SLOVEJNSK.I ™k
MMi
Sosvet: Brez konsenza med Slovenci ne bo šlo!
Q rez konsenza med obema osrednjima organizacijama in soglasnih rešitev vseh odprtih vprašanj v sosvetu ne bo šlo. To je glavno politično sporočilo torkove seje slovenskega sosveta na Dunaju. Seje, ki je na žalost ponovno potekala za zaprtimi vrati, sta se udeležila oba klubska predsednika zveznih koalicijskih vlad, Kostelka in Khol, in navzočim sosvetnikom nedvoumno in jasno dala vedeti, da se Dunaj ne bo pustil potegniti v vrtinec nesoglasij med obema slovenskima osrednjima organizacijama in se ne misli udeležiti »legitimacijske igrice« med Slovenci, in da zanj pride v poštev samo soglasna, torej konsezualna rešitev odprtih vprašanj med obema osrednjima organizacijama, ne pa drugi načini odločanja. To pomeni, da sta za zvezno vlado oz. za SPÖ
in ÖVP obe osrednji organizaciji ZSO in NSKS enakovredno legitimirani zastopnici slovenske narodne skupnosti na Koroškem in enakopraven pogovorni in odločujoči partner in dejavnik in da zvezna vlada od tega načela niti za kanček ne bo odstopila. Druge oblike odločanja oz. zastopstva, kakor so to etnična zbornica in podobno, pa za zvezno vlado zaradi potrebnih ustavnih sprememb ne pridejo v poštev. Torej je rešitev možna samo na ravni avstrijskega društvenega prava.
Seja sosveta pa je pokazala, da so v bistvenih vprašanjih še kako možni kompromisi oz. skupne odločitve. Tako je sosvet podprl usklajeni proračun obeh osrednjih organizacij v višini 18 milijonov šilingov in prav tako predlog Narodnega sveta koroških Slovencev,
da imajo na okrajnih sodiščih v Beljaku in Celovcu občani dvojezičnih občin Rožek in Šentjakob v Rožu oz. Bilčovs pravico občevanja v slovenščini. Doslej te pravice in možnosti nimajo.
Prav tako je bil sprejet predlog predsednika sosveta dr. Marjana Sturma, da se razprava o nadaljnjih 52 predlogih NSKS, ki zadevajo dvojezično topografijo, in uradni jezik, ter o državnem ukrepu predloži na naslednjo sejo sosveta, ki bo v Celovcu, medtem pa obe osrednji organizaciji skušata najti konsenzualno rešitev ter kompromisno formulo v teh vprašanjih.
Na koncu seje sta oba predsednika osrednjih organizacij, Sturm in Olip poudarila potrebo konsenza, ker je bistvenega pomena za pot iz trenutne zagate medsebojnega blokiranja.	Glej str. 2.
Koroški Slovenci v parlamentu R Slovenije
Koroške Slovence je pozdravil tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler
|k| a pogovor s parlamentarci IM pododbora za stike z manjšinami so bili vabljeni predstavniki političnih organizacij ZSO, NSKS, kulturnih organizacij SPZ in K KZ, Slovenska gospodarska zveza, Slovenski znanstveni inštitut ter predstavnik cerkve. Tema pogovora je bila, kot je bilo izrecno poudarjeno, skupno zastopstvo, kakršnega predlaga narodni svet koroških Slovencev.
Gosteje pozdravil zunanji minister Zoran Thaler, potem pa so predstavniki organizacij povedali svoja stališča do teksta predlagane resolucije, katero naj bi še letos spomladi sprejel parlament.
Na dan ni prišlo nič novega. Dr. Marjan Sturm, predsednik ZSO, je obrazložil stališča svoje organizacije in poočital republiki Sloveniji, da jasno protežira en del manjšine, česar si »stari« režim ni dovoljeval. Opozoril je na dejstvo, da sta v Avstriji doslej zahtevala ugotavljanje manjšine samo svobodnjaška stranka in Heimatdienst, država Avstrija pa niti v najbolj kritičnih časih ni dvomila v legitimnost ene ali druge organizacije. Parlamentu je zastavil vprašanje, da se izjasni o tem, ali želi imeti odnose z ZSO kot enakopravno organizacijo.
Izkazalo se je, da gre spet enkrat predvsem za denar oz. po
kakšnih kriterijih naj bi se delila podpora za delovanje posameznih zamejskih struktur. Lojze Peterle, predsednik Krščanskih demokratov, je zahteval »jasne etnične kriterije« tako glede denarja kot tudi glede morebitnih volitev v zastopstvo manjšine. Vprašljivo je takšno stališče predvsem zato, ker Peterle trenutno nadomestuje dosedanjo predsednico pododbora Jadranko Šturm-Kocjanovo, ki je na porodniškem dopustu. Tako Vencelj kot Peterle sta se brezpogojno izrekla za stališče Narodnega sveta, ki želi javnopravno zastopstvo oz. etnično zbornico, s tem pa je povezano seveda ugotavljanje manjšine.
Stane Šetinc (LDS) je ugotovil, da so kriteriji za podporo silno raztegljiva reč in prepuščena presoji posameznikov, kar je lahko problematično. Dr. Vencelj je zahteval, naj »narodna skupnost sama odloča o razdelitvi denarja«. Kakor se to lepo sliši, pa je jasno, kam pes taco moli: za Venclja in Peterleta je edinole NSKS »demokratično legitimiran«, za Venclja pa je ZSO »asimilantska«.
Pritisk iz Slovenije na ZSO je postal neznosen. Preostaja edinole še upanje, da bo demokratičen sistem poskrbel za ravnotežje in zboljšanje odnosov do vseh delov manjšine.	S. VL.
BRUSELJ
Haider in Le Pen -sta nacionalista
Evropski parlament v Bruslju se je minuli teden z veliko večino odločil za sklep, v katerem ostro zavrača rasizem, sovraštvo proti tujcem in antisemitizem. Sklep vsebuje tudi program akcij, ki naj bi te tendence odpravile.
Ko je šlo pri glasovanju za to, ali naj poimenujejo tudi tiste politike, ki s svojo politiko širijo zgoraj navedene tendence, je prišlo do konfrontacije med socialdemokrati in drugimi levičarskimi skupinami ter med FPÖ in francosko Nacionalno fronto, z njimi pa je potegnila tudi -začuda - Evropska ljudska stranka; Slednji so poimenovanje zavračali, Evropska socialdemokratska stranka pa je s pičlo večino vendarle izglasovala poimenovanje.
V tekstu Evropski parlament ugotavlja, da so »rasistične stranke kristalizacijska točka sovraštva proti tujcem, rasizma in antisemitizma v družbi ter da je treba prezirati in izolirati njihove politične voditelje, kakršna* sta Le Pen, Haider i. dr.«
Za poslance SPÖ v Evropskem parlamentu je ta sklep pomemben uspeh proti rastočim nacionalističnim tokovom v Evropi, rezultat glasovanja pa dokazuje, kako nizek je ugled svobodnjaške internacionale ter kakšno škodo povzročajo ugledu Avstrije Haiderjevi nacionalistični izpadi. Parlamentarci SPÖ pa so bili presenečeni nad reakcijo Evropske ljudske stranke, ki seje izognila jasnemu stališču in obsodbi nacionalizma.
OBISK
Papež v Sloveniji
Jutri se bo začel obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. To je prvi uradni kakega rimskega škofa v deželi na sončni strani Alp in naj bi služil zgolj pastoralnim namenom. Obisk je povezan z več pomembnimi jubileji, med drugim z obletnico pokristjanjevanja Slovencev, seveda pa bo imel tudi važno politično izpoved in pomen. Vatikan je bil namreč med pobudniki mednarodnega priznanja Slovenije, ki si je pred domala petimi leti izborila svojo neodvisnost in samostojnost.
Slovenska Cerkev si od papeževega obiska pričakuje novega pastoralnega zagona in tudi političnega vpliva, kaže pa, da bo udeležba ljudi bistveno skromnejša kot sprva pričakovano. Najprej so predstavniki Cerkve govorili o večstotisočih romarjih, po najnovejših informacijah pa so doslej spravili med ljudi okoli petdesettisoč vstopnic. Poznavalci položaja menijo, da se bo srečanj s papežem udeležilo okoli stotisoč ljudi, od tega približno desettisoč s Koroške in Štajerske. Na Koroškem so doslej razpečali okoli 1500 kart, od tega večino med mladino, ki se bo udeležila srečanja s papežem v Postojni.
Papeža Janeza Pavla II. bosta pozdravila in sprejela tudi predsednik in premier Slovenije, Kučan in Drnovšek. Očitno pa svetniškega škofa Antona Martina Slomška papež v Mariboru ne bo proglasil za blaženega, kar je pri marsikomu vzrok za razočaranje. Ve se le, da so znotraj cerkve negodovanja zaradi »inflacije« razglasitev.
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu prireja

ŠOLSKO AKADEMIJO
pod geslom



»Človeški liki -šola v sliki«

v soboto, 18. maja 1996, ob 19. uri v gimnazijski avli.
Poleg pevskih zborov, instrumentalnih in recitatorskih skupin ter plesnih točk sodelujejo kot gostje kulturni ustvarjalci SPD »Srce« iz Dobrle vasi. S tem društvom je Slovenska gimnazija letos pobratena.
Prisrčno vabljeni!
Avstrija priznava ZSO in NSKS za legitimni zastopnici koroških Slovencev
V torek, 14. maja, dan pred 51. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe in s tem tudi člena 7., ki utemeljuje pravice Slovencev in Hrvatov v Avstriji, je na Dunaju potekala domala živčno pričakovana seja narodnostnega sosveta koroških Slovencev. Seji so zato pripisovali tako velik pomen, ker sta se je med drugim udeležila klubska predsednika vladnih koalicijskih strank Kostelka za SPÖ in Khol za ÖVP, ki sta tudi očeta tako imenovanga Khol-Kostelka papirja za reformo sosveta. Hkrati pa je šlo za vprašanje državnega ukrepa, kjer sta bila na dnevnem redu dva predloga, namreč ta od Zveze slovenskih organizacij in pa Narodnega sveta koroških Slovenmcev. Vzporedno s tem je NSKS vložil še 52 posamičnih predlogov v zadevi dvoje-
S seje sosveta na Dunaju minuli torek
žičnih topografskih napisov, razširitve veljavnostnega območja slovenščine na okrajna
sodišča Beljak in Celovec in glede slovenščine pri uradih. Za slovenska kulturna društva
sila važno pa je bilo, ali bo sosvet našel soglasje pri razdelitvi finančnih sredstev.
No, zadnje vprašanje je bilo kot prvo in soglasno rešeno.
V zadevi državnega ukrepa, topografskih napisov in slovenščine pri uradih so se člani sosveta na predlog predsednika Sturma zedinili na preložitev na naslednjo sejo, vmes pa naj obe osrednji organizaciji uskladita svoja stališča in najdeta skupni jezik. Soglasno pa je bil sprejet predlog glede razširitve veljavnostnega območja slovenščine na okrajni sodišči Beljak in Celovec za občine Rožek, Šentjakob v Rožu in Bilčovs.
Kostelka-Khol
Klubska predsednika Kostelka in Khol sta v svojih stališčih poudarila, da z njunim predlogom o reformi sosveta nikakor nista hotela okrniti pravic manjšin in njihovih sosvetov, ampak doseči nasprotno: v letu praznovanja tisočletnice Avstrije naj bi manjšine dobile večje priznanje in veljavo ter več pravic. Oba pa sta naglasila, da je to možno samo v soglasju z manjšino, in ne proti njeni volji. Khol je pred novinarji poudaril, daje osrednji problem slovenskega sosveta needinost slovenskih predstavnikov v vprašanju zastopstva. »Če bi Južni Tirolci bili prav tako sprti kot slovenske organizacije na Koroškem, potem svoje avtonomije nikoli ne bi dosegli«, je klubski predsednik ÖVP pikro ugotovil.
Khol je pa s stavkom »Nema konsenza, nema Khola« dal jasno vedeti, da brez soglasja med obema osrednjima organizacijama ničesar ne bo ukrenil, kajti njegova stran se ne bo pustila »strmoglaviti v luknjo med ZSO in NSKS«. Zanj pa je konsenz slovenskega sosveta izjemnega pomena tudi za razgovore z ostalimi sosveti, ker so koroški Slovenci kot najstarejša avtohtona manjšina tudi najvažnejša narodna skupnost. Khol je indirektno nakazal tudi možnost, da bi se zvezna vlada lahko zmenila za reformo so-
sveta z ostalimi manjšinami mimo in brez slovenskega sosveta. To bi seveda bila najslabša možnost.
Jasno pa je zanj, da rešitve proti volji ZSO ali NSKS ne more biti in je ne bo, ker bi sicer »le vnašali prepir v narodno skupnost«.
Klubski predsednik SPÖ Kostelka je direktno povedal, da brez soglasja narodnih skupnosti ali proti njihovi volji »ne bo manjšinske politike«. Vrhu tega da on sam odločno odklanja vsakršnje dirigiranje od zgoraj v tej zadevi. Zato pa je potrebno soglasje znotraj narodne skupnosti, Kostelka je govoril o »bazičnem konsenzu«, za katerega upa, da ga bojo koroški Slovenci v naslednjih dneh dosegli. Brez pridržkov je poudaril, da po njegovem mnenju odločitve sosveta zavira prav Narodni svet, ki je sicer vložil vrsto »pointiranih in daljnosežnih predlogov, ki pa niti znotraj slovenske narodne skupnosti niti pri drugih manjšinah ne dobijo večine«.
Bonbon državni ukrep
O državnem ukrepu je Khol pointirano dejal, da je to bonbon, ki pa Slovencm ničesar ne prinese. Kajti državna pogodba s členom 7 da je neprimerno učinkovitejši in močnejši zaščitni instrument kot vsak državni ukrep.
