LETO-YEAR xvnt <ŽrVte tz^i^siznrj,? Chlcato, lil., pondoljok, S. januarja (Jan. 5), ltSft. ^f^mUM STEV.—NUMBER 3. PRVIIITER-VJU S PREDSED- JL D. F. HI NAPRAVIL 8LABBOA vtiiai Skušal bo isveeti zaključke kon vcncije t ' Washington, D. * (Federated Prees.) — William Green, novi predsednik Ameriške delavske federacije, je dal prvi intervju časnikarskim, poročevalcem v soboto dne 30. decembra. Podal je splošno izjavo in je odgovarjal na vprašanja. Napravil je dober vtis pred to kritično avdijcnco, dasi ravno so se njegovi odgovori naj več sukali, da izvede zaključke in izjave konvencije v BI Pasu. Pokazal se je kot zmeren, pazen in zaveden človek, ki fce hoče spri jazniti z novimi prijatelji v delavskem gibanju. "Vpirali se bomo vsem poizku »om za ?nišanj,e delavske stalne življenske mere," jo rekel Green. "Naš boj je trajen in nfedar končan boj za priznanje delavcev od strani podjetnikov in. principov pogajanja, boj za pripoznanje pravice, poštene mezde in človeških delovnih razmer. Naša naloga ne bo nikdar končana, dokler bo le delček našega cilja ostal nedosežen. ''Pomagali bomo podpirati zdrave in vredne načrte na polju socialne pravice in reforme na go spodarakem polju. Podpirali bomo zakone, ki no .bodo koristili samo delavcem, aalpak vsem dr žavljanom, pri tam/ bomo pa i vsemi našimi mofeifti ▼ opoziciji, ki jih hnamo, protikgalisiranemu prisilnemu raaegfflk proti sod ManAuAiukJflB jTijvKim prepavQ(Hp,roti ©m civilne svobode in proti omejevanju neoporekljivih pravic/' Rekel jo, da bodo smfrnioe objavljene od časa do časa. To bo izvršil izvrševalni svet. Zaključki se bodo nanašali na politično, socialno in gospodarsko polje. "Mi gledamo v bodočnost i neomajnim zaupanjem glede nas samih in našega delavskega giba nja. Nas navdotoje upanje, pri hajajoče iz šel]« po bolj polnem in svobodnem življenju. Mi pričakujemo veliko, ker verjamemo, da moramo prejeti polno mero prosperitete, o kateri upamo, da jo prinese Novo leto za vse. V tem duhu gremo mi naprej," jo dodal Oreen. Vprašan je btt, ako postane aktiven v boju glede Muscle Shoal-aa. Odgovoril je, da ne bo v tej smeri podvzete akcije do prihodnjega četrtletnega zborovanja. Izjaviti se tudi ni hotel glede Ho-well-Barkleyjeve predloge, ki se tiče železničarjev. Obljubil je, da ponese protest portorikanskih delavcev v Belo hiSo, ki se nanaša na tatvine, ki so bile izvršene pri volitvsh od strani reakeijonarjev. Hotel ni razpravljati o sporo, ki »a ima rudarska organizacija s < oal River Collieries kompanijo. Ko je bil vprašan, ako bo pomagal rudarski organizaciji pri organiziranju južnega premogovega polja, je odgovoril, da bo prav rad sodeloval, ako tako odloči rudarska organizacija United Mine Workers of America. -i Green, predaednik A. D. F., je govoril t prvem intervjuvu. Rudarji I. distrikta t Penni zahtevajo konvencijo. Pohod brezpoalecev v cerkev je le pomagal. Coolidge je prejel pogoje Francije za odplačevanje dolgsl Znanstveniki na zboruj Wash ingtonu razpravljajo o marsičem Rasvažalci v Chicagu so za stavkali l i* . ^ a v • * jr Jugoslavija. Splošen pogon na voditelje hrvaških republikancev. Sadič je pobegnil. Brezuspešen atentat na hrvaškega ministra. Po sveta. Krvavi izgredi po vsej Italiji; pet ubitih. Ameriške Čete so se izkrcale v Nankingu na Kitajskem. Čičerin pravi, da je Amerika drugi Shylock. Bilni viharji v Franciji in Angliji. Pohod brozposlocov corkev je ponagal. KOMISAR ZA JAVNO BLAGO STANJ* JS SUVPBNDIBAL STAJtOKOFITNO OD-. REDBO. J - .... . mmmmmm^rnmm 1 . ' J < . » ' Poteši so tudi komisarji nekaj nauče. Ntw York, N. T. — Urbain Le doux je izvršil precej dobro delo, ko je povedel brezposolne de lavao prenočevat v cerkev, S avo IZPILI SO FESTIČ tO AN J A. Ia zato so zaprli tiboUpca. Tnylorv411e, 111 —- 51-letni rudar Cornefiuz Gillin se je tako »spil Žganja, da je umrl. Aretire-ii so Knrico Stefferonije in njegovo ženo, češ, da sta mu prodala zastrupljeno žganje. * A« štirje daaee koaferirol s ameriškim podanik o ■ glede no j vega posojil« v vsoti flO milijonov ni dolarjev, ki ga mieli Poljska a* dueag« in okolica. — V torek jtfii od ameriških bankirjev, ttrab oblate«, zmerai vetrovi z jugo »iiktš kjer se js tfaletela bomba tekom fašistične parade. Nemiri so bili tudi ▼ Lombardijt In Orsmoni, kjer je bil en fašist ubit, dalja v