17. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 22. jannvarja 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan svečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.   Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po iu n, če se dvp.krat. in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12.  Upravmstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. U.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Novo ministrstvo.
V soboto smo dobili zopet novo ministrstvo. Že hitro menjavanje vlad nam z ozirom na avstrijski konservatizem, na odrevenelost, ki označuje vse naše odnošaje, jasno kaže, da živimo v povsem izrednih, jako kritičnih razmerah. Naša državna polovica je v zadnjih letih porabila toliko ministrstev, kakor kaka srednjeameriška republika.
O novi vladi se pravi, da bo nepristranska in dokaz za to se vidi v tem, da je uradniška. Če si pa Člene novega ministrstva natančneje ogledamo, nastanejo hitro dvomi glede njihove nepristranosti. Resortni ministri so vsi nemške narodnosti in prav najvažnejše portfelje so dobili možje, ki so strankarji in odločni pristaši nemške levice, poleg katerih sedita dva nemška klerikalca. Različni nemški listi so imetelje najvaž nejših portfeljov reklamirali za svoje pripadnike, za somišljenike svojih strank, a nobeden ministrov ni temu ugovarjal.
Poleg teh nemških ministrov sedita dva ministra brez portfelja, katerih delokrog je omejen na severne dežele, na Češko, Moravsko in Gališko, tako, da kraj vseh simpatij za dr. Rezeka tudi teh dveh ministrov ni smatrati kot zastopnikov slovanske večine naše državne polovice. Jugoslovani seveda nimamo nobenega zastopnika v ministrstvu. Naši poslanci nimajo moči niti volje, prisiliti odločilne kroge, da bi nas spoštovali in uvaževali, in zato nas ti krogi prezirajo in bagateliziraj o.
Novo ministrstvo se je upeljalo s pro-gramatično izjavo, katero je priobčila vele-oficiozna „Wiener Abendpost". V tej izjavi je rečeno, da smatra nova vlada rešitev narodnostnih bojev potom porazumljenja za svojo najvažnejšo nalogo, združenje vseh močij v prospeh države pa za svojo kultu-relno in gospodarsko misijo. V to svrho hoče že tekom prihodnih dni sklicati zaupnike prizadetih strank na konference na Dunaj in jim staviti konkretne predloge, potem pa sklicati državni zbor, da v svojem delokrogu na podlagi uspehov spravnih konferenc sklepa glede dotičnih vprašanj.
Vlada hoče torej pred vsem narediti
konec narodnostnim nasprotjem, napraviti hoče mir med narodi in to s pomočjo jezikovnega zakona. Iz vladne izjave je sicer razvidno, da misli na nekak okvirni zakon, kateri okvir naj bi popolnih deželni zbori, a vzlic temu ne moremo zatajiti svoje vznemirjenosti. Spravne konference se bodo namreč nanašale samo na razmerje med Čehi in Nemci, vsled česar smo v dvomih, če bo okvirni zakon, ki ga ima vlada v mislih, veljal samo za dežele češke krone, ali tudi za druge kronovino. To je pa, kakor smo že neštevilnokrat dokazovali, za nas Slovence in Hrvate največjega pomena, zakaj vsaka parcielna rešitev narodnostnega problema je za nas največje nevarnosti, taka rešitev bi bila za nas začetek — konca.
Vladna izjava je pisana nekam poetično, a vzlic njeni dolgosti in gostobesed-nosti pogrešamo v njej določnega političnega programa. V političnem oziru vlada ni pokazala barve in to gotovo po dobrem in vsestranskem premisleku in z ozirom na pravi njen namen, na prvo njeno nalogo, to je rešitev nagodbe.
Še pred rojstvom novega ministrstva je bilo razglašeno, da tudi ta vlada ne bo absolutno definitivna in da se bo, po sprejetju nagodbenih zakonov, I?.hko, ne da bi nastala posebna kriza, umaknila nekakemu koalicijskemu ministrstvu. Provizornost te vlade je v najtesnejši zvezi z nagodbo. Vlada se omejuje na to, da pridobi za to nagodbo parlamentarno večino, a v to svrho hoče najprej potom sprave pridobiti Čehe in Nemce, da dopuste normalno funkcioniranje državnega zbora, potem pa hoče pridobiti vse državnozborske stranke, da bi glasovale za nagodbo in prevzele solidarno odgovornost zanjo. Vlada ve dobro, da, če bi danes V3aj formalno še obstoječa desnica glasovala za nagodbo, bi levica volilce tako razburila, da bi se uprli svojim poslancem, a ravno tako bi bilo z levico, de bi ona hotela glasovati za nagodbo. Zato išče vlada formulo, da omogoči tako desnici kakor levici glasovati za nagodbo, da bi nobena stranka n mogla drugi ničesar očitati, in da bi se nobeni stranki ne bilo bati njenih radikalcev. Ta formula je: pred ogrsko nagodbo — narodnostni mir.
Slovenski in hrvatski narod nima prav nobenega vzroka, da bi imel do nove vlade količkaj zaupanja, s j kažejo razne okolnosti, da za to vlado slovenski in hrvatski narod sploh ne eksistirata Zanašamo se pa na to, da češki zastopniki ne bodo posnemali slovenskih in hrvatskih po slancev, in da ne bodo južnih Slovanov pri spravnih pogajanjih pustili na cedilu, nego brezpogojno vztrajali na stališču, ki so je tekom zadnjih dveh let opetovano zavzeli: ako sklene državni zbor jezikovni zakon, mora ta biti veljaven za vsa kraljestva in za vse dežele naše državne polovice, nikakor ne samo za posamezne krono vine. _
%T Izubijani, 22 januvarja
Spravna akcija.
Kakor naznanja vlada poluradno, razpošljejo se vabila k nemško-češkim spravnim konferencam že v kratkem. „Politika poroča, da so parlamentarni voditelji nemškega in češkega naroda dobili informacije o temeljnih načelih Korberjevega jezikovnega zakona ter se jih je obvestilo, kako visoko smejo iti v svojih zahtevah, da jih bo še moglo ministrstvo uvaževati. Da se r^ed temi zahtevami dožene kompromis, to bo namen spravnih konferenc. Ako se" dožene zjedinjenje, predloži vlada načrt jezikovnega zakona parlamentu. Ako pa se ne doseže nikaka sprava, misli vlada sklicati državni zbor, a ga razpustiti takoj, ko se pokaže, da parlament ni zmožen delati. Čehi zahtevajo, da se grof Couden-hove, sedanji praški namestnik, nadomesti z drugim možem, ki bo do Čehov nepri-stranejši kakor Coudenhove, ki je Nemce očitno protežiral. Jugoslovani in novi jezikovni zakon.
„Slavisches Echo" piše: Kakor »Slovanski Svet" tudi „Slavisches Echo" ni kričav demonstrant in nem čestilec mlado-češke stranke in sicer zato, ker so se dali Mladočehi že parkrat prevarati, ker so pustili Hrvate in Slovence že parkrat na cedilu, in ker so Čehi mnogo preveč Čehi in premalo Slovani. Glede urejenja jezikovnega vprašanja v deželah češke krone niso Čehi dvakrat postopali prav, ker so sprejeli Ba-
denijeve in celo Gautscheve jezikovne na redbe. Take stvari se morajo prav za prav urediti z zakonom, katerega sklene parlament, in ker se mora jezikovno vprašanje rešiti za vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele z jednim zakonom in ker taka stranka, kakoršna je mladočeška vendar ne sme hoditi na led .... Ako nimajo Jugoslovani tudi v novem KGrberjevem kabinetu nobenega svojega ministra, so tega krivi najbolj Poljaki in Cehi. Ako se ne dožene v kratkem jezikovni zakon, ki bo obsegal tudi Jugoslovane, zadene tudi tu največ krivde Poljake in Čehe, ne pa Nemcev. Tako dunajski „Slavisches Edio".
Rusi ob afganski meji.
