summer from 1951 on and the 1961−1990 normals Slika 16. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Precipitation in summer from 1951 on and the 1961−1990 normals Slike v nadaljevanju prikazujejo razmere na meteorološki postaji na Kredarici, naši najvišji merilni postaji. V visokogorju je bilo poletje že petindvajseto leto zapored toplejše kot v dolgoletnem povprečju (slika 17). Povprečna temperatura je znašala 5,5 °C, kar je 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo leta 2003 z 9,0 °C. Najhladnejše je bilo poletje 1978 s povprečno temperaturo 3,6 °C. 800 10 KREDARICA 600 8 6 trajanje (ure) temperatura (ºC) KREDARICA 4 200 2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Slika 17. Povprečna poletna temperatura od leta 1955 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 17. Mean air temperature in summer from the year 1955 on and the 1961−1990 normals 400 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja poleti v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Bright sunshine duration in summer from 1956 on and the 1961−1990 normals Sončnega vremena je bilo na Kredarici 421 ur, kar je le 79 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončno je bilo poletje 2003 s 675 urami, najmanj pa poletje 1999 s komaj 413 urami sončnega vremena. Namerili so 747 mm padavin, kar je 16 % nad dolgoletnim povprečjem. Poletje 2013 je bilo s 354 mm padavin oz. 55 % dolgoletnega povprečja najbolj skromno odkar deluje meteorološka postaja na Kredarici, drugo najbolj sušno poletje pa je bilo s 405 mm leta 1983. Največ padavin so namerili poleti 1987, ko je padlo kar 1012 mm. Na Kredarici deluje javljajoča meteorološka postaja že 60 let. Podatki s Kredarice imajo za klimatologe prav poseben pomen, saj je tam vpliv posegov v okolje skoraj povsem odsoten, zato podatki s tega merilnega mesta najbolj zanesljivo kažejo, kako se spreminja podnebje. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1250 60 KREDARICA KREDARICA 50 število dni padavine (mm) 1000 750 500 40 30 20 250 10 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Slika 19. Višina padavin poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Precipitation in summer from the year 1955 on and the 1961−1990 normals 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Slika 20. Število dni s padavinami vsaj 1 mm poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 20. Number of days with precipitation at least 1 mm in summer from the year 1955 on and the 1961−1990 normals Na Obali je bila povprečna temperatura 21,6 °C, kar je 0,4 °C več kot v dolgoletnem povprečju. Najvišjo povprečno temperaturo so zabeležili leta 2003, ko je dosegla 25,0 °C. Sonce je sijalo 849 ur, kar je 97 % dolgoletnega povprečja. V poletju 2012 je bilo 1042 ur sončnega vremena, poleti 2013 je sonce sijalo 1019 ur, poleti 2000 pa 1012 ur. Ker so padavine poleti razporejene zelo neenakomerno, smo poletne padavine od sredine minulega stoletja prikazali tudi za Novo mesto, Rateče, Bilje in Portorož (slika 21). V Portorožu so izmerili 414 mm padavin, kar je le 56 % več od dolgoletnega povprečja. Najmanj padavin je bilo poleti 2012, ko je padlo le 78 mm, največ pa poleti 1963, ko je padlo 580 mm. 800 600 NOVO MESTO 700 500 RATEČE padavine (mm) padavine (mm) 600 400 300 200 500 400 300 200 100 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 700 600 PORTOROŽ BILJE 500 500 padavine (mm) padavine (mm) 600 400 300 200 300 200 100 100 0 1962 400 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 0 1960 2010 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 Slika 21. Višina padavin poleti v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 21. Precipitation in summer from the year 1951 on and the mean value of the period 1961–1990 41 2008 2014 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Porazdelitev padavin čez poletje je razvidna s slike 22; prikazane so vsote dnevnih padavin poleti 2014 v Ljubljani, Portorožu, Ratečah, Novem mestu, Murski Soboti in Biljah ter dolgoletno povprečje vsote dnevnih padavin. V Ljubljani, Murski Soboti in Novem mestu so padavine junija in julija zaostajale za dolgoletnim povprečjem dnevnih vsot padavin. Predvsem v drugi polovici avgusta je bilo dolgoletno povprečje vsote dnevnih padavin preseženo. V Portorožu so dolgoletno povprečje presegli že v prvi polovici julija. Predvsem po zaslugi izdatnih padavin ob koncu julija so dnevne vsote padavin tudi avgusta znatno presegale dolgoletno povprečje. Na Goriškem so dolgoletno povprečje presegli že konec junija, prav tako kot na Obali so tudi na Goriškem konec julija in ves avgust močno presegali običajno vsota padavin. V Ratečah so bili presežki v avgustu majhni in konec poletja je bila dnevna vsota padavin celo nekaj nižja od dolgoletnega povprečja. 500 500 NOVO MESTO 400 v iš ina padav in (m m ) aaaa v iš ina padav in (m m ) aaaa LJUBLJANA 300 200 100 0 1.6.2014 1.7.2014 400 300 200 100 0 1.6.2014 1.8.2014 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 400 v iš ina padav in (m m )aaaa v iš ina padav in (m m ) aaaa 1.8.2014 500 500 300 200 100 0 1.6.2014 1.7.2014 400 300 200 100 0 1.6.2014 1.8.2014 500 1.7.2014 1.8.2014 1.7.2014 1.8.2014 600 RATEČE 400 viš ina padav in (m m )aaaa v iš ina padav in (m m ) aaaa 1.7.2014 300 200 100 0 1.6.2014 1.7.2014 500 BILJE 400 300 200 100 0 1.6.2014 1.8.2014 Slika 22. Vsota dnevnih padavin od začetka do konca poletja 2014 (modro) in dolgoletno povprečje (črno) Figure 22. Sum of daily precipitation from beginning to the end of summer 2014 (blue) and the average of the reference period (black) Temperaturne razmere poleti 2014 so podrobneje prikazane na slikah 24 in 23. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 Poleti 2014 smo imeli le en vročinski val, in to dokaj zgodaj na začetku poletja. Ker takrat stavbe še niso bile pregrete, vročinski val ni povzročil večjih težav. Preostanek poletja pa je minil brez daljših izrazito vročih obdobij. LJUBLJANA temperatura (ºC ) 35 30 25 20 15 10 5 1.6.2014 1.7.2014 1.8.2014 40 MURSKA SOBOTA 35 tem peratura (ºC ) Slika 23. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2014 (tanka črta) v Ljubljani, Murski Soboti in Biljah. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura 30 25 20 15 10 5 1.6.2014 1.7.2014 1.8.2014 40 BILJE temperatura (ºC) 35 Figure 23. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2014 (thin line) and the average in the reference period 1961–1990 (bold line) 30 25 20 15 10 5 1.6.2014 1.7.2014 1.8.2014 Prodori hladnega zraka, pa tudi dotok toplejšega zraka so bolj očitni v visokogorju, med našimi merilnimi postajami je to najbolj očitno na Kredarici, tudi zato, ker so tam dnevni razponi temperature precej manjši kot v nižinskem svetu (slika 24). 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 KREDARICA temperatura (ºC) 15 10 5 0 -5 JUNIJ JULIJ AVGUST Slika 24. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2014 (tanka črta) na Kredarici. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura Figure 24. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during the summer 2014 (thin line) and the average in the reference period 1961–1990 (bold line) Na sliki 26 je prikazan potek zračnega tlaka za Ljubljano. Najvišja vrednost je bila dosežena 3. julija z 990,6 mb, nato je zračni tlak hitro padal in 9. julija dosegel najnižjo vrednost v poletju 2014, in sicer 972,4 mb. 992 LJUBLJANA tlak (mb) 987 982 977 972 967 JUNIJ JULIJ AVGUST Slika 25. Potek zračnega tlaka poleti 2014 in dolgoletno povprečje Figure 25. Mean daily air pressure in summer 2014 and long-term average Prikazali smo tudi vetrovne rože za 6 izbranih meteoroloških postaj, in sicer za Ljubljano, Novo mesto, Maribor, Kredarico, Bilje in Portorož. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Meteorološki podatki, poletje 2014 Table 2. Meteorological data, summer 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Veliki Dolenci NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 308 TS 18,1 5,5 15,8 20,9 21,6 19,7 18,1 17,5 20,2 19,6 19,9 20,3 19,2 19,7 18,1 19,9 19,3 TOD 1,0 0,5 1,0 0,5 0,4 0,8 1,4 0,6 1,2 1,0 1,4 1,1 1,0 1,0 1,3 1,5 1,0 Temperatura TX TM TAX 23,8 12,7 31,9 8,1 3,5 15,5 22,3 10,1 31,0 27,3 15,6 35,0 27,0 16,4 33,6 26,0 14,8 33,0 24,0 12,2 31,9 24,7 12,4 32,3 26,0 15,0 35,0 26,1 13,8 33,1 25,7 14,3 33,6 26,3 14,3 33,6 25,7 13,3 34,1 25,3 14,7 34,2 24,2 12,6 32,7 26,0 14,2 34,4 24,6 13,8 33,2 TAM 6,5 −3,4 2,8 9,3 9,0 8,0 3,0 6,4 9,4 6,5 7,8 7,0 7,9 9,1 6,7 7,7 8,5 SM 0 15 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 36 0 23 70 72 61 36 44 58 56 54 61 50 48 40 54 44 Sonce OBS RO 421 535 723 849 79 81 93 97 667 94 652 90 643 699 637 720 89 102 94 100 Oblačnost PO SO SJ 6,1 31 14 7,3 42 1 6,1 33 12 5,4 13 10 4,4 9 18 5,1 15 14 5,8 23 10 6,4 31 11 6,0 22 7 5,3 16 15 5,8 27 14 5,6 24 16 6,0 24 8 6,5 36 2 6,2 25 3 5,9 24 10 5,0 12 18 RR 523 747 442 548 414 465 434 530 467 396 425 470 472 379 449 335 301 RP 125 116 97 145 156 131 111 128 111 121 114 131 118 104 109 110 102 Padavine in pojavi SD SN SG 37 19 0 47 20 61 37 11 3 36 38 0 25 35 0 29 16 0 34 33 12 43 18 23 33 25 14 31 23 20 35 30 12 41 20 3 32 30 10 38 21 0 35 18 6 29 18 7 29 14 1 Tlak SS 0 41 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SSX 0 265 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 752,6 919,0 1007,3 1013,2 7,7 13,4 17,7 18,6 980,1 16,7 988,5 17,0 986,4 17,7 992,8 17,5 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX OBS RO PO SO SJ RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin v % od povprečja 45 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 7.1 % 0.9 m/s N 4.6 % 1.2 m/s Kredarica 5.1 % 3.2 m/s 4.3 % 1.5 m/s 6.8 % 0.9 m/s 1.9 % 1.0 m/s N 4.7 % 1.1 m/s 12.7 % 1.2 m/s 1.0 % 1.0 m/s 17.7 % 1.2 m/s 9.8 % 1.3 m/s N 13.7 % 4.7 m/s 3.4 % 1.7 m/s 20.2 % 4.2 m/s 4.0 % 1.6 m/s 3.0 % 1.3 m/s 22.7 % 1.4 m/s 2.9 % 2.8 m/s 3.0 % 2.2 m/s 11.6 % 4.4 m/s 3.4 % 2.2 m/s 15 % 10 % 5% 2.0 % 1.3 m/sW 7.9 % E1.4 m/s 4.9 % 1.4 m/sW 2.7 % E1.1 m/s 3.1 % 4.9 m/sW 5.3 % E2.3 m/s 8% 6.5 % 2.1 m/s 7.1 % 1.4 m/s 3.3 % 1.2 m/s 1.1 % 0.8 m/s 7% 0.4 % 2.6 m/s 12.3 % 2.9 m/s 16 % 10.2 % 2.1 m/s 0.9 % 0.8 m/s24 % 6.0 % 1.5 m/s 6.3 % 1.4 m/s S 1.9 % 1.3 m/s 4.4 % 1.6 m/s 7.3 % 1.5 m/s 9.2 % 1.8 m/s S Portorož – letališče 1.9 % 0.9 m/s 2.4 % 2.9 m/s 4.1 % 1.1 m/s 2.8 % 0.9 m/s 2.7 % 2.9 m/s 9.1 % 1.6 m/s S 2.2 % 2.6 m/s Bilje 1.4 % 1.3 m/s N 1.3 % 1.2 m/s 2.1 % 1.4 m/s 2.0 % 3.8 m/s 24 % N 1.0 % 1.4 m/s 28 % 1.5 % 32 %3.1 m/s 10.8 % 3.5 m/s 15.6 % 3.8 m/s 0.6 % 1.8 m/s Novo mesto N 0.2 % 21 % 1.6 m/s 8.8 % 1.9 m/s 4.0 % 1.5 m/s 1.6 % 0.8 m/s 12 % 14 % 0.2 % 1.4 m/s 2.1 % 1.2 m/s 21 % 8% 5.7 % 1.0 m/s 7.1 % 1.7 m/s 4% 3.2 % 4.0 m/s 14 % 4.7 % 1.9 m/s 8% 11.0 % 1.0 m/sW 3.4 % E1.2 m/s 10.6 % 0.9 m/s 2.3 % 1.1 m/s 9.6 % 1.0 m/s 3.3 % 1.0 m/s 9.4 % 1.0 m/s 16 % 7.0 % 3.2 m/s S 2.4 % 2.7 m/sW 2.6 % E2.8 m/s 3.0 % 3.0 m/s 18.8 % 3.0 m/s 4.2 % 3.6 m/s 6.8 % 1.1 m/s 30.6 % 3.4 m/s 3.8 % 4.1 m/s 11.3 % 1.0 m/s S 5.2 % 1.6 m/sW 27.9 % E1.7 m/s 4.8 % 1.5 m/s 20.9 % 1.6 m/s 6.9 % 1.7 m/s S 2.8 % 1.6 m/s Figure 26. Wind roses, summer 2014 46 4.5 % 0.9 m/s 5.6 % 2.1 m/s 2.9 % 2.9 m/s 2.1 % 3.1 m/s Slika 26. Vetrovne rože, poletje 2014 6.7 % 1.4 m/s 7% 1.9 % 0.8 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 27. Grozdje na Debelem rtiču, 30. avgust 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Grapes, Debeli rtič, 30 August 2014 (Photo: Iztok Sinjur) SUMMARY Although the average air temperature in summer 2014 exceeded the long-term average, it was noticeably lower than in summer 2013 and 2012. Over most of the country the anomaly was between 1 and 2 °C, only in west part of Slovenia and in Kočevje positive anomaly remained below 1 °C. This summer was marked only by one heat wave that developed almost at the beginning of summer. The maximum air temperature in Bilje and Ljubljana was 35 °C. The rest of summer was marked by unsettled weather with frequent precipitation. The highest precipitation was recorded in part of the Upper Soča valley, where locally precipitation exceeded 850 mm. Over most of Slovenia fell from 400 to 550 mm. Less than 400 mm were observed in Krško-Brežiško polje and on the northeast of Slovenia. Only on Lisca precipitation remained below long-term average. Elsewhere the normals were exceeded. The anomaly exceeded 40 % on the Coast, the Goriška region, and over small part of Posočje. Sunshine duration exceeded the normals only on part of Štajerska, elsewhere was below the normals. Across most of Slovenia the negative anomaly was less than 10 %. Only on northwest of Slovenia, in Postojna, and Celje the deficit was between 10 and 20 %, in high mountains even more (on Kredarica 421 hours of sunshine duration was reported which is 79 % of the normals). 47 METEOROLOŠKA POSTAJA KREDARICA Meteorological station Kredarica Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kredarica je naša najvišja meteorološka postaja, saj je na nadmorski višini 2514 m, v Julijskih Alpah. Postavljena je poleg Triglavskega doma na Kredarici; na zahodni strani se nad postajo dviga najvišji vrh Slovenije – Triglav (2864 m), na jugozahodni strani je Mali Triglav (2738), na severovzhodu pa sta grebena Kredarice (2539) in Rži (2538 m). 1 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Kredarica (vir: Atlas okolja ) 1 Figure 1. Geographical location of meteorological station Kredarica (from: Atlas okolja ) Opazovalni prostor je južno od Triglavskega doma, oddaljen od slednjega približno 15 m. Vseh 60 let je na istem mestu, v okolici je večja sprememba povečana in obnovljena planinska koča, ki je od septembra 1983 povečana in od oktobra 1984 v celoti posodobljena kot jo poznamo še danes (slika 2). Slika 2. Opazovalni prostor na Kredarici, slikan proti severozahodu, leta 1960 (levo) in leta 2005 (arhiv ARSO) Figure 2. Observing site in Kredarica, photo taken to the northwest in 1960 (left) and in 2005 (Archive ARSO) Meritve na Kredarici potekajo neprekinjeno od avgusta 1954. Prve štiri mesece je bila postaja podnebna, od januarja 1955 pa je glavna ali postaja 1. reda z najširšim naborom meteoroloških meritev in opazovanj. Od septembra 1994 je na Kredarici tudi samodejna meteorološka postaja. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podnebje Kredarice je gorsko, kar bi na kratko opisali kot najhladnejše podnebje v Sloveniji, z obilnimi padavinami, ki lahko skozi vse leto padejo v obliki snega; poletja so kratka in hladna, zime pa dolge, ostre in zasnežene. Opisu primerno je na Kredarici letna povprečna temperatura zraka v referenčnem obdobju2 −1,7 °C; v obdobju 1971–2000 je letno povprečje −1,3 °C in −1,0 °C v obdobju 1981–2010. Omenjena povprečja nakazujejo na porast letne povprečne temperature zraka, o tem priča tudi petletno drseče povprečje, ki se je leta 1983 dvignilo nad referenčno povprečno vrednost in vztraja še vedno nad njo (slika 3). Ali drugače povedano: v 31 letih obdobja 1983–2013 je bila letna povprečna temperatura zraka kar v 28 letih višja od referenčnega povprečja; v 28 letih obdobja 1955–1982 pa je bila višja od referenčnega povprečja v 10 letih. Najbolj odstopa leto 2011, ko je bila letna povprečna temperatura 0,2 °C ali za 1,9 °C višja od referenčnega; najhladnejši pa sta bili leti 1956 in 1962, s povprečjem −2,7 °C, odklon od referenčnega povprečja je 1 °C. temperatura zraka (°C) . 2 1 0 -1 -2 -3 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 -4 Slika 3. Letna povprečna temperatura zraka (rdeča) in petletno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1955– 2013 ter referenčno povprečje (zelena črta) na Kredarici Figure 3. Mean annual air temperature (red) and five-year moving average (dark red) in period 1955–2013 and mean reference value (1961–1990, green line) in Kredarica Z avgustom se je končalo meteorološko poletje3. Na Kredarici je bilo poletje 2014 s 5,5 °C toplejše od poletnega referenčnega povprečja, ki je 4,9 °C, in povprečja za obdobje 1971–2000, ki je 5,3 °C, bilo pa je za 0,5 °C hladnejše od povprečja za poletje v obdobju 1981–2010 (sliki 4 in 5). 5,5 °C je bilo poletno povprečje, poleg letošnjega poletja, še v poletjih 1963, 1967, 1990 in 2005. V obdobju 1955–2014 je bilo najtoplejše poletje 2003 s povprečjem 9,0 °C, v najhladnejšem pa je bilo povprečje le 3,6 °C, to je bilo leta 1978 (slika 4). Petletno drseče povprečje poletnega povprečja se po letu 1981 dvigne nad referenčno povprečje in se ne spusti več. Tako je bilo od 34 let, obdobja 1981– 2014, na Kredarici kar 32 poletij toplejših od referenčnega povprečja, od 26 let, obdobja 1955–1980, pa je bilo toplejših 10 poletij. 2 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki; podatki iz leta 1954 še niso digitalizirani. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured; data from 1954 haven’t been digitized yet. 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 pomlad spring jesen autumn . temperatura zraka (°C) . 9 temperatura zraka (°C) 8 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 7 6 5 4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 3 poletje summer zima winter 6.0 4.9 5.3 0.2 0.0 0.3 -3.9 -3.6 -3.1 -1.8 -4.7 -7.0 -7.9 -7.1 1961–1990 1971–2000 1981–2010 Slika 4. Poletna povprečna temperatura zraka (rdeča) in petletno drseče povprečje v obdobju 1955–2014 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) Figure 4. Mean air temperature in summer (red) and five-year moving average in period 1955–2014 and mean reference value (1961–1990, green line) 5.5 2014 Slika 5. Povprečna temperatura zraka po letnih časih in po obdobjih ter leta 2014 na Kredarici; zima 2013/14 Figure 5. Mean seasonal air temperature per periods and in 2014 in Kredarica; winter 2013/14 -1.7 °C 60 1961-1990 2014 1996 mm 60 360 300 40 240 213 30 153 20 10 106 98 169 -8.2 -8.7 -7.1 180 197 187 199 120 120 60 -0.2 J 202 124 0 -10 227 3.2 -4.5 F M A M J 5.8 5.8 3.8 345 50 257 30 198 20 97 87 10 -10 -60 J A S O N D 240 180 120 107 0 0 -6.8 292 40 60 4.6 6.2 5.6 0.8 -4.0 300 292 -4.9 -6.0 padavine (mm) . 50 temperatura zraka (°C) . 360 padavine (mm) . temperatura zraka (°C) . Zima 2013/14 in pomlad 2014 sta bili na Kredarici v povprečju toplejši od referenčnega povprečja in pripadajočih povprečij obdobij 1971–2000 in 1981–2010 (slika 5). 0.0 -3.6 -1.7 0 -60 J F M A M J J A S O N D Slika 6. Mesečna povprečna temperatura zraka (krivulja) in višina padavin v referenčnem obdobju na Kredarici Figure 6. Mean monthly air temperature (line) and mean precipitation in reference period in Kredarica Slika 7. Mesečna povprečna temperatura zraka (krivulja) in višina padavin (stolpci) v letu 2014 na Kredarici Figure 7. Mean monthly air temperature (line) and mean precipitation (columns) in 2014 in Kredarica Julij in avgust sta z referenčno povprečno temperaturo zraka 5,8 °C najtoplejša meseca v letu; njuno povprečje v obdobju 1971–2000 je 6,1 oz. 6,4 °C, v obdobju 1981–2010 pa 6,9 oz 6,8 °C. Najhladnejši mesec leta je februar z referenčnim povprečjem temperature zraka −8,7 °C (slika 6); februarsko povprečje v obdobju 1971–2000 je −8,0 in −8,1 °C v obdobju 1981–2010. Leta 2014 je bil julij toplejši od avgusta, julijsko mesečno povprečje je bilo 6,2, avgustovsko pa 5,6 °C. V osmih mesecih leta 2014 je bil najhladnejši mesec februar z mesečno povprečno temperaturo zraka −6,0 °C (slika 7). V letu 2014 so bili na Kredarici vsi meseci toplejši od pripadajočih referenčnih povprečij, z izjemo avgusta, ki je bil za 0,2 °C hladnejši. 50 Urad za meteorologijo Najhladnejši avgust na Kredarici je bil leta 1976, ko je bila mesečna povprečna temperatura zraka le 2,5 °C, najtoplejši pa leta 1992 s povprečjem 10,3 °C (slika 8). 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Najvišja avgustovska izmerjena temperatura je bila na Kredarici 19,6 °C, 22. avgusta 2011, najnižja pa −6,0 °C, 20. avgusta 1972; 14,4 in −1,0 °C sta ekstrema letošnjega avgusta, izmerjena 10. oz. 25. dne v mesecu. 21,6 °C je na Kredarici najvišja izmerjena temperatura zraka v obdobju 1955–avgust 2014, najnižja pa −28,3 °C (preglednica 1). 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 temperatura zraka (°C) . Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Avgustovska povprečna temperatura zraka (rdeča) in petletno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1955–2014 ter referenčno povprečje (1961– 1990, zelena črta) na Kredarici Figure 8. Mean air temperature in August (red) and fiveyear moving average in period 1955–2014 and mean reference value (1961–1990, green line) Sodeč po najvišji izmerjeni temperaturi, na Kredarici do sedaj ni zabeleženega niti enega toplega4 dne, kaj šele vročega ali tople noči. So pa zato hladni dnevi številčnejši, v referenčnem povprečju jih je 249 na leto, v obdobju 1971– 2000 je to povprečje 245 dni in 237 dni je povprečje obdobja 1981–2010. 300 število dni . 250 200 150 100 0 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 50 Slika 9. Letno število hladnih (svetli stolpci) in ledenih dni (temni stolpci), pripadajoči petletni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1955–2013 in pripadajoči referenčni povprečji (1961–1990, zeleni črti) Figure 9. Annual number of days with minimal temperature below 0 °C (light columns) and days with maximal temperature below 0 °C (dark columns) with five-year moving averages (curves) in 1955–2013 and mean reference values (1961–1990, green lines) Ledenih dni je na Kredarici 158 na leto, to je povprečje referenčnega obdobja, 151 takšnih dni letno je povprečje obdobja 1971–2000 in 144 obdobja 1981–2010. Največ hladnih dni je bilo na Kredarici leta 1972, 281, največ ledenih pa leta 1974, 196 (slika 9, preglednica 1). 121 ledenih dni na leto je najmanj 4 Dan je vroč, ko je najvišja dnevna temperatura zraka višja od 30 °C topel, ko je najvišja dnevna temperatura zraka višja od 25 °C, hladen, ko je najnižja temperatura nižja od 0 °C in leden, ko je najvišja dnevna temperatura zraka nižja od 0 °C; tropska ali topla noč je, ko najnižja temperatura zraka ne pade pod 20 °C. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo kar smo jih na Kredarici zabeležili v obdobju 1955–2013, to je bilo leta 2002, leta 1999 pa smo zabeležili najmanj hladnih dni na leto, 216. Letno število hladnih in ledenih dni na Kredarici upada, po letu 1981 petletno drseče povprečje ne preseže referenčne povprečne vrednosti (slika 9). Avgustovski hladni dnevi na Kredarici niso nič neobičajnega, v referenčnem povprečju je pet takšnih dni. Največ, 12 hladnih dni smo zabeležili v avgustih 1957 in 1976. V 11 avgustih obdobja 1955–2014 pa nismo zabeležili niti enega hladnega dne. Kljub temu, da je avgust tudi na Kredarici sorazmerno topel mesec, brez ledenih dni ne gre. V 12 letih od 60 je bil avgusta zabeležen vsaj po en leden dan, v avgustih 1972 in 1995 pa sta bila dva. 700 2000 500 . 1500 število ur število ur . 600 1000 400 300 200 500 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 0 5 Slika 10. Letno število ur s sončnim sevanjem (stolpci), petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1956– 2013 in referenčno povprečje (zelena črta) 5 Figure 10. Annual sunshine duration (columns) and five-year moving average in period 1956–2013 and mean reference value (green line) in Kredarica 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 100 Slika 11. Poletno število ur s sončnim sevanjem (stolpci), petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1956–2014 in referenčno povprečje (zelena črta) Figure 11. Summer sunshine duration (columns) and five-year moving average in period 1956–2014 and mean reference value (green line) in Kredarica Sonce na Kredarici sije v povprečju 1708 ur na leto, to je referenčno povprečje, 1711 ur na leto je povprečje obdobja 1971–2000 in 1758 ur obdobja 1981–2010. Od letnih časov je največ ur s soncem poleti, poletno referenčno povprečje je 530 ur, povprečje obdobja 1971–2000 je 526 ur in 548 ur obdobja 1981–2010. Poleti 2014 je bila Kredarica s 421 urami podpovprečno osončena (sliki 11 in 12), sončnih ur je bilo celo manj kot spomladi 2014. V obdobju 1956–2014 je poletje 2014 drugo najmanj osončeno, manj sonca je bilo na Kredarici le še leta 1999, 413 ur. Do sedaj je bilo največ poletnih sončnih ur leta 2003, kar 675 ur. Zaradi kratkega dne je najmanj sončnih ur pozimi, referenčno povprečje je 338 ur, povprečje obdobja 1971–2000 je 358 in 369 ur obdobja 1981–2010. V zimi 2013/14 je sonce na Kredarici sijalo 355 ur. Avgusta 2014 je sonce sijalo 109 ur, kar je manj od referenčnega povprečja, ki je 171 ur; 176 ur je povprečje obdobja 1971–2000 in 174 ur obdobja 1981–2010. Manj avgustovskih sončnih ur od letošnjih smo na Kredarici v preteklosti že beležili: 93 ur leta 1976, 97 ur leta 2006 in 107 ur leta 1968. Največ avgustovskega sončnega vremena je bilo leta 1961, sonce je sijalo 272 ur. 5 Sončno sevanje na Kredarici merimo od leta 1955, vendar je bilo v omenjenem letu precej manjkajočih podatkov, zato smo jih izpustili iz prikaza. Due to lack of sunshine duration data year 1955 is not used in the article. 52 1961–1990 1981–2010 Urad za meteorologijo 1971–2000 2014 . padavine (mm) število ur . 550 500 450 400 350 300 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter Slika 12. Povprečno trajanje sončnega sevanja po letnih časih in po obdobjih na Kredarici, zima 2013/14 Figure 12. Mean seasonal sunshine duration per periods in Kredarica; Winter 2013/14 Slika 13. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1955–2013 ter referenčno povprečje (zelena črta) na Kredarici Figure 13. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1955–2013 and mean reference value (1961–1990, green line) in Kredarica 1971–2000 2014 . 800 700 600 500 400 300 200 100 0 padavine (mm) pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter Slika 14. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih na Kredarici, zima 2013/14 Figure 14. Mean seasonal precipitation per periods in Kredarica; Winter 2013/14 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 padavine (mm) . 1961–1990 1981–2010 3000 2700 2400 2100 1800 1500 1200 900 600 300 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 15. Poletna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1955–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) na Kredarici Figure 15. Precipitation in summer (columns) and fiveyear moving average (curve) in 1955–2014 and mean reference value (green line) in Kredarica Merjena višina padavin na Kredarici je podcenjena, zaradi pogostih močnih vetrov, ki del padavin, predvsem snega, odpihnejo, da ne pristanejo v merilnem instrumentu. Zaradi tega ocenjujemo, da lahko v visokogorju Julijskih Alp na leto pade tudi nad 35 % več padavin kot jih izmerimo. 1996 mm je letna povprečna izmerjena višina padavin na Kredarici v referenčnem obdobju, v obdobju 1971–2000 je letno povprečje 2012 mm in 2072 mm obdobja 1981–2010 (slika 13). Na Kredarici je od letnih časov najvišje referenčno povprečje padavin poleti, 643 mm; v obdobju 1971–2000 je poletno povprečje 629 mm in je za 13 mm višje od jesenskega, v obdobju 1981–2010 pa je jesensko povprečje za 17 mm višje od poletnega in znaša 658 mm. Najmanj namočen letni čas je 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zima, referenčno povprečje je 326 mm, enako povprečje je tudi v obdobju 1971–2000, medtem ko je 319 mm v obdobju 1981–2010. Ob primerjavi povprečij padavin letnih časov v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 z referenčnimi je opazno jesensko povišanje, pri ostalih treh letnih časih so povprečja okoli referenčne vrednosti. Poleti 2014 smo namerili 747 mm padavin, kar je 116 % referenčnega povprečja za omenjen letni čas (sliki 14 in 15). Bolj namočenih od letošnjega poletja je bilo na Kredarici 13 poletij, najbolj leta 1987, namerili smo kar 1012 mm padavin. Najmanj padavin v obravnavnem obdobju je bilo poleti 2013, 355 mm. 682 700 . 500 padavine (mm) padavine (mm) . 600 460 400 300 200 100 J F M A M J 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 0 J A S O N D Slika 16. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju 1955–avgust 2014 na Kredarici Figure 16. Maximum and minimum monthly precipitation in 1955–August 2014 in Kredarica 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Slika 17. Avgustovska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1955– 2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) Figure 17. Precipitation in August (columns) and fiveyear moving average (curve) in 1955–2014 and mean reference value (green line) in Kredarica V referenčnem obdobju je najbolj namočen mesec na Kredarici avgust, s povprečjem 227 mm (slika 6), avgustovsko povprečje padavin v obdobju 1971–2000 je 195 in 217 mm v obdobju 1981–2010. V obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 je najvišje mesečno povprečje padavin oktobra, 232 oz. 242 mm. Najmanj padavin na Kredarici običajno pade februarja, referenčno povprečje je 98 mm, povprečje obdobij 1971–2000 in 1981–2010 je še nižje, 91 oz. 85 mm. Februar 2014 je bil izjema, tudi na Kredarici padlo je nadpovprečno veliko padavin, 345 mm. V obdobju 1955–avgust 2014 tako mokrega februarja še ni bilo. Mesečna povprečja obdobja 1981–2010 so v primerjavi z referenčnimi višja julija, septembra, oktobra in decembra, nižja pa januarja, februarja in novembra, povprečja ostalih mesecev so blizu referenčnim. V osmih mesecih leta 2014 so bili štirje meseci z nadpovprečno višino padavin: januar, februar, julij in avgust; višina padavin je najbolj odstopala od referenčnega povprečja februarja, kar 352 %. V ostalih mesecih je padla podpovprečna višina padavin; tu je najbolj izstopal april s 56 % referenčnega povprečja padavin. Avgusta 2014 je na Kredarici padlo 292 mm (slika 7 in 17), kar je 128 % referenčnega povprečja. V obdobju 1955–2014 smo največ avgustovskih padavin namerili leta 1963, 460 mm, najmanj pa leta 1972, 47 mm (slika 16). 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 192 mm padavin je na Kredarici najvišja višina padavin izmerjena v enem samem dnevu6, izmerili smo jo 19. septembra 2007 (slika 18). V obdobju 1955–avgust 2014 je bilo 46 dni, ko smo izmerili vsaj po 100 mm padavin, v 364 dneh je bila dnevna višina padavin čez 50 mm padavin. 200 192 padavine (mm) . 183 150 159 160 111 100 79 84 107 114 110 88 74 50 Avgustovska dnevna najvišja višina padavin v obdobju 1955–2014 je bila 183 mm, izmerjena 22. avgusta 1969 (slika 18). Avgusta 2014 je bila dnevna najvišja višina padavin 47 mm, izmerjena 14. dne v mesecu. 0 Na Kredarici je v povprečju referenčnega obdobja 265 dni na leto s snežno odejo, v Slika 18. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v povprečju obdobja 1971–2000 je takšnih dni 268 obdobju 1955–avgust 2014 na Kredarici in 264 dni je povprečje obdobja 1981–2010. J F M A M J J A S O N D 700 600 500 400 300 200 100 0 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 število dni / višina snega (cm) . Figure 18. Maximum daily precipitation per month in 1955–August 2014 in Kredarica 7 Slika 19. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1955–2013 7 Figure 19. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1955–2013 Leta 2013 je bilo 262 dni s snežno odejo (slika 19), v prvih osmih mesecih leta 2014 pa 192, od tega je bilo 11 dni s snegom še julija. Največ julijskih dni s snežno odejo smo v obdobju 1955–avgust 2014 našteli julija 1978, 25. Avgust 2014 je minil brez snežne odeje, kar pa v obravnavanem obdobju ni bilo vedno tako; snežna odeja je bila v 32 avgustih, najdlje je obležala v avgustih 2006 in 1969, po deset dni. Na Kredarici je bila v obdobju 1955–avgust 2014 najvišja izmerjena snežna odeja 700 cm, 22. aprila 2001 (sliki 19 in 20). V prvih osmih mesecih leta 2014 je bila zabeležena najvišja snežna odeja 23. 6 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock AM and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 7 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo februarja, 560 cm. 1. julija 2014 je bila debela še 95 cm, kar pa ni nič posebnega, na isti datum leta 1978 je bila debela kar 238 cm, v letih 1985, 2001, 1984 in 1987 pa je bila krepko debelejša od 1 m. Ob dejstvu, da močni vetrovi snežne padavine odpihajo, je zelo pomembno, kje merimo debelino snežne odeje. Na Kredarici smo v obdobju 60 let štirikrat zamenjali opazovalni prostor za merjenje snežne odeje: do leta 1972 smo jo merili v bližini ostalih meteoroloških instrumentov, potem smo jo do leta 1978 merili za Triglavskim domom, do jeseni 2010 smo jo merili na Triglavskem ledeniku, sedaj jo spet merimo za kočo. Na osnovi homogeniziranih8 podatkov o višini snežne odeje, ocenjujemo, da je bila snežna odeja pred letom 1971 obilnejša kot kažejo izmerjeni podatki (slika 21). Slika 20. Vrh kapelice gleda iz snežne odeje na Kredarici, slikano konec aprila 2001 (foto: A. Velkavrh) Figure 20. The top of the chapel in abundant snow cover in Kredarica, photo taken in April 2001 (photo: A. Velkavrh) Najdebelejšo svežo snežno odejo smo na Kredarici izmerili 20. februarja 1996, v 24 urah je zapadlo 90 cm novega snega. V letu 2014 je bila najdebelejša sveža snežna odeja iz merjena 31. januarja, 77 cm. 800 višina snega (cm) . 700 600 500 400 300 200 0 1955 1958 1961 1964 1967 1970 1973 1976 1979 1982 1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 100 Slika 21. Najvišja snežna odeja na Kredarici: izmerjeni (modri) in homogenizirani (sivi) podatki v obdobju 1955–2013 Figure 21. Maximum depth of total snow cover in Kredarica: measured (blue) and homogenized (grey) data in 1955–2013 Slika 22. Vetrna roža za obdobje 2001–2013 na Kredarici Figure 22. Wind rose for 2001–2013 period on Kredarica Vetrne razmere na Kredarici ponazarja slika 22. Na smer vetra močno vplivajo okoliške gore, predvsem Triglav, ki je zahodno od Kredarice, zato sta prevladujoči smeri vetra iz severozahoda in jugovzhoda. V obdobju december 1994–avgust 2014, odkar merimo veter s samodejnim instrumetnom, je bil najmočnejši sunek9 vetra izmerjen 6. januarja 2012 ob 10. uri, 53,0 m/s ali 191 km/h, pihal je veter severozahodne smeri. Avgusta 2014 je bil izmerjen najmočnejši sunek vetra 13. dne ob 17. uri, 36,9 m/s ali 133 km/h, pihal je jugovzhodnik. 8 Homogenizacija je statistična metoda s katero, ob pomoči metapodatkov in podatkov s podobnih okoliških postaj, odstranimo vplive okolice (sprememba opazovalnega prostora, načina meritev, zamenjava instrumentov...) na izmerjene meteorološke podatke, s ciljem, da bi homogenizirani meteorološki podatki odsevali le spremenljivost podnebja. 9 Sunek vetra določimo kot trisekundno povprečno hitrost vetra. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na Kredarici v obdobju 1955–avgust 2014; obdobje za sončno sevanje 1956–avgust 2014 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Kredarica in 1955–August 2014, sunshine duration in 1956–August 2014 največ maximum letna povprečna temperatura zraka (°C) mean annual air temperature (°C) pomladna povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in spring (°C) poletna povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in summer (°C) jesenska povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in autumn (°C) zimska povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in winter (°C) dnevna najvišja temperatura zraka (°C) maximum daily air temperature (°C) dnevna najnižja temperatura zraka (°C) minimum daily air temperature (°C) letno število hladnih dni annual number of days with min. temperature < 0 °C letno število ledenih dni annual number of days with max. temperature < 0 °C letno število toplih dni annual number of days with max. temperature > 25 °C letno število vročih dni annual number of days with max. temperature > 30 °C letno trajanje sončnega obsevanja (ure) annual sunshine duration (hours) letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 0,2 2011 −2,7 1956, 1962 −1,0 2007 −6,2 1970 9,0 2003 3,6 1978 3,1 2006 −2,9 1974 −3,8 1989 −12,3 1962 21,6 27. jul. 1983 −4,0 29. feb. 1956 3,0 15. avg. 1992 19. jun. 2003 −28,3 7. jan. 1985 281 1972 216 1999 196 1974 121 2001 — — — — — — — — 2037 2003 1481 1960 2799 1987 1239 1971 822 1975 80 1958 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 1012 1987 355 2013 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 1272 2000 196 1977 732 2013/14 80 1963/64 682 2000 0 jan. 1964, okt. 1965, 1995 192 19. sept. 2007 — — 700 22. apr. 2001 195 30. apr. 2002 90 20. feb. 1996 — — 309 1972 228 1958 299 1984/85 219 2006/07 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni* number of days with snow cover in season* * sezona: od julija do konca junija naslednjega leta * season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Kredarica is synoptic meteorological station. It is located in northwestern Slovenia; on elevation of 2514 m, its elevation is the highest among meteorological station in Slovenia. Station was established in August 1954, but meteorological data are available from 1955 on. From September 1994 on automatic meteorological station is also in Kredarica. On meteorological station Kredarica all meteorological parameters are measured and observed. 57 60 LET METEOROLOŠKE POSTAJE NA KREDARICI 60 YEARS OF METEOROLOGICAL STATION KREDARICA Tanja Cegnar V eliko meteoroloških postaj v Sloveniji se lahko pohvali z daljšim obdobjem delovanja kot meteorološka postaja na Kredarici, vendar ima slednja prav poseben, skoraj simboličen pomen, saj je naša edina visokogorska meteorološka postaja. Ko so jo postavili, je bila namenjena predvsem prognostikom, ki so sicer razpolagali s precejšnjim številom podatkov iz meteoroloških postaj v nižinah, manjkali pa so jim podatki o dogajanju na večji višini. Ker se našim krajem večina vremenskih front približa od zahoda, so za postavitev prve javljajoče višinske meteorološke postaje v Sloveniji iskali lokacijo v zahodni Sloveniji. Drugi kriterij pri izbiri je bila nadmorska višina. Z meteorološkega vidika bi bila najbolj ustrezna lega na vrhu Triglava, saj je na Kredarici del obzorja skrit za mogočno gmoto Triglava. Glede na razpoložljiva sredstva in možnosti je bila umestitev meteorološke postaje v že obstoječi Planinski dom na Kredarici najboljša izmed izvedljivih možnosti. Tako slovenska najvišja meteorološka postaja leži v severozahodnem delu Slovenije, v osrčju Julijskih Alp, pod najvišjim vrhom Slovenije – Triglavom (2.864 m) – na nadmorski višini 2.514 m. V času, ko še nismo imeli meritev vertikalnih profilov temperature, vlage, smeri in hitrosti vetra s pomočjo balonov in satelitov, so bile visokogorske meteorološke postaje praktično edini vir podatkov o razmerah v višjih plasteh ozračja. Prav razmere na višini nekaj kilometrov nadmorske višine določajo tip vremena, zato je njihovo poznavanje nepogrešljivo za sestavljanje vremenskih napovedi. Na osnovi podatkov z meteoroloških postaj v gorah so meteorologi sklepali o razmerah v prostem ozračju. V želji, da bi čimbolj zmanjšali vpliv Slika 1. Opazovalni prostor na Kredarici, v ozadju Triglav (foto: Milan zemeljskega površja, so merilne Kos) postaje postavljali na najvišje Figure 1. Meteorological observing site, Triglav in background (Photo: gorske vrhove. Milan Kos) Že leta 1788 je G. B. Saussure občasno meril temperaturo zraka na Mont Blancu, da bi spoznal potek temperature v ozračju. V Avstroogrski monarhiji je državna meteorološka služba leta 1878 postavila prva znana visokogorska opazovanja na slovenskem narodnostnem ozemlju. Na Visokem, Srednjem in Nizkem Obirju na Koroškem so postavili tri opazovalnice na različnih višinah, najvišjo na 2.044 m. V Evropi so v zadnjih desetletjih 19. stoletja in na začetku 20. postavili več višinskih merilnih postaj. Med njimi so: nemški Zugspitze, avstrijski Sonnblick, francoska Pic du Midi in Mont Blanc, švicarski Jungfraujoch, italijanski Piano Rosa, Monte Cimone in Monte Grigna. Gorske postaje so imeli tudi Romuni, Bolgari, Čehi in Rusi. Na Kredarici je bila prva koča postavljena leta 1896, že naslednje leto pa so začeli z meteorološkimi opazovanji in meritvami. Takratna državna meteorološka služba je 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo prispevala meteorološke instrumente, opazoval pa je oskrbnik koče Anton Pekovec; seveda le poleti, ko je bila koča odprta. Zadnji znani podatki iz začetnega obdobja meritev so iz leta 1912, žal pa originalni podatki niso ohranjeni. V Planinskem vestniku iz leta 1898 na strani 13 piše, da je bil že precej pred tem na sam vrh Triglava postavljen snegomer Slovenskega planinskega društva, s katerega so višino snežne odeje odčitavali s pomočjo daljnogleda iz Dovjega. V času, ko so meteorološko postajo na Kredarici vzpostavili, je bila izjemno pomembna za sestavljanje vremenskih napovedi. Delo na naši najvišji meteorološki postaji je bilo in je še vedno zaradi hitro spreminjajočih se vremenskih razmer in ostrega gorskega podnebja težavno in tudi nevarno. V začetnem obdobju njenega delovanja je bilo opazovanje na Kredarici pravo pionirsko delo, ki je zahtevalo veliko poguma in trden značaj, seveda pa tudi fizično vzdržljivost. V tistem pionirskem času je opazovanja na Kredarici opravljalo tudi nekaj univerzitetnih diplomiranih meteorologov, saj so načrtovali, da bi meteorološka postaja prerasla v observatorij, kar pa se zaradi pomanjkanja kadrov in finančnih sredstev ni uresničilo. Slika 2. Janko Pristov, prvi univerzitetni diplomirani meteorolog v Sloveniji, prvi predsednik Društva meteorologov Slovenije in vrsto let direktor Hidrometeorološkega zavoda RS, pred meteorološko hišico na Kredarici leta 1954 (foto: osebni arhiv J. Pristova) Figure 2. Janko Pristov during observations on Kredarica in the year 1954 (Photo: private archive of J. Pristov) Da so bila opazovanja na Kredarici res zelo pomembna, dokazuje tudi seznam opazovalcev v prvih treh letih delovanja postaje. V obdobju od avgusta 1954 do februarja 1955 so izmenično opazovali Bojan Paradiž, Janko Pristov, Andrej Hočevar, dr. Vital Manohin, Janko Pučnik, Evald Vrančič in Slavko Strašek. Zoran Dolenc je opazoval