Mantovl, lfarchssu, Ksnu v rimski provinci, kjer Je bil en fsšiat ubit in štirje ranjeni, ter v Oenaa-nu, kjer sta bila dva ubita in sdsn ranjen. , Minister sa notranje stvari Je včeraj prepovnlef'tes fsšlstičoe demonstracij«. Danca ee otvorl Italljanakl parlament In Muaeollnl bo moral nekaj povedati. Poalanei opoaioija ne pridejo na aejo. < LADJA V OOMJV. tešili so potnike s njs. Levrss, M. — Tukaj so Iskr-aali vsš ko dvs sto potnikov, ki so preživeli etrašno noš na parni' ku "Mob»wk", Ustnlna Cljrdove parobrodne družbe. N$ parniku je nastal ogenj, katerega so optzili, ko ss js ns|isjsl šs 25 milj od o-brešjs in Js ns morju divjal hud vihar. Kapitan je ukassl obrniti par-nik proti obrežju, da naeede in bo ložje pogasiti ogenj. Na pomoč Je prihitela obrežna ladja "ICieka-poo", na katero so izkreali potnike. Pomagali eta vlačllnl ladji "Mare" In "Kaleen". Bešilno delo ni bilo Igrače, kajti vikar Je divjal s vso silo. Potniki so bih zelo izmnčftnl. Psdsl Je gost det in potniki so bili premočeni do M«. Moštvo se je pošteno trudilo, da pogasi ogenj, ko Je Ml odkrit. Ampek ogenj se Je širil kljub ne-pornrmu in vztrajnemu delu. Prvi je prihitel ns pomoš par ■ik "PertliaV MODEOfT PBOrEBIJOMAUIS 04 POLITlOAEJA. •umferd, Oonn — Alfred N. 'Phillips, demokrstični političor, ki se Je umaknil kot župan svojemu republiksnskemn tekmecu, je pri sloveeu dejal, da Je trebe pričeti s gibaajem, ds s* uvede so- Je svoje Šene, in starš«, ki grdo favn«;« s svojimi otroci. Nobenega priporočila ni vil za tovarnarje, ki Is žene i« otrok« i« bogate njih dela. Zdi ar. d« vidi PEOSVETA . ». JANUARJA, 1926. PROSVETA OIAIILO »LOVtMUit »ABOPMB fOWOiVmOTt LAJTim* M^gimri^^iirrggaaTOiCii galeba ta^ll.n m a, M l«u. HM M H "<•. SLIKE IZ NASELIM. ■ ■ •TROSVETA 2U7-N f#. Af—<, OI«>|*t ••THE ENLlfiHTENMEHT" •f M—mU H—I—I a-4*y. W n»*««l« Usti—I 1—lit KAKŠNI »O IZGLEDI ZA TRETJO STRANKO? Zdaj je oficijelno dognano, koliko glasov je dobil La Follette kot neodvisni kandidat konference za progresivno politično akcijo. Važno ni toliko, da je La Fpllette prejel 696,299 glasov ve*, kot Roosevelt v letu 191Zf ako se tudi odiUjejo glasovi, ki so bili zanj oddani v Louisiani. Veliko bolj vafoo je, v katerih državah so bili ti glasovi oddani, ker pokazujejo, kje ima tretja stranka iskati največ podpore: med industrijskimi delavci ali farmarji. Prvi jtogled na oddane glasove, razpredeljene po dr-iavah, nas poduči, da je bilo največ glasov oddanih za La Folletta v državah, v katerih je razvita industrija. To pove, da je bilo največ zavednosti med industrijskimi delavci, ki se niso dali tako hitro pridobiti s praznimi obljubljam! starinov, le manj pa ostraiiti z njih grožnjami, da bo sledila strašna panika, ako bo izvoljen La Fol lette predsednikom Združenih držav. Glasovi po državah so bili takole razdeljeni: New tfork 474,905, Wisconsin 453,678, Illinois 452,027, Cali-forpia 424,649, Ohip $57,948, MinneuU 389,192, Penn sylvania 807,167, Icma 272,243, MassachusetU 141,225, Washington 150,727, Michigan 121,200 in New Jersey 108,001 glas. Glasovi za La Folletta so bili oddani tudi #v drugih državah in celo v Louisiani, v kateri so vrgli njegovo ime s glasovnice, je bilo oddanih 4,068, ki so bili saanovani kot "raztreseni glasovi". Razpredelitev glasov nam dalje pove, da so v državi .Wisconsin poleg industrijskih delavcev glasovali tudi farmarji v precejšnjem itevflu sa La Folletta, v nekaterih industrijskih državah pa tudi industrijski delavci niso iz-vriili svoje dolžnosti v tistem fttevilu, kot so pričakovali optimistični ljudje. Ampak podlaga je zdaj tukaj, da se ustanovi močna tretja stranka, ki se bo lahko uspešno bojevala proti staremu režimu. Tisti, ki so pričakovali, da sf La Follettovemu gibanju pridružijo rasne nezadovoljne narodne skupine, so seteda razočarani. Polteno in odprto povedano, je pa veliko bolje, da se ti elementi niso pridružili temu giba nju, kar pove izid volitev v Missouriju. V volilni kampanji se je veliko govorilo, da bodo Nemci glasovali sa La Folletta. Izid glasovanja v Missouriju, v katerem se Nemci naseljeni v velikem številu, pove jasno in določno, 4a ee to ni zgodilo. Za La Folletta je bilo oddanih le 84,160 glasov, sa Coolidga 650,283, za Davisa pa 572,758 glasov. Nemci so torej glssovali sa Coolidga in Davisa, uvodni delavci in kmetje, ki