Iz Odese poročajo, da se pomnože ruske čete ob af.anski meji na okoli 80000 mož. Častniki, tudi reservniki, so morali pretrgati svoje dopuste ter se odpeljati nemudoma k svojim polkom. Doslej ondi še nikdar niso imeli Rusi pozimi tolike armade. Zbiranje vojaštva se vrši s čudno, sumljivo naglico. Baje Rusija ne misli zasesti Herata, nego le zabraniti Angliji, da se ne polasti Kabula in Kandaharja. No, verjetnejše je vendar-le, da namerava Rusija spremeniti Herat v rusko trdnjavo, čemur se dandanes Anglija pač ne bo mogla posebno protiviti. Anglija se bo konfliktu z Rusijo previdno umaknila.
Vojna v Južni Afriki.
Bitka med Buri in Angleži se ob Tu-geli še ni začela. Buri mirujejo in čakajo mirno, kar je dokaz, da jih Angleži niso iznenadili s svojim prehodom. Angleška vojska, ki je prestopila Tugelo, šteje okoli 30.000 mož, ima okoli 60 topov in 5000 vozov. Burov v severnem Natalu tudi ni dosti manj. General \Vhite v Ladvsmithu miruje ter čaka trenotka, da zgrabi Buller Bure od juga; takrat jih zgrabi \Vhite od severa. Buller namerja Bure premagati in pregnati izpred Lađvsmitha, potem Lady-smith znova utrditi ter preskrbeti z vsemi vojnimi potrebščinami, nato pa prekoračiti Zmajevo gorovje, vdreti v republiko Oranje in se polastiti Bloemfonteina. Lord Roberts bo ta vpad Bullerja podpiral s tem, da bi sam vdrl iz Kaplandije v Oranje. Danes se menda že ugodi silni nestrpnosti
Slovensko gledališče.
„1 z maj lov". Drama v štirih dejanjih, spisal A. Aškerc.)
Slovenska dramatiška književnost se je zopet pomnnožila. Aškerčeva drama v štirih dejanjih „Izmajlov", ki so ga igrali v petek prvič na našem odru. je nje častni prirastek.
Aškerc je vzel idejo svoji drami iz novele dr. Ivana Tavčarja „Tatu, katere tragiški završetek, potem jasnost značajev glavnih oseb in še nekatere malen kosti silijo na oder. Aškerc pa je napravil iz kratke novele dramo v štirih dejanjih. Da je uporabil tujo snov, ni to nič takega, kar bi se mu smelo in moglo očitati. Največji dramatik Shakespeare je ravnal tako, in najslavnejšim svojim dramam je zajemal snovi iz tujih del. Saj snov — dasi glavno — ni vendar vse. Kako jo pisatelj predela in razpredeli ter preosnuje v dramo, to je njegova last in v tem se kaže dramatika. Materijal zvozijo zidarskemu mojstru drugi, a vendar je zgradba njegovo delo!
Grof Fjodor Andrejevič Izmajlov je ruski dragonski polkovnik, ki ima krasno ženo
Vando, katero vroče ljubi, a ki ima tudi mnogo dolgov. Ko se razideta Vanda in Kozakie\vicz, privatnik in Vandin daljnji sorodnik, in ko sta si prej razvila ljubezen, se vrne Izmajlov. A raznesla se je po mestu vest, da bo Izmajlov nemara premeščen. Začno prihajati upniki, ki ga opominjajo dolgov. A pride tudi Vanda. Vesela mu prigovarja, naj ga ne skrbe ti malenkostni dolgovi in naj se odpravi k soariji, ki jo priredi knez Zagorski. Ko pride Kozakievvicz, odidejo k Zagorskemu
Drugo dejanje se vrši pri knezu Zagorskem Ples je. Stotnik Kvasov in nad-poročnik Wislinski govorita o tem, kar sta opazila nocoj, govorita o Vandi in Koza kie\viczu, ki prideta kmalu na to. Koza-kie\vicz prigovarja Vando, naj pobegne ž njim v Pariz. Odideta. Za kratko se vrne Vanda s svojim možem, ki je ves potrt, zakaj jutri mora imeti najmanj deset tisoč rubljev, a vrhu tega pričakuje z vso gotovostjo naglega premeš*enja. Zagorski pride s svojimi gosti, ki posedejo, in katerim začne pripovedovati dolgo povest o medvedjem lovu. Potem odidejo zopet plesat in zavesa pade Ko se spet dvigne, vidimo budoar knjeginje Zagorske, ki pride s svojo družab-nico. Čala je na plesu opazko, da ji drago-
ceni nakit ne pristoja. Odloži ga in ga nadomesti z drugim nakitom. Odide Izmajlov dospe. Kot v sanjah tava okrog, gnan od težkih misli. Ko se zdrami, šele zapazi, kje je. Zagleda na nrzi nakit. Obidejo ga rešilne misli. Ker ni nikogar poleg, ukrade dragoceni nakit, ga spravi v žep in odide.
V tretjem dejanju pride ukradeno blago prodajat k Židu Izaku Edelsteinu. Zanj mu izplača po dolgem barantanju 11.500 rubljev. A na posodo pride tudi prosit nadporočnik Wislinski, ki ostane v predsobi. Skozi steklena vrata zagleda Izmajlova. A v kavarni je že čul, kaj se je pripetilo pri knezu Zagorskem. Vse mu je jasno! Torej Izmajlov — tat! Tragedija!.. . Bežimo od tod!
Četrto dejanje se vrši zopet pri Izmaj-lovu. Izmajlov hoče odjezditi na izprehod, da se razvedri. Vanda ostane sama, a pride Kozakiewicz, ki prinese dve brzojavki. Jedna* mu javlja, da mu je umrl bogati stric v Parizu in druga, da je on glavni dedič njegovih dveh milijonov frankov. Prigovarja Vandi, naj pobegne ž njim v Pariz. Ko ji tudi pove, da je njen mož oni tat, o katerem se splošno govori po mestu, se mu vda, napiše možu karto, vzame njegovo sliko in odide s Kozakiewiczem. Vrne se Izmajlov. Izmučen je, zbegan, vest ga grize. Gre k
zrcalu. BAli si ti polkovnik Fjodor Andrejevič Izmajlov, a? . . . Lopov si! Fej te bodi Tat si!" In pljune v zrcalo . . . Vzame časnik v roke in tam bere notico, ki govori o si-nočnji tatviri ter pristavlja, da je policija storilcu že na sledu!. .. In Izmajlov sklene, da se sam javi policiji. V tem vstopi hišna in izroči Izmajlovu pismo, v katerem mu naznanja Vanda, da je pobegnila s Koza-kiewiczera. In Izmajlov hoče bežati za njima. A v tem prideta stotnik Kvasov in nadporočnik VVislinski.Kvasov mu pove, da je čast polka, kateremu je Izmajlov polkovnik, oskrunjena in ga prosi, da naj blagovoli ukreniti, kar je nujno potrebno, da se opere ta madež. Izmajlov obljubi, da ukrene še danes, da se storilec zasači in kaznuj e. Odide v spalnico in se — ustreli.
Iz te vsebine je razvidna vrednost in cena Aškerčeve drame, ki sta pač večji nego to, kar je v igri slabega. Morda je med zadnje prištevati kot glavno to, da je dejanje preraztegnjeno, da uhaja na mnozih mestih v stran zato, ker je dejanja samega za štiri akte vendar-le premalo. Tako bi bilo morebiti mogoče napraviti iz prvega in druzega dejanja jeden akt. Teško bi bilo v tem slučaju ohraniti prvi prizor prvega dejanja, ki — dasi predolg — se nam zdi po-
Londoncev ki pr'čakujejo v nepopisnem strahu poročil z bojišča. Iz Rima je došlo poročilo, da je Krtiger naprosil generalnega konzula Zjedinjenih držav v Pretoriji, Ma-cruma, naj izroči Mac Kinleyu pismo, v katerem prosi Krtiger, da bi posredoval pii Angležih. Macrum je baje dospel že v Rim, odkoder se odpelje v Newyork. Ta vest še ni potrjena.
Dopisi.