februarja, marca in decembra 1955, Mirko Kovač aprila in maja 1955 (kasneje še oktobra 1962), Janez Dežnak od maja do julija 1955, Ignac Markič avgusta in septembra 1955, Milan Gunčar od oktobra 1955 do februarja 1956, Zdravko Petkovšek oktobra 1955, marca in aprila 1956, Janez Meden od decembra 1955 do februarja 1956, Franc Ivačič od marca 1956 do marca 1958 (kasneje še v letih od 1959 do 1962), Tomo Lešnik maja in junija 1956, Janko Pristov septembra in oktobra 1956, Slavko Žgur novembra in decembra 1956. Diplomirani univerzitetni meteorologi so na Kredarici opazovali le v začetnem obdobju, pozneje so na Kredarici opazovali izučeni meteorološki opazovalci, ki so bili tudi ljubitelji gora in so se tako lažje soočili s težkimi razmerami bivanja na Kredarici, še posebej v zimskem času, ko je bil planinski dom zaprt. Danes si težko predstavljamo, da so meteorološki opazovalci na tej naši edini gorski sinoptični meteorološki postaji preživljali samotne zimske mesece odrezani od preostalega sveta, saj so sneg in vremenske razmere včasih za več tednov preprečevale sestop v dolino in seveda tudi vzpon na Kredarico. Kratkovalovni oddajnik in Morsejeva abeceda je bil edini način izmenjave informacij med Kredarico in dolino. Bivali so v leseni koči, v kateri se je temperatura ponoči brez ogrevanja v štirih urah spustila na zunanjo, hrano za vso zimo pa so jim jeseni prinesli s konji. Že pokojni Alojz Žvokelj je na Kredarici delal kot opazovalec od novembra 1969 do junija 1972, v svojih spominih na tiste pionirske čase je v glasilu Slovenskega meteorološkega društva opisal, kako težko in nevarno je bilo delo opazovalca na naši najvišji meteorološki postaji. Slikovit in zanimiv je tudi zapis prof. dr. Andreja Hočevarja, ki ga je objavil v zborniku ob 50-letnici Slovenskega meteorološkega društva. Z meteorologom Bojanom Paradižem sta pozimi 1954 odšla na Kredarico. Iz Ljubljane sta se odpeljala 1. decembra v dolino Krme. Tam so ju čakali nosači. Poleti so tovor prenašali konji, decembra pa zaradi snega to ni bilo mogoče, zato so opremo nosači znosili na 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo hrbtu. Ker ni bilo dovolj nosačev, sta osebno opremo nosila kar sama. Po sedmih urah hoda so prispeli na Kredarico. Skrbela sta za meteorološka opazovanja ob sinoptičnih in klimatoloških terminih. Sinoptični termini so bili od 4. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Z zelo izrabljenim generatorjem sta polnila akumulatorje, ki so zagotavljali nujno potrebno električno energijo za telegrafsko povezavo z Ljubljano in občasno tudi za razsvetljavo. Telegrafska zveza med Kredarico in telegrafskim centrom Hidrometeorološkega zavoda Slovenije v Ljubljani je bila urejena prek oddajnika, ki je deloval na tok iz akumulatorjev, prek približno 30 m dolge antene, ki je bila vpeta na planinsko kočo in steber v višini 10 m. Meteorološka poročila sta pošiljala ob dogovorjenem času s pomočjo Morsejeve abecede. Surove vremenske razmere na Kredarici lepo ponazarja njegov zapis s torka, 24. decembra 1954: »Danes že ves dan divja strašen veter. Njegova hitrost presega 90 km/h. Veter piha ravno proti meni. Opiram se na cepin, ki ga zasadim skoraj do ročaja v sneg in se počasi pomikam dalje. Nič zato, če je treba včasih počepniti in se ga z vsemi silami oprijeti, da me ne odnese. Človek rad meri svoje moči z naravnimi silami, da vidi, koliko jim je dorasel.« Iz poznejšega obdobja omenimo še Janeza (bolj poznanega z imenom Janko) Rekarja, ki je imel med vsemi opazovalci na Kredarici najdaljši delovni staž na tej meteorološki postaji (preglednica 1). Ko sem zapuščal Kredarico, oktobra 2013, po 45 letih delovne dobe, sem z mislimi še enkrat preletel ta leta. Dolga so bila, z vzponi in padci, pa vendar še vseeno prekratka, da bi uresničil vse svoje želje glede posodobitve meteorološke postaje, Triglavskega doma, glede ekologije, itd. Vseeno sem ob slovesu začutil zadovoljstvo in če bo Kredarica ostala vsaj na takšnem nivoju, kot sem jo zapustil, bo ta občutek še toliko večji. Kredarica je bila moj drugi dom in s ponosom bom še naprej spremljal vsa dogajanja na tej višini, 2515 m. Janko Rekar, meteorološki opazovalec Zaradi izjemnega pomena meteorološke postaje na Kredarici se je v zadnjem desetletju v meteorološka opazovanja na Kredarici vključila tudi Slovenska vojska na osnovi dokumenta "Program spremljanja vremena, strukture snega in plazov v visokogorju", ki sta ga Generalštab slovenske vojske in Agencija RS za okolje podpisala leta 2005. Slovenska vojska skrbi za helikoptersko oskrbo postaje in prevoz opazovalcev ob zamenjavah posadke na postaji; iz njenih vrst so tudi meteorološki opazovalci. Slika 3. Janez Gartner menja sončni trak (foto: Milan Kos) Figure 3. Janez Gartner (Photo: Milan Kos) 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4. Slovenska vojska že vrsto let skrbi za menjavo posadke na Meteorološki postaji Kredarica in njeno oskrbo (foto: Robert Cotič) Figure 4. Helicopter bringing supply and stuff on Kredarica (Photo: Robert Cotič) Slika 5. Slovenska vojska sodeluje pri oskrbi in opazovanjih na meteorološki postaji na Kredarici (foto: R. Cotič) Figure 5. Slovenian Army is engaged in supply provision and observations on Meteorological station Kredarica (Photo: Robert Cotič) 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Z razvojem tehnik in opreme daljinskega merjenja v ozračju se je pomen višinskih meteoroloških postaj za spremljanje dogajanja v višjih plasteh ozračja in za napovedovanje vremena zmanjšal. Še vedno so nepogrešljive za ocenjevanje nevarnosti proženja snežnih plazov, spremljanje lokalnih razmer v gorah in spremljanje podnebnih razmer. Pomen gorskih meteoroloških postaj za spremljanje podnebnih razmer se je v zadnjih desetletjih močno povečal. Meteorološka postaja na Kredarici je za spremljanje podnebne spremenljivosti, kjer se okolica merilnega mesta skoraj ne spreminja, zelo primerna. Natančna analiza homogenosti padavinskih podatkov s Kredarice kaže na manjšo spremembo ob postavitvi novega Triglavskega doma. Pomembno je, da zagotovimo ves čas enako merilno mesto, saj bi že manjše spremembe v lokaciji merilnika padavin povzročile večje spremembe v izmerjenih padavinah. Za spremljanje podnebnih razmer je torej meteorološka postaja na Kredarici zanimiva le še tako dolgo, dokler ne bodo v njeni bližini zgrajene nove zgradbe in objekti. Kakovostne meritve in opazovanja postajajo zaradi zahtev spremljanja podnebne spremenljivosti in sprememb čedalje pomembnejše. Podatki s Kredarice so vključeni v Svetovni podnebni sistem opazovanj, katerega namen je sprotno spremljanje podnebnih razmer s pomočjo podatkov skrbno izbranih merilnih mest, katerih okolica se s časom ne spreminja. Podatke z meteorološke postaje Kredarica redno objavljamo v medijih, vključeni so v mednarodno izmenjavo svetovnega meteorološkega bdenja, objavljamo jih v vseh rednih meteoroloških in priložnostnih publikacijah. V meteorološkem arhivu na Agenciji RS za okolje, v Uradu za meteorologijo, so podatki shranjeni v digitalni obliki od januarja 1955 dalje. PD Ljubljana Matica že od vsega začetka uspešno sodeluje z meteorologi meteorološke postaje v Triglavskem domu na Kredarici. Urejeni medsebojni odnosi bi lahko bili vzor marsikaterim odnosom v dolini, je pa res, da sta za dogovor vedno potrebna dva. V Triglavskem domu na Kredarici sta se ta dva očitno našla. Planinci smo od nekdaj želeli podatke o vremenu. V lanskem letu, ob 120 letnici društva, izdani kronologiji "Matica planinstva", lahko preberemo: "Planinski vestnik je že leta 1896 napovedal, da bo prihodnje leto SPD na Kredarici ustanovil meteorološko postajo. Postaje v današnjem pomenu in merilu takrat seveda še ni bilo, so pa že naslednje leto (1897) v Vestniku objavljena prva poročila o opazovanju vremena; tega je redno spremljal prvi oskrbnik Anton Pekovec, za njim pa vsa naslednja leta njegovi oskrbniški nasledniki." Dne 8. avgusta 1954 je bil odprt obnovljen in posodobljen Triglavski dom, v katerem je našla prostor tudi prva meteorološka postaja, ki je bila nato v sklopu temeljite prenove Triglavskega doma odprtega 20. oktobra 1984 posodobljena v obsegu, kot jo poznamo danes. PD Ljubljana Matica si še naprej želi uspešnega sodelovanja s kolegi iz Agencije Republike Slovenije za okolje, saj bomo tako lahko uspešno sodelovanje v preteklosti in sedanjosti nadaljevali tudi v prihodnosti. Tomaž Willenpart, Predsednik PD Ljubljana Matica Prav v Alpah smo priča najbolj prepričljivim dokazom o spreminjanju podnebja, saj se nižje ležeči ledeniki, ki so večinoma nastali v času male ledene dobe med 14. in 19. stoletjem, opazno tanjšajo in krčijo. Ledeniki so dobri pokazatelji spreminjajočih se podnebnih razmer, saj odražajo skupni učinek vseh vremenskih spremenljivk, predvsem osončenosti, temperature in padavin, ki najbolj vplivajo na izgubljanje ali pridobivanje ledene mase. Triglavski ledenik je poleg ledenika pod Skuto najbolj jugovzhodno ležeči ledenik v Alpah na razmeroma nizki nadmorski višini, zato je toliko bolj občutljiv na podnebne spremembe. Zaradi lege grebena Mali Triglav – Triglav in smeri prevladujočih vetrov, je zlasti ob sneženju ledenik v izrazitem zavetrju, zato pade nanj nadpovprečno veliko snega, del pa ga prispevajo tudi snežni plazovi z ostenja Malega Triglava. Sneg obleži na ledeniku ali na njegovem robu pogosto do naslednje zime, čeprav na Kredarici snežna odeja v povprečju prekriva tla le 268 dni 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo letno. Podatki meteorološke postaje na Kredarici, ki je le nekaj sto metrov oddaljena od ledenika, so nepogrešljivi pri proučevanju vpliva podnebnih razmer na obseg in prostornino ledenika. Vsakodnevni lavinski podatki s Kredarice so nam pri pripravi poročila o stanju snežne odeje in o tveganju pred snežnimi plazovi nenadomestljivi. To je naša edina lavinska postaja v visokogorju, ki ima tudi sicer ugodno lego in dober pregled po okoliških, v različne smeri orientiranih pobočjih. Nepretrgan niz vremenskih podatkov nam omogoča spremljanje vpliva vremena na stanje snežne odeje, prerezi snežne odeje pa kažejo na preobražanje snega, kar veliko pove o stabilnosti snežne odeje in tudi o površini, na katero pade morebiten nov sneg. Andrej Velkavrh, meteorolog prognostik Triglavski ledenik je eden redkih neposrednih kazalcev posledic podnebnih sprememb na širšem območju Alp. Sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU ga opazujemo od leta 1946, ko je meril nekaj več kot 14 ha; danes meri le še okrog desetino tedanje površine. Gre za enega od najstarejših znanstvenoraziskovalnih projektov v Sloveniji, saj opravljamo meritve na ledeniku še nekoliko dlje od meteoroloških na sosednji Kredarici. Sledenje pa so zaradi bližine in dejstva, da je zgornji del ledenika na isti nadmorski višini kot merilne naprave vremenske postaje, izrednega pomena pri ugotavljanju vzrokov za kolebanje ledeniške površine. Ta se nekaj manj kot sedem desetletij, s krajšimi prekinitvami, večinoma krči. Zadnje meritve sicer kažejo, da se je ta trend upočasnil. Poleg podatkov s postaje so za nas izjemno dragocena redna poročila tamkajšnjih opazovalcev. Večina rezultatov nam omogoča opredelitev vzrokov za razlago posledic podnebnih sprememb. Splošen dvig temperature, še posebej v talilnem obdobju, povzroča hitro krčenje in postopno izginjanje ledenika. Pred našimi očmi počasi, a zanesljivo izginjajo ostanki nekdaj precej večjega ledenika. Mag. Miha Pavšek, GIAM ZRC SAZU Slika 6. Triglavski ledenik v letih 1954 in 2013 (vir: Arhiv GIAM ZRC SAZU) Figure 6. Triglav glacier in the years 1954 and 2013 (Source: Archive GIAM ZRC SAZU) 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Sodelavci Geodetskega inštituta Slovenije pomagamo kolegom z Geografskega inštituta Antona Melika z različnimi geodetskimi in fotogrametričnimi metodami pri izmeri Triglavskega ledenika od leta 1999. Sodobne merske metode omogočajo umestitev starejših fotografij v prostor in izmero ledenikove površine in razlik v prostornini. S pomočjo stare razglednice, ki je nastala okoli leta 1897 in novih meritev terena, smo uspeli določiti njegovo takratno površino na 22 ha. To je precej več od 0,6 ha, kolikor smo namerili leta 2012, ko je bil ledenik nazadnje popolnoma razkrit. Geodetske meritve v visokogorju in dolgoletno preučevanje ledenikov z različnimi geodetskimi metodami predstavljajo svojevrsten strokovni izziv, ki v kombinaciji z meteorološkimi meritvami omogoča dolgoročno preučevanje izginjanja ledenika. Na osnovi primerjave meteoroloških podatkov in površin Triglavskega ledenika med leti 1976 in 2011 smo ugotovili, da na njegov obstoj najbolj vpliva maksimalna višina snežne odeje v juniju. Dr. Mihaela Triglav Čekada, Geodetski inštitut Slovenije Slika 7. Triglavski dom na Kredarici in opazovalni prostor meteorološke postaje z balona (foto: Filip Štucin) Figure 7. Triglavski dom na Kredarici and meteorological observing site (Photo: Filip Štucin) Prispevek končujemo s seznamom opazovalcev, ki so opravljali opazovanja na meteorološki postaji na Kredarici v šestih desetletjih njenega delovanja. Brez njihovega požrtvovalnega dela podatkov o vremenu in podnebju na Kredarici ne bi imeli. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Opazovalci na Meteorološki postaji Kredarica in obdobje opazovanja Table 1. Observers on Meteorological station on Kredarica Ime in priimek Obdobje službovanja na Kredarici Bojan Paradiž, Janko Pristov, Andrej, Hočevar, dr. Vital Manohin, Janko Pučnik, Evald Vrančič, Slavko Strašek vsi našteti izmenično v obdobju avgust 1954 – februar 1955 Zoran Dolenc februar, marec in december 1955 Mirko Kovač april in maj 1955, oktober 1962 Janez Dežnak maj – julij 1955 Ignac Markič avgust in september 1955 Milan Gunčar oktober 1955 – februar 1956 Zdravko Petkovšek oktober 1955, marec in april 1956 Janez Meden december 1955 – februar 1956 Franc Ivačič marec 1956 – marec 1958, junij 1959 – september 1962, september 1966 – maj 1967, januar – april 1968, februar in marec 1969 Tomo Lešnik maj in junij 1956 Janko Pristov september in oktober 1956 Slavko Žgur november in december 1956 Tone Polc februar – marec 1957, april 1958 – maj 1959 Peter Denžič april – december 1957 Štefan Hozjan december 1957 – december 1959 Peter Jovanovič februar 1958 – maj 1960, april in maj 1962, marec in april 1969 Tone Štular januar 1960 – februar 1967 Marjan Repar junij 1960 Mičo Drobac november 1960 – avgust 1961 Aleksander Lah september 1961 – januar 1962, oktober 1965 – avgust 1966, oktober – december 1967 Boštjan Rekar november 1962 – marec 1965, oktober 1966 – december 1968 Marica Štular november 1962 – september 1965 Andrej Trink maj 1967 – marec 1970 Čedomir Stankovič november 1968 – januar 1969 Anton Novak julij 1969 – maj 1972 Alojz Žvokelj november 1969 – junij 1972 Janko Rekar april 1969 – oktobra 2014 Jernej Gartner junij 1972 – september 2005 Franc Zupančič junij 1972 – september 2005 Beno Zupančič april 1991 –december 2007 Janez Gartner od novembra 1977 Andrej Rekar od marca 1995 Marjan Zidarič od junija 2013 Milan Kos (Slovenska vojska) od januarja 2006 Rado Jeklar (Slovenska vojska) od januarja 2006 Zvone Sinkovič (Slovenska vojska) januar 2006 – avgust 2014 Franci Mežan (Slovenska vojska) od februarja 2010 Vir: Evidenca opazovalcev Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje 65 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Z aradi pogostih padavin so bila kmetijska tla v avgustu 2014 obilno, občasno celo preveč založena z vodo. Po vsej Sloveniji je padla nadpovprečna količina padavin, nadpovprečno je bilo tudi število padavinskih dni, mnogo jih je bilo zaporednih. Na Obali in Goriškem jih je bilo 14, kar je 4 oziroma 7 več od dolgoletnega povprečja, na Dolenjskem 15, v osrednji Sloveniji 14, na osrednjem Štajerskem od 13 do 14, na Koroškem 17 in v severovzhodni Sloveniji 16, kar je od 1 do 4 dni več, oziroma na severovzhodu 5 dni več od dolgoletnega povprečja. V severozahodni, osrednji in jugovzhodni Sloveniji je padlo do 230 mm, v hribovitih predelih celo več kot 300 mm, v vzhodni in severovzhodni Sloveniji ter v delu zahodne Slovenije do 180 mm, ter na jugozahodu države do 130 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je v večjem delu zahodne, osrednje ter deloma tudi na severu Slovenije padla 1,5-kratna količina dežja, drugod dvakratna, na skrajnem jugovzhodu celo več kot dvakratna količina dežja. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, avgust 2014 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, August 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno Polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota pov. 4,7 4,4 3,4 3,0 3,6 3,3 3,7 4,0 3,5 4,2 3,1 3,5 4,3 3,4 3,9 3,6 3,5 3,5 3,5 3,6 4,1 4,1 4,3 3,9 3,4 3,0 4,0 I. dekada max. 5,6 5,2 3,9 3,7 4,2 4,0 4,4 5,6 4,6 5,1 3,8 4,2 5,2 4,7 4,7 5,0 4,4 4,9 4,5 4,5 5,1 5,3 5,2 5,0 4,2 3,8 4,9 Σ 47 44 34 30 36 33 37 40 35 42 31 35 43 34 39 36 35 35 35 36 41 41 43 39 34 30 40 pov. 4,3 3,4 3,1 2,1 2,2 2,1 2,4 2,6 2,4 2,9 2,3 2,7 3,0 2,7 3,0 2,4 2,8 2,8 2,8 2,6 2,8 2,9 3,0 2,7 2,4 2,3 3,0 II. dekada max. 5,7 4,8 3,7 3,4 4,1 3,7 3,8 4,0 3,6 4,7 3,3 4,0 4,3 4,0 4,5 4,2 4,5 5,1 4,4 4,7 5,0 5,2 5,3 4,4 3,6 3,4 4,6 Σ 43 34 31 21 22 21 24 26 24 29 23 27 30 27 30 24 28 28 28 26 28 29 30 27 24 23 30 III. dekada pov. max. 3,7 4,7 3,5 5,2 2,4 3,0 2,1 3,2 2,3 3,2 2,3 3,0 2,4 3,0 2,4 3,0 2,3 3,4 2,7 3,7 2,2 3,0 2,4 3,3 3,2 5,0 2,3 2,9 2,6 3,4 2,2 3,3 2,4 3,3 2,2 3,2 2,3 3,4 2,7 3,7 2,6 3,5 2,7 3,9 2,9 3,9 2,5 3,4 2,3 3,1 2,0 2,5 2,6 3,5 Σ 41 39 26 23 26 25 27 27 25 30 24 26 35 26 29 24 26 24 26 30 29 30 32 28 25 22 29 mesec (M) pov. max. Σ 4,2 5,7 131 3,8 5,2 117 3,0 3,9 91 2,4 3,7 75 2,7 4,2 84 2,6 4,0 79 2,8 4,4 87 3,0 5,6 93 2,7 4,6 84 3,3 5,1 101 2,5 3,8 78 2,9 4,2 88 3,5 5,2 108 2,8 4,7 87 3,2 4,7 97 2,7 5,0 84 2,9 4,5 89 2,8 5,1 86 2,9 4,5 89 3,0 4,7 93 3,2 5,1 98 3,2 5,3 101 3,4 5,3 105 3,0 5,0 93 2,7 4,2 83 2,4 3,8 75 3,2 4,9 99 Avgust se je pričel z nadpovprečno toplim vremenom, a je druga, hladnejša, polovica doprinesla k temu, da je bila povprečna mesečna temperatura zraka zelo blizu dolgoletnega povprečja oziroma do 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pol stopinje nižja, v večjem delu Slovenije med 19 in 21 °C. Za skoraj stopinjo hladneje od povprečja je bilo le v večjem delu severozahodne Slovenije. Akumulacija efektivne temperature zraka je za nekoliko presegla povprečje, na Obali pa je bila podpovprečna (preglednica 4). Še vedno pa je za več kot za 100 °C nad povprečjem letna vsota temperature zraka, ki je bila ob koncu avgusta tolikšna, kot je normalno ob koncu septembra. Povprečna dnevna količina izhlapele vode se je gibala med 3 in 3,5 mm, ponekod v severni Sloveniji ter zlasti v jugovzhodni Sloveniji ni dosegla niti 3 mm, le na skrajnem jugozahodu je bila med 3,8 in 4,4 mm (preglednica 1). Prva dekada avgusta se je zaključila z večinoma negativno vodno bilanco, v drugi in zadnji dekadi pa je količina padavin presegla količino izhlapele vode oziroma je bila vodna bilanca skoraj povsod pozitivna. Pozitivna je bila tudi mesečna vodna bilanca, razen na Obali, prav tako je bila pozitivna tudi vegetacijska vodna bilanca z izjemo severovzhoda države (preglednica 2). Ne le stanje vodne bilance in nadpovprečno število padavinskih dni, sliko nadpovprečne namočenosti tal in s tem pogojenih rastnih razmer dopolnjujejo še pogosta deževna obdobja, ki so lahko trajala 2, 3 ali 4 zaporedne dneve. Zaloga vode v tleh je skoraj ves čas vztrajala nad stresno mejo, kar je omogočalo dobre rastne pogoje za koruzne posevke, razen ob koncu avgusta, ko so bila tla celo čezmerno namočena. Koruza je v zadnji tretjini avgusta dosegla voščeno zrelost, primerno za siliranje. Siliranje je tehnološki postopek, ki je časovno omejen in zahteva dostop na njive s težkimi obdelovalnimi stroji, ob presežni vodi v tleh je bilo strojno delo ovirano ali celo povsem nemogoče. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za avgust in vegetacijsko obdobje od aprila do septembra 2014 Table 2. Ten days and monthly water balance in August 2014 and for vegetation period from April to September 2014 Vodna bilanca [mm] v avgustu Opazovalna postaja I. dekada Vodna bilanca [mm] II. dekada III. dekada −20,7 34,8 53,9 68,0 169,9 1,0 29,4 73,4 103,8 109,9 Novo mesto −9,4 90,9 22,4 103,9 137,5 Celje −4,2 36,5 17,9 50,2 140,5 Maribor, letališče −13,2 30,6 22,8 40,2 55,1 Murska Sobota −17,2 44,5 20,0 47,3 −86,8 Portorož, letališče −27,8 −27,5 18,4 −36,9 0,6 Bilje Ljubljana mesec (1. april – 31. avgust) Vremenske razmere v avgustu niso bile naklonjene niti plodovkam. Pogosta deževna obdobja so ohranjala listje mokro, zaradi česar so se razbohotile listne plesni. Če zaščitnih ukrepov ni bilo mogoče izvesti se je listje predčasno posušilo, v takih primerih so plodove buč pričeli pobirati predčasno, že v zadnji tretjini avgusta. Obilna voda v tleh in dolgotrajna mokrota listja so povzročile tudi gnitje zelenjadnic ter omogočile množičen pojav polžev. Založenost tal z vodo je bila za pridelavo krompirja ugodna, a tudi pri tej kmetijski kulturi je tehnologija zaščitnih ukrepov odigrala odločilno vlogo za zdrav pridelek. Preveč je bilo celo predebelih gomoljev, ki lahko v sebi skrivajo kakšno fiziološko bolezen. V kolikor zaščita ni bila ustrezna je krompirjevo cimo prizadela fitoftora. Zaviralnih vremenskih pogojev za širjenje bolezni v avgustu ni bilo veliko, saj so se temperature zraka dvignile nad 30 °C, ko se širjenje zaustavi, le 2 do 3 krat. Ob zmernih temperaturah zraka in vztrajni omočenosti listov se je bolezen izjemno hitro razširila. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, avgust 2014 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, August 2014 Postaja I. dekada Tz2 Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota 24,2 25,6 22,7 21,6 22,6 22,6 23,7 23,0 23,7 Tz5 24,3 25,5 22,2 21,6 23,2 22,7 23,1 22,7 23,6 Tz2 max Tz5 max 33,0 33,4 33,0 27,6 28,7 29,0 35,0 31,8 30,8 31,5 31,8 30,6 26,1 28,8 27,9 29,2 27,7 30,5 II. dekada Tz2 min 18,8 19,4 16,0 17,8 18,1 18,5 18,3 17,4 18,8 Tz5 min 19,2 20,2 16,3 18,2 18,8 19,0 19,2 18,8 18,9 Tz2 23,3 22,4 18,2 19,1 20,1 20,9 20,5 19,8 20,4 Tz5 23,6 22,4 18,3 19,1 20,4 21,1 20,3 20,1 20,4 Tz2 max Tz5 max 33,4 34,4 32,3 28,0 29,7 29,6 33,8 33,2 30,7 32,3 32,6 29,7 26,7 30,0 28,2 29,4 28,7 30,4 III. dekada Tz2 min 15,8 15,5 11,9 14,2 15,1 15,3 14,3 14,6 15,6 Tz5 min 16,4 16,2 12,5 14,8 16,0 16,1 16,0 16,1 15,6 Tz2 21,2 21,2 18,1 18,5 18,7 19,2 19,6 18,5 18,6 Tz5 21,7 21,3 18,1 18,5 19,2 19,4 19,1 18,5 18,5 Tz2 max Tz5 max 27,8 32,7 25,6 24,2 25,0 26,9 29,4 28,0 25,7 27,1 29,1 23,9 23,0 24,2 24,4 24,6 23,5 24,2 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, avgust 2014 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, August 2014 68 mesec (M) Tz2 min 16,2 15,7 13,2 14,8 14,5 13,7 14,2 12,7 13,4 Tz5 min 17,0 16,4 13,8 15,0 15,0 15,2 15,8 15,0 13,6 Tz2 22,8 23,0 19,6 19,7 20,4 20,8 21,2 20,4 20,8 Tz5 23,2 23,0 19,5 19,7 20,9 21,0 20,8 20,4 20,8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4, Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, avgust 2014 Table 4, Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, August 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. II. 227 224 197 195 178 203 200 215 224 216 221 215 214 219 220 216 216 213 217 202 173 174 138 163 165 172 189 191 198 186 180 182 181 179 181 174 Tef > 0 °C III. M 222 216 183 173 154 177 177 184 194 191 196 188 184 194 184 186 186 182 666 641 553 541 469 543 542 571 607 598 615 589 578 594 585 581 583 569 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. −24 4 30 14 10 11 22 23 16 29 24 10 17 17 5 1 16 −1 177 174 147 145 128 153 150 165 174 166 171 165 164 169 170 166 166 163 167 152 123 124 88 113 115 122 139 141 148 136 130 132 131 129 131 124 166 161 128 118 98 122 122 129 140 136 141 133 129 138 129 131 131 127 511 486 398 386 314 388 387 416 452 444 460 434 423 439 430 426 428 414 −24 4 30 14 10 11 22 23 16 29 24 10 17 17 5 1 16 −1 127 124 97 95 78 103 100 115 124 116 121 115 114 119 120 116 116 113 117 102 73 74 38 63 65 72 89 91 98 86 80 82 81 79 81 74 Tef > 10 °C III. M 112 106 73 63 44 67 67 74 84 81 86 78 74 84 74 76 76 72 356 331 243 231 159 233 232 261 297 288 305 279 268 284 275 271 273 259 Vm −24 4 30 14 8 11 22 23 16 29 24 10 17 17 5 1 16 −1 Tef od 1.1.2014 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 3802 3623 2906 2797 2176 2836 2801 2937 3347 3273 3376 3239 3117 3273 3198 3170 3219 3131 2589 2416 1777 1688 1269 1749 1733 1839 2211 2139 2234 2106 1997 2147 2081 2050 2102 2015 1454 1345 883 835 588 909 912 986 1248 1192 1272 1168 1097 1219 1174 1145 1190 1116 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 69 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podobno kot na krompirju so se tudi na vinski trti bohotile vlagoljubne bolezni, predvsem peronospora in oidij. Presenetljivo množično se je razmnožila tudi plodova vinska mušica. O novih okužbah s peronosporo so vinogradniki poročali še v drugi polovici avgusta. Na grozdih se je pojavila gniloba, ki je prizadela zlasti nižje lege vinogradov. Veliko težav s košnjo travinja oziroma s sušenjem za suho krmo so imeli tudi živinorejci. Problematična sta bila zlasti drugi in tudi tretji odkos. Za uspešno sušenje trave so potrebni zaporedni suhi dnevi z visokimi temperaturami zraka. Sklenjena suha obdobja (ko ni padlo nič dežja) pa so avgusta trajala le od 3 do 4 dni, le redkokje do 6 dni (med 8. in 13. avgustom). Tako je živinorejcem večinoma preostala le možnost siliranja za silažno krmo. V Savinjski dolini so v zadnji tretjini avgusta pričeli obirati hmelj. Hmeljarji so poročali o odličnem pridelku, kljub nestabilnim vremenskim razmeram, ki so bile nenaklonjene številnim ostalim kmetijskim kulturam. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max Tz2 min maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm I, II, III, M declines of monthly values from the average decade, month SUMMARY In August it was slightly colder than normally, average monthly air temperature ranged between 19 and 21 °C, departures from the average were mostly less than half degree C. The exception was the north-western region of Slovenia where average air temperatures remained below the long term average by nearly 1 °C. In the first decade of August water balance state resulted mostly negative by the contrast to the second and third decade when water balance turned to the positive state due to the abundant precipitation. The highest surpluses were recorded in the western and central part of Slovenia. Frequent precipitation hindered hay drying and provoked several attacks by fungal plant diseases and decay of grape and vegetables. 70 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V AVGUSTU 2014 Discharges of Slovenian rivers in August 2014 Igor Strojan A vgust je bil hidrološko nenavadno moker mesec. Zaradi pogostih in občasno tudi obilnih padavin so se avgusta namesto običajnih sušnih pretokov po rečnih koritih pretakali večji, tudi poplavni pretoki. Vodnatost rek je bila okvirno 2,4 krat večja kot navadno v tem letnem času. Najbolj vodnat je bil južni del države (slika 1). Poplavne dogodke je bilo zaradi vremenskih posebnosti težko napovedovati. Ob občasnih močnih lokalnih nalivih so poplavljali hudourniki, potoki in tudi večje reke v večjem delu države. Najbolj neugodni so bili trije dogodki. V noči na 5. avgust je hitro in močno poplavila Gradaščica, 14. avgusta so bili preseženi opozorilni pretoki na vodomernih postajah Dravinja Loče, Rogatnica Podlehnik in Velika Krka Hodoš. Krka je poplavljala na območju pogostih poplav. Poplavljalo je več hudournikov in potokov. 