1928
GOSPO
S123
Haifte sadno drevie z arborfcem.
Uporaba drevesnih karbolinejev v
sadjarstvu ni nova. Že davno pred vojno so jih preizkušali po vseh naprednih državah Evrope in tudi po drugih delih sveta, kjer so imeli opraviti s sadnimi zajcdavci. Med vojno je zaostalo tudi to. Takoj po vojni pa so se povsod z veliko vnemo lotili sadjarstva in začeli uporabljati razna sredstva za zatiranje škodljivcev. Posebno so začeli zopet priporočati drevesne karbo-lineje, ki so izdelki iz terovih olj, ki so se izkazali za jako učinkovite, ako se ob pravem času in pravilno uporabljajo. Pri nas se je uporaba drevesnega karbolineja začela širiti šele zadnja leta, odkar imamo izvrsten domač izdelek z imenom arborin.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo je letošnjo jesen pozvalo svoje člane, ki so minulo zimo in pomlad uporabljali arborin, da naj poročajo o uspehih. Oglasilo se je v tej zadevi precej sadjarjev, ki so vsi soglasno izjavili, da so bili uspehi povsod prav dobri in večinoma vidni že na zunaj. Poročila soglašajo v tem, da so zatrli z arborinor1 krvave uši, ki so se pojavile ponekod velikih množinah. Prav tako so se dc "... prav povoljni uspehi pri listnih ušeh, k sc niso pojavile na tistem drevju, ki je bilo spomladi, preden je odgnalo, obri žgano z arborinom. Od mnogih strani so došla poročila, da so zatrli z arborinom kaparje po slivah in češpljah. Ta nadloga hoče uničiti vse češplje in slive in ga ni drugega in boljšega sredstva za zatiranje, nego je 10% raztopina arborina. Tudi v splošne:« se je pokazalo, da je ji!o na drevju, ki je bilo obdelano z arborinom, manj zajeda vc; v nego r. onem, ki je ostalo neobdelano. Mah in iišaje so tudi odpravili, kjer so temeljito mazali debla in veje. Kdor je škropil še pozneje, ko je drevje ozelenelo, z modro galico, ie pridelal tudi neprimerno lepše in debehjče sadje. Brez dvoma učinkuje na povzročitelje raznih bolezni, ki se tako pogosto pojavljajo na sadnem drevju. Posebno rak na jablanah se po arborinu dobro zdravi, ako ni že prav preveč razširjen in ako po možnosti odpravimo tudi vzroke, ki pospešujejo to tvorbo.
Sedaj pa še dve vprašanji: Kdaj in kako uporabljamo arborin?
Najboljše uspehe bomo dosegli, ako obdelamo z njim drevje sedaj v jeseni, takoj, ko odpade listje. Sicer pa lahka nadaljujemo potem celo zimo in rano pomlad tja do srede marca, ko se začne narav., probujati k novemu življenju. Zlasti jesenska uporaba ima mnogo prednosti. Sedaj, ko bodo glavna dela na polju opravljena, imamo več časa in prilike nego spomladi, ko se nagromadijo dela tako, da ne vemo kaj bi najpreje prijeli v roke. Tudi vreme nas spomladi večkrat silno zadržuje. V jeseni se laže utrpi nekaj denatja tudi za to prepotrebno stvar. Torej ne odlašati, ampak takoj na delo! Arborin je na prodaj
skoro v vsakem večjem kraju Slovenije. Treba vzeti le primerno posodo in iti ponj v bližnje mestece aH vas, kjer je zaloga. Podružnica Kmetijske družbe in Sadjar, in vrtnar, društva naj ga pa naroče skupno za svoje člane. Na ta način bo še precej cenejši in vedno pri rokah.
Arborin uporabljamo na dva načina: Z njim mažemo debelejše veje in debla ali pa obrizgamo celo drevo od vrha do tal, da se temeljito zmoči vsaka vejica in vsak brst. Aborina pa ne uporabljamo čistega kakor ga dobimo v trgovini, ampak ga moramo pred uporabo zmešati z vodo, in sicer uporabljamo za mazanje debel in debelejših vej starejšega sadnega drevja, ki ima hrapavo kožo in ki je morebiti liša-jasta in mahovita, 15—20 ali celo do 30% raztopino (na kg arborina 5—7 litrov vode), zelo stari in mahoviti koži nič ne škoduje, ako vzamemo celo na 1 kg arborina le 2—4 litre vode.