Iz Novega mesta 15. januarja. Naše čitalnice, najvažnejša društva za vzbujo narodne zavesti, za pridobivanje rojakov v krog narodnega boja,  za razveseljevanje mlajših in starejših, ta ognjišča vsega dobrega, kar ima mali naš narod, so se po naših duhovnikih od nastopa dr. Mahniča zanemarjale.   V mestih in trgih je redko kateri duhovnik člen čitalnice. Ta društva razglasila so se med duhovniki kot nekako nečista, nevarna za naše strašno nedolžne duhovnike.   Naše čitalnice so to nebrigo duhovenstva mirno prenašale in prenesle. Njih razvoj ni trpel.  Naše meščanstvo se je razvilo tudi v pogledu domovinske ljubezni, vsaj  na Kranjskem,  in je dovolj trdno, da svoja društva intelektuelno in gmotno drži. Tem društvom bi naš duhovnik, če bi ne bil tolik sovražnik meščanstva, moral biti povsod člen. On je duhovnik tudi meščanstvu  in  duhovnik  bi moral deležen biti vsega meščanskega in socialnega življenja, žalosti in veselja. Poklic duhovnika to zahteva. Pa koristi ima tudi duhovnik od takih društev.   Prihaja tako med ljudi in včasih med omikane. Bože, koliko omike ima kmetski fant, ki je bil v lemenatu! Pošteno lepo se lahko v naših Čitalnicah razveseljuje, v njih dobiva dosti pregleda čez družbo, v kateri ima kot duhovnik delovati.   Dokler je še meščanstvo tako verno, ko naše kranjsko, bode, in če je še toliko v gospodarskih in političnih vprašanjih s svojim duhovenstvom navzkriž, vendar gledalo duhovnika, če pride v družbo, prijazno. Omika več pri nas ne nosi strasti sovraštva  iz  gospodarskih  in političnih bojev v socialno življenje. Zato tudi lehko duhovnik v naših čitalnicah še izhaja. Vse drugače sodi slovensko   duhovenstvo od Mahničevih časov.   Pa nekaj gospodov je ostalo vendar čitalnicam zvestih.   Te tira zdaj kranjski škof iz čitalnic, češ, da so čitalnice naročene na časopise, po škofu prepovedane.   Tak slučaj se je dogodil te dni v našem mestu.   Duhovnik je pisal čitalničnem odboru, da izstopi, ker je čitalnica celo na več takih, po škofu prepove danih časopisov naročena.
Če bi bil ta gospod mlad, nedolžen lemenatar, ki je komaj šele pogledal v svet, bi nič ne rekli, ali dotični je vendarle izkušen mož, ima večjo omiko in je izgo-jevatelj naše srednješolske mladine. Ta mož bi vendar moral misliti, da mora čitalnica imeti vsakovrstne časopise, ker ima po političnem in drugem naziranju, različne ude. Tudi ima čitalnica slovenskega mesta, v katerem je okrožno sodišče, gimnazija in precej inteligence, člane, katerim se vendar ne more,  kakor abecednikom, ukazovati,
treben zato, da se utemelji ljubezen med Vando in Kozakie\viczem že z onim „duševnim sorodstvom", ki ga oba povdarjata.
Aškerc ni zatajil s to dramo samega sebe. Da jo je spisal epik krepkega peresa in močnega duha, to čutimo. Prvo tako balado je napisal Aškerc v drugem dejanju s povestjo o medvedjem lovu, ki bi jo lahko črtal brez škode, — obratno — igri v korist. Tako se nam zdi tudi tretje dejanje, da ni toliko spisano zaradi Izmajlova, nego zavoljo karektorizacije Žida Edelsteina, ki je vsekakor mojstrska, docela prirodna, fo-tografiško istinita. Vsi tisti, ki nosijo svoje reči zastavljat, oziroma prodajat, bi lahko ostali doma. Tudi deklici in kanarček in Židova žena niso potrebni za igro samo. A vse to skupaj nam podaja — kakor rečeno — najpristnejšo sliko Žida Edelsteina. Nad vse nam je prijal četrti akt, ker je poln dejanja, ki ga navdaja pravo dramatiško življenje, katero hiti brez zadržka in predolgega, boljše prepočasnega razvijanja k tragiškemu konca. Tu občudujemo jasnost značajev. Vanda je slikana posebno v tem aktn s tako živimi in zgovornimi barvami, da je njen ženski značaj kot na dlani pred nami. Malenkost samo, a vendar tako značilna: Svojega ljubčka objema, a v istem hipa po-
česa ne smejo brati.  Ali mož hoče s tem
izstopom povedati: ravnajte se, kakor jaz hočem, sic vo'o, sic jubeo. Če bi tega ne imel v mislih, bi bil svoj izstop čitalničnem odboru na kratko naznanil .izstopim" pa je. Mož bo imel priliko prepričati se, da njegov tako motiviran izstop ne bo imel nobenih dragih posledic, kakor ta, da imajo ljudje, ki se radi smejajo, kaj tvarine več, in ta ali oni bo morebiti rekel, da to ni dobro napravil ta gospod, ker on, kot učitelj ne bi smel bodi kako hujskati meščanov, posebno, ki z učenci vkup živijo
Mislil si je ta gospod, da bode vseh 123 posvetnih čitalniških udov za njim vrelo. Ko je videl, da se to  ni zgodilo, zgrabil je za večji kol. On ve, da na nekaterih gimnazijah katehetje nekako policijo opravljajo, ter da se jih očetje in ljudje, ki imajo tante na hrani, bojijo. Prepovedal je tedaj, naš mož v zares sveti jezi nad tem, da se eksodus iz čitalnice ni vršil, gimnazijcem, da ne smejo onih gostiln obiskati, v katerih je  „Slov. Narod". Za-bičil jim je, da bodo sicer s konferencami imeli opraviti, nekemu krčmarju pa celo rekel „da bodo izključeni". Neverno, koliko velja glas našega g. kateheta v učiteljskem zboru naše gimnazije, ali prepričani smo, da v tem vprašanju ne bi imel nobenega soglasju. Sicer pa je nekam čudno, kar tako oblastno že naprej  nrkaj  nagroziti, kar ni v moči pojedinca! Kaj si morejo fantje misliti, o vsem učiteljskem zboru, če jeden tako, oblastno govoriti sme? Skoraj vsaka večja gostilna je pri nas na „Slov. Narod" naročena. Toliko g. katehet našim gostilničarjem ne more dati zaslužiti, da bi se upog-nili njegovi pretnji; so drugi gostje, katere morajo gostilničarji v prvi vrsti upoštevati in če se g. katehet in dijaki zarote, da nikdar k njim ne pridejo. Kaj je tedaj storiti, ko tudi ta interdikt nič strahu ne provzroči? Fantje bodo seveda preklicane liste še bolj brali, to vemo vsi,  ki smo po latinskem segali in kak dovtipen gostilničar si bo roke mel, češ, da  ima kaj novega povedati o tem in onem iz farov-škega sveta. Pri nas v tem ozira sploh ni Šal zbijati. Naši mlajši gospodje ne mislijo na ženite v in tedaj imajo vsega zlodja v glavi in najrajše se poprimejo pajdaša celi batorja, ki hoče svet po vseh pravilih anti-diluvijanistnične pobožnosti  uravnati, ter Ušečenišnikov „Venec slov. bratovščin' kot berilo pred in po kosilu in večerji upeljati. Sicer g. profesor, ali naši gimnazijci toliko v gostilne hodijo, da si mislite z navedenim strašilom na gostilničarje vplivati ? „Schone Gegend"! — Če je to, potem pa, g. katehet, ne kaže druzega, kakor da sami osnujete gostilno za dijake; drugače nam razbijete vso višjo gimnazijo.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
(Konec.)
V tržaškem pristanišču pa večje ja-dernice s 3 jambori ne smejo do obali — in le take velike jadernice se vpoštevajo za večji lesni izvoz. Obrežje je premajhno pri pomolih, drago pa ne pride v poštev, ker je morje drugod preplitvo. Pomolsko
ljublja fotografijo nesrečnega moža. In Iz-majlov sam, kako nam je simpatičen ta grešnik! Ono filozofiško razmišljanje o sebi, ona zavest o grdem dejanju, ona prezirlji-vost in obsodba samega sebe — to je vendar krasno pisano! Kot trije plemeniti čini nam stoje pred dušo oni trije sklepi, ki so tako brž drug za drugim dozoreli v njegovi duši: sklep, da se javi sam policiji; ko mu pade ta, sklep, da gre za nezvesto, a krasno in ljubljeno soprogo, in ko se mu podere tudi ta, ko začuti, da mu ni več rešitve, tretji in zadnji sklep, ki mu pritisne samokres na sence, da prestane utripati srce; ki je tako ljubilo — žensko!