Za Kostelko je državni ukrep možna osnova, hkrati pa je pojasnil, daje vprašanje temeljnih pravic, in državni ukrep daje dopolnilo kataloga temeljnih pravic, zelo dificilna in srednje ter dolgoročna zadeva.
Vprašanje zastopstva
Prav vprašanje zastopstva že dolgo diktira diskusijo znotraj narodne skupnosti. Na torkovi seji sta klubska predsednika koalicijskih strank, oba sta priznana pravnika, poudarila, da zastopstvo po zamisli Narodnega sveta (etnična zbornica, izvolitev članov sosveta na javnih volitvah s potrebnim seznanom oz. katastrom volil-cev) brez ustavnih sprememb ni izvedljivo in za vlado tudi ni predmet diskusije. Hkrati sta ponovila stališče vlade, da sta zanjo tako Zveza slovenskih organizacij kot tudi Narodni svet koroških Slovencev demokratično legitimirani in priznani zastopstvi koroških Slovencev. Kakršnekoli oblike skupnega zastopstvenega gremija so možne samo na ravni avstrijskega društvenega prava. In po tem modelu so izvoljene vse manjšinske organizacije. Kajti eno od spoznanj torkove seje sosveta, pa najsi bo za NSKS še tako boleče, je to, da splošnih volitev znotraj narodne skupnosti na podlagi volilnih seznamov ali katastra, ne bo.
Franc Wakounig
osamosvojitvi Slovenije ■ ^ se je v odnosih med zastopniki slovenskih manjšin in odgovornimi strukturami slovenske države pojavljala vse pogosteje teza, da je treba videti manjšino kot političen subjekt. Čeprav zveni ta parola na prvi pogled le bolj kot izražanje politične volje, dobiva pod gotovimi okoliščinami svojo težo in pomen. Zato ga je treba preveriti v praksi, kako resno misli država s tem političnim geslom. Ravno v odnosih med Slovenijo in koroškimi Slovenci se je v zadnjih letih tudi pogostokrat zataknilo, in ta politična formula - manjšina je subjekt -je bila po navadi čarobna beseda, ki je pomagala iz te ali one politične zagate. Najbrž bi
KOMENTAR
Piše dr. Vladimir Wakounig
specifično politično, kulturno in socialno situacijo manjši-
tudi do države matice.
Politični napotki s strani matične države so lahko za manjšino edinole napotki in v skupnem dialogu je treba oceniti in preveriti tudi njihove posledice. Nikakor pa ne morejo biti predpisi, ki bi se jih morala manjšina držati in po njih usmerjati svoje politično udejstvovanje.
Znani evropski filozof in socialni antroplog Ernest Gell-ner, ki se je dolga leta ukvarjal s socialističnimi političnimi sistemi in z nacionalizmi, je zapisal, da je zamejstvo za matične države vedno velika politična skušnjava. Namreč -kako skuša matična država s svojimi raznolikimi možnostmi vplivati na politično, kulturno in ekonomsko situacijo
Manjšina je subjekt - samo politična retorika ali tudi realnost?
se marsikateri konflikti med Slovenijo in slovensko manjšino na Koroškem zamotal še bolj, če se ne bi nekateri bolj perspektivni politiki v Sloveniji spomnili tega enkrat izrečenega priznanja.
Manjšinska politika, ki hoče urejati svoje odnose na ravni subjektivnosti, zahteva predvsem od matične države veliko tankočutnosti in pripravljenosti, zamisliti se v konkreten položaj manjšine, ki živi in agira v drugi sosednji državi. Dejstvo je, da večkrat pride do zapletov predvsem zaradi tega, ker matična država ocenjuje delovanje in življenje manjšine iz svojega lastnega zornega kota - ta-korekoč iz svojega nacionalnega centra. Matična država, ki deluje iz pozicije nacionalne večine, iz pozicije močnejšega, mora spoznati, da s svojimi političnimi napotki in pritiski ne koristi, če nima občutka za
ne. Manjšina, ki si hoče za svoje preživetje in kulturno udejstvovanje ustvariti prostor in ki hoče biti v državi tudi odločilen in zanesljiv subjekt pri oblikovanju politične klime, mora iskati zagovornike med večinskim narodom. Brez politike zago-vorništva, ki od večinskega naroda zahteva odgovornost za razvoj manjšine, ni pričakovati mirnega sožitja in tudi ne daljnoročnih perspektiv za manjšino. Ena izmed alternativ je v tem, da se manjšina odreče pogovorom z odgovornimi v lastni državi in skuša uveljavljati svoje cilje preko političnega interveniranja s strani matične države. Ni rečeno, da je takšno agiranje manjšine vedno v njen lasten prid. S takim ravnanjem je manjšina pravzaprav dala važen adut iz rok - namreč svojo vlogo kot političen subjekt tako v lastni državi kot
»svoje« manjšine in jo tako pridobivati za svoje nacionalne interese. In ni jih malo držav, ki so tej skušnjavi podlegle. S tem je mislil na tiste primere, ko so nekatere države »svoje« manjšine v inozemstvu mobilizirale za svoje politične cilje. Za manjšine, tako Ernest Gellner, so vsi poskusi instrumentaliziranja s strani matične države daljnoročno škodljivi, ker slabijo zaupanje med manjšino in državo, v kateri živijo. Manjšina postaja za večino sumljiva, ker se ji očita vloga podaljšane roke matične države.
Politika subjektivnosti je na zelo krhkih in občutljivih tleh. Tla postajajo vse bolj krhka in nezanesljiva, če je geslo - manjšina je subjekt -samo politična retorika, ne pa realnost. Manjšina kot subjekt je v veliki meri soodgovorna, če hoče to vlogo igrati zanesljivo in resno.
Q red nedavnim se je nov m nemški koroški tednik, ki ga izdaja maloformatni lider na tukajšnjem medijskem trgu, kričeče obtožujoče razpisal o knjigi »Kärnten - Das andere Heimatbuch/Unterirdische Begegnungen«, ki jo je pri Mohorjevi založbi izdal novinar Karl Bertram Steiner, primerni fotografski »zapis« pa je prispeval Ferdinand Neumüller. Oba, Steiner in Neumüller, nista rojena Korošca, kar je v očeh domovini zvestih oz. samozvanih »pristnih« Korošcev seveda neodpustljiv manko in je za medijsko polemiko bilo bistvenega pomena. Da oba „grešnika“ že leta živita in ustvarjata v deželi ob Dravi, jih seveda ne gane.
Samo z začetnicami podpisana avtorja članka v navedenem tedniku sta Steinerju očitala obrekovanje dežele in se pri tem sklicevala na odstavek v knjigi, v katerem pisatelj v literarični obliki pač omenja vojne zločine osemdesetih Korošcev, »Buam«, ki so prostovoljno in z veliko vnemo služili v eses-bataljonih. V pogovoru s Slovenskim vestnikom je B. K. Steiner prvič zavzel stališče do teh »domovinskih« izpadov. Z njim se je pogovarjal Franc Wakounig.
Sedaj Vam očitavajo, da v knjigi »Kärnten - Das andere Heimatbuch/Unterirdische Begegnungen« obrekujete Koroško, kar je seveda mlin na vode tistih krogov, ki si za vse večne čase lastijo edino zveličavno resnico o tej deželi. Torej ste s to knjigo krepko dregnili v osir?
BERTRAM K. STEINER, AVTOR KNJIGE »KÄRNTEN - DAS ANDERE HEIMATBUCH«
»Puebi« so pokopali humane tradicije dežele
lastijo deželo kot kolektivno talko svojih interesov, ko na primer govorijo o »obrekovanju Koroške«. Kaže, da to ni slučajno, ampak metoda.
Pričujoča knjiga ni nič drugega kot ljubezenska izpoved stari Koroški, deželi, ki ni pozabila svojih tradicij in ki sega tisočletja nazaj v zgodovino. Kar na začetku omenjam, da je Koroška zame dežela Velike Matere. To pa, kar različne „domovini zveste« organizacije že desetletja zganjajo, je upor proti mitični oblasti Matere, ki je v tej deželi vladala. Knjiga se v glavnem opira na pripovedi Georga Graberja in v njej sledim trem mitičnim nitim:
Materi v izraznih oblikah skozi tisočletja pobožnim osebam, na primer Paracelziju in drugim in »puebom« (Buam), ki so uspešno znali in vedeli pokopati humane tradicije dežele.
Zakaj pa so prav ti »puebi« takšen kamen spotike? Vi jih kažete kot one, ki so se pregrešili nad deželo?
»Puebi« so v deželi že vselej igrali pomembno vlogo, danes je to politika proti vsemu skupnemu, proti sožitju in proti humanističnim načelom družbe.
Ne bajeslovnih, ampak tiste nacistične »puebe«, ki so služili Hitlerju in ki so v okviru e sesa zagrešili najhujše zločine, jemljeta pisca omenjenega članka v zaščito, Vam pa očitata obrekovanje dežele. Kaj iz tega sklepate?
Zanimivo je, da na splošno ljudje niso zgroženi nad vsebino knjige, morda je res bilo potrebno zapisati nekaj stavkov o spiritualnih tradicijah dežele. Pri številnih branjih sem opazil, da ta knjiga zbuja simpatije, da, celo ljubezen. Punktualno pa
Nič mi ni bolj tuje kot pa to, da bi deželo Koroško napravil odgovorno za nasilje in grozodejstva. Neizpodbitna resnica pa je, da so tudi Korošci zagrešili neverjetne zločine in da so s tem ponižali svojo domovino. Kdor pazljivo prebira knjigo, ne bo našel niti enega namiga o kolektivni krivdi. S tistimi osemdesetimi »puebi«, ki jih omenjam, pa menim tisto dejansko obstoječo operativno skupino SS, ki je v okviru akcije »Reinhard« med drugim umorila prebivalstvo gheta v Lublinu. Pred temi »puebi« in njihovimi zagovorniki ta knjiga ščiti Koroško.
V polemiki proti Vam je zelo izpoveden prav očitek, da ste zgolj »Wahlkärntner«, neke vrste izposojeni Korošec na čas. Ta zvrst »Korošca« pač ni pristna in zato naj molči, če že nima nič lepega in slavnega povedati o Koroški.
V to deželo sem se dobesedno zatreskal. Očitek, da sem pač samo izposojen, ne pa pristen Korošec, je popolnoma absurden. Kajti če sledimo tej niti, potem bi smeli pisati o Dunaju samo Dunajčani in o Benetkah samo Benečani. Seveda ima lepa dežela kakor Koroška svoje ljubitelje, ki tekmujejo za njeno naklonjenost. In mislim, da bo ta stara Koroška prenesla občudovanje Nižjeavstrijca.
Hvala za pogovor.
Bertram Karl Steiner na celovškem Novem trgu
seveda sproža tudi neizmerno sovraštvo, ki pa je sovraštvo iz obupa. Kajti v končni posledici Korošci vedo, da je dežela Koroška bolj kompleksna, kakor pa jim jo skušajo vbiti razne »domovini zveste« brošure v glavo. Morda pa „puebi“ trpijo za svojim izdajstvom nad deželo in torej nočejo, da bi jih kdo spomnil nanj. Knjiga ni pi-
sana proti komurkoli, ampak naj služi vstajenju Koroške. Prav krogi in osebe, ki tako močno zagovarjajo omenjene »puebe«, sami od sebe, brez povoda pač, ihtavo zavračajo vsakršno obliko kolektivne krivde predvsem nemškega naroda in »nemške« Koroške, na drugi strani pa jih ni sram, da si
PO SEJI SOSVETA
Premik med ZSO in NSKS
» orkova seja sosveta na Du-I naju je na Koroškem le privedla do premikov v doslej zavoženih odnosih med Zvezo slovenskih organizacij in Narodnim svetom koroških Slovencev. Podpredsednik sosveta in član razširjenega odbora Narodnega sveta, Zbora narodnih predstavnikov mag. Marjan Pipp je na tiskovni konferenci v sredo dopoldne izja-
vil, da NSKS ne bo odklonil pogovorov z Zvezo slovenskih organizacij o prioritetnem katalogu glede zahtev koroških Slovencev, a njegova organizacija da ostaja pri tem, da naj bo tudi vprašanje skupnega zastopstva del dnevnega reda pogovorov.
Pred tem je predsednik ZSO in sosveta dr. Marjan Sturm obvestil javnost, da je ZSO že marca letos v pismu predlagala
Narodnemu svetu pogovore, na kar pa do danes ni dobila odgovora. Zato je ponovil ponudbo z dodatkom, naj se obe osrednji organizaciji vsedeta za skupno mizo brez predhodnih pogojev. Sam je ponudil pripravljenost Zveze slovenskih organizacij za kompromis v vprašanju zastopstva. Podlaga za to je obojestransko upoštevanje dejstva, da sta obe organizaciji popolnoma enakovredni in enakopravni zastopnici koroških Slovencev. Tudi dejstvo, da Narodni svet išče pogovore s strankami in drugimi političnimi strukturami v državi, hkrati pa odklanja dialog znotraj manjšine in se pri tem sklicuje na neko fiktivno moč, da ni najboljše spričevalo politične korektnosti. NSKS da mora končno tudi spoznati, da nobena druga narodnost nima problemov z obliko svojega političnega zastopstva in daje treba stvarna vprašanja reševati v dialogu in konsenzu. F. W.