Za brizganje pa vzemimo 5—\0% raztopino (na 1 kg arborina 9—14 1 vode). Jablane in hruške prenesejo brez škode 10% raztopino. Koščičasto sadje je pa bolj občutljivo, zato uporabljamo nekoliko šib-kejšo mešanico. Najbolj moramo paziti pri breskvah in marelicah. Za mešanje z arborinom vzemimo, če le mogoče deževnico ali vodo iz potoka ali reke. Trda studenč-nica je najmanj prikladna. Seveda, če ni druge vode, se tudi z njo opravi. Mešanico je treba napraviti vedno sproti, ker se pokvari, če stoji dalje časa. Čist arborin ima pa skoro neomejeno trpežnost. Za brizganje z arborinovo raztopino je pa treba primernega razpršilnika. Vsaj podružnice naj bi jih naročile za svoje člane. Premožnejši sadjar pa dandanes nikakor ne bi smel biti brez tega neogibno potrebnega orodja.
Prihodnje leto bo splošno dobro sadno leto. Ako si hočemo zagotoviti ne samo mnogo, ampak tudi lepega, brezmadežnega sadja, moramo začeti takoj. Najprej osna-žimo sadno drevje od vrha do tal, potem po njem z arborinom temeljito in vztrajno! Strošek in trud se bo obilo povrnil.
V. Kuret:
Eno najvažnejših del obdelovanj vinograda, katero se pri nas premalo uvažuje in premalo izvaja, je jesenska ali zimska kop v vinogradu. V pozni jeseni se namreč vinograd globoko prekoplje, zemlja se obrne ter se pusti ležati čez zimo v grobih kepah. Velike koristi te kopi so: Z globokim prekopa-njem se je takorekoč zemlja odprla in je prepuščena dobrodelnemu vplivu vlage, mraza in zraka. Zemlja zmrzne v zimi, mraz jo raz-žene, vsled česar postane bolj rahla in bolj rodovitna, ker se gotove rastlinske hranilne snovi, ki dosedaj niso bile sprejemljive za rastlino, po vplivu zraka in vode razkrojijo, da jih morejo korenine trte vsesati. Globoko prekopana zemlja ima več prostornine ter
vpije mnogo več jesenske in zimske vlage, kakor zbita zemlja. Vsled tega take zemlje ne trpijo v mokrih letih na mokroti ker se ta bolj razgubi v zemlji. V suhih letih ne trpi toliko na suši. ker ima dovolj vodne rezerve v spodnjih plasteh. Spomladi se taka zemlja na površju bolj hitro osuši in prej segreje. Ker ima taka zemlja večjo prostornino, dobijo korenike več zraka in prostora, se bolj močno razvijejo in poberejo več hrane iz zemlje vsled česar dajo trte več pridelka na grozdju.
Ker zemlja po zimi pozebe, mnogo zalege škodljivcev in kali bolezni pogine. Plevel se popolnoma uniči. Če se spravi jesenska kop, se spomladi prva kop izvrši mnogo pozneje. Iz tega je razvidno, dn je jesenska kop važna za zelo težke, mokre zemlje kakor tudi za bolj suhe zemlje.
Jesenska kop se izvrši v jeseni, ko trta miruje, ali v pozni jeseni, vendar ne, če je zemlja že zmrznila ali če je že pokrita s snegom. Zmrznjena zemlja se ne more prekopati; ako bi pa zemljo v snegu prekopali, bi prišle plasti snega v dolnje plasti zemlje in zemlja bi spomladi ostala dolgo časa mrzla. Jesensko kop moramo torej izvršiti pred tem časom. Jesenska kop se pa lahko izvrši tudi, če je zemlja mokra, zakaj nastale grobe kepe zemlje itak vsled mraza razpadejo. Pri tej kopi ne smemo čokov trt razgrniti, ampak jih celo ogrniti z zemljo. Kjer se vsled nevarnosti pozebe trte zagrebejo, se to delo lahko izvrši obenem z jesensko kopjo.
Kadar moramo vinograd gnojiti, je najboljše, da to storimo ob jesen.'' kopi. Gnoj se v jeseni raztrosi v vrste med trtami, nato podkoplje in sicer v težjih zemljah za 20 cm, pri lahkih vsaj 30 cm globoko. Gnoj se bo že čez zimo razkrojil in bo imela trta spomladi dovolj hranilnih snovi na raz-clago.
Kdor še ne izvršuje jesenske kopi, naj poskusi vsaj na manjšem delu vinograda in se bo kmalu prepričal o koristi te kopi. Delo, ki ga vporabi za to ken, mu poplača boljši in zdravejši pridele'.:.