ao razumeli gibanje, pa za La Folletta Ako bi bil nemški narodni element glasoval sa La Folletta, bi zahteval gotove koncesiji? ki bi bile v na sprotju s konstruktivnim in naprednim programom. To bi več škodilo gibanju kot koristilo, kajti ti elementi bi bili velika ovirajoča cokla gibanju politično zrelega In zavednega delovnega ljudstva — delavcev in famarjev. Tako j« pa adaj pot prosta. Na konvenciji konference sa progresivno politično akcijo, ki ee bo vršila v mesecu februarju 11 v Chlcagu, se bo lahko izdelal čist, določen In konstruktiven program v intereeu delovnega ljudstva, na podlagi katerega bo mogoče razviti močno ljudsko gibanje. Zavedni delavci In farmarji imajo sdaj proete roke. Ako raaumejo položaj, ga bodo izrabili v svojo korist Zgradili bodo močno slranko, ki ne bo kapitalizmu samo poreaala njegovih grabežljivih krempljev, ampak bo vodila — Malokdaj se kdo oglasi iz te naselbine. Novic, da bi imele kaj prida pomena, tudi ni. Delavske razmere niso najboljše, ker je ie preeej premogo-vih rudnikov zaprtih, kateri o-bratujejo, »o pa radi tega tako napolnjeni, da je zaalužek zelo pi- m. Poročati moram žalostno novico o nesreči, ki je zadela rojaka Jjouisa liabieba dne 25. decem brs. Usodepolnegs dne je imel nekaj opravka pri svojem avtomobilu. Ker je bil hud mraz, ja hotel, da »troj malo ogrej« in ga pognal ter puatil nekaj časa goreti. Ker je bil poslopje vse zaprto, se je od pogorelega gazoli-na nabralo precej strupenega plina. takozvanega ogljenčevega monoksida (carbon monoxide), kateri je rojaka omamil, predno je spoznal nevarnost. Slučajno j« prišla žena iz hiše in čula sumljivo ropotanje v garati. ftla je pogledat in našla mo-Sa v nezavesti. Takoj poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati, da je revež po par minutah izdihnil. Pokojnik js bil doma od Ljubljane, kjer zapušča brata in ee-stro, tu pa soprogo z enim otrokom hi sestro v Milwaukee, Wis Bil je član tukajšnjega društva Novi dom" ft. 434 8. N. P. J., katero mu je položilo na krsto krasen vcncc v zadnji pozdrav. • Pokopan je bil na katoliškem pokopališču v Frontenacu. Lahka mu bodi ameriška grada, sorodnikom pa naše globoko soža-»j«. Vsem članom, ki niso bili navzoči na decemberski seji našega draftva, naznanjam, da bomo ob-državali društvene aeje leta 1925 Eagle dvorani, to je nasproti dr. Theis urada. H brothkim pozdravom! — M. O orano. <>- / \ igra "Car- Anaa, Kani. — Žalostnega srca naznanjam, da je umrl moj soprog Louis Habich dne 25. decem bra 1924. Pogreb se je vršil dno 27. decembra na katoliškem pokopališču. Iskreno se zahvsljujsm vsem, ki fp m tolažili v uri t* lostl In nesreče kakor tudi za da rovane evetlice. Hvala tudi dru štvu Novi do* št. 434« katerega član je bil potojni; za darovani krasni venec. Ti pa( nepozabni soprog, poči* vaj v miru in lahka naj ti bo ame riška grada. t Žalujoči ostali — Franeis Habich, soproga, Marj, hčerka, Armi, Kana. «M*MM» »j JaeksviUe, Saas. — Ksnsas Izgleda kako veUka ledenica, že teden dni imamo pravo sibirsko rimo. Kot isgleda, bo še ostalo pri tem, kajti ko to pišem, nale tavajo nanovo snežinka. Božič in novo leto sta zopet šla v vesoljno«t, na tisoče in miljen« dolarjev j« bilo vrženih sa rasne oleplaVo. Velik del tega denarja js bilo bres potrebe zaprevljeno-ga. Tak ja bU božič nekaterih, a poglejmo, kakega so imeli brezposelni delavci. Kot prizadetemu ss mi nudi prav lepa slika, da spo-snavam vedno bolj, kaka ja hoja od rudnika do rudnika v ki dan sa delom, kar se ponav Ija že celih osem meseeev bres prestanks, ds so se od tega žo davno atrgsli prvi podplati na čevljih. de ni dolgo tega, kar sem prišel na dolgem trudu in stanju v vrsti pred delodajslea. Dal mi je od-' govor, kakor sem se nsdejsl, namreč, da jih je preveč dva tisoč že bilo pred mano. Takih slik je ve*, a upanja ai« da bi se obrnilo na boljše« ker delavec je dal vajeti močni roki ia nhonrm tudi k o roba J. Že to piška-vo organizacijo, ki jo imamo, stalno zapuščamo. Tu m snuje pogrebniškl zavod Kot znano, je bil v ta namen pred časom is vol jen sata potrebni od bor. Odbor je storil svojo dol! noat, namreč aedaj imamo vse v rokah, to ja poelefaieo, pešat, knjige in drago. Hedsj upam, da bodo rojaki v Crawford eouatjrju in CHerokee co. tudi storili svoja da pridejo na sejo dne M jano seja 1936, ob