21. avgusta so Dravinja, Paka ter nekatere manjše reke v vzhodni Sloveniji poplavljale na izpostavljenih mestih ob strugah. Tudi v tem času je poplavljalo več potokov in hudournikov. GORNJA RADGONA 1,23 VIDEM RADOVLJICA 3,20 2,03 BORL+FORMIN 1,43 SUHA 3,32 ŠENTJAKOB HRASTNIK 2,01 2,37 VELIKO ŠIRJE 1,68 SOLKAN 2,72 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC nip MOSTE 2,15 PODBOČJE 2,57 1,40 ČATEŽ 1,57 2,91 CERKVENIKOV MLIN 3,44 RADENCI 2,91 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek avgusta 2014 in povprečnimi srednjimi avgustovskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the August 2014 mean discharges of Slovenian rivers compared to the August mean discharges of the long-term period 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SUMMARY August was hydrologically very wet month. In the whole the discharges were about 2.4 times higher if compared to the long term period. The wetest was the south part of the country. The rivers flooded at three different meteorological situations. In the night on August 5 flooded river Gradaščica, on August 14 flooded rivers Dravinja, Rogatnica, Velika Krka and Krka at east and south part of the country and on August 21 flooded Dravinja and Paka and some other small rivers at the eastern part of the country. There were also floods of small streams and torrents 1200 180 160 1000 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 140 800 600 400 120 100 80 60 40 200 20 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 700 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 250 600 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 200 500 400 300 200 150 100 50 100 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 27 HRASTNIK 29 1 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 SUHA ČATEŽ 400 23 25 PODBOČJE 300 350 250 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 300 250 200 150 200 150 100 100 50 50 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v avgustu 2014 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in August 2014 72 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 M O ST E SU H A Qvk avgust 2014 SO LK A N D O LE N JE PO CE D RK RO V TE EN JA IK O V M LI N G O RN JA RA D G O N BO A RL +F O RM IN 0,0 RA D EN CI 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK RAZMERJAPRETOKOV 9,0 Qvk avgust 1971 - 2000 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 Qsr avgust 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 7,0 Qsr avgust 1971 - 2000 3,0 2,0 Qnp avgust 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qnp avgust 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki avgusta 2014 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in August 2014 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki avgusta 2014 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in August 2014 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Avgust 2014 m3/s dan 133 280 9,6 16 — 18,0 54,0 97,0 93,3 9,9 25,0 14,3 17,0 21,0 3,0 1,9 0,9 59,4 71,9 0,6 6,5 — 8,7 19,1 32,8 50,8 2,1 7,0 3,9 5,7 17,4 1,5 1,2 0,2 107 165 3,1 12,1 1,1 14,7 35,2 53,0 91,0 4,7 13,3 6,5 10,3 25,3 2,0 1,7 0,8 180 328 8,1 21,6 2,1 32,3 62,7 71,3 139 9,1 25,8 11,0 21,1 49,8 2,0 2,4 1,7 Qs nQs sQs vQs 193 395 22,6 48,3 — 63,0 113 189 245 29,9 67,2 51,7 49,1 129 11,1 8,9 5,9 Qvk 82,2 185 1,4 11,7 0,8 15,5 26,5 43,2 59,2 3,1 9,7 5,8 8,3 27,0 2,0 1,8 0,4 157 277 7,1 28,8 4,1 30,9 56,4 79,9 156 9,0 26,2 17,7 22,8 47,6 3,8 3,7 1,7 300 464 26,1 80,5 19,0 74,2 133 96,5 319 32,2 56,4 48,6 74,0 168 7,2 16,1 11,3 nQvk sQvk vQvk 120 272 2,3 20,3 1,1 35,4 59,1 103 78,6 11,7 21,5 8,2 20,6 62,7 6,0 2,3 0,8 370 609 41,8 230 28,6 120 242 264 578 69,7 99,6 183 107 298 29,1 36,3 14,2 896 1285 193 868 142 561 915 627 1993 269 257 720 240 1844 103 154 118 362 1120 140 166 — 179 390 329 589 166 228 248 153 339 41 41 43 9 31 12 12 — 9 12 12 12 4 13 13 13 10 13 13 12 nQnp sQnp vQnp Avgust 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 14 14 21 15 — 14 21 15 15 21 15 15 5 14 27 21 21 74 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V AVGUSTU 2014 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in August 2014 Peter Frantar T emperatura vode avgusta 2014 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem na vseh rekah nižja od obdobnega povprečja. Alpske reke so bile hladnejše do stopinje Celzija, predvsem kraške pa tudi za več stopinj Celzija. Najmanjše negativno odstopanje je imela tako Sava v zgornjem toku, ki je bila hladnejša za 0,4 °C, največje negativno odstopanje pa je imela Krka, −5,7 °C. Jezeri sta imeli povprečno mesečno temperaturo zelo različni v primerjavi z obdobnim povprečjem. Obe sta bili hladnejši, vendar je bilo Bohinjsko jezero v primerjavi s povprečjem hladnejše za kar 4,2 °C, Blejsko jezero pa za 0,9 °C. Temperatura vode vseh rek v državi se je praktično ves mesec zniževala. Manjši porast je bil v dneh okrog 10. avgusta, ki pa ni trajal dolgo in ohlajanje vode rek se je nadaljevalo naprej proti koncu avgusta. V zadnjih dneh meseca se je voda spet pričela segrevati, vendar zgolj za nekaj stopinj. Temperatura vode Blejskega jezera je bila skozi ves mesec podobna z zelo rahlim ohlajanjem proti koncu meseca, je pa bila ves mesec preko 20 oC. Bohinjsko jezero pa je bilo stabilno prva dva tedna, potem pa se je opazneje ohladilo in ostalo hladnejše skoraj vso drugo polovico avgusta. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode avgusta 2014 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average August 2014 and longterm 1981–2010 temperature in °C postaja / location Mura - G. Radgona AVGUST 2014 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference 17,0 −0,6 V.Krka - Hodoš 16,4 17,3 Drava - Ptuj 16,4 Bohinjka - Sv. Janez 15,8 Sava Radovljica 12,6 13,0 −0,4 Sava - Šentjakob 14,6 15,0 −0,4 Sava - Jesenice na Dol. 17,1 Kolpa - Metlika 15,3 Ljubljanica - Moste 15,0 16,9 −1,9 Savinja - Laško 17,2 17,9 −0,7 Krka - Podbočje 14,7 20,4 −5,7 Soča - Solkan 12,8 15,8 −3,0 Vipava - Dolenje 10,8 Nadiža - Potoki 15,4 Reka - Cerkvenikov mlin 16,0 19,5 −3,5 Bohinjsko jezero 15,2 19,4 −4,2 Blejsko jezero 21,7 22,6 −0,9 75 Urad za hidrologijo in stanje okolja 23 23 21 21 19 19 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 17 15 17 15 13 13 11 11 9 9 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust avgust V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj 23 23 21 21 19 19 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 17 15 15 13 11 11 9 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Savinja Laško avgust Ljubljanica Moste Krka Podbočje Soča Solkan 23 23 21 21 19 19 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Jesenice na Dol. 17 13 9 Sava Šentjakob 17 15 Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin 17 15 13 13 11 11 9 9 1. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust avgust Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Nadiža Potoki Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v avgustu 2014 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in August 2014 76 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v avgustu v °C. Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in August in °C. SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in August were lower as compared to the long term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bled lake was 0.9 °C lower as in the longterm average and the temperature of the lake Bohinj was 4.2 °C lower as in the long term average. 77 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V AVGUSTU 2014 Sea dynamics and temperature in August 2014 Igor Strojan A vgusta je bila povprečna mesečna višina morja, 231 cm, za 17 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje je bilo dokaj pogosto vzvalovano, povprečna višina valov je bila 0,25 metra, valovi so prihajali večinoma iz jugozahodne in severovzhodne smeri. Srednja mesečna temperatura morja, 25,4 °C, je bila nekoliko višja od povprečja v dolgoletnem primerjalnem obdobju in°podobno kot že v juliju, 2,7 °C višja od povprečne mesečne temperature zraka. Ob tem je bilo sončno sevanje manjše kot navadno v tem času. 40 360 30 300 20 0 180 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v avgustu 2014 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in August 2014 29 400 300 Temperatura (°C) 25 23 200 21 19 100 17 15 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 27 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v avgustu 2014 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in Avgustu 2014 78 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 27 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila avgusta 17 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Večji del meseca so bile višine morja povišane. Residualne višine so bile nižje od 40 cm. Najvišja višina morja 292 cm je bila višja kot navadno v tem letnem času, vendar morje ni poplavljalo obale (slika 3 in slika 4). 360 30 20,0 320 280 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 20 0,0 -10,0 10 -20,0 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10,0 240 0 0 -40 1 3 5 7 9 11 Hmer 13 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 -30,0 1 31 3 Hres 5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v avgustu 2014 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in August 2014 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v avgustu 2014 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of August 2014 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV SMV NVVV NNNV A 9 Odkloni višin morja Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v avgustu 2014. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in August 2014 Avgust 2014 7 Avgust 1960–1990 cm Min cm Sr cm Max cm NNNV 231 292 156 136 202 263 110 153 214 278 134 144 226 297 154 143 A 79 srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v oktobru 2014. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2014_a5_final.pdf Figure 5. Prognostic sea levels in October 2014. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2014_a5_final.pdf 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Povprečna višina valov v avgustu je bila 0,25 metra. Ob burji in jugozahodniku so avgusta v štirih primerih najvišji valovi presegli višino 1,2 metra (slika 6). Najvišji izmerjeni val v avgustu je bil visok okoli 1,3 metra, izmerjen je bil 28. avgusta ob polnoči in je imel severovzhodno smer. 400 3,4 3,2 2,8 2,6 300 Smer valov (stopinje) 2,4 2,2 250 2 1,8 200 1,6 1,4 150 1,2 1 100 0,8 Višina valov (m), Perioda valov (s) 3 350 0,6 50 0,4 0,2 Srednja polurna višina valov . 1. 9. . .8 .8 30 31 . . .8 .8 28 29 . . .8 27 . .8 26 .8 . Perioda valov 25 . .8 24 . .8 23 . .8 22 . 21 .8 . .8 20 . 19 .8 . 18 .8 . .8 17 . .8 .8 15 16 . . .8 14 . .8 13 . .8 12 . .8 .8 11 9. 8. Smer valov 10 7. 8. 8. 8. 6. 8. 5. 8. 4. 8. 3. 8. 0 2. 8. 1. 8. 0 Max višina valov Slika 6. Valovanje morja v avgustu 2014. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in August 2014. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Slika 7. Roža valovanja morja v avgustu 2014. Valovanje iz severovzhoda in jugozahoda je bilo višje in pogostejše kot navadno v tem mesecu. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in August 2014. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Srednja mesečna temperatura morja je bila avgusta 25,4 °C in nekoliko višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Srednje dnevne temperature so se avgusta gibale med 23,7 in 27,4 °C (slika 8 in preglednica 2). Srednja mesečna temperatura morja je bila v avgustu, podobno kot že v juliju, nekaj manj kot tri stopinje Celzija višja kot srednja mesečna temperatura zraka. Ob tem je bilo tudi sončno sevanje manjše kot navadno (slika 2). Morje je bilo hladnejše v severnem in vzhodnem delu severnega Jadrana, ki je prikazan na sliki 9. Najbolj hladni, okoli 24 °C, so bili predeli ob izlivih rek v morje. Ponekod v južnem osrednjem delu in delu ob italijanski obali je bila srednja mesečna temperatura morja višja od 26 °C. 28 Temperatura (°C) 27 26 25 24 23 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v avgustu 2014. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in Avgustu 2014 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v avgustu 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in Avgust 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Avgust Avgust 1981–2010 2014 Min Sr Max °C °C °C °C 23,7 21,2 22,3 23,0 Tmin 25,4 23,2 24,2 24,9 Tsr 27,4 25,0 26,2 27,2 Tmax 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v avgustu 2014 Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in August 2014 SUMMARY In August the mean monthly sea level was 17 cm higher if compared to the long-term period. The average waves were 0.25 meters high. The mean sea temperature at tide gauge Koper was 25.4 °C and was 2.7 °C higher that monthly mean air temperature. 