ODLOMEK IZ BESEDILA
Unterirdische Begegnungen
80 Kärntner Buam, und wo sie hinkamen, dort türmten sich die Leichenberge in den verschlossenen Himmel. Wenn sie von ihrem Tagewerk in die Unterkünfte zogen, immer im zackigen Gleichschritt, wenn sie wieder tausend Menschenkinder erschlagen, erschossen, massakriert hatten, da heulte es aus 80 Wolfskehlen: »Wann i von mein Diandle ham-wärts geh!« Voran marschierte ein Kaffeesieder aus Klagenfurt, Odilo Globoc-niks rechte Hand. Die Wehrmachtstäbe haben sich den Chor oft ausgeliehen, die schönen Lieder sollten sie an die Heimat erinnern. Die Buam haben auch später zusammengehalten. Als der Kaffeesieder zur Verantwortung gezogen wurde, da haben sie alle nix mehr gewußt.
Nix mehr gewußt von den
tausenden im Ghetto von Lublin, um die Männer, Frauen und Kinder, deren Blut und Gehirn in die Erde geronnen sind, deren Asche mit den Winden um den Globus treibt. Nix mehr gewußt von des Kaffeesieders Schlachtfesten auf der Insel Krk, in der Risiera di San Sabba zu Triest. Dafür sind die besseren Leute von Klagenfurt noch Jahrzehnte später in seinem Kaffehaus auf ein Plauscherl zusammengekommen.
»War ma doch wohl alle bei der SS, was is'denn da schon dran?« Der Satz ist gefallen, als sie den »Gefangenen von Gaeta« am verwüsteten Mons Caranthanus feierten, den düsteren Mann, der sich den Rang eines Sturmbannführers der SS erwarb, indem er fünf Jahre lang in der Wache des Konzentrationslagers Dachau diente.
^ temi besedami je kritično in 3 ponosno karakteriziral stanje koroškega turističnega gospodarstva predsednik turistične sekcije pri Gospodarski zbornici Gabriel Obernosterer, doma iz Lessachtala (Maria Luggau). 40-letni Obernosterer, sin gorskega kmeta, je pred letom dni prevzel to funkcijo, ko ni kazalo najbolje na turističnem nebu. Od leta 1991 dalje nenehno pada število nočitev, prihodnost pa ne obeta bistvenih sprememb. Predsednik sam vodi gostinsko podjetje »Pa-ternwirt« v Marija Luggau in turistično naselje ob kopališču »Tuffbad«.
Optimizem in motivacija
Na tiskovnem razgovoru v svoji domovini je podal agilni predsednik bilanco svojega enoletnega delovanja in ugotovil, da mu je uspelo vsaj zboljšati pogovorno klimo med KTG (Koroško turistično društvo), Zbornico in deželnimi gre-miji. Obernosterer, ki je vajen
KOROŠKI TURIZEM
Ponudba je solidna in kakovostna
Gorski svet v Lesahtalu se z optimizmom pripravlja na turistično sezono
trdega dela od rane mladosti, letih pri odgovornih v tej za Kako iz krize? izžareva prijaznost, optimizem, Koroško važni gospodarski Treba bo pospraviti z oznako, motivacijo in pripravljenost k panogi. Veliko seje razpravlja- daje Koroška draga turistična spremembam v turizmu, ki je lo in kritiziralo, vsak je valil dežela (Hochpreisimage). V trenutno v krizni situaciji. Rav- krivdo na drugega, premaknilo ospredje bo treba postaviti širo-no tega je manjkalo v zadnjih pa se ni veliko.	ko, ugodno in solidno ponudbo
(dvo- in trizvezdno kategorijo), ki je je na Koroškem dovolj. Koroška ne sme zanemarjati masovnega turizma. Iniciativnost in kooperacija vsakega posameznika je na dnevnem redu, samotarji ne bodo preživeli. Kot steber in moč koroškega turizma se je izkazala v preteklosti regionalna in avtohtona ponudba. To bo treba v bodoče spet močneje ponuditi gostom iz tujine in domovine. Povezati se bo treba s privatnimi in kmečkimi ponudniki sob ter s KTG. Tudi takoimenovana »Kärnten-Card« lahko krepi turistično ponudbo. Glede zaposlenih v gostinstvu pa zahteva fleksibilizacijo delovnega časa in davčno razbremenitev podjetij (odprava Anzeigenabgabe). Delovni krožek »Inner-circle« na temo turizem 2000, ki ga vodi Obernosterer, pa je že izdelal in predložil koncept o spremembi koroškega zakona o turizmu. Sedaj je na Koroškem približno 8.000 gostinskih podjetij.
Mirko Štukelj
^ di se, da Dunaj pridobiva z mm bližajočim se poletjem spet pretežno turistični značaj: odprle so se slaščičarne, napolnile so se glavne ulice, na katerih sedaj prevladuje konglomerat jezikov, iz lokalov se slišijo zvoki glasbenih skupin, polnočne luči pa vabijo v življenje še bolj kot pozimi. Vendar pa tudi kulturno življenje živahno odpira vrata in vabi v hrame umetnosti. Pridružili smo se predstavitvam dveh pomembnih novih knjižnih izdaj ter razstavi akademskega slikarja Sava Sovreta.
Vse skupaj se je začelo pred 85 leti. Arthur Schütz, podjetnik in izdelovalec premnogih patentov, navdušen avtomobilist in amaterski novinar, je leta
Kulturno pismo z Dunaja
1911 stavil s svojimi prijatelji, da bo njegova izmišljena zgodba natisnjena v časopisu. In res. Naslednji dan je v časopisu Neue Freie Presse natisnjen opazen članek o potresu v rudniku, katerega naj bi izpisal dr. ing. Erich Winkler. Tako seje rodil Grubenhund ali zavestna novinarska izmišljotina, ki še dandanes kdaj pa kdaj uide pronicljivim uredniškim očem. Grubenhund ali eksperimenti z resničnostjo pa je tudi naslov knjige, ki jo je napisal nemški prof. Walter Homberg. V njej na satiričen način obravnava izraz Grubenhund - v izmišlje-
Umrla je Antonija Hafner
Na Rutah nad Šentjanžem je v 91. letu starosti za vedno zatisnila oči Antonija Hafner, Lap-ševa mama na Rutah.
V	življenju ji je bilo vse prej kot lahko. Rodila se je pri Olipu na Stru-
garjah in že osemletni ji je umrla mama. S 26 leti se je poročila k Lapšu na šent-janške Rute in v tistih težkih časih vzgojila štiri otroke.
V	drugi svetovni vojni je izgubila moža, ki je padel kot partizan na Rutah, kmalu nato pa so jo pregnali v koncentracijsko taborišče. Uspelo pa ji je, da je prej spravila svoje otroke na varno. Šele nekaj mesecev po koncu vojne se je mogla vrniti domov na kmetijo, ki je bila popolnoma izropana. S tremi glavami živine je začela na novo s kmetova-
njem in odprla še gostilno. Z veliko marljivostjo je vodila oboje, dokler ni odložila bremena v roke svojemu sinu, toda do visoke starosti je pomagala po svojih močeh. Pred desetimi leti je zbolela in trpela do zadnjega. Sin in snaha ter še druge tri hčere so ves čas z ljubeznijo skrbeli zanjo.
Še dan pred smrtjo je zalivala rože, ki jih je imela tako rada, šla skozi vse prostore v hiši, kot da bi vedela, daje to poslednjikrat.
Antonija je bila izredno dobrosrčen človek in ni zgubila poguma tudi v najtežjih trenutkih življenja. Bila je vedno pripravljena, daje pomagala, kjer je le mogla.
Žalujočim otrokom in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje!
nem članku Schütza iz leta 1911 nastopa le ta kot pes, v rudarski terminologiji pa pomeni pravzaprav vagonček za prevoz premoga - obravnava pa tudi današnje medijske nepravilnosti in potegavščine. Pri uvodu knjige vstopa avtor s historičnim opisom, nadaljuje z dokumentarnim materialom, kjer prestopa v nadaljevanju v problematiko napačnih informacij 20. stoletja, ob koncu pa Hans Wagener, priznani publicist, podaja celotno analizo o nepravilnosti v medijih. Knjiga je ena redkih publikacij te vrste, izšla je v založbi Reinhard Fischer v Münchnu in je v nemščini.
Predstavljena pa je bila tudi knjiga Rusija po komunizmu: Kaos ali demokracija? avtorja Anatolija Sobtschaka, župana Petrograda. Sobtschak v svoji izpovedi o dogajanjih v Rusiji pričenja z volitvami decembra leta 1995, ko se prvič spet pojavi strah pred obnovitvijo komunizma. Navaja vzroke in napake, ki so se pojavljale v zvezi s
LITERARNO BRANJE / DUNAJ
politično in vsesplošno reformacijo ter poskuša pojave tudi racionalno analizirati. Trdi, da so se reforme, ki vodijo iz totalitarnega sistema, pokazale za Rusijo kot zelo boleče, zato se pri starejši generaciji ponovno prebujajo simpatije do komunistov. Na eni strani izguba iluzije in dejstvo, da je za vzpostavitev nove družbe potrebno trdo delo, in na drugi dejstvo, da se je komunistična partija razvila v revanšistično partijo, ki želi le maščevanje. Obe strani vodita h konfliktu, ki bi lahko omogočil komunistični partiji ponovno in popolno vrnitev. Ob tem strah mlajše generacije pred tem. To je glavna tema knjige, ki pa je podprta z mnogimi zgodovinskimi podatki in odkritimi priznanji reformnega politika Sobtschaka. Knjiga je napisana jasno in jedrnato, stil pa ne dovoljuje posebnih umetniških odklonov. Izšla je v založbi Ibe-ra in Molden v nemščini.
Iz množice dogodkov, ki so si sledili v zadnjih dneh, smo postali pozorni tudi na razstavo
slovenskega akademskega slikarja Sava Sovreta. Le-ta ponuja na vpogled krajine in tihožitja, v katerih je oživljen detajl, kjer so prisotni drobni slikarski efekti, iz katerih se pretanjeno izlivajo tonske kvalitete in se ponovno odkrivajo sporočila, skrita v tradicionalni motiviki. Razstava bo trajala še do 24. maja, žal le v prostorih Slovenskega kulturnega centra na Dunaju, ki je za takšno slikarsko kvaliteto neprimeren.
Naj opozorimo še na prihodnje dogodke: avstrijsko prestolnico bo obiskala skupina Laibach. Njen koncert bo v prostorih Szene Wien. 2. maja je sledila otvoritev filmskega festivala Nouvelle vague, kjer je bilo predstavljenih šestdeset francoskih filmov iz 50ih in 60ih let režiserjev Chabrola, Trauffauta, Godarda in drugih. Festival bo trajal do 23. maja. In še najpomembnejše: v maju se je začel svetovno znani gledališki festival Dunajski slavnostni teden, ki tudi letos ponuja celo vrsto pomembnih predstav znanih režiserjev. Naj omenimo samo dva: Roberta Wilsona in Roberta Lepaga.	td
Antologija slovenskega pesništva
Zbirko spisov slovenskih avtorjev, ter dve antologiji (slovenske lirike in proze) sta Janko Ferk in Vinko Ošlak predstavila v sredo, 8. maja, v Korotanu na Dunaju.
V antologiji slovenske lirike sta med drugimi zastopana tudi Korošca Andrej Kokot in Gustav Januš. Florjan Lipuš in Vinko Ošlak sta dodala svoje prispevke v antologiji slovenske proze. Obe knjigi sta izšli v založbi Mohorjeve. Prvi del literarnega večera so oblikovali glasbeni trio (violina, čelo in prečna flavta) s klasičnim re-
pertoarjem, ter Ošlak in Ferk z branjem tekstov. Vinko Ošlak je bral tekste v slovenščini, nemške prevode pa je prispeval Janko Ferk, ki je bral za las preglasno in pretrdo.
Recitatorja sta predstavila tudi svoje tekste; Ošlak tekst »Snemaj«, ki opisuje agonijo mladega fanta in je objavljen v antologiji slovenske proze. Janko Ferk je bral svoj tekst iz junija 1994 »Posredna poročila«, ki zrcali Ferkovo kritično gledanje in opazovanje slovenskega pesništva na Koroškem.
Drugi del filma »Backup«,
ki gaje posnel »film mladje«, je posvečen sodobnim slovenskim koroškim avtorjem in je tvoril drugi del večera v Korotanu.
Mladi režiserji so predstavili avtorje Ferka, Januša, Hartmanovo, Messnerja, Kokota, Hafnerja, Haderlapovo, Osvvalda, Lipuša in njihovo delo v kratkih videoklipih. Interpretacije režiserjev so bile zelo kreativne, kajti tovrstna interpretacija pisanega besedila je v naših krajih še nekaj novega in zaradi tega tudi izredno zanimiva.
Katja Weiss
S celotendensko prireditvijo, ki se je iztekla 28. marca 1996 na graški univerzi, smo hoteli opozoriti na obstoj slovenske besede in kulture predvsem na Koroškem in Štajerskem, prikazati položaj slovenske narodne skupnosti ter okrepiti kulturne vezi med Slovenijo in Avstrijo.
Javnost in mediji
Izredno presenečeni smo bili nad zanimanjem štajerske (nemškogovoreče) publike za predstavljeno manjšinsko problematiko tako na kulturnih kot znanstvenih prireditvah. Se posebej nas je razveselil obisk tistih koroških Slovencev, ki so že zdavnaj zgubili stik s Klubom, pa jih je razkošnost programa pritegnila. Tako so Slovenski dnevi opravili inte-grativno funkcijo - navzven do nemškogovoreče publike, navznoter z vračanjem »zgubljenih« ter s krepitvijo vezi med »starimi« klubaši in bruci (= novinci).