drek popoldne v konsumno dvorano na Froatenae, Kans, da ss isvoll stalni odbor in akrone vse potrebno sastraa prostorov in dragega. Udeležita ar palaoštevilao sborovaaja Ako jo pa kje skupina rojakov, da as ne morejo udeležiti, naj si izberejo bajti zapomniti si j« kajti zdaj gru za procvit podje tja. Da bomo torej izvolili zmožne može v ta posel, ki bo dobičkonosno podjetje 2 Zagotovo naj torej pride vaak na aejo 11. januarja ob dveh popoldne. Na to podjetje bodo ponoani šc naši potomci, ker zavedali se bodo, da so trili njih prodniki naprednega mišljenje. — Jaoob Ba-loh. _ San Francisoo, CaL — Zopet sem na jasnem. Čitatelji Prosve-te bodo mogoče mislili, da nimam drugega dela, ali pa da samo rsd vidim svoje ime v Časopisih ter vsled tega dajam dopise. Na ono ne drugo. Kot je že akoro vsem Slovencem v San Franeiscu znano, bo 18. januarja 1925 velika reč v na-naselbini. Da imamo Slovcnei kandidatinjo za kraljico« tudi vemo zato še enkrat opomnim rojake« da gredo nam na roko, ker o-benem gredo na roko aebi, kajti čimvečji bo dobiček, tem bolje bo za nas v obče. Progrsma še ne morem opisati« ali "vendar lahko rečem, da ii bo dovolj smešna, in sicer i jeva ženite v". Bsd bi vedel, kaj jo z našimi rojaki na deželi« da noče nihče kupiti vstopnic. Do-sedaj sem dobil samo že en dolar n tega od rojakinje mrs. Bose Pensar iz E1 Verano. Pridite Jiam na pomoč, še imate časa dp 11. januarja, ker potem bodo morala kandidatinjo povrniti listke,, da se pregledajo in preštejejo, da ugotovimo, katera glava bo pod krono. Vse rojake še enkrat prosim, da ne odlašate predolgo. Pišite mi in pošljem listek, ki stane samo dolar. 8 pozdravom t — Andrew La-566 Rhode Island 8t. San Francisoo, CaL lenton, Pa. — Snežna plast pokriva rentorilke doline in hribe. Id odsevajo v belem blesku. Oh kdaj bo še prišla spomlad, da bo pognal zeleni regrat in ga bom nabiral, čeprav bo še premlad in bo treba na tisoče zabodljajev, prodno ga bo dosti za večerjo. O delu so ne morem hvaliti, kar slabo se dela, po dva 4ni, po tri na teden. Zaslužek je pa koapj tqlik, da sa praživimo. Tu sta M premogova rudnika, eden bfrz kamenja, drugi pa ga ipa debelo plati nad seboj. In to človeku kri pije in krajša življenje. To na Rentonu se je spet izmislil neki kapucinar zidati božji hram Ne vem, kdo ga bo hodil poalušat Jas mislim, da ne, a če bo prižel kolaktat, mu bom prav gotovo ponudil kramp in lopato ia fa povabil, naj gre nakladat črnega; bo vsaj videl, kako se kruh slu ži. da je težje kot ovčioe pasti Ampak savsdneži se že dobijo, ki pravijo, da božji pastirji mora jo biti, da ljudi učijo. Jaz bi pa rekel, da vsak človek, ko doseže gotovo starost ima pamet. Tudi sam sem bil tak cepec v starem kraju, ko ao me gonil* v božji hram, da sem žel A takrat sem bil star šele petnajst lat. Potem pa sem rekel: Tega je že dosti, ker sem si moral sam slutiti kruh Če bi bili vsi tako rekli, bi ne bilo božjih hramov. Kadar bo tu kajšaji dozidan« se bom spet o-glasil* Morebiti bodo rabili mel-narja, zato Sa je kdo sposoben ■ f težavno delo, naj se oglasi. — Zaščita ptic se ; izplačuje. Nikdar nI odveč poudarjati gospodarsko -vrednost ptic, slasti iuželkojednih, sa poljedelske o-kraj«. Zsto ss biologičai urad fa-deralnsga poljedelskega dspart-menta zanima ne le sa sažčito ptic selivk, kar js ajegov poglavitni oprave^, marveč tudi aa ohranitev vseh koristnik' ptic. Skoraj jo ni poljodoUke škod ljivke, žuželke ali golasai, ki bi M imela odločnih sovražnikov med pticami. Bres ptie bi iaeekti tako- di s tem, ker požirajo ogromao količine plevelnoga semens. Ceni le ee je, da ena sama vrata vrabcev v eni sami državi — Iows — ja požirala vsako leto po 875 ton fflotn«M Ptjce seveda ai* so tako isbirčne, da bi m lotevale le škodljivih semen in škodljivih lušelk. Ali, ker jedo neUbirčno ia poirtšao, prihaja aa vrsto najprej ona jed, katere je največ po-okoli, ia to so večinoma ali vsraatU iasekti ali pa ali m ti. V okrajik, kjer smeti in odpadki ne odpravljajo tako, kot bi se moralo, niti s strani občine, niti s strani poedincev, opravljajo ptice a avojim sobanjem alužbo javnih pometačev in a tem priapeva-jo k javnemu zdravju. Vzlic stoji neprecenljivi koristi imajo ptice atrašne sovražnike. Največji njihov aovražnik je Človek aam, ki jik krvoločno po-atrelja; za človekom pa je mačka