Kmetijska šola na 6rmu
je zaključila šolsko leto 1927-28 dne 30. okt. t. 1. Zaključku sta prisostvovala predsednik ljublj. obl. odbora dr. M. Natlačen in odbornik za kmetijstvo dr. A. Milavec. Po slovesni zahvalni službi božji v farni cerkvi v Šraihelu so se zbrali učenci s profesorskim zborom zavoda in poduradništvom k razdelitvi spričeval. Ravnatelj Ing. A. Podgornik se je v imenu zavoda poslovil od gojencev, želeč da bi jim ostala šola, ki jim je bila sedaj druga mati, to tudi v bodoče. Dr. Milavec je po-vdaril skrb oblastnega odbora ljubljanskega za kmetsko ljudstvo in zagotovil gojencem vsestransko podporo pri njihovem delu za napredek kmetijstva. Svaril jih je, naj naukov, pridobljenih v šoli, ne skušajo čez noč uveljaviti, temveč postopoma m sporazumno s starši. Končno je predsednik obl. odbora dr. Marko Natlačen pristopil k razdelitvi spriče-, al. Naglasil je lepe uspehe, ki so jih dosegli
gojenci s svojo pridnostjo, pa tudi z vestnostjo in poz*Ivoviiicbtjo svojiu pioiejorjcv, ter jih opomnil, naj ostanejo zvesti kmeo.e-nin stanu, ki je lep, važen 111 vzvišen. Zlasti naj posvečajo svoje znanje 111 moči organizaciji kmetijskega zadružništva.
Šolo je dovršilo 32 gojencev in sicer 3 v odličnim, 14 s prav dobrini in 15 z dobrim uspehom. Pohvalno diplomo je dobil kot vsestransko najboljši učenec Anton Stare iz Cu-ril pri Metiiki.
Pri skupnem kosilu se je izmenjalo nekaj pomenljivih napitnic, izmed katerih je bila najlepša ona g. predsednika dr. Natlačena, ki je slavil kmečki stan in zaključil na-pitnico na kmečko ljudstvo z besedami: »Slovenski kmet naj živi!« Prelep je bil zahvalni govor učenca Starca, zahvalil se je zavodu in oblastnemu odboru za podporo, s katero se je večina učencev šolala na zavodu brezplačno. S toplo ljubeznijo do kmečke grude je zagotovil, da njegovi součenci in on ne bodo pozabili, da ima slovenska zemlja kruha za vse in ni treba Amerike. Veliko, da so se na zavodu naučili v strokovnem pa tudi v splošnem oziru. Predložil je zastopnikoma ljubljanske oblasti tri številke dijaškega lista »Brazda«, ki so ga učenci s-.mi izdali, kot glasilo dijaškega društva.
Da ohranijo trajen spomin na ta slovesni dogodek, so učenci pozvali fotografa in se je družba skupno fotografirala.
Slovesnosti so se poleg obeh zastopnikov ljubljanske oblasti in domačega usluž-benstva vdeležiti tudi honorarni nastavniki vet. nadzornik O. Skale, šum. svet. Fr. Šul-gaj, kaplan J. Pečnik in okrajni kmet. referent Fr. Malasek.
Novo šolsko leto se prične na zavodu iine 8. nov. t. 1. Novo sprejeti gojenci se vpisujejo dne 7. nov.
Taksa
za šivlfiske potne liste.
Po tarifni postavki 110 zakona o taksah in pri tojbinah veljajo naslednje takse za živinske potne liste:
1.	za male živali, ovce, koze ali prašiče po Din 0.20.;
2.	za enega konja ali rogato žival pod dvema letoma starosti ali za enega osla ali mezga neglede na starost Din 0.50;
3.	za enega konja ali eno rogato žival v starosti preko dveh let Din 1.—;
4.	za prenos lastništva na kupce in sicer: a) za vsako malo žival po Din 1.—; b) za vsako žival iz točk 2. in 3. po Din 5.— ; V drugem odstavku pripombe 1 k tarifni post. 110 je rečeno: »Ce se izdado za kupljeno žival nova potrdila, se plača taksa po točkah 4-a) in 4-b)«.
Zakon nikjer ne govori ne o domači, ne o »odgojeni živini«. Po gornjem bi bilo torej za prodajo, oziroma kupljeno žival plačati takso po točkah 4-a) in 4-b) takrat, kadar se mora izdati nov živinski potni list.
Ker so vsi predpis1 tarifne postavke 110 taksne tarife neenako tolmačili, je izdala generalna direkcija posrednih davkov nastopno pojasnilo:
Taksa za potrdila (živinske potne liste) se plačuje tako-le: 1. Ce se izda potrdilo za 8*
žival, ki jo je imetnik odgojil, ce plača taksa po predpisih točk 1, 2, 3 tar. post. 110.
2. Ce se izdajo potrdila za kuolien^ val, kakor tudi za prenos lastništva, se plača taksa po predpisu točke 4 pod a) in b) tarifne postavke 110.
Nadalje je odredila gen. dir. posr. davkov z razpisom 10. marca 1926 ?t. i7.o<v morajo občinski uradi na vsakem živinskem potnem listu označiti, ali je »irrr-t"" žival sain odgojil ali pa jo je », ridobil z nakupom«. To se mora označiti v poslednji rubriki vsakega novoizdanega živinskega potnega lista.