Slovenski mediji so zelo obširno poročali o Utrinkih, česar o koroškoslovenskih medijih žal ne moremo trditi. Strupeni jeziki namreč menijo, daje dosti lažje priti v osrednji televizijski dnevnik na nacionalni mreži RTV Slovenije kot v program oddaje Dober dan, Koroška. Večkrat ponovljena vabila in zanimivi program očitno niso zadostovali, da bi (koroške) novinarje zvabili v »daljnji« Gradec. Ob tej kričeči neprisotnosti koroškoslovenskih medijev na
POROČILO IZ GRAŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA
KSŠŠG po Slovenskih dnevih
Tatjana Trampusch Aleš Mertilk
Aleš Mertük in Justi Pisjak, oba predsednika Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu
Jazzovski glasbenik Mario Vavti s skupino EXAMINATION GROUP. Koncert smo organizirali s koroškim študentskim klubom
- za graške študente in Člen 7 -najpomembnejši prireditvi tega leta smo si zastavljali vrsto vprašanj: Ali je delovanje slovenskih študentskih klubov zunaj meja Koroške za Korošce popolnoma nezanimivo oz. nepomembno? Kakšna je vloga študentskih klubov znotraj narodne skupnosti? Ali si koroš-koslovenski mediji lahko privoščijo takšno (ignorantno) držo do študentov in njihovega delovanja? Ne glede na to, kako (na kakšen način) zastavljamo vprašanja, ostaja žalostno dejstvo, da smo v koroškoslovenskih medijih zasledili razen programa samo tu pa tam kakšno vrstico o Slovenskih dnevih, pa še ta se je ponekod izkazala za slabo preverjeno. Poročanje ostalih avstrjjskih medijev je bilo glede na dejstvo, da je Klub
zanje nekakšna neznanka, zadovoljivo (največ so poročali študentski časopisi).
Kulturno poslanstvo
Iz razlogov, ki so nas privedli do Slovenskih dni, je razvidno, da smo hoteli vplivati na mnenje javnosti in s tem usmerjati družbo v boljše razumevanje za marginalne skupnosti. V kolikšni meri nam je to uspelo, bo verjetno pokazal čas. Vsekakor pa so Utrniki spremenili nas in naše gledanje na prihodnost slovenske besede na, Štajerskem. Trud in delo, ki ju študentje prostovoljno vnašamo v graško kulturno življenje, nista zaman. Tako smo tudi bolj zaverovani v svojo odločitev, da bomo v prihodnosti svoje delo posvečali krepitvi slovenskogo-voreče skupnosti v Gradcu.
Konkretneje to pomeni pouk slovenščine za otroke slovenskih staršev, tečaje slovenščine kot tujega jezika, organiziranje gledaliških predstav, druženja v pevskem zboru, sodelovanje z drugimi društvi, zbliževanje slovenske skupnosti z večino itn. Velik del omenjenih dejavnosti Klub že izvaja. Z vključevanjem tistih Slovencev, ki niso klubaši, pa bi našemu delovanju radi dodali nove smernice, graški študentje že dlje časa dokazujemo, da smo dorasli tovrstnim izzivom. Omejenost v dane finančne, predvsem pa prostorske razmere, nas sili, da razmišljamo o povsem novih konceptih kulturnega in političnega druženja »graških« Slovencev. Po prepričanju mnogih klubašev bi bila najboljša rešitev ustanovi-
tev Slovenskega kulturnega centra Gradec. Prepričani smo, da bi Kulturni center privabil mnoge Slovence, ki so trenutno zaradi slabe organiziranosti (trenutno ni v Gradcu niti pouka slovenščine za šoloobvezne otroke) prepuščeni asimilaciji. Kulturni center ne bi zagotovil le nadaljnji obstoj slovenske skupnosti, ampak bi jo napravil še aktivnejšo.
Kup šolajoče se mladine se mora ob omenjenih finančnih zagatah soočati še s podcenjevanjem in omalovaževanjem svojega uspešnega delovanja. Da smo sposobni uresničevati svoje kulturno poslanstvo in sooblikovati sodobno družbeno življenje, so pred nedavnim pokazali Utrinki.
To pa je že spet druga, stara zgodba...
ŽITARA VAS
Gostje iz Maribora navdušili
Študentski pevski zbor »LIRA« iz Maribora je nastopil v Žitari vasi
SPD »TRTA« iz Žitare vasi je preteklo soboto priredilo tradicionalni vigredni koncert v lepi avli tamkajšnje ljudske šole. Predsednik domačega društva Mirko Ogris je prav prisrčno pozdravil številne obiskovalce, med njimi je bilo tudi veliko mater in žena, katerim so med koncertom podelili domači pevci v počastitev materinskega praznika ter njihovega požrtvovalnega in v veliki meri neplačanega dela, rdeč nagelj.
Nadvse pozitivno pa je presenetila občinstvo mlada študentovska vokalna skupina
»LIRA«, pod vodstvom zavzete in simpatične zborovodje Emice Potočnik iz Maribora, ki je že lani gostovala v Šentlipšu. Kot je že navada, je spored napovedoval in povezoval pevovodja domačega moškega zbora Pavli Stern. Njegova včasih šaljiva izvajanja o vigrednem prebujanju narave in človeka so izzvala pri publiki veliko smeha in radosti. Oba zbora sta posvetila veliko pesmi prav najlepšemu letnemu času - vigredi. Poleg teh pa so zapeli še koroške, narodne, ljubezenske, cerkvene in mednarodne pesmi.
Pohvaliti je treba vse aktiviste domačega kulturnega društva s pomlajenim moškim zborom, ki ga vodi Pavli Stern. Vsi se trudijo za ohranitev slovenske besede in pevskega izročila v tem predelu Podjune. Razveseljivo in koristno pa se je izkazalo sodelovanje s skupino »Lira«, kar je prepričljivo potrdil skupen nastop na vigrednem koncertu. Kulturnega večera se je udeležil tudi župan občine Žitara vas Herbert Lepitschnig, podžupan občine Galicije Čer-tov in predstavniki domačega družbenega življenja. M. Š.
GALERIJA WALKER
Nove slike Gustava Januša
Veliko prijateljev, znancev in ljubiteljev Januševe umetnosti se je zbralo preteklo sredo ob otvoritvi njegove razstave v celovški galeriji Walker, Lfdmanskygasse 8. Karakteristično za pesnika in slikarja Gustava Januša je preprostost in vedrost tako v pesniškem kot v slikarskem ustvarjanju. Tej življenjski filozofiji je ostal zvest tudi v svojih najnovejših umetniških delih, ki privabijo gledalca k opazovanju in meditiranju o slikarskem prostoru, v katerem se naravne oblike zgubijo v širini in tišini.
Razstava je odprta do 8. junija, od ponedeljka do sobote in po dogovoru.	m. š.
ODDAJANJE STANOVANJ
Kratko in dolgoročno oddajamo na Dunaju delavska stanovanja. Tel. 0664/10 30 5 88 ali 37 26 50.
RAZSTAVA »ASSERVATE« V K&K CENTRU
GOSTOVANJE GLEDALIŠČA IZ TRSTA
Za predmeti stojijo realne osebe Hit,Ier in g°sPa SnJrt ,
X)d Krizno goro / Felsentheater
Avtorica razstave Naomi Tereza Salmon
^ aj to so pa barvne slike, ki J se po tehnični izvedbi in fotografskih finesah'sploh ne razlikujejo od posnetkov v modnih ali reklamnih magazinih! Takšna je bila ena od številnih misli, ki so šle opazovalcu po glavi, vsaj meni se je tako godilo, ko sem v sredo, 8. maja, v k & k centru v Šentjanžu stal pred panojem s fotografijami aservatov, zbranih predmetov o zločinu nad Judi v nacističnih taboriščih smrti. Razlika, in sicer v vsej razsežnosti pojma, je ta, da so na teh dovršenih barvnih slikah dokumentirana očala, zobovje in čopiči za britje, na čmobelih pa drugi osebni predmeti neznanih judovskih žrtev nacizma. Vsak predmet zase je del neopisane, a tako vpijoče življenjske povesti neznanih lastnikov teh predmetov. Za vsakim predmetom je stala oz. stoji realna oseba.
Te predmete je, kot smo v SV že poročali, fotografirala izraelska fotografinja Naomi Tereza Salmon po nalogu izraelskega spominskega obeležja za žrtve nacizma Yad Vashem.
V pogovoru s Slovenskim vestnikom je dejala, da je to njen način soočanja s to zgodovino. Po očetovi strani njena družina živi že osem rodov v Jeruzalemu, del materine linije pa je v tridesetih letih prišel iz Poljske v Palestino in tako ušel smrti. Sorodniki, ki so ostali na Poljskem, so bili tam pobiti. Spominjanje zanjo ni samo sebi namen, ampak je tudi del judovske kulture in tradicije. Naomi Tereza Salmon je opozorila na sindrom 2. generacije, ki je z molkom skušala preseči tematiko holokavsta, a ji to ni uspelo. Sindrom druge generacije je deloma doživela v lastni družini, kjer se o uničevanju Judov niso dosti
pogovarjali, in doživlja ga pri delu izraelske mladine, ki vprašanja holokavsta ne razume, oziroma je niti ne zanima več. Drugi del mladine pa se zavestno zanima za zgodovinska dejstva in skuša preko umetnosti, pesmi, knjig in filmov dobiti nov pristop do te tematike in tako preseči sindrom 2. generacije.
Na vprašanje, ali bi ta razstava bila mogoča tudi v kakšni palestinski galeriji v Izraelu, je umetnica dejala, da po njenem mnenju čas za to še ni zrel. Zelo pa je zaskrbljena nad pojavi rasizma in desnega ekstremizma pri Judih samih, ki bi, kakor bi človek menil, že zaradi zgodovinskih izkušenj morali biti odporni proti vsem tem pojavom.
Umetnica je razstavo imenovala zbirko protislovij.
Razstava Asservate je bila odprta na 51. obletnico konca druge svetovne vojne in sodi v razstavni krog spominjanja v k&k centru, je dejal predsednik SPZ Gustav Brumnik. Univerzitetni profesor Peter Gstettner pa je v svojih razmišljanjih spomnil na lansko razstavo o zamolčanem kacetu na Ljubelju in poudaril pomen ter potrebo po spominjanju.
Razstava Asservate je odprta do 13. julija 1996 ob torkih, četrtkih in sobotah od 18-20 ure in v sredah ter petkih od 9.-12. ure.
Franc Wakounig
Prizor iz predstave »Mein Kampf« (George Tabori)
Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostuje 23. maja s farso Georga Taborija »Mein Kampf«
Kaj bi bilo, če bi profesorji dunajske akademije za likovno umetnost Adolfa Hitlerja kljub njegovim tihožitjem v somraku sprejeli na akademijo? Bi krvava zgodovina našega stoletja potekla drugače? To je retorično izhodišče farse »Mein Kampf« Georga Taborija, ki jo je za tržaško gledališče režiral Boris Kobal. Sceno je pripravila Janja Korun, kostumi so delo Bjanke Adžič-Ursulov. Prevod farse, ki je v slovenščini prvič bila uprizorjena v sezo-
ni 1989/90 v ljubljanski Drami, je delo Lada Kralja.
S farso »Mein Kampf« bo Slovensko stalno gledališče iz Trsta v Celovcu pod Križno goro /Felsentheater gostovalo v četrtek, 23. maja, ob 17. in ob 20. uri. Vstopnice (150 šil.) lahko naročite v pisarnah obeh osrednjih kulturnih organizacijah, K KZ in SPZ.
Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s farso »Mein Kampf« Georga Taborija so omogočili: Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Kulturni referat mesta Celovec in privatni dobrotniki.
Janko Zwitter 50 letnik
NAJMLAJŠI GLEDALIŠČNIKI
V Šentjanžu spet igrajo!
Z veliko vnemo in prisrčnostjo so malčki oziroma palčki navdušili občinstvo v šentjanškem k&k centru
Svojčas je Janko Zwitter bil domači in širši javnosti bolj znan kot eden od nadebudnih zahomških skakalcev in kot koroški mojster v tem napol letečem športu.
Pozneje je sin znane Abujeve družine v Za-homcu, ki je koroškim Slovencem dala kar vrsto pomembnih osebnosti, postal trener koroških skakalcev. Danes Janka Zwittra poznamo kot zavzetega slovenskega komunalnega politika prej v skupni občini Bistrica na Zilji, sedaj pa je podžupan v občini Straja
vas, kot zastopnika južnokoro-ških kmetov v kmetijski zbornici, kot predsednika koroške konjerejske zveze in kot odbornika Zveze slovenskih organizacij. Te dni je Janko Zwitter srečal Abrahama, česar mu ne na prvi, še manj pa na drugi pogled ne bi nihče prisodil. Janku Zwittru za okrogli življenjski jubilej želi vse najboljše Zveza slovenskih organizacij, čestitkam pa se pridružuje . tudi uredništvo Slovenskega vestnika. Še na mnoga leta, dragi Janko!
Qrvo, po čemer se zadnja šent-■ janška premiera razlikuje od ostalih je mladost igralcev: najmlajši še nimajo štirih let, najstarejši pa jih ima okoli osem. Šent-janščani so že vedno radi igrali in spominjamo se jih z nekaj izredno dobrimi predstavami. Toda kaj pomaga, če ni naraščaja: iz te skrbi so se odločili za tvegan poskus uprizoritve z najmlajšimi.
Bili so tako prisrčni in odgo-
vorni, da je kar sapo jemalo. Palček Piskalček želi naučiti gozdne živalce pesmico. Vse dobro funkcionira, dokler - no, dokler dva nepridiprava ne ukradeta palčkovih glasbenih instrumentov. Z združenimi močmi jih le najdejo in potem so se pesmice naučili vsi s publiko vred. To je bil hec!
Režiser Rado Mužan, Jeseničan, si je vidno oddahnil in
priznal je, da je bil sam silno skeptičen, če bo uspelo spraviti na oder tako majhne otroke. Nobena vaja ni trajala dlje kot pol ure, saj vemo, da se taki malčki niso sposobni koncentrirati dlje časa. Ampak občinstvo je bilo navdušeno in igralci so to navdušenje sprejeli že kar profesionalno. Okusno sceno je napravila Marina Bačar, kostume je naredila -
kdo že - Lenka Weiss seveda, glasba je delo Hanzija Kežarja ml., tehniko je imel na skrbi Daniel Užnik, sceno je izdelal Peter Moschitz, veliko delo pa sta z organizacijo opravili Andrea Gabriel in Anja Šlemic, ki sta skrbeli, da živžav ni prerastel v kaos.