najnevarnejši aovražnik ptic na farmah. Tudi vikarji vničujejo mnogo ptic a tem, da jim prikrajšalo zalogo jedi. Ni mogoče zaščititi ptice pred elementi razun tam, kjer ae vzdržujejo takozva-na ptičja zavetišča (sanetuaries), namreč kraji« ki so po zakonu rezervirani za svobodno življenje ptic. Takih je mnogo v Združenih državah. Kar treba, je razsvetljenega javnega čustvovanja v prid ohranitvi ptic, podprtega od strogih in pamalnih zakonov; obžirna saditev neiaterih dreves na pr. murve, utegne privlačevati ptice in prispevati k njihovemu pomno-£evanju. Dvojna komat bi bila v tem; najprej bi murva nudila pticam zadoetno zalogo jedi in ob enem bi jih privlačevala etran od črešenj in drugih aadnih dreves. - V. L. t S. Vprašanje žene in nate- rvtftvi. Ruska doktorica Aleksandra Kollontay je podala — v nekem razgovoru o ruski ženski in o 2jno s/oštovanje in ne bedasto lice* merstvo. '1 rrkf>' onemogočali poljedeliuo Ptiee pa eo koristne farmarju tu4se privsdi, se prilagodi, se uda... Današnja oblika legalnega zakona prinaša obubožaaje duha in gotovo ne pripomore k dvignje nju in razvoju ljubezenske sils člo veštva. Sodobni ljudje nimajo časa ljabiti I Nerssdruiijivost tega eb«cprs-vem času, prostitucija, koji upadejo mladi elcaMati, strogosti ia tvsratva sodbe napram "sinovom ljubezni"« (nezakonski otroci. • Op ured.). ki eo ia bi bili čeetokrat najbolji. rk^mplsrji detinstva. kakor tadi ne štev .in- Vest iz Jugoslavije. Tolovaji —' V ptujskem okraju so še od nekdaj najbolj "ko-rajžnl "ljudje. NvUj menda upli-va prirojena k-rajža, nekaj pa se prikazuje kot posledica vojne. Na mine skoro teden, da bi se ne slišalo o večji .atvini, ropu ali celo uboju. Pred 14 dnevi je v Halo-zah napadla večja ropareka tolpa kmeta v pozni večerni uri in ga hotela izropati. Pri Um je bil u-streljsn mlad fan^ ki je ravno klical liri okrni dekleta. Dobil je menda 12 itrefov t telo. Nato je tolpa vdrla v hišo. Prebivalci ao zbežali na podstrešja Po stop-njictfc -aa njimi se priplazi tolo-vaji |»ter*ga ,a goipodar lopne po glavi • krampom. Tolovaji s tem in identom nesado rijni, se odstranijo ia odnesejo tovariša. Drugi dan so vaščani našli v bližnjem "ozdu mrtvega nagega Človeka, ki je imel odrezan nos in kožo « obrasa izrezano. Spoznali so pa razbiti glavi, da jo to do-tičuik, ki jo jo dfbil a krampom. Tovariži ao ga vseli a seboj in ker jim je bil očivldno pretežek, so ga obresali« da bi ga nikdo ne spo-znsl. Ta roparska banda straži po spodnjem ptujskem polju že drugo leto, -lamlja in krade sds i tu zdaj tam, na sled ji pa ni mogoče priti, ftumi se, da je nekej dom;.-—. kolovodij, oetali pa bodo is hrvatskega Zagorja. •TA* DILAVtKI lOVEAiHg 8B JE UMAKNIL. Lawrenee, Mass. — William M. Wood je reaigniral kot predsed-nik American Woolen kompanije. Kot vzrok je navedel zlabo zdrav-je. Naaledi mu Andrew G. Pierce. prvi podpredsednik, njega pa Cornelius A. Wood, sin Williatu M. Woods. Ob času stavke tekstilniji de-lavcev v letu 1912 je-bil Wood ob-tožen, da je položil dinamit med stavksrje. Bojeval se je večkrst vztrajno proti delavcem. Wood je bil rojen na Portugalskem in v Ameriko je prišel kot reven iz*«--Ijenik. Zdaj spsda med najbolj bogate ljudi v Ameriki. Ksko « postane bogat v Bedenjem goap« • darakem aiatemu, je pa našim h-tateljem dobro znano. Zato je na-daljna razlaga nepotrebna. •m JI H JIMA IAITAVIL POt V PB09T0CT. Michigan Oity, Mick. - Krn>t Dyrum in Charles Thompson sts v silnem snažnem viharju preplezala jetniško »idovje. Veeelila sta se prostoeti, toda veeelje je bil« kratko. Jetniški pazniki eo oP.v H njiju beg in eo njiau ala4U» N* ccetah je zapadel debel saeg. ki j« ubežnikoma oviral pot Jotaižk« so jtk dohiteli kmalu ei> PONDELJEK, m *amu. Razne vesti. jNDUNKfiZN" PROTI ŠALJA- piku. Chieago. — Fedor Haljapin, »loti runki operni pevec, ne bo pel 'Kaustu" v Washingtonu, D. dne 36. januarja kot je bil igaiirsn. Cikaika operna druž i, ki je Šaljapina angažirala ta lo sesijo, je v petek isposlovsla roti ujcmu aodnijako prepoved, h atero mu je »abrantta nastopiti \Vashingtonu, dokler ne bo pel ). februarja v "Boris Ooduno uki je na repertoarju čika&ko pere v frashingtonu. Družba ruvi, da bi Šaljapinov nastop red 10. februarjem ikodoval rodaji vatopnie za njegov po-i( jii nastop. Šaljapinova pogod-u h čikaiko operno družbo dolo , da Šaljapin ne ume peti na ojo pč«t v nobenem mestu, kjer o družba gostovala to sesijo. sijapiu dobi $3500 za vsak na-op. 1925. EWIS NAJBRŽ NE POSTANE delavski tajnik. Wa.shington, D. 0. — Vedno olj se iiri dvom, da John L. Le-i«, predsednik rudarake organi-icije, postane delavski tajnik po nevu 4. marea t. 1. Pred dobrim lesecem so ie kroiile govorice, a Daviš preneha biti delavski ijnik. Zdaj se pa Daviš vrača iz iižne Amerike in zdi se, da osta-t delavski tajnik, akoravno je iJo oficijelno povedano, da se u-akne v mesecu marcu. Daviš je acl namen kandidirati ca gover-erja v Pennsjlvaniji, zdaj j« pa ienda pronaiel, da (a gospodarji e marajo. LI KAEAOHtJNA IZPUSTE K ■ ječe? ■ • * .' ■ i ____ Washiagton, D. 0. — Med n-adniitvom vojnega departmenta c slišijo glasovi, da izpuste An-on Karachuna is ječe na Me-feiira islandu, kjer fedi zaradi ezertacije iz ameriike armade, ko odpotuje v Rusijo, Karachun je vatopil ▼ ameri-ko armado kot proetovoljee in ni-dar ni mialil, da ga poiljejo v ibirijo, da se bojuje proti avo m lastnim rojakom. ŠOLANJE SI BPLAOUJS. Kverett W. Lord, dekan (dean) vilje trgovske ftole (Collega of Business Administration) na bostonskem vseučeliiiu, je priobčil zanimivo oeeno denarne vrednosti šolske vzgoje. Njegova eenltev se naalanja na razna poročila departmenta sa delo in industrije drla ve Massaehusetts in na stati-stike o saslulku bivših dijakov te vilje šole. Dean Lord ceni, da ne-izšolani človek, ki je doaegel starost 30 let, zasluži povprečno kvečjemu $1,200 ns leto; ljudje, ki so dovršili srednjo šolo (high »chool) in so dosegli 40 let, zaslužijo povprečno 12,300, in abaol-viranei gori omenjene vseučili-scene iole v starosti 60 let imajo povprečen letni zaslužek od $6,000. Po tej cenitvi, ueiilolani človek, začenši od svojega 14. leta do 60. leta starosti, zasluži povprečno vsega skupaj $45,000. V onih štirih letih, ko bi deček lahko pohajal arednjo šolo, t. j. od 14. do 18. leta, mladeniški delavec navadno as zasluži več kot $2,000. Ker mora neizšolani Človek veči-uoma zaslužiti si svoj kruh potom dela, ki je odviano od njegove fizične moči, več kot 60 ismed vsa-Uil} sto neizurjenih delavcev je ob starpati 60 let odvianih od podpore drugih za svoje vsdrlfcvanje.— r. l. i. s. kako umikajo zamorski mateji. Nevesta. Spisal dr. Ivo Sorli Konec. In ona kleči um kje ssdaj, tiho in skromno med ženami. Morda •e je že komaj ukradla sa hip od otrok, — zadnja j« med vsemi iu nihče je nt vidi, — a ona ve vee-eno, da je bil lepi novomažnlk samo njgn nekdaj ismed vseh na svetu t In iste oči, ki strme danes zamaknjeno v oltar, so strmele nekdaj prav tako samaknjeno v njene oči ... In vendar je čisto in nedolžno njegovo srce pred Oo-spodom ... Njen js bil, pa ae ga ni dotaknila, —'otrok je bil pri-šel k njej, otroka ga je dala Je-suau nasaj .», . O, in zdaj hoče iti . . . Sodnik bo, zdravnik , . . kakor so tisti, ki so gledali v trgu sa njo, če je šla na semenj doli. Take drsne, nespodobne oči bo imel, da ve Člo* vek takoj, kaj mislijo. Tako grdo posvetno Življenje bo fivel kakor vsi ti ljudje bres vere, brez vesti ... In ča se spomni nje in teh njunih večerov, se bo smejal .. . In morda bo pravil še svoji ženi . . . kaki goaposki na-liipanki , ,. in oba ae bosta smejala ... Stresla se je in silno ihtenje jo je slomilo. 41 Ne, ne, Ivan ne smeš! . .. Ne — ne pustim tal" ♦'Kaj? . . Gledal jo je vea presenečen in je ni mogel umeti. "A zato!" ae je spomnil naenkrat in se je sasmejal. ? "Ti misliš, da bi te pozabil!" se je sklonU k njej in jo je pritisnil nase. "Saj ravno radi tebe nočem. Ah, ne, ti moja Fra-niea, — če. ne grem, le radi tebe na grem. Takoj, ko dovršim, pri. kor jo govori ssstta bratu. dem pote Obrisala ai je aolsa In je trna-jala s glavo. "Ne, Ivan, takrat ti sam na bol mislil več nama. In če bi mlalil ti, bi jas na hotela ... Sel bi... in nikoli več bi te na videla ..." "In sakaj ne!" "Zato *e, ker .. , ..V i "Zato ne, ker bi sa ti takoj po* J« rekel temno. "Sicer ridrtali so klado vdo VO ubitega bandita. Jaoksonvllla, Fla. — Sem je do-pel Thomss Healy, načelnik de >ktivov, po 17-letno mrs. Nellie fright, vdovo Willard Wrighta, streljenega bandita v Mobile. la, na begu iz New Orleansa, v Kterem je oropal tanko in ustre-I policaja. Ko so jo aretirali, so lili pri nji več kot $11,000, ki