Sploh vidimo jasnost v vseh značajih. Kozakievvicz nam je takisto jasen kakor Vanda in Morgenrot takisto kot Edelstein. Knez Zagorski je človek kot stotnik Kvasov, in nadporočnik Wislinski se jima pridružuje. Tudi druge manjše uloge so posvečene odločnemu namenu, če ne upoštevamo tega, kar smo povedali zgoraj o nepotrebnostih, ki bi jih bilo drami v korist odstraniti ali vsaj skrajšati. Hipoma smo se spomnili dialogov v dragem dejanja, ki so težki in se lažje ber<5, nego poslušajo.
Razvidno je torej, da je »Izmajlov" resno in premišljeno delo, ki me bo ostalo
obrežje je v prvi vrsti reservirano parni-kom in le v onem slučaju, kadar se sme s popolno sigurnostjo računati, da v kratkem času parnika ne bode, pritisniti se smejo velike jadernice na pomolsko obrežje.
Lesno blago se mora vsled teh okolnosti nakladati na prevozne čolne, kateri prevažajo les od brega do zunaj zasidranih jadernic. Vkrcavanje je vsled tega silno otežkočeno, jako zamudno in jako drago, brez ozira na vremenske nezgode, katere se pri počasnem vkrcavanju tako rade pripete.
Brez ozira na druge obče priznane potrebe za razširjenje vporabljivega obrežja v Trstu kliče zlasti lesni eksport po hitrem zboljšanji ondotnih razmer. Vsled tega predlagam: Zbornica naj se obrne do c. kr. trgovinskega ministrstva z vlogo, v kateri opozarja na nedostatke vsled premajhnega obrežja v Trstu, zlasti z ozirom na lesno trgovino ter prosi pospeševanja rešitve pristaniščne razširjat ve.
Provizorični predsednik Ivan Baum-gartner pripomni, da se je pri neki seji pri trgovinskem ministrstvu, katere se je kot zbornični odposlanec udeležil, zelo potegoval za pospeševanje prometa v Trst. Opozarjal je na nedostatke v tržaškem pristanišču in zlasti nujno priporočal drugo železniško zvezo s Trstom in pa da se brodarstvo v Trstu podpira. Da res slabo stoji s tržaškim pristaniščem, kaže dejstvo, da je Trst 1. 1887 zavzemal deveto mesto pristanišč v Evropi, 1. 1897 pa že sedemnajsto. Govornik toplo podpira predloge poročevalca. — Predlogi se sprejmejo.
XXIII. Zbornični tajnik poroča, da je muzealni kustos, profesor Alfonz Miillner iz zapiskov vicedomskega in deželnega arhiva sestavil zgodovino kranjske trgovine z žitom od 16. stoletja naprej in zgodovino regulovanja Save in Ljubljanice za cesarja Karola IV. in cesarice Marije Terezije. Ker bi po zapiskih urejeni opis, kako se je trgovina z ži'om razvijala, in njena zgodovina brezdvomno mnoge zanimala, je želeti, da se ista natisne. Odsek nasvetuje torej: Za 500 iztisov te zgodovine naj se da 100 gld. — Predlog se sprejme.
XXIV. Poročilo o neki prošnji za napravo tiskar niče v omejenem obsegu se je po daljši debati, katere so se udeležili gg.: Lenarčič, Baumgartner, Pauer, Krajec in Stare, na predlog prvoimenovanega vrnilo odboru, da o njem na novo poizveduje in poroča.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. januvarja.
— Osebne vesti. Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje so prejeli gg. grajščinski upravitelj Matija Šav s v Kranju in premogarja Fran F1 i s e k in Matija Klanšičar v Zagorju ob Savi.
— Deželnozborska volitev na Goriškem. Volilna agitacija na Goriškem je zadobila kolosalne dimenzije. V soboto so bile končane volitve volilnih mož, a upati je, da so ugodno izpadle za dr. Staniča, ki je brez dvoma najboljši med vsemi. Budalasti .Primorski list" se poganja za dr. Tonklija,
le v arhivu .Dramatičnega društva", temveč bo večkrat prišlo na oder. Navdaja nas pa ob „Izmajlovuu prijetna nadeja, da nam Aškerc napiše zopet kaj za gledališče, saj je pokazal z „Izmajlovom", da zna!
O igralcih in igralkah se moramo le pohvalno izraziti. Grofa Izmajlova je igral naš izborni igralec in režiser g. I n e m a n n. Kakor mu je igranje sploh krasno uspelo, tako ga moramo še posebe pohvaliti zlasti glede četrtega dejanja, kjer je kazal ono duševno bol proti koncu (posebno v prizoru z gg. Devlom in Orehkom) z ono nepokvarjeno prirodnostjo, ki je lastna samo umetniku-igralcu. Gospa Pol ako v a kot Vanda nas je naravnost presenetila. Pohvalno smo ocenjali nje igranje doslej vedno, kadar je igrala uloge v igrah, kjer nastopi kot subretka. A z mirno vestjo konštatu-jemo, da je bila izborna tudi kot Vanda. Najbolj nam je ugajala vendar še v zadnjem dejanju. Takisto sodi vsa pohvala g. Danilu (Kozakiewicz), tri je igral z naravno mirnostjo, a — kjer je bilo treba — z ne-pretirano vnemo in strastjo. G. Housa pa nam ni še nikdar tako ugajal, kot v ulogi zida Edelsteina. To je bila igra, ki dela g. Housi veliko Čast in ki bi se krasno podala tudi večjemu odru. Izborna sta bila
a tudi grof A'fred Coronini sili zopet na dan» dasi bi bilo najbolje, če bi ostal oddaljen političnemu življenju. V danih razmerah bi bilo vsekako želeti, da zmaga dr. Stanič.
— Nove harmonike. Balohovega ba rona strašilo klerikalcem nič več ne pomaga; postavili so je bili sredi svoje koruze nekdaj, pa se je hitro izrabilo. Baron Schwegel je prišel „ob farbo" in naveličal se je, kakor piše sobotni „Slovenec" — dr. Tavčarja, ter ga pognal z nemško-slovenskega svojega doma, kakor požene župnik kuharico iz župnišča, kadar se je že tako postarala, da mu z juho tudi muhe na mizo prinaša. Iskati pa je bilo treba namestnika, in staknili so ga v podobi jednonožnega celjskega odvetnika. K čemur ni mogel pomagati baron Schv/egel, do tega naj pomaga dr. Mravlag! Hitra pomoč pa je nujno potrebna, v časih, ko so še celo Škofovi pastirski listi nekako tiste kurzne vrednosti, kakor so  jo vživale  nekdajne okrožnice, koje je ubogi Alešovec izdajal rnilosrčnikora ljubljanskim!  Odstavili   so torej Gorskega barona, in z velikim krikom in hrupom so na njegovo mesto inštalirali  Mravlaga iz Celja! Celi teden so se pripravljali „Sloven-čevci" in v soboto so se sprožili. V uvodnem članku, v dnevnih vesteh, in še celo v podlistku, z jedno besedo povsod so bile mesnice in povsod so delali iz dr.Tavčarja črev kaplančki  mesarčki  —  krvave   klobase ! Škoda, da se je toliko strokovnjaškego dela brez uspeha potrosilo!   Imeli so svoje koline pobožni gospodje;  ali pijanost, ki se kaže v sobotnem „Slovencu", pa je le zunanja.   To gospodo stresa prav za prav velik strah, ko opazuje, kako naša narodna svobodomiselna stranka s svojimi načeli povsod lepo napreduje, in kako se širi s temi Še celo čez kranjske meje. Zategadelj so v soboto  razparali Tavčarja, ob jednem pa zopet in zopet poklicali na pomoč obmejne Slovence. Ni niti hvaležno, niti potrebno prepirati se s temi prismojenimi avgurji. Le toliko povemo tudi danes, da je narodno-napredna stranka si v polni svesti, da ji je na pomoč priskočiti, zatiranim somišljenikom, naj žive ti na Primorskem, ali pa na Spodnjem Štajerskem, ali kjer si bodi.   Stoječ na tem stališču, priskočili smo na pomoč  učiteljstvu na Goriškem, onemu na Spodnjem Štajerskem, in sedaj tudi slovenskim trgovcem ravno tam.   Ti so nas prosili podpore, in tem je bila tudi podeljena! Če   pa   so   slovenski   trgovci   s Spodnjega Štajerja  bili  prisiljeni z nemškimi sotrgovci vprizoriti skupno akcijo, to nam nič mari, za to je odgovorno tisto lakomno in požrešno popstvo, ki nastopuje deloma že tudi na Spodnjem Štajerskem, ter hoče na korist svojemu trebuhu pogoltniti oba, to je Slovenca in Nemca!   Dasi smo prepričani, da pride nekdaj tudi na jugu do sporazumljenja mej  različnimi  narodi — kakor si to sporazumljenje na Češkem vsi češki politiki žele — in da bode vsled skupnega delovanja vseh narodov na jugu ob svojem času strt sedanji ultramontanski klerikalizem,  vender  predobro   vemo, da dandanes še ni polja za tako skupno delovanje na Spodnjem Štajerskem.   Če pa se vidi spodnještajerski duhovščini in tako-
tudi g. Orehe k (Kvasov) in g. Deyl (Wislinski). Takisto zasluži priznanje g. Verovšek (knez Zagorski) ter gospo Da-nilova (kneginja Zagorska). Prav ljubki sta bili gospa Housova (Ester) in gdč. V račko (Judit), dobra je bila v neznatni ulogi Sare gdč. Ogrinčeva. Pohvala gre tudi g. V e b 1 e t u (Morgenrot), a tudi ostalo osobje je častno rešilo manjše naloge. Skratka — kakor smo rekli že v soboto — so storili vsi v polni meri svojo dolžnost, da je to delo Aškerčevo tako lepo uspelo.