Igrali so: Palček Piskalček je bil Luka Weiss, Polžek Štefan Valentin, Veverici Sonja Walser in Gloria Nadrag, Čuk Nadja
Wieser, Rogač in Rogačka Andrej Müller in Desiree Žnidar, Lisica Ana Stefaner, Medved Mihael Jenko, Zajčka Jani in Miro Müller, Volk Marko Weiss ter Ježek Alena Wieser.
Tako, gledališko šminko so zavohali, zato je gotovo, da jih bomo lahko še večkrat videli na odru! Čestitam! Na druga društva pa apeliram, da jih povabite v goste, ne bo vam žal! S. VV.
KONCERT IN MATERINSKA PROSLAVA NA BISTRICI NA ZILJI:
Praznik ziljskega oddelka Glasbene šole
Za zaključek pa še skupinska slika: šolarji, učitelji in tudi župnik Stanko Trap ter župan Wiesflecker
n raznično so preteklo soboto ■ na Ziljski Bistrici izvedli koncert krajevnega oddelka Glasbene šole, saj so ga povezali s proslavo za materinski dan.
V dvorani vaškega kulturnega doma je domala zmanjkalo stolov, kar je organizatorja, SPD »Žila«, seveda veselilo. Obisk je potrdil, da se je slovenska Glasbena šola na Zilji uveljavila, da so jo ljudje sprejeli za svojo, da jim ni prav nič obrobna, ampak še kako središčna in važna ustanova. Glasbena šola je na Zilji že od prvih začetkov pokazala, da hoče v smislu svojega kulturnega poslanstva združevati, krepiti skupnost in sožitje slovenskega in nemškogovorečega prebivalstva ter ljudem na tem kulturnem, narodnem, jezikovnem in predvsem prometnem prepihu, tam pod Ojstmikom, pomagati, odkrivati in sprejemati zaklade zasute narodne identitete.
Igrivo, kot bi otroci pletli kito, so se med seboj prelivale točke sporeda v prelep šopek
pesmi in pesmic: nastop mladih glasbenikov enkrat z glasbili, nato pa kot recitatorji pesmic, slovenskih in nemških, v pozdrav materam. Otroci so svojo nalogo opravili res doživeto in z zanosom, vsem so oči žarele od ponosa in veselja, da
so lahko priredili tako pester in kakovosten kulturni popoldan. Aplavz navdušenih obiskovalcev, med njimi seveda veliko mater, je za nastopajoče bil največje priznanje.
Ziljski oddelek sodi med sicer najmlajše, a s 24 učenci
med številčno močnejše skupine slovenske Glasbene šole na Koroškem. S pomočjo zavzetih krajevnih društvenikov, med njimi učiteljice Milene Cik-Pipp, je oddelku položil temelje glasbeni pedagog mag. Roman Verdel iz Borovelj. Spr-
va je poučeval sam, v teku let pa so se mu pridružili še učitelji Janja Kassl, Majda Golob in Matjaž Šurc, vzporedno s tem pa se je širila tudi instrumentalna ponudba. Trenutno poučujejo štiri glasbila: klavir, kitaro, harmoniko in flavto. Raven znanja in igranja je zelo visoka.
Posebne omembe vredno je zavzeto sodelovanje staršev, kar se odraža med drugim tudi na kulinaričnem področju, saj so v glavnem prispevali »mavž-no« po sobotnem koncertu. Omeniti pa je tudi treba, da se občinsko zastopstvo z županom Wiesfleckerjem in z odbornikom Urbanom Popotnikom redno udeležuje koncertov šole in s tem izraža zanimanje za njeno delo. Isto velja tudi za župnika Stanka Trapa.
Sobotni koncert na Ziljski Bistrici sploh ni sodil v okvir trpljenjskega klišeja, ki ga tako radi gojimo o Zilji. Ti kraji so morda geografsko na robu našega etničnega ozemlja, ne pa kulturno, in tudi ne jezikovno. S koncertom v soboto je ziljski oddelek Glasbene šole ponovno dokazal, da jamranje nikamor ne vodi.	F.W.
ORF-TEATER
Nastop mladih glasbenikov
Kvartet Glasbene matice iz Trsta je presenetil s kvaliteto
PRI JOKLNU - RAZSTAVA
Nebo v cvetju
Umetnik Poalo Pascutto iz Trsta pred svojim delom
lasbena šola na Koroškem \3 in Slovenski spored pri ORF-u sta pretekli teden priredila 14. srečanje mladih slovenskih glasbenikov, na katerem so nastopili učenci in učenke glasbenih šol iz Slovenije, Italije in Koroške.
Nastopajoči mladi umetniki so potrdili razveseljivo visoko ravan teh osrednjih slovenskih glasbeno izobraževalnih ustanov, kar je sad prizadetega in strokovnega dela. Učenci so, razen nekaterih izjem (nekateri so imeli običajno tremo), zelo kakovostno in sproščeno zaigrali svoje skladbe, nekateri pa so se izkazali kot pravi mojstri instrumentov. Spored je obsegal 19 točk, poleg domačih skladateljev - I. Pavčiča, J. Aljaž, M. Kogoja. F. S. Vilharja in B. Ipavca so igrali skladbe W. A. Mozarta, F. Chopina, B. Bartoka, F. Schuberta in drugih.
Raven znanja pa je bila visoka, nekateri pa so zaigrali še posebej izrazito, med drugim: Simone Steharnig, kitara. Preludij št. 4, H.Villa Lobosa (GŠ Koroška), Marjeta Hribernik,violončelo, in Marko Hribernik, klavir, Tarantela, W. H. Squire
(GŠ Kranj), Albert Korenjak, harmonika, Scherzo, K. Przy-bylska (GŠ Koroška), Neva Klanjšček, klavir, Etuda št. 5 v Ges-duru in Etuda op. 10, št. 12 v c-molu (Glasbena matica Gorica) in kvartet Glasbene matice Marij Kogoj Trst, Raffaella Petronio, violina, Valentina Bembi, viola, Giovanni Cudin, violončelo in Jana Drasič, klavir, ki so odlično izvajali Klavirski kvartet v c-molu op. 1 in Allegro vivace, 1. st. F. Mendelssohna.
Glasbena šola na Koroškem daje mladim slovenskim učencem možnost za glasbeno izobraževanje in učenje inštrumentov in petja v dvajsetih oddelkih, od Pliberka do Bistrice na Zilji.
Srečanja so se udeležili poleg staršev, znancev in prijateljev še gen. konzul RS Jože Jeraj, državni sekretar dr. Peter Vencelj, konzul Anton Novak in tajnik SPZ dr. Janko Malle in Nužej Tolmajer, tajnik KKZ. Ob koncu pa sta predsednik GŠ na Koroškem Jožko Hudi in Franci Ogris razdelila priznanja učiteljem/učiteljicam glasbenih šol.	M. Š.
|X ulturno društvo Pri Joklnu l\.prireja meseca maja več prireditev o kulturni dejavnosti zamejskih Slovencev v Italiji z namenom, da seznani širšo javnost na Koroškem o kulturnem življenju manjšine, ki je številčno najmočnejša izmed vseh slovenskih manjšin. Prireditve pa naj služijo tudi medsebojnemu spoznavanju in utrditvi že obstoječih vezi med posameznimi pripadniki manjšin in večinskega naroda. Povezovanje med sosednjima regijama bo v bodoče postalo še bolj pomembno in potrebno.
Na otvoritvi razstave v ponedeljek zvečer sta se predstavila slikar Paolo Pascutto in fotograf Damjan Balbi iz Trsta.
Za Paola Pascutta je slikanje užitek in potreba. Ne slika ab-
straktno, pač pa v svojih slikah prepušča gledalcu/opazovalcu mnogo »odprtih oken«, veliko možnosti za razumevanje. Zeli prikazati, kako negotova, relativna ter dvoumna sta stvarnost
ter življenje. Sam pravi, da se še nahaja v fazi iskanja. Posebno ljubezen ima do surrealizma in do slikarjev Dalija, Magritta in Nizozemca Escherja. Njegove slike so percepcija stvarnosti s številnimi detajli; fantastično oblikovanje realnosti se spreminja v irealnost, v morje spominov, občutkov... Umetnik je sodeloval na številnih skupinskih razstavah in natečajih, kjer je prejel tudi nekaj nagrad. Številne fotografije (čmo-bela tehnika) Damjana Balbija, (že dolgo se ukvarja s fotografijo in je sedaj zaposlen pri Primorskem dnevniku, sodeloval pa je tudi z italijanskimi časopisi), dokumentirajo ljudi v dogodkih, v raznih življenjskih situacijah in akcijah dogajanje na demonstraciji, ljudje na folklornem srečanju, otroci v vozičku, na teki, (navijači v stadionu, staro dvorišče, skaterja...). Balbi je prav tako sodeloval na raznih skupinskih razstavah, dela pa tudi reklamne slike.
Kulturni večer, ki je potekal v znamenju Trsta, pa je popestril z zvoki kitare Tržačan Marko Feri.
Zanimiva razstava je na ogled do 23. maja, od ponedeljka do petka od 10. do 16. ure in ob večerih.	M. Š.
Na družinski popoldan pri Cingelcu na Trati je v soboto, 11. maja, vabilo SPD »Borovlje«. Obiskovalcem so društvene skupine pripravile bogat prikaz svoje dejavnosti. Kot prvi je navzoče pozdravil otroški zbor pod vodstom Irene in Triksi Verdel, nato so šolarji krajevnega oddelka Glasbene šole prijeli za glasbila (kitaro, harmoniko, flavto in klavir) in korajžno zaigrali, da jih je bilo veselje gledati in poslušati. Preden se je pričel neobvezni del srečanja, sta zapela še ženski kvartet pod vodstvom Edija Oražeta in moški zbor, ki ga vodi Roman Verdel. Družinski popoldan je bil tudi primerna priložnost za zahvalo in pozornost materam ob materinskem dnevu. F. W.
PREVALJE / PROSLAVA
Obletnica konca druge svetovne vojne in zadnjih bojev na tleh Evroi
Lado Ambrožič Novljan -že danes legenda partizanskega boja
Kakšna je bila vaša partizanska kariera?
Tako imenovano kariero sem začel 1.4. 1941 v stari vojski. Po njenem razpadu se nisem mogel sprijazniti z vlogo hlapca tujcem in zato sem se takoj vključil v odporniško gibanje in ga tudi sam organiziral. Tako sem bil eno leto v novomeškem okrožju aktivist OF. Potem sem šel v vojsko in bil v Gubčevi brigadi nekaj časa poveljnik, pa politkomisar. Nato sem bil v Dolenjski operativni coni namestnik in nekaj časa tudi poveljnik. Potem sem šel v glavni štab, kjer sem bil poveljnik organizacijskega oddelka. Septembra pa sem šel na Primorsko, kjer sem postal poveljnik operativnega glavnega štaba za zahodno Slovenijo skupaj s Kvedorm, kije bil politkomisar, in skupaj z 9. korpusom. To je bilo področje Primorske, Gorenjske in zahodne Koroške. Po enem letu sem se vrnil v Belo Krajino in bil načelnik glavnega štaba Slovenije. Od
|L Minulo nedeljo so se pri IVI spomeniku Svobodi in miru na Poljani pri Prevaljah zbrali številni borci in udeleženci druge svetovne vojne, predstavniki slovenske vojske in drugi. Iz raznih krajev Slovenije in iz zamejstva so pripotovali v avtobusih in skupaj z domačini prisostvovali uri zgodovine na tleh, kjer so potekali zadnji boji v Evropi. Od 13. do 15. maja 1945 so namreč množice okupatorjevih in kvizlinških vojakov kljub že podpisani predaji hotele izsiliti umik preko državne meje ter se nekaznovane predati angleški vojski. V borbah so šo-
tam so me ranjenega poslali v Beograd v bolnišnico. Marca 1945 sem odšel v Prekmurje kot predstavnik SNOS. Od tam sem prišel že po kapitulaciji v Maribor z delom 3. prekmurske brigade. Taka je bila moja vojna pot.
Bi dodali še kakšen
spomin?
Pravzaprav imam najlepše spomine na Gubčevo brigado; vsak borec ima svojo prvo enoto za svoj dom. Spominjam se, da v naši brigadi veliko borcev ni znalo ravnati z orožjem, ker še niso služili vojaškega roka, zato smo imeli tečaje. Morala je bila visoka. Kadar sem potreboval bombaše za najhujše napade, sem sklical bataljone in pozval prostovoljce, naj stopijo naprej. Malodane vsa brigada je stopila naprej, tako da sem moral izbirati. Imeli smo tudi dvajset partizank, ki so se pritoževale, če niso bile izbrane. Hotele so dokazati svojo enakopravnost z moškimi in so bile zelo borbene. Na tisto obdobje imam najlepše spomine, doživel pa sem seveda tudi veliko odgovornosti, porazov, zmag, osebnih čudnih zadev, ko sem se slučajno izognil čemu hujšemu itd.
Kakšen pomen ima po vaše
današnja proslava?
V lokalnem pomenu so bili zadnji boji zgolj epizoda, za Slovence pa velikega pomena.
delovale enote XIV. divizije, predvsem Tomšičeva brigada ter 7. vojvodinska brigada. Dan kasneje so se okupatorjeve enote, ki jim je pobeg preko meje uspel, vendarle predale zavezniškim silam v okolici Pliberka.