Finančna delegacija je poslala velikemu županu svoje neobvezno mnenie, da bi bilfl> pod izrazom »živali domače reje« razumeti le tiste živali, ki so se podvrgle nri prodajalcu in ki jih je lc-ta odrejal do njihove odtujitve. Po tem mnenju bi se tudi za tiste živali, ki so se kmalu po rojstvu kunile in potem, čenrav več let, odgojevale, morala plačati oh nrodaii višja taksa iz točk 4-a) in b) tnr. post. 110 taks. zakona. Da se ta zadeva dokončno pojasni, je veliki žunan zaprosil pen. dir. davkov za končnoveljavno pojasnilo.
Dokler tega ne dobi in da ne bo medtem nepotrebnih kazni radi prestopkov zakona o taksah in pristojbinah bi bilo priporočiti občinskim uradom in izdavalcem živinskih potnih listov, da postopajo do nadaljnega pri kupovanju živinskih potnih listov v smislu strožjega tolmačenja.
Porsba umetnih snoJH v državi.
Današnje moderno kmetijstvo skuša doseči čim najvišje pridelke iz zemlje, zato jo primemo obdeluje in posebno pa gnoji. Ker pa domača gnojila ne zadostujejo, se poslužuje v veliki meri umetnih gnojil, ki so edina v stanju, proizvajati v zemlji visoke pridelke. Od množine umetnih gnojil, ki jih uporabi ena ali druga država, je odvisen tudi napredek v kmetijstvu. Zato se ta dandanes ocenjuje tudi po tern, koliko umetnih gnojil se kje uporabi. Po dosedanjih poročilih so tozadevno na prvem mestu Belgija, potem Danska, Nemčija, Fran-
Vartrme navade naših oreffiv!
Oni niso bili nikdar brez »ALGE«, znali so ceniti vrednost »ALGE«, znali so preprečiti mnoga težja obolenja, ker so v vseh slučajih
prehlajenja — influenca, hripa _ posebno,
če je imel kak član družine malo višjo temperaturo (vročico), bolniku malo nadrgnili nogi, roki, vrat, prsa in hrbet z »Algo«, ker jim je bilo znano, da bo postal zopet svež, bo lažje dihal in, kar je glavno, vročina bo takoj popustila in nastopilo lahno, prijetno spanje.
Poizkusite »udi Vi vsaj enkrat »Algo« In postala Vam bo najboljša prijateljica sltozi vse živfjcnjc,
V vseh lekarnah in drogerijah 1 steklenica s ločnim navodilom Din 16 —; kjer je ni dobiti, naročite jo po pošti na naslov: LABO-RATORIJ »ALGA«, SUŠAK 45. 4 steklenice Din 77—, 8 steklenic Din 131-—, 25 steklenic Din 320-—,
cija, Češka, Avstrija in druge. Jugoslavija pride precej ob koncu.	J
Poraba umetnih gnojil je v naši drŽavi razmeroma majhna, vendar polagoma na-rašča. Skupna poraba vseh vrst umetnih gnojil je znašala v 1. 1925. 4128 vagonov v 1. 1926. 4885 vagonov. Zanimivo je naraščanje uporabe čilskega sol iti a. Leta 1920-21. je bilo porabljenih le 10 vagonov leta 1921-22. 16 vagonov, leta 1922-23. 4(1 vagonov, leta 1923-24. 60 vagonov, v letu 1924-25. 130 vagonov, v 1. 1925-26. 164 vagonov in 1. 1927-28. že 250 vagonov. Po-raba umetnih gnojil pri nas sicer napreduje, je pa še vedno tako neznatna, da se ne 'ig primerjati z uporabo v drugih državah kjer dosega mnogo stotisočev vagonov. V tem pogledu čaka torei naše kmetijske strokovnjake še mnogo, mu >go dela, da soupe-lje to najueinkovitojše sredstvo za zvišanje kmetijske produkcije.
Denar.
g Vrednost denarja 27. t. m. Stalnost dinarja v Curihu traja in notira 9.13 centimov. Inozemske valute se trgujejo na ljubljanski denarni borzi po teh-le cenah: 1 angleški 1 unt 276.07 Din, 1 ameriški dolar 56.97 Din, 1 holandski goldinar 22.So Din, 1 nemška marka 13.56 Din, švicarski frank 10.96 Din, 1 madžarski penga 9.93 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 italijanska lira 2.98 Din, 1 francoski frank 2.21 Din, 1 čeika krona 1.69 Din.
g Ljubljanska blagovna borza. Kupčija z deželnimi pridelki je bolj šibka. Kupuje se samo za dnevno porabo, ker se ccne, posebno pSenici, držijo izredno visoko. Pšenica bačka se je ponujala pri vagonskih dobavah na slovenskih postajah za 100 kg 80 kg težka z 2 odstotki nečistosti po 200 —292.50 Din, rž 72—74 kg težka 295-297.50 Din, oves bački ali slavonski 295 —300 Din, koruza popolnoma suha 365.50 —370 Din, La Platška ocarinjena v Ljubljani 315.50—320 Din, ječmen bački 315.50 —320 Din, moka Og vagon franko Ljubljana 430—435 Din. Zaključkov jo bilo malo, ker cene ne ugajajo kupcem.