so orili del plena na banki, znaša-čega $13,000, 06no delo za ženske od- pkavljeito v hzw ji*. seyju. Passaic, n. j. — Zakon, ki pre ved u je nočno delo ženskam od setih zvečer do testih sjtttraj, stopil v veljavo s prvim jaimar 01 Zakon je bil aprejet i fulaturi že leta 1923, atapak v U«vo je stopil tele letos. - Novoletne orgije v Berlinu. krlin, 3. jan. — Berlinčani so *jeli leto 1925 na sledeči na 260 oseb je bilo ranjenih v Hepih in vsled streljsnja s sta-i orožjem, 253 oseb je bilo are-«*»'h, gostje v hotelih in ksvar-' m) poj rdi i 12 milijonov obi-novoletnih kolačev in >.000 krapov. Washington, D. 0. — V Ameriki ni razrednih vprašanj. To so čitatelji že dostikrat slišali, ampak dejstva povedo nekaj popolnoma drugega. Zamorci so večinoma revni ljudje in pripadajo k delavskemu rasredu. Umrljivost mater na porodu ▼ južnih državah pa govori, da mora biti 1« ne* nekaj takega tudi v Ameriki, kajti zamorskih mater, ki so firomaž-ne, umrje veliko več po porodu, kot belopoltnik. Statistika se naaaia na države Kentuekjr, Marjrland, Mississippi, Severna Ksrolins, Južna Karoli-na in VirginU. Umrljivost mater v državah Kentuekjr in je znašala ▼ letu 1923 n« tisoč 5.4, v Mississippiju 6.0, v Južni Karollnl wni Kalini zamorskimi materami - .. , . . „ . . , lo v Kentuckyju 15.4, v Južni Ka-IJ^^J0^ bll° Pf* rolini 12.2, v Mississippiju 10.9, tM^^ dMna ^ [n občutila Virginiji 10.8, v Severni Ksroli- P® Ltelk® o«»tanjs, skrito v njs ni 10.7 in v Maryl*ndu 8.3. *ovih d* tako Zamorske matere so revne in r4"®'* 04 P«t . . . In že nimajo denarja, da bi si nsjele J* in zdravniško pomoč. bil trden ne rtlem, da se kdaj po sneje ne poročim .. V«w Tork, H. T. - BriUki />Z Mtrtinoml" jo je prsklni parnik "Uleoleo" je nasedel pri ., Seabrightu, N. J., na ob^žns kle- L či. Na pomoč je od?!ul "Gre- ^ kfp ^ dfbe'Iln sham", parnik'obrežne straže. P®1*0 človek. Tods vss ta žtiri ' ___leta te bom čakala. Kakor neve mnr toke zakopan v * £ }»* ^ • sneou nt gltvi ;n v beli oblaki U bom New Vork, N. Y. 1 Osem p^ ^^.f^ Tlml^JI eev snega jtf pokrilo ulice NeWlhotil UbraU ' • • dbli,lbi mi»1 tvkovnl izgredi r Franciji; ko-fcuniitični župan obstreljan. 3. jan. — Včeraj so iz-»l'iuli nemiri v Dounrncnent, r Ktsvksjo delavei. Pet oseb je » rsnjonih in 11 sretirsnih. Jbolj rsnjen je bil ondotni žu-1 Leflanehec, ki je komunist, gs je zsdela v vrat. Vanooski rdramlk umrl kot mučsnik n znanost. Urdeauz, Francija, 3. jan. — ^esor J Uergonie je včeraj po meseenih mukah Umrl kot mu-'k za znanost. Ubit ga je radij, sterim jo eksperimentiral, ko •kal sdrsvilo zoper raka. Kred 14J meseci so mu morali odre ' ^^gano desno roko in tri ua levi roki, vkljub tema jc kijeva! svoje delo v laborato i. dokler nI dokraja podlegel, l^rgonie ae je poleg svojega « s fakom proslavil tudi s is 1'tvijo «-lektromagneta. katere •o rabili med voJm ui iakaaje lenih drnka«« « Čel. •. Tudi danes leto, danea dve leti lah*> prideš, če ... če boš moral... Za toliko bi aa is upala sagovarjati pred Bogom ... Ca boš mialil pa drugače ..." "Bi ne smel priti večf ..." "Ne. potem nikdar več!" In sato tudi pomlžljal ni nič več in jo je atianil burno na svoje srce. In kakor ženin in neveata sta slonela ob oknu pozno v noč... 5. Srce ae ji je stisnilo, ko ga aa-gledala naslednje počitniee prvi* krat v črni obleki. Tako reanob* no je gledal in tako bled je bil... Samo legel bi, aaprl oči, aklsnll roke in mrtvaške sveče bi prižgali okroginokrog njega . . • In sato se ga je bala tako. Dvakrat Že ga je imela arečati, pa je sbežala prestrašena a ceste, da bi je ne videl, ko pride mimo. in potem, ko je prišel samišljen in svečano mrk, je vsa trepetala tajne grose v sVojem skrivališču in je gledala za njim, dokler nI isginil v črnem mrak« dreves tam aoli pred ovinkom. O, če jo nesrečen, nesrečen, ker je poslušal njo in ne avojega srca! Saj ni niti slutila, da ga bo videti v tej dolgi črni obleki aredi bele oeate tako , . . kakor lagubljeno mladost . . , kakor žaloaten epo-min . . i In nekega večera nI mogla prenesti več; in ko se ji je,približa), ae mu ni umaknila. Počasi je prihajal, a ko jo je u-gledal in sposnal, je naenkrat obstal. "Glej, zdaj te »ele vidim, Fra-niča, da se ti sahvallm sa vse, kar si mi storila," js vzkliknil in ji je Iztegnil svojo roko. , Za hip ni vedela, kako bi mu rekla, potem pa je občutila, da je mogoča med njima le beaeda, ka- | Slsvstski Rsrsbs Pedporu Jsdatta 1 SprlM ■HMMk. ■MBKRMRKt^ v drlavl IIIImU. OLAVin »TAN. sesr-ae sa LAWNDALK AVL. CHICAGO, IU4NOI& lnrimlni odbori UPRAVNI ODSEKI fVsi»Os» VlMMl Cafaha* Ps»r.is><«Hi A*d~w Vidri*, It P. D. T, Sm I M. MMton, Pm mL tej.