Na tem mestu so prebivalci Mežiške doline pred leti uredili park s spomenikom, ki je simbol upora in težko priborjenega miru. Letos sta udeležence pozdravila župana Maks Vrečko in Franc Stakne, za kulturni program pa so poskrbeli godbeniki Ravenski železarji, Crn-janski pobi ter mladi recitatorji. Osrednji govornik je bil
Partizani so imeli tu opravka s celotno »armijsko skupino jugovzhoda«. Po zahtevi vrhovnega poveljstva Nemčije bi se bili morali predati zavezniškim silam; to smo bili mi. Hoteli smo, da odgovarjajo za svoje zločine na slovenskih tleh. Nemške čete so se bile pripravljene predati, a kvizlinške enote
-	ustaši, četniki in domobranci
-	tega niso hotele storiti.
Po drugi strani pa so bile naše čete razmeroma majhne v primerjavi z okupatorjevo vojsko, ki je štela od tu do Celja preko 300.000 mož. Poleg tega je bila ena glavnih nalog slovenske vojske, priti na Koroško s te vzhodne strani, medtem ko so z juga in zahoda prihajale druge slovenske enote
tokrat partizanski general Lado Ambrožič Novljan, ki je obudil zgodovinske dogodke, ko sta narod in njegova vojska pokazala svojo zrelost ter poudaril dosežke Slovenije v obdobju socialistične organiziranosti: blagostanje, zaposlitev in socialno varnost, enakopravnost brez velikih socialnih razlik ter možnosti šolanja otrok vseh slojev. Mnogo tega v osamosvojeni državi ni več. Opozoril je tudi na previdnost pri pridruževanju Evropi, katere pomembne sile so hotele pred dobrim pol stoletjem slovenski narod izbrisati z zemljevida.	■
in pa jugoslovanska 4. armada. Pri Celovcu so bile vse grupacije okupatorja obkoljene in prisiljene v predajo. V tako težkih pogojih, ki sojih določali tudi odnosi z zavezniki (Angleži so npr. podpirali Italijo in ne nas) so se Sloveniji stav-ljala težka politična vprašanja. Mislim, da se je tu izkazala moč osvobodilnega gibanja Slovenije, ker je skoraj vse zastavljene naloge tudi izpolnila. To je bil velik obet za prihodnost.
Kako gledate na osamosvojitev Slovenije?
Osamosvojitev je bila akt stoletnih želja Slovencev, da enkrat stopijo na svoje noge. Na lastnih nogah, iz svoje zavesti in
na svoj račun hočemo nadaljevati slovenski razvoj. V osamosvojitev nismo prišli prazni, ampak bogati, v blaginji. Če se ozrete po tovarnah, lepih hišah - vse to je nastalo s silovitim napredkom po drugi svetovni vojni. Zaposlitvena politika, brezplačno šolstvo in zdravstvo. Če se to danes zanikuje, je to pobalinstvo. Dober politik mora priznati, kar je bilo dobrega in ne sme ocenjevati stvari s sovraštvom ali s stališča ideologij ali celo religij. Ko danes gledam brezposelne, ki ne morejo preživljati sebe in družine, občutim to kot velikansko degradiranje, tega ne morem prenesti. To je proti moji časti. Razlastninjenje delavcev občutim kot navaden rop, iz katerega izhaja nov spor, hujši od prejšnjega.
Ali naj potem dvomimo v
sposobnost današnjih politikov?
Tega ne bi ravno tako rekel. Vendar je pri vsem tem soudeležena tujina - mednarodna banka v Washingtonu je dala npr. 80 milijonov dolarjav za lastninjenje. Če pa to dela tujina, potem nismo več svoji, ampak njihovi.
Kaj mislite o spravi in kolaboraciji?
Nekdanji kolaboranti niso računali s tem, da se bo ponižni slovenski narod dvignil. Ne smemo pozabiti, da smo se borili na isti strani z Anglijo, Ameriko in Sovjetsko zvezo. Toda to ni bila protikomunistična vojna. Hitler je to jasno zapisal.
Naši klerikalni bedaki so se borili kot Don Kihot s sovražnikom, ki ga ni bilo. Komunisti so se borili skupaj z nami proti fašizmu. V tem je tragedija: cerkev tega svojega greha še danes noče priznati, čeprav ima priložnost za to in čeprav zahteva od vsakega vernika, da se za vsak najmanjši greh opraviči. Sicer pa popolnega soglasja v družbi ni, saj je že po svoji naravi konfliktna.
Samo Šavc
Srečanju je prisostvoval tudi Lipej Kolenik, ki je prinesel pozdrave koroških partizanov
CORNELIUS KOLIG V BILČOVSU
Pohištvo za paradiž
Golobnjak: La paloma, gruljenje in vzdihovanje - tako se imenuje ta človeški objekt Corneliusa Koliga
dkar je tesarsko in mizar-sko podjetje Gasser v Bilčovsu odprlo novo poslovno poslopje, je tam tudi Kulturna delavnica. Namen podjetnika je, da »zbliža« umetnost in gospodarstvo, pa seveda, da nudi kulturo strankam in drugim obiskovalcem oz. prebivalcem kraja.
Doslej sta v tej delavnici že razstavljala Meina Schellander, prominentna domačinka (1984) ter Giselbert Hoke, če že ne domačin, pa vsaj toliko prominenten.
Pri Gasserju so tokrat razstavljeni kosi »pohištva« (kar gre seveda odlično skupaj s podjetjem Gasser), vendar izključno z umetniškega vidika.
Če iz zabojev silijo stvari, mislimo predvsem na selitev v
novo stanovanje. Iz Koligovih zabojev silijo deli človeških teles, ne vemo, kaj počno tam notri. Tako kot je videti človek: nikoli v celoti, pa vendar ga izdaja drža ali kretnja. Mnogokrat pa si sami ustvarjamo predstavo o nekom samo po tem, kakšen in kako je videti z našega zornega kota in v danem trenutku. Koligova razstava je pretresljiv način, kako odpreti oči, da vidimo sebe tako, kakor bi se ne videli radi. Z umetniki, ki so se razstavili v pohištvu, je priskočil na pomoč plesni teater Ikarus.
Na odprtju razstave so bili v to »rajsko« pohištvo integrirani živi ljudje; da to ni ves čas mogoče, bo razumljivo vsakemu. Malo fantazije in predmeti so
videti tako, kot je želel umetnik. Cornelius Kolig je vnuk slikarja Antona Koliga, katerega freske so nacisti odstranili iz poslopja Deželnega zbora leta 1938, češ da je degeneriran. Danes velja Anton Kolig za enega velikih klasikov Avstrije. Tudi njegov vnuk je trn v peti rjavo-desnim ljubiteljem domovine. Leta 1986 so protestirali proti njegovi razstavi v Hiši umetnikov in grozili, da mu bodo pripeljali voz gnoja kot sinonim za njegovo umetnost. Vendar je protest s tega konca prej kompliment kot pa škoda za umetnika.
Razstavo si lahko ogledate v novi poslovni hiši podjetja Gasser v Bilčovsu v poslovnem času.	■
ŠKOFIČE
Žongler Felix na filmu
Lani, v letu tolerance, so škofiški otroci s pomočjo igralca in režiserja Marijana Hintereggerja uprizorili predstavo »Žongler Felix« in z njo imeli lep uspeh.
Imeli so 16 gostovanj, najbolj pa se jim je vtisnilo v spomin tisto na festivalu otroškega gledališča v Nižji Avstriji. Vsebina je zavestno usmerjena na toleranco oz. na zbujanje zavesti o tem, kako gledamo na ljudi, ki so na videz drugačni od nas.
Pa so razmišljali, da bi bilo pravzaprav škoda, če bi tako uspešno predstavo pozabili. Slovenska prosvetna zveza je priskočila na pomoč in omogočila snemanje za video-ka-
seto in v štirih (napornih!) dneh je bila predstava v škatli, dodali pa so še nekaj prizorov, ki bi jih bilo sicer na odru skoraj nemogoče uprizoriti. Kamero je vodil mojster Ivan Klarič. Film je posnet tako, da je razpoznaven oder in kar daje resnično vtis, kot bi sedel v gledališču.
Škofiški igralci vedo, daje toleranca pomembna tudi izven »svojega« leta, zato ponujajo kaseto predvsem mladini in šolam oz. institucijam, ki se ukvarjajo z otroki in mladino. Video-posnetek dobite lahko na Slovenski prosvetni zvezi ali pa pri ško-fiškem prosvetnem društvu »Edinost«.
S. W.
MEŽIŠKA DOLINA
»Svoje odpadke moramo predelati sami...«
^^bčina Mežica je poleg občin Ravne-Prevalje in Črna na Koroškem ena izmed treh lokalnih skupnosti v Mežiški dolini. Z okrog 4200 prebivalci in 2600 hektarji površine sodi med najmanjše občine v Sloveniji, a se v njej vseeno veliko dogaja. Sooča se z ekološkimi zagatami tamkajšnje industrije in z iskanjem ustreznih novih proizvodnih obratov, ki bi prebivalcem omogočali delo ter bili prijazni okolju. Zapiranje preko tristo let starega rudnika svinca in cinka je namreč povezano z iskanjem nadomestnih proizvodnih programov.
Za čistejše okolje izvajajo tudi plinifikacijo individuanih kurišč ter postopno gradijo sistem kolektorskega zbiranja odplak do centralne prečišče-valne naprave. Gradijo sodobne prostore osnovne šole, v občinskem načrtu za letošnje leto pa tudi nekaj kilometrov lokalnih cest. Naložbe bodo stroškovno porabile slabo polovico proračunskega denarja, to
pa je približno toliko kot občina ustvari z lastnimi dejavnostmi in s sodelovanji na natečajih za konkretne projekte, ki jih razpisuje država. Kot je dejal profesionalni župan Janez Pra-per, so seje odborov občinskega sveta poprečno dvakrat tedensko, njegov delovnik pa traja okrog deset ur dnevno.
Ekološke zagate in nova delovna mesta
Nedavna ekološka »bomba«, kot bi lahko imenovali odlagališče žlindre in ostankov akumulatorskih baterij iz žerjavske topilnice svinca, je bila sicer še pravočasno preprečena. Prava ekološka katastrofa pa je grozila, ko je prišlo lanskega novembra do samovžiga industrijskih odpadkov v neposredni bližini stanovanjskih naselij Mežice. Proizvodnja svinca in akumulatorska industrija ter s tem številna delovna mesta so postali vprašljivi, saj je bilo potrebno okolju škodljivo proizvodnjo ustaviti. Vendar pa seje občin-
sko vodstvo odločilo za šest mesecev preklicati prepoved odlaganja metalurških odpadkov in od države zahtevalo denar za posodobitev te proizvodnje na okolju sprejemljiv način. Ob tem je župan Praper dejal, da je njihova strategija predelovanje odpadkov lastne industrije v domačem okolju. In če bo država prispevala denar za tovrstna vlaganja, občina ne bo nasprotovala nadaljnjemu pridobivanju in predelavi svinca.
Svojstven paradoks predstavlja odločanje o odprtju novih proizvodnih obratov za izdelovanje obročev za kolesa, v kar bi investirala tuja firma Ae-rolastik. Njeni predstavniki niso prepričali odbora za okolje in občinskega sveta, da gre za okolje neškodljivo proizvodnjo, zato izvoljeni predstavniki občanov tudi niso izglasovali odločitve. Sledilo je zbiranje glasov o referendumskem odločanju, ki je sovpadalo z že omenjeno ekološko katastrofo na odlagališču in razburjeni
občani so se novi proizvodnji in okrog 200 delovnim mestom odrekli. Vendar pravno-formal-no se je na referendumu odločalo o nečem, kar vsebinsko tja ne sodi. Tako bo končna odločitev o novi tovarni poliuretanskih obročev verjetno sporazumna, saj so pravne poti običajno dolgotrajne. Po napovedih mežiškega župana pa je letos realno pričakovati začetek nove industrijske dejavnosti v eni izmed opuščenih industrijskih hal na Glančniku, kjer naj bi na začetku dobilo delo okrog 30 ljudi. Sicer imajo sedaj okrog 220 nezaposlenih oseb.
Letos za investicije 40 odstotkov
Letošnji občinski proračun znaša 270 milijonov tolarjev. Skoraj polovica denarja izvira iz lastne dejavnosti občine ter iz sodelovanja pri natečajih države za razne projekte. Od tega denarja bodo kar 40 odstotkov vložili v razvoj občine. Največ denarja bodo porabili za osnov-
no šolo, ki bo poleg sodobnih prostorov za pouk dobila tudi šolsko zobno ambulanto, izgotovljeno prihodnje leto. Postopno nastaja sistem prečiščevanja komunalnih odplak, v katerega bodo zajeti vsi onesnaževalci Mežice. Zrak, ki ga Mežičani dihajo, je zadnja leta sicer precej čistejši, a ga bodo s plinifikacijo individualnih kurišč še izboljšali. Letos naj bi bile zajete stavbe nižinskega dela občine. Proračunski delež naj bi pokril stroške projektov. Tisti lastniki hiš, ki se sedaj še ne bodo odločili za plinsko ogrevanje, pa bodo to lahko storili kdaj pozneje. Med proračunske postavke so Mežičani uvrstili tudi nekaj kilometrov lokalnih cest, ki bodo prispevale k razvoju turizma. Za to gospodarsko panogo pa v Mežici še nimajo izdelanih načrtov. Gre za določeno previdnost, ki jo je župan Janez Praper opravičil z mislijo: »Če nas bo kdo prepričal, bo imel odprte roke...«
Samo Šavc
PRIREDITVE
SOBOTA, 18.