Kostumi so bili prav lepi, a v drugem dejanju je bilo premalo gospode. Scenerija je bila dostojna, vendar tuintam (v tretjem dejanju) pomanjkljiva. Pri reprizi, upamo, bo vse v redu.
* *
Na korist igralcu in režiserju g. Inema-nnu so sinoči igrali „0 d s t o p i n j e do stopinj e". O priljubljenosti in spoštovanju ki ga uživa g. Inemann med našim občinstvom, je bilo najlepši dokaz docelo razprodano gledališča (v parterju so stali stoli) in dične ovacije, ki mu jih je prirejalo občinstvo. Vse igralsko osobje se je vrlo potrudilo, da se je na častnem večeru g. režiserja tudi igranje živahno izteklo.
imenovanim spodnještajerskim posvetnim prvakom umestno, naše trgovce tirati med nemške, po tem — posebno če se omenjeni prvaki v ti vitalni zadevi ne upajo niti s prstom ganiti, potem izhaja ravno radi tega za nas posebna dolžnost, da svojih trgovcev ne pustimo samih in da jih branimo kakor kri svoji krvi. Postopanje dr. Tavčarja je bilo tedaj popolno pravilno, in vsak rodoljub, ki ne tiči v pcpovskih mrežah, je mora odobravati! Vzlic temu pa bodo tonzurirani clowni odslej prav pridno vlekli svojo novo harmoniko, ter peli o izdajstvu dr. Ivana Tavčarja, ter o zvezi z dr. Mravlagom! In prav kmalu izvlečejo izpod strehe tudi staro harmoniko, katero so zadnjo soboto v stran vrgli, harmoniko o Sch\vegel - Tavčarjevi zvezi, in vlekli jo bodo zopet z vsemi močmi, da se jim bode cedil znoj po izpitih obrazih. Mi poznamo te komedijante v talarjih.
— „Primorski List" in „Slovenski Narod". Piše se nam: V poslednjem času se obskurni „Primorski List", ki izhaja tam v solnčni Gorici, spodtika nad onimi učitelji, koji so predsedniki naših »Čitalnic", češ, da to slabo vpliva na učiteljstvo, ker se pod njih predsedništvom naroča „Slc venski Narod". — Ta klerikalni in nazadnjaški list imenuje „Slovenski Narod" — „kugo" in „cunjo" — za slovensko ljudstvo. Tudi pravi to farovško glasilo, da obsoja vsakega, kdor podpira to „umazano cunjo", ker to ni pravi namen v napredek šolstva in za izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva itd. — Na ta nizkodušni napad moramo sledeče replicirati: Minuli so oni časi, ko je bil učitelj hlapec duhovnikov in njegov prepokoren sluga. Ker se učiteljstvo svobodneje giblje in stoji večkrat na čelu našim „Čitalnicam", smatra „Primorski List" učiteljstvo kot — vplivno pri naročevanju listov. In, da tu in tam naše „Čitalnice" prezirajo „Primorski List" in si naročajo „Slovenski Narod", naši slavni gospodi pri „Primorskom Listu" — smrdi in ji ni po godu; zbog tega spuščajo svojo žolč po učitelj stvu, češ, da ono podpira „kugo" in „cunjo". — Svobodno! „Primorskomu Listu" je „Slovenski Narod" »kuga" in „cunja", a nam je obratno „Primorski List" — „kuga" in „cunja". Kakor ti meni, tako jaz tebi, veli pregovor. —Slavna gospoda okoli »Primorskega Lista" naj skrbi, da ne bode trebalo „kuge" raznašati. Kjer se ni »kuga" pojavila, se je tudi ne more širiti. Naj se tedaj dotični, ki „kugo" delajo in imajo sami „kugo" v sebi, ozdravijo — ali pustijo ozdraviti — potem ne bode več take „kuge" na svetu. — Fiat! — Glede „cunje" pa „Primorskomu Listu" jednako vračamo, kajti „Primorski List" res ni drugo, nego „cunja" in tudi ni za drugo, nego da se po farovžih kakšne klobase vanj zavijajo.
— Slovensko gledališče. Jutri ne bo predstave, ker bo orkestralna skušnja za Wagnerjevo opero „Večni mornar" (Flie-gender Hollander).
— „Gorenjec". Izšla je ravnokar druga Številka tega lokalnega lista, ki so ga narodnjaki na Gorenjskem pozdravili z veseljem. Ker se je listu, ko je izšla prva številka očitalo, da nima določnega programa, izjavlja konsorcij sedaj, da bo Gorenjec narodno napreden, da pa njegov namen ni, vlivati olja v ogenj in izzivati, nego širiti med ljudstvom narodno zavest, izpodbujati k narodno - gospodarskemu napredku in prinašati gorenjske krajevne no vice, ki zbok lokalnega pomena ne spadajo v dnevnike.
— Ples bicikliškega kluba „Ljubljane", ki se je vršil v soboto zvečer v gorenji dvorani „Nar. doma", je bil najlepši kar se jih je priredilo v letošnji, precej skromni plesni sezoni. Odbor kluba se je jako potrudil, da je imel ta prvi ples čim najbolj eleganten značaj. Aranžmd je bil zategadelj vsestransko okusen in dekoracija stopnjišča prav umestna. Ples se je vršil na korist Prešernovega spomenika, zato pa smo  pričakovali vsaj še enkrat večjo udeležbo. Došle gospe in gospice so se odlikovale pri tej priliki s krasnimi toaletami, med katerimi je bilo nekaj tudi najmodernejših. Ples je bil dokaj živahen in animiran. Prvo četvorko je plesalo okoli 60 parov, drugo pa nekaj več. Plesoreditelja sta bila gg. Gombač in Vesel. Originalna je bila ob delitev dam s plesnimi redi in gospodov s šopki. Vojaška godba je svirala pridno, le žal, precej površno in samo stare, obrabljene točke. Plesni repertoir naše vojaške
kapele je pač nujno potreben primerne prenovitve in spopolnitve! Ples je trajal do 4. ure zjutraj. Klub „Ljubljana" ima častno zavest, da je storil svojo nalogo docela na zadovoljnoat vseh udeležencev.