83 ZALOGE PODZEMNIH VODA V AVGUSTU 2014 Groundwater reserves in August 2014 Urška Pavlič Z aradi obilnih padavin v zadnjih dveh mesecih so se gladine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih severovzhodne Slovenije dvignile nad dolgoletno povprečje, v pretežnem delu Prekmurskega, Murskega in Ptujskega polja so se zvišale celo do zelo visokih vrednosti. Zelo visoke gladine podzemne vode smo avgusta spremljali tudi v vodonosniku doline Bolske, sicer pa so v vodonosnikih Celjske, Krško-Brežiške in Ljubljanske kotline prevladovale normalne vodne razmere. Podpovprečne vodne gladine so prevladovale v vodonosnikih Sorškega polja in Vipavske doline. Kraški izviri so bili nadpovprečno vodnati. Hidrogrami kraških izvirov so zabeležili več viškov v nihanju vodne gladine, izdatnost izvirov se je najintenzivneje povečala v sredini avgusta in v začetku zadnje dekade meseca. Napajanje vodonosnikov je bilo nadpovprečno. Na območju medzrnskih vodonosnikov je bilo obnavljanje najbolj intenzivno na območju Krško-Brežiške kotline, kjer so zabeležili eno polovico padavin več, kot znaša dolgoletno povprečje, na območju Murske in Ljubljanske kotline pa je presežek mesečnih padavin znašal preko dve petini normalnih vrednosti. Najmanj padavin je prejelo območje vodonosnikov Celjske in Dravske kotline, kjer je padlo za približno eno desetino dežja več, kot je običajno za avgust. Na območju kraških vodonosnikov je največ padavin prejelo območje Alp in nizkega Dinarskega krasa, presežek padavin v zaledjih izvirov Kamniške Bistrice in Krupe je znašal približno eno polovico dolgoletnega mesečnega povprečja. Najmanj padavin je avgusta prejelo zaledje izvirov Podroteje in Velikega Obrha, kjer je bilo obnavljanje vodonosnikov z infiltracijo padavin preseženo za približno eno desetino običajnih vrednosti. Največ padavin je padlo v drugi polovici meseca z maksimumom med 14. in 15. avgustom. Slika 1. Merilna postaja za spremljanje iztoka podzemne vode iz cestnega predora Karavanke (Foto: Arhiv ARSO) Figure 1. Measuring station for groundwater discharge measurements from road tunnel Karavanke (Photo: ARSO archive) 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Avgusta smo v primerjavi z mesecem pred njim v medzrnskih vodonosnikih spremljali višje gladine podzemne vode. Izjema so bili deli vodonosnikov spodnje Savinjske doline in Krškega polja, kjer se je mestoma vodna gladina v primerjavi z mesecem julijem nekoliko znižala. Največji dvig je bil s 163 centimetri zabeležen v Ključarovcih na Murskem polju, kar na tej merilni postaji znaša 59 % razpona nihanja. Glede na relativne vrednosti se je podzemna voda avgusta z 61 % razpona nihanja najbolj izrazito dvignila v Bunčanih na Murskem polju. Upad podzemne vode je bil avgusta največji v Medlogu v vodonosniku spodnje Savinjske doline, kjer je režim nihanja podzemne vode v vplivnem območju režima Savinje; na tem merilnem mestu se je gladina podzemne vode avgusta znižala za 57 centimetrov oziroma 14 % razpona nihanja. Kraški izviri so bili avgusta nadpovprečno vodnati, obnavljanje vodonosnikov je bilo najbolj intenzivno v drugi polovici meseca. Iz hidrograma izvira Kamniške Bistrice je mogoče razločiti pet padavinskih dogodkov, izmed katerih po intenzivnosti najbolj izstopata dva, ko je bilo obnavljanje iz padavin najbolj izrazito. Prvi večji padavinski dogodek je nastopil v sredini meseca, drugi pa ob začetku druge dekade meseca. Tudi izviri visokega Dinarskega krasa so bili bogati s podzemno vodo, najvišje zvišanje izdatnosti je bilo na območju izvira Podroteje zabeleženo v prvem in zadnjem tednu meseca. Vodnatost nizkega Dinarskega krasa je bila večino meseca močno povišana, vodostaji reke Krke so se večji del meseca gibali nad visokimi dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi. Avgusta so se v medzrnskih vodonosnikih zaradi zvišanja gladin podzemne vodne zaloge povečale. Izjema so bili deli vodonosnikov spodnje Savinjske doline in Krškega polja, kjer se je zaradi upada podzemne vode količinsko stanje podzemne vode zmanjšalo. V kraških vodonosnikih je zaradi nadpovprečnega napajanja z infiltracijo padavin julija prevladovalo obnavljanje vodnih zalog. Količinsko stanje podzemne vode je bilo v medzrnskih vodonosnikih avgusta nekoliko bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Avgusta 2013 je v vodonosnikih Apaškega polja, spodnje Savinjske doline, Čateškega, Kranjskega in Sorškega polja ter v vodonosnikih Vipavsko Soške doline prevladovalo podpovprečno stanje zalog podzemnih vod, vodna gladina se je v teh vodonosnikih znižala do zelo nizkih vrednosti. Slika 2. Meritev pretoka povirnega dela Save Dolinke v avgustu 2014 (Foto: Arhiv ARSO) Figure 2. Discharge measurement in the headwaters of Sava Dolinka in August 2014 (Photo: ARSO archive) 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lipovci - Prekmursko polje Zgornje Krapje - Mursko polje 100 140 100 80 120 80 100 60 60 80 40 60 40 0 20 20 % 20 % 0 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Skopice - Krško polje 20072008200920102011201220132014 Preserje - d. Kam. Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % 20072008200920102011201220132014 Trgovišče - Ptujsko polje % % Tezno - Dravsko polje 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Britof - Kranjsko polje 20072008200920102011201220132014 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % % 0 -20 % % 40 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v avgustu glede na maksimalni avgustovski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in August in relation to maximal August amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 86 0 100 176 300 140 139 400 138 500 jul-14 jan-14 apr-14 jul-13 okt-13 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 okt-11 jan-11 137 Vipavska dolina - Šempeter 600 Nivo podzemne vode (m n. m.) 141 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 200 apr-11 500 600 Padavine (mm) 142 243 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Padavine (mm) Čateško polje - Čatež 145 245 jan-11 apr-11 jul-11 okt-11 jan-12 apr-12 jul-12 okt-12 jan-13 apr-13 jul-13 okt-13 jan-14 apr-14 jul-14 jul-14 jan-14 apr-14 jul-13 okt-13 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 okt-11 jan-11 175 apr-11 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 jan-11 apr-11 jul-11 okt-11 jan-12 apr-12 jul-12 okt-12 jan-13 apr-13 jul-13 okt-13 jan-14 apr-14 jul-14 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 jul-14 apr-14 jan-14 jul-13 okt-13 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 okt-11 46 jan-11 600 apr-11 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2011, 2012, 2013 and 2014 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Groundwater levels in aluvial aquifers rose in August due to abundant precipitaion. In alluvial aquifers of North Eastern part of the country high and very high groundwater reserves predominated. Karstic springs were water abundant. The highest amount of renewable quantity of water from precipitation occured in the second half of the month. 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu avgustu 2014 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in August 2014 88 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V AVGUSTU 2014 Air pollution in August 2014 Anton Planinšek O nesnaženost zraka je bila v avgustu pri vseh onesnaževalih, razen pri ozonu, močno pod predpisanimi vrednostmi. Tudi ozona je bilo manj kot v avgustu preteklih let. Padavin je bilo nadpovprečno veliko glede na letni čas. Daljših obdobij z visokimi temperaturami in brez padavin, ki so značilna za avgust, pa letos sploh ni bilo. Dnevne koncentracije delcev PM10 so bile pričakovano nizke glede na letni čas. Koncentracije ozona so na nekaterih merilnih mestih nekajkrat presegle ciljno vrednost, opozorilni vrednosti pa se niso približale. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Pod mejnimi vrednostmi so bile tudi koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksidom in benzena. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Lafarge Cement Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Najvišja urna koncentracija 96 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Zavodnje. Najvišja dnevna 18 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ravenska vas. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno, so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišja urna koncentracija NO2 90 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center, najvišja povprečna mesečna koncentracija NO2 pa tudi na merilnem mestu Ljubljana Center kjer je bila izmerjena tudi najvišja povprečna mesečna koncentracija NOX . Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod, kot običajno, precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Koncentracije ozona (preglednica 4 in slika 3) so bile nizke glede na letni čas. Cilja vrednost je bila presežena največkrat na merilnem mestu Kovk, Vnajnarje in v obmorskem mestu Koper. Enkrat ali dvakrat je bila presežena še v Ljubljani, Celju, Velenju, Novi Gorici, Hrastniku in na visoko ležečih merilnih mestih Krvavec in Otlica. Opozorilna vrednost ni bila presežena nikjer. To je posledica obilnega deževja nad našimi kraji. Najvišja urna koncentracija 134 µg/m3 je bila izmerjena na Sv. Mohorju nad Brestanico. Delci PM 10 in PM 2,5 V avgustu ni bila mejna dnevna vrednost prekoračena na nobenem merilnem mestu, kar za ta letni čas ni nič posebnega. Najvišja dnevna koncentracija PM10 48 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu AMP Gaji. V deževnih obdobjih so koncentracije, ki so bile precej pod dnevno mejno vrednostjo še padle Koncentracije delcev PM2,5 so bile v avgustu nizke. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Izmerjene vrednosti benzena so bile nizke. Najvišja koncentracija benzena je bila izmerjena na postaji Ljubljana Center, ki je postavljena na najbolj prometni lokaciji. 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v avgustu 2014 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in August 2014 MERILNA MREŽA Mesec / Month Postaja po dr DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška Gora Velenje Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor (10s) AMP Gaji % pod 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 2 1 3 5 2 1 4 3 3 2 6 3 1 3 5 9 2 8 2 9 4 3 13 9 29 26 14 8 24 68 29 50 96 61 11 6 33 23 44 43 7 75 18 19 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 UB 100 UB 100 SB 100 UT 93 99 SB UT 97 RB 98 RB 99 SB 100 RB 99 RB 97 RB 100 RB 99 UB 100 RB 100 RB 100 RB 93 RB 99 RB 100 RB 100 RB 100 SI 100 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 4 6 9 5 3 7 12 6 15 14 7 5 4 6 15 12 11 5 18 9 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v avgustu 2014 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in August 2014 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje MO Maribor 1 ura / 1 hour Postaja podr % pod Cp Cmax LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor (10s) AMP Gaji Vrbanski plato UB UT UB SR UB SB UT UB UT RB RB RB RB RB RB RB SI SB 100 100 99 99 100 99 89 100 97 96 95 96 96 88 97 100 97 83 16 23 21 6 15 11 12 11 34 3 9 5 4 5 5 4 15 6 63 72 70 34 55 45 45 48 90 18 58 47 51 59 27 23 55 31 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v avgustu 2014 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in August 2014 MERILNA MREŽA DMKZ LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month %pod Cp 100 0,1 100 0,2 100 0,3 65 0,2 91 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,2 0 0,4 0 0,5 0 0,2 0 26 43 39 7 23 19 23 14 53 3 17 7 5 6 7 7 23 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v avgustu 2014 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in August 2014 MERILNA MREŽA postaja LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje DKMZ Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor (10s) MO Maribor Pohorje podr UB UB RB UB UB UT SB UB RB RB RB UB RB RB UB RB RB RB mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 100 100 99 100 100 93 100 100 97 99 100 87 95 100 100 93 100 96 47 53 50 59 39 43 49 82 81 92 53 56 83 74 53 91 74 77 130 134 120 148 123 121 131 146 132 130 123 118 140 127 130 150 143 125 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 123 129 113 134 118 115 124 131 126 126 118 111 133 120 123 146 124 115 1 1 0 2 0 0 1 4 1 1 0 0 3 0 1 6 1 0 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v avgustu 2014 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in August 2014 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement EIS TEŠ EIS TET MO Celje MO Maribor Salonit Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ BF Kranj Novo mesto Velenje LJ Center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Kovk Dobovec AMP Gaji Vrbanski plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 100 UT 100 UB 100 RB 100 UB 100 SB 100 UT 100 SB 94 UB 100 RB 97 RI 84 UB 97 UB 100 UB 100 UB 100 UT 97 RB 98 RB 100 RB 98 RB 99 SB 100 RB 97 RB 100 RB 100 SI 100 UB 100 RI 83 RI 96 Cp 12 16 14 12 12 13 16 12 12 10 15 13 11 12 12 27 15 11 19 12 10 14 10 7 19 12 9 9 92 Dan / 24 hours Cmax 23 27 24 23 18 23 24 21 20 17 20 26 20 25 22 40 33 18 29 20 18 24 25 22 48 20 14 16 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 14 12 25 14 12 17 20 8 12 0 1 9 7 16 13 20 0 0 6 4 0 2 0 0 23 2 4 6 >CV ∑od 1. jan. 7 10 9 30 10 1 15 42 31 58 24 7 40 30 18 64 35 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v avgustu 2014 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in August 2014 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja MB Center Iskrba LJ BF Vrbanski plato Podr. UT RB UB UB % pod 100 97 97 97 Cmax 24 ur 18 17 22 16 Cp 11 7 10 9 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v avgustu 2014 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in August 2014 DKMZ OMS Ljubljana Lafarge Cement Občina Medvode Ljubljana Maribor LJ Center Zelena trava Medvode Podr. UB UT UT RB SB %pod. 100 100 97 99 — Benzen 0,3 0,6 2,2 0,2 — Toluen 1,8 1,8 4,7 — — Etil-benzen 0,3 0,4 0,4 — — M,p-ksilen 1,1 1,5 4,0 — — o-ksilen 0,3 0,4 0,4 — — Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v avgustu 2014 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in August 2014 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v avgustu 2014 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in August 2014 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v avgustu 2014 Figure 3. Mean O3 concentrations in August 2014 with the number of exceedances of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v avgustu 2014 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in August 2014 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v avgustu 2014 Figure 5. Mean PM10 concentrations in August 2014 with the number of 24-hrs limit value exceedances Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v avgustu 2014 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in August 2014 3 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 120 (CV) 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in August was low due to frequent day with rain. There were a few exceedances of ozone 8-hour target value, but far less than the previous years in August. The daily limit value of PM10 was not exceeded anywhere. SO2, NO2, NOx, CO, ozone and benzene concentrations were below the limit values at all stations. 