ŽELEZNA KAPLA, v zgornjih prostorih Zadruge
9.00	do 13.00 Informativni dopoldan Strojnega krožka
Podjuna
CELOVEC, v avli Zvezne gimnazije za Slovence
19.00	Šolska akademija pod geslom »Človeški liki - šola v sliki«; poleg dijakov nastopajo tudi kulturniki SPD »Srce« iz Dobrle vasi, s katerim je gimnazija letos pobratena
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
SELE, na stadionu pod Košuto - DSG Sele
9.00	Ženski nogometni turnir v okviru koroškega deželnega prvenstva; sod. ženske ekipe iz Sel, Lienza,
Spittala, Celovca, Ponikve, Libuč, Welzenegga, Škofič in Dobrle vasi
RADIŠE, pri Culehnerjevi kapelici - SPD »Radiše«
19.00	Marijino petje z Radiškimi fanti in Kvartetom trobent
ŠENTJAKOB, v regionalnem centru
20.00	Koncert »One world - one voice«; nastopa Dvojezični zbor
CELOVEC, Musilova hiša, Bahnhofstr. 50 - Deželni kulturni referat
19.30	Predstavitev slovenskega prevoda romana Roberta Schindla »Gebürtig« (založba Wieser)
DUNAJ, v Klubu študentov, Mondscheingasse 11
19.30	Predavanje dr. Katje Sturm-Schnabl »Ženske v slovenski literaturi - pesnice, pisateljice, liki«
21.00	Vernisaža skupinske razstave: Amalija Kernjak, Vanessa Hardl in Klara Maria Ehrentraud
Ml TOREK, 21. 5.	■■■■■■■■■■■
DUNAJ, v hiši literature, Seidengasse 7, 7. okraj
19.00	Literarni večer z Dragom Jančarjem »Kurzer Bericht zur lange belagerten Stadt« ter diskusija z
A. Mockom
DUNAJ, v Klubu študentov, Mondscheingasse 11
19.30	Predavanje dr. Marije Jurič-Pahor »Nacija / etnija -ženska / ženskost«
21.00	Fešta - praznujemo ženske!
TINJE, v domu
19.30	Zgodovina koncentracijskega taborišča na Ljubelju -podružnica Mauthausen; predava dipl. inž. Janko Tišler
CELOVEC, v Evropski hiši, Reitschulgasse 4 - Club tre popoli in SGZ
19.30	Predavanje »Gospodarstvo Hrvaške in regija
Alpe-Jadran - novo tkivo hrvaškega gospodarstva«
GRADEC, v študentsem klubu, Mondscheing. 9 -KSŠŠG
20.00	Informacijski večer: dr. Miro Plozer predava o avstr, inštitutu za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani, o možnostih študija v Sloveniji, štipendijah in možnostih sodelovanja z inštitutom
CELOVEC, v dvorani grbov Deželnega zbora -Založba Drava, DS »Avstrijske narodnosti v SPÖ«,
Slov. znanstveni inštitut
19.00	Predstavitev knjige Alberta Reitererja »Kärntner Slowenen: Minderheit oder Elite?«
ČETRTEK, 23. 5.
CELOVEC, Felsentheater
17.00	in ob 21.00 George Tabori: »Mein Kampf«; gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Vstopnice pri SPZ in KKZ ter eno uro pred predstavo (150 šil.)
CELOVEC, Design Depot Primoschgasse 3
19.00	Odprtje razstave del Nika Sturma
CELOVEC, pri Joklnu, Badgasse 7
19.30	Literarno branje - Dušan Jelinčič in Jurij Paljk iz Trsta
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
CELOVEC, pri Joklnu, Badgasse 7
19.30	Koncert s klasično harmoniko - Corrado Rojac iz Trsta
ŠENTJANŽ, k & k center - SPZ
20.00	Franz Xaver Kroetz: »Moška stvar«; režija Jaša Jamnik, igrata Maja Vidmar in Borut Veselko
BILČOVS, v avli ljudske šole - SPD »Bilka«
20.00	Vigredni koncert; sod. MePZ in MoPZ Bilka,
Tamburaši iz Šentjanža
MARIBOR
20.00	Ogled predstave »Babilon« (režija Tomaž Pandur). Odhod izpred Mohorjeve ob 16.30. Prijave na KKZ.
petek, 31. mmmmmmhbhmi
ŠENTPETER pri Šentjakobu, na VŠGP
20.00	Sklepna prireditev »Sem to res jaz?« Odgovori s plesom, besedo, pesmijo, obleko ...
ŠENTJANŽ, k & k center - SPZ
18.00	»Pejsaž / Paysage«; odprtje razstave del Kristijana Sadnikarja
20.00	k & k String Quartet - koncert od Starussa do Falca, od Figara do Tretjega človeka
■I NEDELJA, 2. 6.	MMMMMMMM
BOŽJI GROB, ljudska šola
15.30	Koncert »ta drumlca je zvomlana« MePZ Podjuna, mladinski zbor Podjuna, otr. pevski zbor Mlada Podjuna
GMÜND, na gradu
10.30	Opla / Hoppala - predstava ljubljanske gimnazije
petek, 7. e.	MMMMMMHHHi
GMÜND, na gradu
22.00	F. Mitterer »Krach im Hause Gott«, gostuje TEATR BREZ iz Šentjanža
VABILO NA ODPRTJE RAZSTAVE
Nika Sturma in Christofa Gantnerja Slovenec - Vorarlberger
v Celovcu, Europäisches Design Depot, Primoschgasse 3, v četrtek, 23. maja, ob 19. uri Prisrčno vabljeni!
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
vabi na tradicionalno majniško potovanje v
Španijo
BARCELONA - PAMPLONA - GRENOBLE od 19. do 27. maja 1996
Celovec - Verona - San Remo - Arles - Camarque - Barcelona -Montserrat - Zaragoza - Pamplona - Biaritz - Lurd - Toulouse -Nimes - Grenoble - Ženeva - Zürich - Feldkirch - Lienz - Celovec Ogled številnih mest in zanimivosti Cena: (8 polpenzionov, davki, cestnine, vodiči, moderen Sienčnikov avtobus) 7.600 šil. Doplačilo za enoposteljno sobo 1.680 šil.
Za organizacijo potovanja Milka Kokot, Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, telefon 0 46 3/51 43 00-40

Mojca Koletnik iz Pliberka -rojstni dan; Ursula in Johan Paul iz Dolinčič pri Rožeku
-	zlato poroko; Katerina Piček iz Semislavč - rojstni dan; Marija Perdacher iz Rožeka - rojstni dan; Hanzi Lesjak z Zihpolj - rojstni dan; Nadja Zeichen z Broda pri Ledincah - osebni praznik; Janez Čepin iz Podpece
-	70. rojstni dan; Olga Čik iz Libuč - rojstni dan, Pavla Wröhlich z Dobrove - 70. rojstni dan; Emi Jenšac iz Podjune - rojstni dan; Zofija Rutar iz Lovank - rojstni dan; Slavko Osojnik iz Kokij
-	rojstni dan; Ana Michelin iz Skocijana - rojstni dan; Jožef Urban iz Celovca -rojstni dan; Janez Hobel iz Nagelč - rojstni dan; Angela Piček iz Holbič - 70. rojstni dan; Florian Krištof iz Dra-gošič - rojstni dan; Pavel Sima iz Pulpač - rojstni dan; Zorka Weber iz Šentjakoba
-	rojstni dan; Hilda Michelin iz Šentjakoba - rojstni dan; Hanzi Korenjak iz Šmarjete
-	rojstni dan; Kristian Leo iz Sel - rojstni dan; Florian Dlopst - rojstni dan in god; Zofi Lamprecht iz Železne Kaple - rojstni dan in god; Angela Lošič z Bele pri Železni Kapli - rojstni dan; Ivanka Paulič iz Šmihela -rojstni dan; Alojz Vavti iz Replj - rojstni dan; Zofka Močilnik z Bistrice - rojstni dan; Marija Jenič z Letine -rojstni dan; Hanzej Čas iz Šmihela - rojstni dan; Janez Čepin iz Podgore pri Večni vasi - rojstni dan; Jožefina Ogris iz Hodiš - 85. rojstni dan; Erwin Pörtsch iz Železne Kaple - 40. rojstni dan; Zofija Mischitz iz Pribije vasi - 50. rojstni dan; Vinko Wieser iz Celovca - rojstni dan; Lidija Oraže iz Resnice pri Borovljah - okrogli življenjski praznik.
Radio Koroška
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 16. 5.
6.08 Dobro jutro. Koroška
-	Guten Morgen, Kärnten! Duhovna misel.
18.00 Praznična.
Petek, 17. 5.
18.00 Kulturna obzorja.
Sobota, 18. 5.
18.00 Od pesmi do pesmi
-	od srca do srca.
Nedelja, 19. 5.
6.00 Dobro jutro Koroška
-	Guten Morgen, Kärnten! Duhovna misel.
18.00 6 x 6 - Domače uspešnice.
Ponedeljek, 20. 5.
18.00 Kratek stik.
Torek, 21. 5.
18.00 Partnerski magazin.
Sreda, 22. 5.
18.00 Domača glasbena mavrica.
21.04 14. Srečanje mladih glasbenikov treh dežel.
Dober dan, Koroška
NEDEUA, 19. 5.
13.30 ORF 2
PONEDELJEK, 20. 5.
16.20 TV SLO 1
Z naslednjimi prispevki:
■	Sveti oče Janez Pavel II na pastoralnem obisku v Sloveniji.
■	Za krepitev identitete pod Dobračem: 90 let SPD »Dobrač«.
■	»Človeški liki - šola v sliki« - Šolska akademija Slovenske gimnazije v Celovcu.
■	Zapoj si pesmico! Otroški dan '96 v Kotmari vasi.
■	Tabori: »Mein Kampf« pod Križno goro (Felsentheater). Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta.
OBVESTILO
Muzej protifašističnega odpora Pri Peršmanu v Podpeci obvešča, da je spet redno odprt. Priporoča se za obisk!
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks046 3/51 430071.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Jože Rovšek. Sonja Wakounig. Franc Wakounig, Mirko Štukelj
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 046 3/51 43 00, faks 046 3/51430071
______________Tisk_______________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 046 3/50 5 66, faks 0 46 3/5143 00 71
SLAVLJENCEM ČESTITA TUDI SLOVENSKI VESTNIK
KRIŽANKA
Sonja Wakounig
VODORAVNO: 1. legendama koroška partizanka s partizanskim imenom Jelka 11. začimba, posebno v italijanski kuhinji 12. potujoč grški pevec 13. država v vzhodni Aziji 14. del telesa z določeno fumkcijo 16. pogansko svetišče 17. poljska krmilna rastlina 18. ljubkovalno za »Otto« 19. prebivalci Baltika 20. avtomobilska oznaka za Knin 21. provenienca, izvir 23. okrajšava za »evident-nost« 24. primorska enolončnica iz kislega zelja, fižola, ječmena ali krompirja 26. Verdijeva opera 27. Rdeči križ 28. življenjska pot, destinacija 30. predlog 32. reč, predmet 33. opozorilo za nevarnost, preplah 36. kazalni zaimek 37. drobnogled, naprava za opazovanje s prostim očesom nevidnih stvari 40. pripadnik južnoameriškega naroda indijancev 42. kemični znak za aluminij 43. francoski filmski komik 44. dolg, globok morski zaliv, posebno na Norveškem 46. žensko ime 48. osebni zaimek 49. glavno mesto Velike Britanije 51. tekočina v žilah 52. pripadniki predzgodovinske rase (po najdišču Cro-Magnon v Franciji) 55. izžarevanje, tudi znamenje bližajočega se epileptičnega napada 56. oseba, ki jamči z življenjem za kaj 58. angleški filmski igralec (Michael) 60. ameriški zlatnik z orlom 61. zaupen prijatelj 63. domnevno himalajsko bitje med človekom in opico 64. Janez Drnovšek 65. pripadniki ene od avstrijskih manjšin (... in Romi) 67. ozek konec polotoka 68. Anton Aškerc 69. glavni števnik 70. pritrdilnica 71. Evropska unija NAVPIČNO: 1. gozd, les 2. veliko jezero med Kanado in ZDA 3. ruski romantični pesnik (Mihail) 4. afriška država z glavnim mestom Kairo 5. vzeti v najem 6. raz-
členitev, podroben pregled 7. kadar 8. italijansko mesto, znano po kamnolomih marmorja 9. nemški klasični filozof (Georg Wilhelm Friedrich, 1770-1831) 10. prila-gojevalec 15. ženska, ki vse verjame 19. ozek dvorezen nož 20. drevo z užitnimi jesenskimi plodovi, ki jih prodajajo pečene ulični prodajalci 22. nekdanji drobiž v av-stroogrski monarhiji 24. dokazovanje pravilnosti pravnega ukrepa, tudi izvršitev smrtne kazni 25. prvi moški 29. v grški mitologiji Minosova hči, ki je s klobčičem pomagala Tezeju iz labirinta 31. del abecede 34. ena prvih filmskih igralk (Nielsen) 35. gonilni stroj 38. Karl Linne 39. sredozemsko drevo 41. barvitost 45. specialist za romanske jezike 46. salo pri govedu 47. osnovni del za merjenje 50. spodnji del posode 51. angleško »morilec« 53. afriška država 54. nekdanji madžarski predsednik, kot voditelj vstaje 1958 obsojen na smrt (Imre) 57. slovenski pesnik modeme (Dragotin) 59. arabski plemenski poglavar ali princ 60. francosko »vzhod«, lat. »je« 62. krajše za »univerzo« 66. okr. za »identiteto« REŠITEV IZ PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: I. OTON ŽUPANČIČ 10. SRD 11. ARA 12. AT 13. NIVELIRATI 16. ULOV 17. NARAVA 19. TEDAJ 21. LAKOTA 23. ET 24. NOVELA 26. KJUS 28. ILIRIJA 31. ER 32. MLAJ 33. LES 34. AVLA 36. ATOS 38. JODLAR 40. INES 42. SENIK 43. PA 49. SEKIRA 50.TIMNA
Navpično: 1. OSNUTEK 2. TRILETJE 3. ODVOD 4. ŽAL 5. URIN 6. PARALELA 7. NATAKAR 8. ČTIVO 9. ČUK 14. EVANS 15. ARALIJA 18. AT 20. JO 22. AJAS 25. VILAR 27. URADNIK 29. ILONA 30. JESENIN 32. MLAKAR 35. VLIVI 37. TISTI 38. JS 39. OERE 41. STOA 44. ALT 46. LA
DELAVSKA ZBORNICA
Napake zdravnikov in pravica pacientov
Hudo je, če je treba trpeti zaradi napak zdravnikov
Qred kratkim je izšla nova m številka časopisa za informacijo potrošnikov, ki ga izdaja Delavska zbornica. Eno poglavje pa je posvečeno napakam pri zdravljenju in pravicam bolnikov. Zal se vedno spet dogaja, da so bolniki nezadovoljni nad zdravniško oskrbo ali pa celo domnevajo, da se je pripetila zdravniška napaka.