— Iz Cerknice se nam piše 21 t. m.: Pri današnji drugi maši, katero je bral gosp. dekan, navzoče so bile v svojih sedežih nad zagradom tri gospe in dve gospici. Po dokončani maši — gosp. dekan molil je še navadne molitve — zapustile so omenjene dame svoje sedeže, ter šle doli a niso mogle v žagrad, ker je cerkovnik Malevž Turšič vrata tiščal. Ena gospej zakliče cerkovnika, da naj odpre, ker se jim domu mudi, a ta je odgovoril, da ne sme, dokler dekan v žagrad ne pride. In res so morale dame na stopnicah čakati dokler je gosp. dekan vse molitve odmolil, ter v žagrad prišel. — Ni li tako ravnanje nekak prestopek zoper varnost osebne prostosti ?
— Od bregov Savine se nam piše: Slavno uredništvo! Blagovolite našim ljubim tovarišem po Slovenskem sporočiti, posebno pa še „Rešetarjem" v .Učiteljskem Tovarišu", da smo tukaj 13. t. m. dobili veselo naznanilo, da se morejo nove, povišane učiteljske plače od 1. julija 1899 naprej zračuniti in pri c. kr. davkarju vzdigniti. — Številka 13 nam je veljala do sedaj kot nesrečna, jaz pa jo od sedaj smatram kot prav srečno, kajti 13 sem dobil obvestilo, da od sedaj dobim 13 sto gold. na leto. — Učitelj.
— Predavanja o sadjarstvu. Kakor je našim čitateljem znano, naredila sta pre-tečenega meseca na Notranjskem sneg, zlasti pa žled velikansko škodo. Na tisoče sadnega drevja se je polomilo in škoda znaša več stotisoč kron. Velik del drevja je tako poškodovan, da ga bo treba kar posekati, drugi del pa le toliko, da se da s primerno skrbjo še ohraniti, popraviti in čez nekaj let privesti k novi rodnosti. Zato bodi glavna skrb prizadetih sadjarjev na Notranjskem, da sedaj po zimi skušajo rešiti, kar se da rešiti. Da se sadjarji o pravilnem obrezovanju in skrbnem obdelovanju poškodovanih dreves primerno pouče, bode imel potovalni učitelj g. Fran Gombač prihodnji teden posebna teorerična predavanja in praktičen pouk o sadjarstvu in sicer: v ponedeljek ob eni popoludne v Dobrepolju; v sredo ob devetih dopoludne v Kilovčah, ob dveh popoludne v Premu; v četrtek ob devetih dopoludne v Janeze vem brdu, ob dveh popoludne v Ostrožnem brdu; v petek ob devetih dopoludne v Su-horju, ob dveh popoludne v Bujah; v soboto ob devetih dopoludne v Košani. Najprej bo teoretičen pouk v šoli, potem pa praktično izvajanje na prostem. Naj se torej udeleže omenjenega pouka vsi prizadeti posestniki!
— Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani, Mestni trg št. 27 Od 13. do 19. januvarja je dela iskalo 37 moških delavcev in 77 žensk. Delo je bilo ponuđeno za 6 moških delavcev in za 36 žensk. 50 delavcem je bilo 38 odprtih mest nakazanih in v 28 slučajih se je delo vsprejelo, in sicer 4 moški in 24 ženskih delavk. Od 4. do 19. januvarja je došlo 184 prošen za delo in 74 ponudeb za delo.
— Nova pošta. Dne 1. februvarja t. 1. odpre se v Srednji vasi v Bohinju na Gorenjskem, okraj Radovljica, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vozni pošti, koja se bode upeljala med Srednjo vasjo v Bohinja in Bohinjsko Bistrico.
— Kranjsko-pri morskemu gozdarskemu društvu je vlada za 1. 1900 dovolila državne podpore 600 gld.
— Zaloge soli. Finančno ministrstvo je odredilo, da se si. marcem 11. ustanovita v Ljubljani in Celju zalogi soli. Istrska sol se bode prodajala 100 kilogramov po 18 K 80 v, živinska sol po 10 K.
— V Gorici so zaceli zidati novo justično poslopje. Temeljni kamen se je položil na slovesen način ob navzočnosti javnih funkcionarjev.
— V Pulj je prišla v petek roška ladja .Car Aleksander H«, kateri zapoveduje kapitan Smolevski. Na ladji, ki ima 38 topov, je 628 mož.
— Parobrod na Ljubljanici. Komi-sionalna vožnja s Kotnikovim parobrodom se je vršila v soboto in je iztekla v vsa-
kem ozira povsem agodno, tako da utegne g. Kotnik sedaj brez zadržka dobiti koncesijo.
— Konja splašila sta se v soboto popoludne Francetu Kmetiču, hlapcu pri Lovrencu češnovarju v Kolovorskih ulicah. Hlapec je bil pustil konje brez nadzorstva pri skladišču južnega kolodvora in je Šel v pisarno. Konja sta se med tem splašila in zdirjala po Metelkovih ulicah, Radeckega, sv. Petra cesti proti deželni bolnici, kjer ju je nekdo prijel in ustavil. Na sv. Petra cesti pri Verhovčevi hiši sta konja s praznim tovornim vozom zadela v okno, ubila dve šipi in poškodovala okno. Druga nesreča se ni pripetila.
— Tri tedne starega otroka je v soboto popoludne prinesla neka ženska iz kamniškega okraja v deželno bolnico in ga tamkaj pustila in pobegnila.
— Psa povozil je včeraj neki fijakar na Dunajski cesti.
* Premogarji štrajkajol V Morav. Ostrovi, Kladnu, Mostu, Duchovcovu., Oseku in drugod po Češkem štrajkajo premogarji in zato že danes občutno primankuje pre moga na železnicah in po tovarnah; v Pragi pa bodo baje v treh dneh brez premoga.
* IVi mil. dinarjev poneveril. Vodja užitninskega urada v Belemgradu, Milan Simid, je poneveril mil. dinarjev. Obstal pa je doslej le, da je poneveril 70.0C0 dinarjev.
* Za pečjo — dinamitne bombe. V
Waldu na Zgorenjem Štajerskem je dal delavec Franc Schoggl dve dinamitni patroni, kakoršne rabijo za lomitev kamna, za peč, da bi se posušile. Žena pa je v peči tako zakurila, da sta patroni eksplodirali. Pri tem je bila delavčeva sedemletna hči ubita, žena smrtnonevarno ranjena in še troje de lavcev in delavk ranjenih. Hiši je odtrgala eksplozija cel vogelj ter ima posestnik za 7000 K škode.
* Blazen morilec. Grozen zločin se je dogodil te dni zvečer v brzovlaku, ki odhaja ob polu 9. iz Pariza. V I. razredu bo se vozili g. Janjou s svojo ženo in še dva gospoda. Janjou je spal, ko ga je zbudil prepir med gospodoma. V tistem hipu je videl, da hoče eden izmej gospodov ustreliti druzega. Planil je nanj, toda revolver je počil, in krogla je šla Janjouu skozi možgane. Kondukterji so morilca zvezali in izročili sodišču v Dijonu. Tam pa se je izkazalo, da je morilec blazen.
* Iz harema je ušla. Tereza Malvieri, ki je v Rimu znana kot „la bella Gilda", se je vdala marokanskomu šejku Mustafi v Tezu za ženo. Šejk jo je zaprl v svoj harem, kjer se je silno dolgočasila. Povabila je torej parkrat k sebi nekaj soprogo-vih prijateljev ter se z njimi zabavala. Mož je zato ženi zagrozil, da jo ubije, če stori kaj takega še kdaj čer postavil pred vrata harema par črnih evnuhov za stražo. Tere-zini prijatelji pa so evnuhe pretepli in odvedli lepo Terezo. Šejk se je maščeval nad nezvestnico s tem, da je izprosil pri sultana, da so Terezo po odgonu poslali nazaj v Italijo.
Književnost.
— Slovanskv Prehled. Letnik II. Številka 4. Ružena Jesenska: Z nove poezie rusinske. Leša Ukrajinka. Dr. Ivan Franko: Leša Ukrajinka. Fr. Ilešič: Českoslovanska vzajemnost v dflvejšich dobach. Dr. O Wa-gner: Borne a Polaci. Potomci Polabskvch Slovanu u Hanoversku. Referuje Ad. Černy. Z Petrohradu (Letopisec). Z Krakova (Ro-muald Baudouin de Courtenav). ZKorutan. (F. Svečan). Z Krajinv. (A. Dermota). Z Bul-harska. (Dr. A. Balan). Ze Srbska. (Argus). Slovane severozapadni. Slovane" vvchodni. Jihoslovanć.