* ftUttl»» T«i4, Uj.ik M.HUf* iMilb POHOTNI ODSEK i pri^ifalt, In ITI, ta^Ur, aaar i. rm..*., a^, cu...*, r«» >«rk. OI>U. M»r, Odi« S«s tt. ItrtktM, i ^ ^— — OaSEONJE OKROtiE. SU. No IM ara, IMUHN, ovte. PNMM A. . -i - ----V—'-----III., Ukm Krikmiii, 11111 f!rU,,*T..ATrV WmI >ark OkK Marr MM t. RMC*w.y A^ in., Mm TnUlU i«i »t, Str.k«M, Pb. Pa«l n«P9«r "Hilfc, R. No. I, OtREONJE OUOtiE. nUuN^.jj, MST-M So. Um*sla Ae. VZN9ONO ORAOtJEi SmS A«Wr*iU, IN, Nm, Raa.ro. ' Ee»k», Rfp. i, lw 114, Wm Nsnlea, Pa. CAFAONO ORROtiEi Ana hUr, Ras 104. Or^ m |atiss»jR Pseak ICIaa, R«« SM, CUiUla, MU«., m mt. a. | . Jeha G«I«W, lu 144, R~k Spri««., Wy«, Nadsorni odbor: •dMdaih, S4S WIU.w Su Ckl*M», IU., RUkavd J. Za* •4.U. lll„ Fr«>k Z.U«. MSS W. Mik K, Ckl«a», IIL Združitveni odbori * Alel» SIM U. Cvawl«*4 Av^. GMeago. ML • o*—, sast w stih siH Cku. M« OU9, MM Sa. Cllflaa Park III. VSJJOVNI EORAVNIE, Or. P. J. K.r., UM Si. CUk Ave, Ct^iaad, a a «t »dUnilhi, ki dalaje e «Isvm arari«^ Jga^CTT!{£ S5!r & ^ OENAINE POSIUATVR IN STVARI, M m tUeJo al. latflealaaM •djMjb J&jMsvekgs M ****** Tajallt^o S. N. P. J. MIT-M k U»«. Vsi pjridTl m* al. Mr*ui e*ab se aaj p^aje aa »aslevi Marti« t-Usatksr, lw ITI, lirktrit«, OkU. rjTSSMjV^^ "J^tČJSČ MST4S Ckieas*. IIL 1 ' ' m— Vsi deplsi la Je e mal a glasil „ h. Unfcli Ate, Vorks v sneženem vihsrju^ ki je ir"' mi'^ tfmiiU' tiko „ . J tr ^il"" " * I bo lepel je vzkliknila vss pre divjal v petek. V soboto je , t na vlada najela 1S00 mol^^lT1 1 plugi, ki ao odmetali sneg a sest Sklonil je glavo In je gledal dolgo molče prodae Nazadnje . , , ssj mu samemu rt*MBAMJlDMCDn T 0®.|nl^ _ vZZ. 1 jen je se je moral talko boriti sa m' 7. ^ ®borole- iT#j krtth Uši bi gt U]u\* še ni banditje so obiakali ekspresne tiij# borbi< Bm10 hrepenenje po ffSfc in "V*1 M(prostosti mu je dajalo poguma; a $18,(XX). lis močnejAa nego hrepenenje je ... . . .. _ ... . .bila plahost pred svetom v njego-Silni vihsrjt t Frandji in V#|B §rou # Ttf bj dobi| ^^ An'llj* eo, tam drobtinico, a nazadnje bi Pariz, 3. jan. - Silen vihar, ki mordt velM|tr op^i. f^h je podiral dimnike in drevesa HtUgv pomisli, ali je vrednot fltu-drobil lipe v oknih, je včeraj div. nlno vred $1.60. nlh koristnih in/ormsdj. Flns trds vtsbs. ns $8.00 s poštnino vred. JimmU Hff|UM. Spisal Upton Sindslr, po-Molek. Povest iz življenja ameri-velike vojne. Trd* slovenll Ivsn Ifolek. Povest U Ifvljtnjs smsri-IkscR proletnrijstR ss fesR velike vezoR. Cens $1.00 s poltnino vrtd ZniMUlcL Splatl Ivsn Molek. Povest is ij skriUfs kosR ŽIvljenjR slovenskih dslRv-f Ameriki Trds vezbR. CenR $1.7$ s po- doslsj eev V |b,ofonexMc Spisal Hownrd J. Moore, poslovenil J. M. Zslo oodutas knjiga, ki tolmsA Riness nshim« ssknne (i ko ss spi tolmač mnofe neturne snkone in pokszuje, Icr-ploAnT rssvoj ponnvljn pri possmssniku fizično In dufttvno. 8 sllknml. Trd« vezbR. nI 'čeaa sa j bi ie lakaiaf je od aaslednika In ker nekdo more govorila, is sopet so jI sslile selse otvoriti parlament, ki ae snide v oli... pendeljek. sta Stresemanu is "Poeti su I rt dsi pomisleke llraosa — ladsjl je minister dela Franios." je rekel pMasi. "Čleto r Marsovem kabinetu — v*rraj!sam saae bolem biti dotlej, pre-seetavila provissriMn kabinet is (tehtati dobre In tes^ljito, e v le-semih voditeljev srednjih strssk. j trtek reler ti pridem ki se predstavi parUmcstv bilo do sadsjega, s hmer se je bil telko is po#aai odel v leta let s proti ovets is sjefovim iskolsjavsrn is proti Toda ose te je savt hipu fte bolj jasoe nego kdaj poprej, ds M ga dala U sveto, le M ga poklieala sdaj sesaj \ Mto gs s mIIo^so roke Rki Maal. redala v tem Je po ti*« tla CenR $1.50 s poltrino vred. ' Zsdnjl dve knjlcri, nnročeni skupaj, dobfto zr tri dolnrje. Vse MIH knjige zr lest dolRrJev. Vredne so f Nsročbe, s ksterimi js poslsti dennr, sprejeme Književna Matica n# bo PONDELJEJt, 5. JANUARJA, 1925 PROSVETA Za itši fimarji P«M v kihiiHL Koklja jt adoptirak priike , Farmar pil«: Lansko leto mi j začel* kokljati bela kokoš pl