Sedanja pravna praksa predvideva več možnosti sodnijske obravnave v zvezi z domnevano zdravniško napako. Pacient ima pravico do javnopravnega ali pa kazenskega postopka, obstaja pa tudi možnost poravnave preko bolnikovega odvetništva.
Dolžnost obveščanja
Predpogoj za pravno veljavno oskrbniško pogodbo pa je, da zdravnik obvešča bolnika o naravi bolezni, o metodi zdravljenja, o potrebi operacije in njenih posledicah, komplikacijah in tveganjih in o drugih možnostih zdravljenja.
Popis bolezni
Pravica o informiranju omogoča pacientu, da si ogleda popis bolezni in da si naredi kopijo. Zdravnik ima tudi dokumentacijsko dolžnost npr. s poročilom o operaciji. Popis bolezni vsekakor olajša dokazovanje v primeru obtožbe zdravnika ali bolnišnice.
Dokazno breme
Zdravniško oskrbo pacienta je treba zagotoviti po priznanih metodah medicinske znanosti.
Načelno je zdravnik dolžan na osnovi oskrbniške pogodbe, da dela po načelih etike in zdravniške umetnosti. Zdravnik pa ne more zagotoviti uspešnosti zdravljenja, napredka bolezni ali pa uspešnosti operativnega posega. Ker ima zdravnik le dolžnost biti skrben, ni pa odgovoren za uspeh, mora oškodovan pacient dokazati napako zdravnika.
Poravnalni svet
Ker je za pacienta zelo težko dokazati zdravniško napako, so ustanovili za paciente v raznih zveznih deželah in na Koro-
škem poravnalne svete. Poravnalni postopki oz. s poravnavo se preprečijo dolgi sodnijski postopki in finančno razbremenijo pacienta. Predsedstvo poravnanlnega postopka vodi sodnik, prisedniki pa so predstavniki Zdravniške in Delavske zbornice. V postopku obravnavajo nesoglasja na osnovi oskrbniške pogodbe med pacientom, zdravnikom in bolnišnico. Po odločitvi poravnalnega sveta ima seveda pacient možnost, da se posluži nadaljnih pravnih poti.
mš
KNJIŽNA RAZSTAVA V SLOVENSKI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI IZ KMETIJSTVA
ČERNE M. Vrtnine : vir zdravja in naša hrana. - Ljubljana : Kmečki glas, 1992. -219 str. : ilustr. - (Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
FERČEJ J & B. ŠOBAR & F. SKUŠEK. Govedoreja : pomen in razvoj govedoreje. -Ljubljana : Kmečki glas, 1989. - 196 str. - (Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
KOROŠEC J. Pridelovanje
krme : krmna osnova in vrste pridelovanja krme. -Ljubljana : Kmečki glas, 1989. - 181 str. : ilustr. -(Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
KRUMPAK S. Pasme konj : vodič skozi konjski svet. -Ljubljana : Kmečki glas, 1994. - 116 str. : barvne ilustr. - (Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
KUS M. Krompir : krompir kot živilo in rast krompirja. - Ljubljana : Kmečki glas, 1994. - 225 str. : ilustr. -(Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
LESKOŠEK M. Gnojenje za velik in kakovosten pridelek, za zboljšanje rodovitnosti tal, za varovanje narave. - Ljubljana : Kmečki glas, 1993. - 197 str. : ilustr. -(Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
MAČEK J. Bolezni poljščin :
uspešno prepoznavanje in zatiranje bolezni. - Ljubljana : Kmečki glas, 1991. -267 str. : ilustr. - (Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
NOVAK M. Tehnike nanašanja pesticidov (kemično sredstvo za uničevanje mrčesa): škropljenje, pršenje in drugi postopki. -Ljubljana : Kmečki glas, 1990. - 313 str. : ilustr. -(Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
RIST M. Živalim prilagojena reja : hlevi in govedo, prašiči in kokoši. - Ljubljana : Kmečki glas, 1993. -129 str. : ilustr. - (Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
SKALIN B. Ribogojstvo : zre-ja rib. - Ljubljana : Kmečki glas, 1993.- 191 str. : ilustr. - (Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
TAJNŠEK T. Koruza : njena preteklost, sedanjost in prihodnost. - Ljubljana : Kmečki glas, 1991. - 180 str. : ilustr. - (Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
TAJNŠEK M. Oljna ogrščina in sončnica : tehnika pridelovanja. - Ljubljana : Kmečki glas, 1986. - 104 str. : ilustr. - (Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
TAJNŠEK M. Pšenica : izvor, širjenje in pomen pšenice. -Ljubljana : Kmečki glas, 1988. - 160 str. : ilustr. -(Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
UDE J. Podiranje in obdelava dreves : uporabnost lesa. -Ljubljana : Kmečki glas, 1987. - 219 str. - (Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
Pripravila Vida Polanšek
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
II.	ZVEZNA LIGA
SAK mora nazai
SAK na tleh - Zanki si razočaran sezuva čevlje
SAK - Leoben 0 : 3 (0 :1)
SAK.- Preschem, Hrstič, A. Sadjak, Zanki, Wuntschek (46. F. Sadjak), Susič, Martini, Eberhard, M. Sadjak (58. Šmid), Pihomer, Lippusch
Kratka odisejada Slovenskega atletskega kluba v II. zvezni ligi se je v soboto s porazom proti Leobnu končala z žalostnim spoznanjem za vse njegove pristaše, da v tej ligi le še ni prostora za moštvo, ki je amatersko in za katero je bil skok iz regionalne v II. zvezno ligo že velik uspeh.
»Kljub vsemu smo se vsi skupaj veliko naučili in spoznali, da v II. zvezni ligi veje ostrejši ve-
SAK pod 16
V nedeljo, 12. maja, je SAK pod 16 igral proti ASK. V pomladanskem kolu je ASK šele enkrat izgubil. SAK je od vsega začetka pritiskal na gol ASK in bilo je samo vprašanje časa, kdaj bodo Sakovci povedli. Kljub premoči se je prvi polčas končal brez gola.
V drugem polčasu je SAK začel še bolj zbrano, kar se je kmalu tudi obrestovalo in tako so z goli A. Lessnig iz 11-metrovke, J. Woschitz, A. Kesselbacher in R. Oraže povedli v desetih minutah s 4 : 0. Sakovci so imeli odslej lahko igro. Iz enega od protinapadov je sodnik prisodil ASK enajstmetrovko. Kratko pred koncem je R. Oraže po lepi akciji dal svoj drugi gol. S tem je SAK zmagal s 5 :1. Stefan Wieser
ter. Vendar smo naredili pomembne izkušnje in na teh bomo gradili, se okrepili in v regionalni ligi poskusili zopet svojo srečo«, je po tekmi dejal predsednik SAK dr. Roland Grilc.
Zmanjkalo nam je moči
Trener Helmut Kirisits je svoje varovance zagovarjal in dejal, da je stalen boj proti izpadu izčrpal igralce in da sedaj ob koncu niso imeli več rezerv, iz katerih bi lahko še črpali. »Vsako točko smo si zares težko priborili, ker nam manjkajo igralske zmogljivosti. Kvaliteta našega moštva se je izkazala vedno le v borbenosti, dokler so mu to dopuščale moči. Sedaj, proti koncu prvenstva, pa so že vsi izčrpani in tedaj tudi vse drugo ne pomaga ničesar«, tako trener Kirisits.
Razumljivo, da je po tekmi bilo vzdušje pri igralcih in navijačih na tleh. Razočaranje nad izpadom je veliko. Kljub temu pa so se že tu in tam oglašali optimisti. »Druga zvezna liga - zopet se vidimo«, je dejal prepričan navijač SAK.
Prihodnje tekme
V soboto, 18. maja, igra SAK na Štajerskem proti Flavii Sol-vi, 25. maja ob 15.30 v Celovcu proti Vienni, zadnjo tekmo pa ima v soboto, 1. junija, v Klingenbachu.
Na binkoštno nedeljo, 25. maja, pa SAK vabi vse pristaše na otvoritev kabin v Grabštanju z bogatim okvirnim programom. Zato si že sedaj rezervirajte ta dan!
KOLESARJENJE
Peter Wrolich na olimpijado!
Predzadnjo nedeljo je bil Peter Wrolich še potrt in razočaran, saj je dosegel na avstrijskem prvenstvu le enajsto mesto. Za tarnanje pa mu ni preostalo časa, saj je moral z avstrijsko reprezentanco na »Krožno dirko miru«, ki vodi preko štirinajstih etap po Slovaški, Češki, Poljski do cilja v Nemčiji. V tretji etapi si je priboril Peter v sprintu odločilno tretje mesto in s tem A-kvalifikacijo za udeležbo pri olimpijskih igrah
meseca julija v Atlanti. S tem je dosegel prvi zastavljeni sezonski cilj. Sedaj pa hoče seveda dokazati, da na olimpijadi ne bo samo turist. Naloga v ZDA bo seveda temu primerno težavna, saj letos prvič tekmujejo amaterji skupno s profesionalci. Pred olimpijado čaka Petra še nekaj težavnih tekmovanj. Tako bo sodeloval na dirki po Avstriji meseca junija in na evropskem prvenstvu v Veliki Britaniji.
KOŠARKA
Juniorii na 3. mestu
	

Z leve zadaj: Urh, Tomc, Kranjc, Fazlič, Majhen, Lempl, Ereiz, trener Reberšak; sedijo pa: Tomaž Jager, Holešek, Mišvelj in Nejc Jager
1.	SAK : AV 103 : 58
2.	AV : SAK 90 : 88
3.	SAK : AV 137 : 38
Tudi juniorji SAK so uspešno zaključili letošnjo tekmovalno sezono. V zaključnih srečanjih so se pomerili z moštvom ASKÖ Villach/Beljak. Tekme so bile napete in zanimive.
V prvi tekmi na domačem igrišču, v telovadnici Mladinskega doma, so naši igrali z že poznanimi tekmeci iz Beljaka in jih premagali s 45 točkami razlike. Pričakovali smo, da bo na drugi tekmi v Beljaku vse odločeno, vendar so domačini
presenetili in zmagali z dvema točkama razlike.
Tretja in odločilna tekma je bila spet v Celovcu in tokrat so igralci SAK pokazali eno najboljših iger v tej sezoni. Vodili so kar od začetka in ob koncu tekme svojo premoč dokazali z neverjetnimi 99 točkami prednosti. Rezultat je bil tako 137 : 38.
S tem uspehom so naši igralci zasluženo zasedli odlično tretje mesto.
Med strelce so se v letošnjo sezono pri juniorjih SAK vpisali;
1.	Martin Majhen	310 točk
2.	Jernej Jager	306 točk
3.	Miha Kranjc	248 točk
4.	Janez Tomc	192 točk
5.	Admir Fazlič	120 točk
6.	Marko Urh	115 točk
7.	Rok Mišvels	110 točk
8.	Filip Ereiz	96	točk
9.	Tomaž Jager	65 točk
10.	Davorin Lempl	65 točk
11.	Stojan Vavti	42 točk
12.	Marko Holešek	35 točk
13.	Thomas Hribernik 31 točk
14.	Denis Mikulica	25 točk
15.	Daniel Ramalan	7 točk
16.	Gregor Jenčič 2 točk. Vsem igralcem in trenerju
čestitamo za uspešen zaključek sezone!
P. S.
Nogomet v nižjih razredih
PODLIGA VZHOD
Mostič - Bilčovs 1 : 3
Svojega neposrednega tekmeca je Bilčovs jasno premagal in si lako zagotovil solidno mesto v sredini lestvice. Trener Sigi Hobel je moral tokrat celo sam spet obuti nogometne čevlje ter bil med najboljšimi na igrišču.
1. RAZRED D
srednemu tekmecu za zadnje mesto proti Eitwegu niso mogli nastopiti, tekmo so zaradi slabega terena morali odpovedati, in tako še obstaja možnost, da se rešijo grozečega izpada.
Frantschach - Sele 1: 0 Šmarjeta - Šmihel	1 : 1
Šentpavel - Žel. Kapla 2 : 0
2. RAZRED A
GALERIJA ROŽEK ŠIKORONJA
vabi na razstavo
Brigitte Kordina
v soboto, 18. maja, ob 18. uri
»Približevanja« -14. junija ob 19. uri
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 29
Kabral - Molinari / Urugvaj 1943
a b c d e f g h
Aktivno postavljene črne figure napadajo belega kralja na robu šahovnice. Da bi oslabil ost napada črnega, se je beli odločil zamenjati ključne črne figure.
V nastali poziciji je na potezi črni, ki za nadaljevanje napada izbira nenavadne, vendar učinkovite poteze in uspeh je tu!
Globašani proti svojemu nepo- SAK - Trg
0: 1