97 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V AVGUSTU 2014 Earthquakes in Slovenia in August 2014 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so avgusta 2014 zapisali 173 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 32 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za pet šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v avgustu 2014 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, avgust 2014 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, August 2014 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, avgust 2014 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, August 2014 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda EMS-98 ML h UTC m °N °E km Področje 2014 8 2 21 13 46,50 14,55 10 1,8 Ebriach (Obirsko), Avstrija 2014 8 3 22 9 45,71 15,78 18 1,7 Horvati, Hrvaška 2014 8 4 10 30 46,54 14,75 7 1,4 Ruttach-Schmelz (Rute), Avstrija 2014 8 8 15 46 45,46 14,43 13 1,4 Klana, Hrvaška 2014 8 10 7 38 45,86 16,03 13 1,2 Zagreb, Hrvaška 2014 8 11 14 03 45,77 14,88 2 čutili 0,6 Pleš 2014 8 13 10 36 46,53 16,25 7 III 2,2 Pristava 2014 8 15 1 3 46,02 14,17 11 čutili 0,8 Vrh Sv. Treh Kraljev 2014 8 16 7 10 45,51 15,30 6 III 1,1 Mala Sela 2014 8 18 23 53 45,55 15,39 9 1,3 Veselići, Hrvaška 2014 8 19 13 19 45,56 14,59 14 1,2 Tršće, Hrvaška 2014 8 19 16 45 45,66 14,27 19 III 2,2 Palčje 2014 8 21 20 28 46,10 13,52 15 čutili 2,1 San Leonardo (Svet Lienart), Italija 2014 8 24 21 35 45,66 14,26 16 1,1 Palčje 2014 8 25 1 20 45,98 15,46 0 0,5 Cesta 2014 8 25 4 40 46,89 15,02 0 1,3 Osterwitz, Avstrija 2014 8 25 17 57 45,98 15,46 0 čutili 0,6 Cesta 2014 8 25 19 04 45,98 15,46 0 čutili <0,1 Cesta 2014 8 26 12 14 46,12 14,72 8 čutili 1,6 Zgornji Tuštanj 2014 8 27 7 5 46,66 15,21 0 1,2 Aibl, Avstrija 2014 8 27 7 50 45,79 15,67 0 1,0 Gregurić Breg, Hrvaška 2014 8 27 13 18 46,33 13,55 5 1,1 Bovec 2014 8 29 5 0 45,68 15,23 8 1,0 Osojnik 2014 8 29 7 5 46,38 15,07 6 1,2 Družmirje 2014 8 29 10 29 46,46 13,73 12 1,6 Rateče 2014 8 29 15 39 46,64 15,15 7 1,7 Branik nad Muto 2014 8 30 1 2 46,09 13,54 15 1,1 San Leonardo (Svet Lienart), Italija 2014 8 30 1 39 45,84 15,05 8 1,2 Dolenji Globodol 2014 8 30 1 56 46,09 13,54 13 1,1 San Leonardo (Svet Lienart), Italija 2014 8 30 3 39 46,13 14,99 7 1,0 Dolenja@vas 2014 8 30 9 56 46,09 13,54 13 1,4 San Leonardo (Svet Lienart), Italija 2014 8 30 12 24 46,09 13,54 14 1,0 San Leonardo (Svet Lienart), Italija 2014 8 31 0 45 46,42 16,12 1 1,0 Velika Nedelja 2014 8 31 6 2 46,15 15,06 10 1,1 Trbovlje 2014 8 31 13 17 46,39 15,07 7 1,0 Gaberke 2014 8 31 16 41 46,13 15,93 12 1,0 Velika Ves, Hrvaška 2014 8 31 23 36 46,68 15,10 7 1,6 Soboth, Avstrija 99 čutili III−V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Julija 2014 so prebivalci Slovenije čutili 11 potresov. V nadaljevanju so omenjeni tisti, katerih intenziteta je bila vsaj III EMS-98. Trinajstega avgusta se je zatreslo pri Ljutomeru. Potres ob 10.36 po UTC je imel magnitudo 2,2 in največjo intenziteto III EMS-98. Potres so šibko čutili v Ljutomeru, Križevcih pri Ljutomeru, Odrancih, Črenšovcih, Razkrižju, Veržeju in okoliških naseljih. Ljudje so ob rahlem tresenju tal slišali kratkotrajno bobnenje. Po poročilih hrvaške seizmološke službe so potres čutili tudi prebivalci v krajih Štrigova in Sveti Martin. Potres, ki se je zgodil 16. avgusta ob 7.10 po UTC v bližini Adlešičev, so čutili posamezniki v okolici Adlešičev. Potres je imel magnitudo 1,1 in največjo intenziteto III EMS-98. V bližini Pivke se je 19. julija ob 16.45 po UTC zgodil potres z magnitudo 2,2. Največja intenziteta potresa je bila III EMS-98. Čutili so ga prebivalci Pivke, Knežaka, Ilirske Bistrice, Prestranka in okoliških krajev. Posamezniki so ob potresu slišali zvok, podoben grmenju. Na zadnji avgustovski dan, 31. avgusta, se je ob 6.02 po UTC zatreslo na območju Trbovelj. O potresu z magnitudo 1,1 in največjo intenziteto III−IV EMS-98 so prispela poročila iz Hrastnika, Dobovca, Trbovelj, Zagorja ob Savi, Dola pri Litiji in okoliških krajev. Ponekod je potres spremljal močan ropot. 100 SVETOVNI POTRESI V AVGUSTU 2014 World earthquakes in August 2014 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2014 Table 1. The world strongest earthquakes, August 2014 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati Magnituda Globina (km) širina dolžina Mw Št. žrtev Območje 3. 8. 00:22 0,82 N 146,17 E 6,9 13 pod morskim dnom, območje Mikronezije 24. 8. 23:21 14,60 S 73,57 W 6,8 101 Tambo, Peru V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v avgustu 2014. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2014 Figure 1. The world strongest earthquakes, August 2014 101 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V avgustu 2014 poročamo o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli in Ljubljani, poleg tega pa še s treh dodatnih merilnih mest, ki so: Maribor, Novo mesto in Čatež. Dodatne merilne postaje so v krajih, ki mejijo na najbolj obremenjena območja Evrope s cvetnim prahom abrozije. V avgustu je bilo izmerjenega največ cvetnega prahu v Čatežu, in sicer 11.501 zrn, v Mariboru smo našteli 5.239 zrn, v Novem mestu 4.875, v Ljubljani 3.588 in najmanj v Izoli, le 1731 zrn. Zabeležili smo cvetni prah dvajsetih različnih vrst rastlin. Na vseh merilnih mestih je bilo največ cvetnega prahu koprivovk, in sicer med 55 in 67 %, in ambrozije med 10 in 20 %. Izjema je bila Izola, kjer je bilo cvetnega prahu ambrozije le za dobre 3 %. 350 Izola Ljubljana 300 Število zrn/m3 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, avgust 2014 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, August 2014 Tako kot večino letošnjega poletja je tudi avgust zaznamovalo nestanovitno vreme s pogostimi padavinami; hude in trajnejše vročine ni bilo. Na Obali je bil primanjkljaj sončnega vremena majhen, bolj opazno pa so za običajno osončenostjo zaostajali v Ljubljani. Opazen presežek padavin je bil avgusta v Ljubljani, na Obali pa so bile padavine blizu običajnim za avgust. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Avgust se je na Obali začel s sončnim vremenom, v Ljubljani pa so sončna obdobja občasno prekinjali oblaki, 3. avgusta je bilo tudi na Obali več oblakov. Naslednji dan je bilo sončno, 5. avgust je bil oblačen, že ponoči tudi deževen. Med 6. in 11. avgustom je bilo sončno. V Ljubljani je bilo v zraku nekoliko več cvetnega prahu kot v Izoli, kjer je bila obremenjenost s cvetnim prahom prvi dan v mesecu zelo nizka. V Ljubljani je nespremenjena obremenjenost zraka ostala do 11. avgusta navkljub občasnim padavinam. Večino cvetnega prahu so prispevale koprivovke, manj je bilo cvetnega prahu trav, trpotca, pelina in hmelja. V Izoli smo v tem obdobju zabeležili večja nihanja obremenjenosti zraka predvsem na račun koprivovk. Do 3. avgusta nismo zabeležili cvetnega prahu hmelja, do 5. avgusta pa pelina. Na obeh merilnih mestih so se občasno pojavljala posamezna zrna ambrozije. V Ljubljani se je že 12. dne spet pooblačilo; že dan prej se je obremenitev zraka v Ljubljani povečala na račun koprivovk in ambrozije, ki je prvič v letošnji sezoni presegla pražno koncentracijo 20 zrn/m3 zraka, ki lahko izzove simptome alergijske bolezni. Vse do 16. avgusta je bilo oblačno in občasno deževno, obremenjenost zraka se je znižala. Na Obali se je pooblačilo šele 13. dne, spremenljivo oblačno je nato bilo še vse do 16. avgusta, vendar je bilo dežja manj kot v Ljubljani, obremenjenost zraka je bila v tem obdobju ponovno zelo nizka. 17. in 18. je bilo povsod sončno, zabeležili smo porast obremenitve zraka s cvetnim prahom. 19. dan je bil ponovno bolj oblačen, tako na Obali kot tudi v osrednji Sloveniji. 22. avgusta je koncentracija cvetnega prahu ambrozije spet presegla vrednost 20 zrn/m3 zraka. Koncentracija cvetnega prahu koprivovk je bila visoka. Dokaj oblačno vreme z občasnimi padavinami je v Ljubljani nato vztrajalo vse do 28. avgusta, ko je bil dan ponovno sončen, spet se je pooblačilo šele zadnji dan avgusta. 29. in 31. v mesecu je obremenjenost zraka s cvetnim prahom ambrozije dosegla vrednosti, ki vplivajo na zdravje preobčutljivih ljudi. Na Obali je bilo od 20. do 22. avgusta dokaj sončno, čeprav je občasno tudi deževalo. 23. avgust je bil oblačen, zaznamoval ga je dež. Sončna sta bila 24. in 25. avgust. Sledil jima je oblačen dan in nekaj dežja, nato pa je bilo do konca meseca dokaj sončno, nekaj več oblačnosti je bilo le zadnji dan meseca. V zraku je bilo premalo zrn ambrozije, da bi izzvala težave z zdravjem, največ je bilo cvetnega prahu koprivovk (koprive in visoko alergogene krišine). 25 Izola Ljubljana 20 Število zrn/m3 TRAVE 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, avgust 2014 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, August 2014 V Čatežu smo avgusta 2014 našteli 2.249 zrn ambrozije, v Novem mestu 845 zrn, v Mariboru 573 zrn, v Ljubljani 343 zrn in v Izoli le 60 zrn. 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ambrozija je tujerodna invazivna vrsta, ki se v zadnjih tridestih letih hitro širi po Evropi. Je vir enega izmed najpomembnejših vrst alergogenega cvetnega prahu pri nas. Avgusta 2010 je stopila v veljavo odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki določa, da morajo lastniki zemljišč, na katerih raste ambrozija, škodljive rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Prijave najdb rastišč ambrozije, kjer imetniki niso ukrepali, lahko oddamo pri pristojni fitosanitarni inšpekciji Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpektoratu RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki deluje na pristojnem območnem uradu ali neposredno na Fitosanitarni prostorski portal. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Ljubljani, Mariboru, Izoli, Čatežu in Novem mestu, avgust 2014 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Ljubljana, Maribor, Čatež, Novo mesto, and Izola in %, August 2014 Izola Ljubljana Čatež Maribor N o vo m e s t o Ambrozija Pelin Hmelj 3,5 9,6 19,6 10,9 17,3 3,8 5,6 3,2 7,5 2,9 5,1 3,3 5,1 5,0 2,5 Metlikovke/ Ščirovke 1,6 0,8 0,6 0,7 0,9 Golšec Trpotec Trave Koprivovke 5,5 0,1 0,0 0,0 0,1 6,2 5,4 1,6 4,5 4,2 12,1 5,4 2,4 4,8 4,2 55,7 66,9 64,8 63,4 65,5 V Ljubljani smo cvetni prah ambrozije v zraku začeli meriti leta 1996. Avgustovski povprečni indeks obremenjenosti zraka s cvetnim prahom ambrozije v Ljubljani za obdobje 1996–2013 znaša 483 zrn, najvišji je bil leta 2001, 1.256 zrn, najnižji pa avgusta 2004, le 74 zrn. Letošnji avgustovski indeks je pod povprečjem in znaša 343 zrn. 350 300 Število zrn/m3 250 200 150 100 50 0 Čatež 1 3 5 7 Izola 9 11 13 15 Ljubljana 17 19 21 Maribor Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, avgust 2014 Figure 3. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, August 2014 104 23 25 27 29 31 Novo mesto Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na območjih celinske Slovenije in v Primorju, kjer je ambrozija razširjena na manjših površinah, predvsem ob prometnicah, je obremenitev zraka s cvetnim prahom ambrozije navadno najvišja v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. V preteklih letih smo avgusta imeli v Ljubljani po največ 12 dni z znatno obremenitvijo zraka s cvetnim prahom ambrozije, in sicer v letih 2001, 2003 in 2009. Avgusta 2004 ni bilo takega dneva, lani avgusta pa so bili 4, prav tako tudi v letošnjem letu. Slika 4. Pelinolistna ambrozija Figure 4. Ragweed (Ambrosia artemisiifolia) Avgusta cvetita tudi povsod razširjeni tujerodni vrsti zlate rozge: kanadska in orjaška zlata rozga. Ker cvetenje rozge sovpada s cvetenjem ambrozije, ljudje pogosto rozgo proglasijo za ambrozijo. Rastlini si nista podobni. Ker je zlata rozga žužkocvetna, so v zraku le posamezna zrna te vrste cvetnega prahu. Slika 5. Bogata rumena socvetja zlate rozge med ambrozijo Figure 5. Goldenrod and Ragweed 1400 Avgustovski index ambrozije 1200 1000 800 600 400 200 0 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 Slika 6. Avgustovski indeks obremenjenosti zraka s cvetnim prahom ambrozije v obdobju 1996–2014 v Ljubljani Figure 6. Cumulative counts for Ragweed in August in the period 1996–2014 in Ljubljana 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 12 Število dni 10 8 6 4 2 0 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slika 7. Število dni z znatno obremenjenostjo zraka s cvetnim prahom ambrozije v obdobju 1996–2014 v Ljubljani Figure 7. Number of days with significant counts of Ragweed pollen grains in August in the period 1996–2014 250 Izola Ljubljana 200 Število zrn/m3 KOPRIVOVKE 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, avgust 2014 Figure 8. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, August 2014 25 Izola Ljubljana 20 Število zrn/m3 TRPOTEC 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, avgust 2014 Figure 9. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, August 2014 106 31 21 23 25 27 29 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 PELIN Izola Ljubljana Število zrn/m3 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina, avgust 2014 Figure 10. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, August 2014 20 Izola Ljubljana HMELJ Število zrn/m3 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hmelja, avgust 2014 Figure 11. Average daily concentration of Hop (Humulus) pollen, August 2014 SUMMARY The pollen measurement has been performed in the central part of the country in Ljubljana, and in Izola on the Coast. In August three additional measuring sites were operated on the board of the region with the highest concentration of Ragweed pollen, they are Novo mesto, Čatež, and Maribor. The article presents the most abundant airborne pollen types in August: Ragweed, Mugwort, Hop, Amaranth/Goosefoot family, Mercury, Plantain, Grass family, and Nettle family. 107 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2013 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.