g Žitna kupčija. Pšenico se je letos polotila špekulacija in ji skuša dvigniti cene. V zadnjem^ tednu so na njujorški borzi umetno zvišali cene pšenici in posledica je bila, da so tudi naši špekulanti v Bački in Banatu šli kvišku, četudi so naše cene nad svetovnimi cenami. Zaradi tega je tudi izvoz popolnoma zastal, četudi imamo blaga še dovol j. Cene za bačko pšenico so dospele na 252.50 in celo na 255 Din za 100 kg na nakladalni postaji. Izgleda pa, da ta visoka cena ne bo vzdržala.
g Lesna kupčija. Trgovina z lesom jo so vedno živahna. Glede dobave drv je žel. direkcija dovolila, da se smejo nakladati tudi v odprte vagone, zato jih gre zelo mnogo v Italijo, ki je nakupila mnogo tega blaga. Kupci si že sedaj nabavljajo trame za spomladno dobavo, kar je znak, da bo za to vrsto lesa povpraševanje. Rezane jelovine je malo na trgu, ker ovirajo slabe ceste dovoz do žag. Bukovine se precej ponuja in je nje cena zadovoljiva. Za
fj
SI
perete brez V3ake muke
te nnprav-Ija iz najboljših in najbolj izbranih masti. Vašep!r,io bo trajalo večno, t ko uporabljate jL\Q:\Q M3-.0.
Za prisSncst
Z¥OMO-miIa
jama z

US" TVORNICA MILA
lepo bukovino se doseže mnogo ugodnejše cene nego za pragove, zato so jo začeli izdelovati tudi že manjši producenti. Zanimanje je tudi za okrogel les. V zadnjem času so začeli uvažati veliko okroglega lesa, zlasti oreh, jesen in javor iz Srbije.
g Vinska kupčija. Pri nas se vinska kupčija še polagoma razvija. Na Dolenjske_ je napravil začetek vinski sejem v Sv. Križu pri Kostanjevici, ki je bil v ponedeljek dne 19. novembra. Na to prireditev je dospelo precej kupcev, ki so nakupili nekaj blaga že na sejmu, največ pa za pozneje pri vinogradnikih. Razstavljenih je bilo nad 240 vzorcev. Vina so v splošnem zadovoljiva in so čistega okusa.. Žal prevladuje v nekaterih še kislina, ki se bo pa pri pretakanju čez zimo nekoliko zmanjšala. Vinogradniki so zahtevali po 6.50 do 7.50 Din in celo 8 Din. Pozneje so popustili in se je cena gibala največ med 6 do 6.80 Din za liter. — Iz Bana ta v okolici Bele Cerkve poročajo, da se tam plačuje mošt po 1.40—1.90 Din, le prav redko po 2 Din liter. Za izbrano blago se zahteva po 2.20 do 2.40 Din. Cene mladim vinom se gibljejo med 2.90 do 3.50 Din, Otelo 2.20 do 2.40 Din liter. Vina je obilo.
Živina.
g Živinski sejem v Ljubljani 21. t. m. Ta sejem je bil slabo obiskan. Dogon jo znašal: 150 konj, 67 volov, 51 krav, 14 telet in 151 prašičev za rejo. Prodanih je bilo 26 konj, 34 volov, 25 krav, 10 telet in 120 prašičev. Cene za kg žive teže so bile neizpremenjene in se je plačevalo za vole prvovrstne 8.50 Din, drugovrstne 7.50 Din, tretjevrstne 6.50 Din, krave debele 5—6 Din, klobasarice 3—3.50 Din, teleta 10—12 Din. V splošnem je opažati, da cene precej popuščajo.
letim.
g Svetovna letina žita. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je izdal podatke o letini žita v 1. 1928., iz katerih povzemamo, da je znašal letošnji pridelek žita kakor sledi: (Navedene množine pomenijo miJijo-110 meterskih stotov) pšenice v 24 državah Evrope z Rusi jo 604.5 (lani pa 436.8 in predlanskim 544.4) v 33 državah severne polute pa 1111.6 (lani 1018.4, predlanskim 998.7). Rži se je pridelalo v 22 državah Evrope z Rusijo 409.3 (lani 430.8, predlanskim 399.1), v 24 državah severne polute 424.6 (lani 444.3, predlanskimi 421.5). Ječmena v 23 državah Evrope z Rusijo 202.4 (lani 179.0, predlanskim 191.1), v 30 državah severne polute 356.0 (lani 299.1, predlanskim 293.6). Ovsa v 22 državah Evrope z Rusijo 394.2 (lani 357.6, predlanskim 378.4), v 24 državah severne polute 424.6 (lani 449.3, predlanskim 620.2).