Telefonična in brzojavna poročila.
Gorica 22. januvarja. „Goričani" doživeli na shodu pri Rebku velikanski poraz. Coroninijeva kandidatura propala. Ogromna večina burno kričala živela Turna in Stanič! Živeli Sočani! Proglasila je Stanica kandidatom.
Gabršček.
Gorica 22. januvarja. Volilni shod pri Rebku soglasno izrekel se za Coroninija, ki sprejme kandidataro. Društvo „Sloga" je to že razglasilo.
Gregorčič.
Opomba uredništva. Prijavljamo ti dve brzojavki, da pokažemo svojo objektivnost.
Sežana 22. jauuvarja. Volilni shod proglasil dr. Staniča jednoglasno kandidatom za državni zbor. Udeležba ogromna.
Slovenska Bistrica 22. januvarja. Pri volitvi v okrajni zastop so v skupini kmetskih občin zmagali Slovenci vkljub ogromnemu pritisku od nemške strani. Navdušenje nepopisno.
Trbovlje 22. januvarja. Pri včerajšnji obravnavi z delavskimi zastopniki v Celju je trboveljska družba ugodila sledečim zahtevam: Svečavo bode po isti ceni kakor jo sama dobiva prodajala delavcem: delavci, kateri ne stanujejo v rudniškem stanovanju, dobe 3—4 krone stanarine; 10°/0 vin. splošno zvišanje plače, za nedeljsko delo 100% vin. doklade; v jami splošno osemumi delavni čas in izvan jame deseturni delavni čas; premoga zastonj, kolikor ga, bode delavec potreboval. Vsak premogar dobi svojo akordno knjigo ter se mu ne bode smelo akorda trgati, kakor je bila dosedaj navada. Tudi nekaterim drugim malim zahtevam se je ugodilo. Povprečno se je doseglo mirnim potom 20°/0 vin. Včeraj ob 6. uri zvečer je bil shod v Trbovljah, kojega se je udeležilo 2000 ljudi. Na shodu so poročali zastopniki, kaj da so dosegli. Večina se je izrekla za štrajk, ker se je pa pokazalo, da ljudstvo še ni prav dobro organizirano, so se zastopniki dogovorili in ljudstvo pomirili, da je vzelo po ročilo na znanje. Ob 8. uri zvečer je bil shod v Zagorju, kojega se je udeležilo okrog 800 ljudi. Ljudstvo je v Zagorju bolje organizovano kot v Trbovljah. Danes ni štrajka. Ljudstvo je mirno in vse dela.
Dunaj 22. januvarja. Državni zbor se skliče šele proti koncu meseca februvarja, na vsak način pa pred 1. marcem. Ako bi ne bilo mogoče rešiti zakona o rekrutih, se državni zbor zopet zaključi, v tem slučaju pa se sedanji parlament več ne skliče.
Dunaj 22. januvarja. Cesar je včeraj sprejel grofa Pallffyja v posebni avdijenci. Pallffv je imel sinoči daljši razgovor z ministrskim predsednikom Korberjem.
Dunaj 22 januvarja. Načelniki nemških klubov so se včeraj izrekli za nameravano spravno akcijo, želeč, da bi se čim prej sklical državni zbor. O tem sklepu je Funke obvestil ministrskega predsednika. Nezadovoljni pa so levičarski načelniki z vladno izjavo, ki jo je priobčila „Wiener Abendpost". O njej pogrešajo izjave glede ustave in bodo zahtevali pojasnil.
Dunaj 22. januvarja. Oficiozno se naznanja, da predloži vlada državnemu zboru tudi načrt za zgradbo železnice čez Ture. Proga bi tekla čez Lend-Ga-stein.
Dunaj 22. januvarja Po „Buda-pesti Hirlapu" javljajo listi, da je cesar pred kratkim pri neki rodbinski slav-nosti povedal, da sta se nadvojvodi Fran Ferdinand in Oton odpovedala svojim pravicam do krone in da je 131etni sin nadvojvode Otona prestolonaslednik. Vir te vesti je nezanesljiv
Brno 22. januvarja. Iz kabinetne pisarne je došlo obvestilo, da cesar ni pomilostil sedem oseb, ki so bile obsojene radi demonstracij glede zglaševanja pri kontrolnih shodih.
Lvov 22. januvarja. Povodom koncerta Nadine Slavjanske v maloruskem Narodnem domu so poljski visokošolci uprizorili velikansko demonstracijo. Metali so na pevce gnila jajca Prišlo je do velikanskega pretepa Ker mu policija ni bila kos, je prišlo vojaštvo. Mnogo oseb je bilo aretovanih.
London 22. januvarja. Vsa poročila, kar jih je doslaj došlo iz Južne Afrike, izhajajo iz angleškega vira. Iz njih je posneti, da nadaljujejo Angleži ofenzivo, in sicer uspešno. Angleška armada je razdeljena na dve koloni Tako Buller kakor Warrens sta včeraj ves dan bombardirala burske utrdbe in zavzela več manj važnih višav.
Javna zahvala.
Akad. tehn. društvu „Triglav-uu v Gradcu, so dohajali v preteklem letu ti-le Časniki in Časopisi brezplačno": „Slovenski Narodu, „Edinost", »Hrvatska domovina", „Domovina", „Slov. gospodar", „Slov. List", „Soča", rNoviceu, „Naša sloga", „Slovanski svet", „Dubrovnik", „Mir", „Novi list", „Adriati8che Post*, „Ljubljanski Zvon", „Slovenka", „Učiteljski tovariš", „Popotnik", „ Vrtec z AngeljCkom", „Planinski vestnik", „Sporti;, „Do-lenj8ke novice", „Stenograf", „Brivec", „Der Suđen", Siidsteierische Post", „Politik", „Gorica" in „Slavisches Echo".
Podpisani odbor se tem potom vsem uredništvom zgoraj navedenih listov kar najiskreneje zahvaljuje na brezplaCnem pošiljanju v nadi, da nam bodo i v bodoCe tako naklonjena, kakor do-sih dob.
Zahvaljuje se tudi g. Dragotinu H rib ar j u ki nam je naklonil svoj „Narodni koledar".
Takisto nam je dolžnost, da se dostojno zahvalimo vsem onim rodoljubom širom domovine, ki so bodisi duševno ali gmotno podpirali naše društvo v prešlem letu.
Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu, dne 18. prosinca 1900. Za odbor:
cand. iur.  Žiher France,  t. C. predsednik, stud. phil. Majžer Anton, t. C. tajnik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. januarja: Uršula PungerCar, prodajalka, 48 let, Pred škofijo št. 48, jdtika. — Alojzij Hribar, hlapec, 46 let, PreCne ulice št. 8, jetika. — Fran Klemens, steklar, 63 let, Hreuove ulice št. 6, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 17. januarja: Jera Zaje, gostija, 48 let, jetika. — Leopold KarCnik, gostač, 65 let, prisad.
Dne 18. januarja: Matija Merzlikar, tesar, 52 let, jetika.
Fnm. 14. Einz. I. 240 2
Razglas.
Objavlja se, da se je izvršil v tusodnem trgovskem registru za posamezne tvrdke pri tvrdki
„Franc Kotnik" na Vrdu pri Vrhniki
a) izbris dosedanje imejiteljice Marije Kotnik in od nje Josipu LenarCiCu podeljene prokure;
b) vpis Karola Kotnika, posestnika in tovarnarja na Vrhniki kot imejitelja te tvrdke.
C. kr. deželna kot trgovinska sodnija v Ljubljani (172) oddelek III., dne 15. januarja 1900.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m. Srednji zračni tlak i36'0 mm.
>
E
I Stanje g O i d^
Cas opa- j baro- g. > ■ Vetrovi     NtDo   |1 3
zovanja j metra S g . !l S
v mm. £ _3 i H >
'20. '9. zvečer I 746 0 — 06 si. jzahod del.oblač. £
I £ 21  7. zjutraj! 7427 — 15 sr. zahodi oblačno
„   2. popol.  7425 -f 3-4 sl.ssvzh. j   jasno o
22.