g Svetovna letina koruze na severni pohiti. Po statistiki mednarodnega poljedelskega urada v Rimu bo letošnja letina koruze na severni poluti približno enaka lanski. Ta ugoden uspeh je pa pripisati le izredno dobri letini v Ameriki, ki je dala letos za 30 milijonov meterskih stotov večji pridelek kakor lani, medtem ko znaša danes v evropskih državah (Jugoslavija, Romunija, Italija, Madjarska, Španija, Bolga-
rija, Avstrija, Češkoslovaška in Švica) letos le 86.5 milijonov met. stotov, torej 22 odstotkov manj kakor lani, ko je bila letina že itak slaba. Lani se je namreč pridelala za 34 odstotkov manj, nego je znašal poprečni donos v letih 1922—1926.
g Svetovna letina hmelja. Po zadnji cenitvi uprave srednjeevropskega hmeljarskega urada v Monakovem je bila ugotovljena višina letošnjega svetovnega pridelka hmelja. Po tej cenitvi se je letos pridelalo žlahtnega hmelja v stotih po 50 kg: V Nemčiji 160.000, v Češkoslovaški 154.000, v Jugoslaviji 113.000, v Avstriji 2500, v Poljski 40.000, v Alzaciji 38.000: skupno torej 507.500 stotov. Cenitev srednjeevropskega hmeljarskega kongresa v Novem Sadu, ki je bil avgusta t. 1., je znašala 521.000 do 550.000 stotov, povprečno torej 535.000. Ta cenitev je bila torej povprečno za 28.000 stotov previsoka. Po novi cenitvi je letošnji pridelek za 140.000—160.000 stotov manjši od lanskega.
V državah, kjer se ne prideluje žlahtni hmelj, kakor so Belgija, Francija, Anglija, Amerika, Rusija, Avstralija in Kanada, je znašal pridelek skupno 680.000 stotov. Svetovna letina žlahtnega in običajnega hmelja znaša približno 1,187.000 stotov. Pridelek žlahtnega hmelja, ki prihaja vpoštev za slovenske razmere, znaša le okrog 500.000 stotov, katera količina bo komaj krila potrebe konzuma. Zato ni nikakor umestno, da producenti - kmetje ponujajo svoj hmelj trgovcem ter se ga skušajo znebiti na vsak
g Žitna letina v Romuniji. Na cene žita pri našem izvozu vplivajo v precejšni meri cene pridelkov iz Romunije. Zato je za nas važno, da vemo, kako je letina v tej državi. Po romunskih uradnih podatkih je letošnja letina najboljša tekom zadnjih deset let. Tako je ta država pridelala milijonov stotov: pšenice 31.4 (v letu 1927 26.3), rži 2.9 (2.3), ječmena 14.1 (12.6), ovsa 9.8 (8.6).
g Pridelek sladkorja v Evropi. Mednarodno združenje za statistiko sladkorja poroča o cenitvi letošnje letine pese in sladkorja v Evropi, kakor sledi: Vsa pesa se ceni na 32,194.000 ton (po 1000 kg), ( v letu 1927 jo je bilo 31,689.000), od tega v Jugoslaviji 876.000 ton (1927 692.000) ali 26.6 odstotkov več. Produkcija sladkorja se ceni v Evropi letos na 5,038.000 ton (1927/28 pa 4,916.000« ali dva in pol odstotka več. V Jugoslaviji pa 127.000 ton (1927/28 83.000) ali 52 odstotkov več. Največji napredek v proizvodnji je beležila Jugoslavija.
reS&n®.
g Točenje alkoholnih pijač v trgovinah. Notranji minister je izdal uredbo, po kateri se ureja prodajanje alkoholnih pijač potoni trgovskih točilcev. Po tej uredbi se mora v špecerijskih in podobnih obratovalnicah prenehati s točenjem alkoholnih pijač na drobno. Ta odredba velja od 1. januarja 1929. Pripravlja se pa sprememba pravilnika, po katerem bodo omenjene obratovalnice smele prodajati vino v tako zaprtih
steklenicah, da se ne dajo odpreti brez pripomočka in da mora biti na zamasku firma izdelovatelja ali pa čez zamašek prilepljena originalna etiketa. To vino se pa ne sme uživati v obratovalnici, odnosno v prostorih, ki se smatrajo za dol obratovalnice. Po tem razpisu je ministrstvo dosedanja določila tako omililo, da se smejo v zaprtih steklenicah prodajati tudi navadne pijače ns samo fine. Tudi bodo smeli trgovci sami napolnjevati steklenice in jih predpisno opremljati. To je na vsak način ugodnost, ki se je dosegla s popravo dosedanjega pravilnika.
g Izvozna carina na prašiče na Poljskem Poljska vlada je uvedla izvozno carino na prašiče in prašičje meso, ki bo znašala letno 30 zlotov za komad (1 poljski zlo! je 6.38 Din). Na prašičje meso bo ta carina znašala 59 zlotev za 100 kg. — Ta odredba je važna tudi za nas v Jugoslaviji, ker je Poljska najvažnejši naš konkurent na avstrijskem trgu. Uspeh te odredbe bo
vsaj ta, da bo dosežena večja stalnost cen. — iz Celovca pa poročajo, da je na avstrijskem Koroškem začel Landbund hud boj proti poljskim prašičem, ki delajo močno konkurenco domačim prašičem. Zahteval je, da se zagotovijo cene in odprodaja domačim pridelkom, drugače da ne bo sodeloval na vladi.
g Izvoz jabolk iz mariborske oblasti. Trgovina z jabolki v mariborski oblasti je bila do začetka novembra precej živahna. Do tedaj se je za izvoz naložilo okrog 900 vagonov jabolk. Pozneje so pa kupci iz Češke, Nemčije in Holandije večinoma odšli in so zato cene padle skoraj za 1 Din pri kilogramu. Temu je dala povod vest, da je prišlo na Dunaj in v Nemčijo obilo ameriških jabolk, ki so cenejša nego slovenska. Kmalu se je pa izkazalo, da zaostaja njih kakovost daleč za ono slovenskega blaga in kupci so se vrnili. V zadnji dobi je kupčija zopet poživela in se plačuieio jabolka kakor sledi: Mošanceljni, fino, odbrano bla-
go po 3 do 4 Din kg, srednje po 2.50 do 3 Din, slabše po 2 Din. Jabolka za mošt sla-nejo 1.50 do 2 Din kg. Sadjarji imajo še največ mošanjceljna in bobovca. Kanadke so večinoma razprodane.
g Dvodnevni vinogradniški in sadiar-ski tečaj v Krškem. Načelništvo podružnice Kmetijske družbe je organiziralo navedeni tečaj za mladino in mlajše člane. Vršil so bo 2. in 3. decembra t. 1. Tečaj bo vodil družbeni tajnik g. Kafol, in sicer po sledečem redu: Dno 2. decembra: Od 9—10 opis organov vinske trte in njih naloga; Od 10 do pol 12 najvažnejše podlage in domače vinske sorto ter njih vzgoja; Od 14 do pol 17 zimsko oskrbovanje vinogradov in režnja (praktično). Dne 3. decembra: Od 8 do 10 najvažnejša sadna plemena in sajenje sadnega drevja; Od 10 do pol 12 oskrbovanje mlajšega drevja po saditvi in nena starejšega drevja; od pol 14 do pol 17 obrezovanje, gnojenje, škropljenje sadneja drevja (praktično).
Kako drgniti naše kmetijstvo.
(Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.)
Našo lepo zadružništvo moramo torej gledati šele kot nekak njegov začetek, ki ga bo pa treba še jako razširiti in poglobiti, če hočemo, da bo imel kmet v njem res ono mogočno oporo, ki bi jo tako potreboval. V to svrho je pa predvsem poirebna temeljita izprememba vsega dosedanjega mišljenja ogromne večine našega kmetiškega ljudstva, ki je vse prej, kot ugodno za razmah pravega zadružništva. Mi vsi smo vse preveč prepojeni z liberalnim duhom, ki vidi in pozna le sebe, svojo korist in svoj profit, za potrebe bližnjega e - pa ne briga, da, pogosto ga vodi napram bližnjemu še škodoželjnost. Prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da bi marsikatero zadrugo uničili posamezni njeni »zadružniki« tisti hip, ko bi dobili možnost za to in bi upali, da bi imeli sami od tega kak trenuten dobiček, ne gledo na to, če propade V3e okrog njih (ne';teto takih žalostnih zgledov bi lahko navedli že iz pestre zgodovine našega zadružništva). Ta sebični duh, ki ga jo žal šo toliko med našim ljudstvom, ja smrt za pravo zadružništvo, je največja ovira za njegov razmah in poglobitev. Dokler vsak naš kmetiški človek ne bo prepojen z zavestjo, da je kmetiški dom živa celota, ki more uspevati le tedaj, če na njem iskreno sodelujejo vsi, ki na njem žive, da so pa dalje tudi kmetiška vas, kmetiška občina in končno ves narod take žive cslote, katerih napredek in propad je odvisen od iskrenega in vzajemnega sodelovanja vseh in vsakega posameznika. Pravi, najgloblji in najmočnejši temelj zadružništvu je zato prava krščanska ljubezen do bližnjega, ki mora zopet nadomestiti sedanjo liberalno sebičnost in brezobzirnost. Iz te so bodo potem rodile pobude, organizirana skupna prizadevanja in tudi uspehi, ki so takemu pravemu zadružništvu zagotovljeni.