9. zvečer 744 2 — 04 si. szahod
jasno £ S
7. zjutraj I 7410 — 18 j  si. jug oblačno 2. popol. j 7379 + 13 jsl. szahod skoro jas. ,->
Srednja včerajšnja temperatura +0-5°, normale: —2 3" in —2 3°.
02° in
dne 22. januarija 1900.
Suupni državni dolg v notah   . .	99	K	80	h
Skkpni državni dolg v srebru . .	99	n	60	
	99	n	05	s
Avstrijska kronska renta 4°/o   • •	98	B	80	p
	98		90	
Ogrska kronska renta 4°'0    .   . .	95		10	
Avstro-ogrske bančne delnice   . .	132		—	
Kreditne delnice.......	233		85	
	242		15	
Nemški drž. bankovci za 100 mark	118		20	
	23		60	
	19		20	
Italijanski bankovci	89	n	65	n
C. kr. cekini,	11		42	
Firm. 11.	Ei nz	. I	158 2	
Bekaiiiitmachimg.
Beim k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach \vurde bei der im Register fiir Einzel-firmen eingetragenen Firma
,,Alois Krenner"
Tuchfabrik in Bischoflak die Eintragung der Tath-sache, dass der Firmainhaber seiner Cousine Emma Krenner, Buchhalterin in Bischoflack, die Procura ertheilt hat — vollzogen.
K. k. Landesgericht Laibach.
Abth. III, am 11 Janner 19C3. (170) (Razglas. Pri c. kr. dež. kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je vpisalo pri tvrđki Alois Krenner, vpisani v register za posamne tvrdke, tovarna za sukno v bkofji Loki, dejstvo, da je podelil imejitelj tvrdke prokuro_ svoji sestrični Emi Krenner, knjigovoditelj;ci v Škofji Loki)
Novo za trgovce
in poljedelce!
Po razpisu visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 18. julija 1899, št. 1 .599, in po vznanji slavnega magistrata v Ljubljani z dne 28. julija 1899, št. 25.255, se sme
doktor pl. Trnkoczy-jev
Prašičji redilnt prašek
prosto prodajati v vseh prodajalnicah.
Redilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi tvorbi mesa in tol-šCe. Jako blagodejno vpliva na prebavne organe. Zahvalna in priporočilna pisma itd. od mnogih poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček 25 kr., pet zavojčkov samo 1 gld.
Dobiva se pristno samo s to varstveno znamko v vseh lekarnah, drogeiijah in pri vseh trgovcih. Zahteva naj se potem izrecno doktorja pl. Trnkdczyia prašiCji prašek z gorenjo znamko. Če bi ga ne bilo dobiti v gorenjih prodajalnah, piši pod naslovom:
lekarna Trnkoezv, Ljubljana
na dopisnico za 5 vinarjev in se potem z obratno pošto originalna zmes dopošlje. Preprodajalci dobe per Cassa 40% popusta. Ako se vzame 15 zavojev po poštnem povzetju ali Ce se vpošlje naprej 2 gld. 25 kr. je embalaža prosta. (5—7)
Ces. kr. avstrijske      državna železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod is Izubijane j »ž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noči osobt?; vUk v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste,  Ljubno; čei SeUthal v Aus-ie, Solnogr&d; čez Klein - Reifliug v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vb.k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj: čez Selzthal v Soluo-graa, čez Amstetten na Dunaj.  v oktobru in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž,  Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Duuaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v So'nograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezera, Inomost, Breg* le, Ci'vih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine \are, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dimaj via Amstetten. — Proga v Novo meato ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. nri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j už. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Hotni. Marijinih varov,  Plznja, Budejevic, Soluograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franensfeste.   —  Ob 11.  nri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov,  Heba,   Marijinih  varov,  Plznja, Budejevic, Solaograda, Line a, Stevra, Pariza, Geueve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlali z Dunaja, Ljubna,  Selzthala,  Beljaka,  Celovca, Fia»izeusfeata Pontabla.  —  Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Por tabla.  V oktot>ru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga Iz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2i m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob *>. uri 10 m. zvečer. (4)
jata
JSL
iS.
Ui
ta
y
U ■
IsL i
G. Piccoli
dvorni založnik
fe^F^ T; Nj. svetosti papeža
ff§JT  Leona XIII.
%0> lekarnar„priangelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Želsznato vino
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—15)
železnatem vinu
lekarnarja Piccoli-U' v Ljubljani zmirom potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.
ki
m
u
n
Li
n
al
ik
3
»etlrnlk, kl Je dne f 1.«. nt. v pro> UuJmIiiI Andr. Druiikavlra iihmI. Val. »olob-n zali!«-%«! * likala, encni Iz medenine št. IO z eni nt železom, «lrti*e*» zet oiclje. ter dejal, da Ju nese na o^led — Me valetl nedo-razniiiriija uljudno proMl. naj naznani omenjeni ttrdbl, kam Je likala bcmL
(181)
Pojasnilo ljubljanskemu občinstvu.
Ker se brez vednosti „Zadruge ljubljanskih izvoščkov" snuje plesni venček dne 25. tekočega meseca, naznanja zadruga, da sta se na svojo roko združila Ivan Pukelstein in Jurij Mozar, da izkoriščata ljubljansko občinstvo za svoj žep s surovo nadležnostjo.
(185) Zadruga
ljubljanskih izvoščkov.
OJoctn piijatcfjctn in znancem, o3 6atciifi oc povodom ovejc pzcoc-titve iz J&U&tj&n* nisctti mocjcf oooSno posloviti, fifičctti tctti potom /iiep/ii,
č)/izanitc mi vdi piijaz-cn cponii/if
(182) anion mCu/'ur.
0 0i ^ & & Ml Ml šfe
6
išče mlad gospod pri boljši rodbini. Prednost se daje separirani sobi.
Ponudbe pod št. 27 poste restante do 28. t. m. tukaj. (183—1)
f
Kosilo i
diSi najboljše, ko puhte na mizi in«*- iz M™kranjske
tovarne testenin Žnideršič «& Valenčič Ilir.
Blstric a..
Zahtevajte jih po vseh prodajalnicah jestvin. (2029—12)
S. 1/00/1
fll8
C. kr. okrožno sodšče v Novemmestu je čez vse, kjerkoli se nahajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25 decembra 1868, se nahajajoče premoženje posestnika in neprotokolovanega kramarja Andreja Firca v Sodražici odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. dež srci. svetnika, Frana Višnikarja z uradnim sedežem v Ribnici in za začasnega upravitelja mase c. kr. poštarja in trg-ovca Frana Fajdig'o v Sodražici.
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 20. januvarja 1900. dopoludne točno ob 10 uri,na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede po-trjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja in namestnika, ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje terjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkursne mase kako zahtevo kot konkursni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava
do 13. februvarja 1SOO. leta
pri tem sodišči, ali pri c. kr. okrajnem sodišči v Ribnici po predpisih konkursnega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 3. marca 1900. dopoludne točno ob 9. uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri določenem likvidačnem dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povrstnega reda.
Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno.
Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung".
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu
oddelek III., dne 9. januvarja 1900.
f Delniška glavnica K 1,000.000 Vplač. delnic glav. „ 600.000
Rezervna zaloga
80.000
Bankovni Mele'
Zrinjski trg št. 1
(bankina zgradba).
Hrvatska
ljudska banka
Zagreb.
Hrvatska ljudska banka
Zrinjski trg št. 1, Zagreb
sprejema denar v tekočem računu in na vložnice (hranilniške knjižice) ter jih obrestuje počenši od dne vložitve s
čistimi 41
2 Oi
^^^^^
i
i
m
W C
w m
c-
m
m
%
m
m-m
w
i c-
Ulica Marije Valerije 7
(bankina zgradba).
Pristojbino plača zavod sam.
Povračila se izplačujejo brez odpovednega roka ter se obresti računijo do dne povračila
Vsi posli, katere objavljajo menjalnice, se izvršujejo točno in najkulantneje.
Podeljujejo se
na dragocenosti,  zlatnino,  srebrnino in razno drugo robo, kakor tudi na vrednostne papirje
■V pod najugodnejšimi pogoji. Zaloge se moqo pošiljati tudi s pošto.
(46-3)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip No 11 i.