Takoj na tem mestu lahko preidemo tudi že k naši občinski politiki, ki je skoro na splošno izredno zastarela in se skoro prav nič ne zaveda svojih nalog in dolžnosti. Dokler se ne bo kmet živo zanimal za občinsko politiko, ki je osnovna šola državljanske vzgoje, toliko časa tudi ne bo pojmoval pomena oblasti in države. Tudi občina je namreč nekaka velika zadruga vseh občanov, ki bi ne smola vršiti zgolj onih maloštevilnih poslov, ki jih ji zakon izrecno nalaga, temveč bi se morala zavedati, da je ona činitelj, ki je poklican v okviru zakonov skrbeti za vsetranski blagor in napredek vseh občanov. Kmetiška občina je zato poleg zadružništva eden najvažnejših činiteljev, kjer more in mora prihajati misel samopomoči še do posebno vidnega izraza, zato spadajo v občinske odbore res najboljši in najsposobnejši možje. V odborih večjih kmetiških občin bi bili priporočljivi morda celo posebni kmetijski odseki, ki bi se pečali le s kmetijsko strokovnimi zadevami (isto velja seveda tudi za drugo javne zaslope, fo je za okraje in oblasti), čo se omejimo na tem mestu zgolj na zadeve, ki T
spadajo v področje kmetijstva, tedaj moramo poudariti, da so občine poklicano tudi za izvrševanje malih melioracij, dolžne podpirati kmetiški pouk s tem, da dajejo podpore potrebnim mladeničem, ki bi radi obiskovali kmetijske šole in tečaje, da dajejo nagrade učiteljem za posebno marljivo poučevanje v kmetijstvu, preskrbe šelam za kmetijski pouk potrebno vrtove in priprave, daljo so dolžne prispevati k premovaniu živine, prirejati živinorejske razstave, podpirati domače zadruge s podporami in s prevzemanjem jamstva za pametna posojila, '/klati je treba občinske domove, v katerih bi imele zadruge in splošno koristna društva brezplačne prostore, dvorane za poučna predavanja in druge priredive itd. itd. Vsega tega naše občine danes ne delajo, ker vlada v njih mnogo prezastareli duh, deloma pa tudi zato, ker so naše občine po večini premajhne in nimajo zato potrebne gospodarske moči. S premajhnimi občinami bi bilo zato brezpogojno potrebno pomesti, čeprav proti trenutni trmi neuvidevnih posameznikov.
V najtesnejši zvezi s samopomočjo je tudi vprašanje k me-tiške stanovske organizacije. Čo preidemo toke stanovske organizacije v okviru naših političnih strank (n. pr. »Jugoslovanska kmečka zveza« v okviru SLS), ki so gotovo jako pomembne in potrebne za uvel javljanje zalilev in potreb kmetiškega ljudsva, tedaj moremo pokazati doslej le na »Kmetijsko družbo za Slovenijo«;. Kmetijske družbe so pri nas že jako stare ustanove (kranjska je bila ustanovljena 1. 1767.). Poprej so bile to poluradne ustanove ter organizirane po nekdanjih avstrijskih kronovinah, ob prevratu je pa nekdanja kranjska kmet. dražba razširila svoj delokrog na vso Slovenijo, izgubila svoj poluradni značaj ter se izpreme-nila v običajno društvo, s čimer je seveda tudi izgubila značaj zakonitega stanovskega zastopstva kmetiškega ljudstva. Tako stojimo danes pred dejstvom, da imajo skoro vsi stanovi v svojih zbornicah zakonite stanovska zastopstva (trgovci, obrtniki in industrijci, delavci, zdravniki itd.), le oni stan, ki je pri nas najštevilnejši in najvažnejši, je brez njega.
Čeprav si je naša Kmetijska družba pridobila velikih zaslug za slovensko kmetijstvo, je vendarle jasno, da se je v sedanji obliki že preživela, kajti pretežni del njenih sedanjih poslov spada v področje svojih nalog se zavedajočega kmetiškega za; družništva, ostale posle bi pa morala prevzeti ustanova, ki bi bila obenem zakonita zastopnica kmetiškega stanu, to je kmetijska zbornica. Zahteva po kmetijskih zbornicah seje pojavljala pri nas že pred vojno (avstr. drž. zakon iz 1. 1902; je že predvideval stanovska kmetiška zastopstva in kranjski dež. zbor je 1. 1910. tudi storil prve korake v to svrho), p" vojni je pa stalno na dnevnem redu, a doslej iz nerazumljivih vzrokov še brez vsakega uspeha. To pa našega kmeta nikakor ne sme oplašiti, temveč jo mora ponavljati in poudarjati, dokler ne uspe.
»O dobri občinski politiki bi pri uas nujno potrebovali posebno knjig0.