TT A	TCJTT f^TFT? TTTrT?T\T T T
JL UJLaJLjDJtV. wJcaJtrLtv. V JtzalM JLsJLo JL ■
„Danicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za č-etert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za č-etert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide ^Danica »lan poprej
Tečaj XLI.
V Ljubljani, 4. vel. travna 1888.
List 18.
Vnebohod.
Ko štirdeseti pride dan, Kar Jezus je od smerti vstal, Prišel je čas odhoda zanj — Nazaj v nebo se je podal.
Na Oljski gori zadnji pot Učence Jezus svoje izbral; Tu, njih Pastir in njih Gospod, Jim zadnjič blagoslov je dal.
Roke razpne in ves častit Se kviško vzdigne v svojo čast; Nazaj gre v neba večni svit — K Očetu v večno spet oblast.
Učenci žalosti medle, Ko jim zakrije ga oblak; Sterme tje gledajo v megle, In britki jih objame plak.
Pred njimi angelj zdaj stoji, Mladenič svitel ves in zal: *Serce vam naj se vpokoji!" Uteho jim je sladko dal.
»Enako, kakor Jezus zdaj, Castito gori gre v nebo, Enako pride On kedaj Iz neba zopet na remiji'
i.
Ta Jezus, ki v nebo je vz&. Na desno tje Očeta stran, Prišel bo spet, da sodi svet,	*
Ko strašni sodnji pride dan!"
Varujmo greha se povsod, Skerbimo le za smertni čas, Da, kedar pride spet Gospod, On milostljivo sodi nas!
Ivan Zarnik.
Don Bosko.
Opis njegovega življenja in delovanja.
(Dalje.)
X. Valclenzarji Bosku po življenji strežejo.
Najhujše zaušnice Valdenzarjem so bile Boskove knjige in knjižice. Bosko je bil izversten pisatelj. Vsako reč znal je poljudno in lahko umevno povedati. Vedel je, kako priprosti človek čuti in misli. Zato je zadel natančno tistega duha, v kterem živi neomikano, neučeno ljudstvo. Kakor je vse Boskovo življenje in delovanje ognjevito, tako so ognjeviti tudi spisi njegovi. Vse, kar je zapisal, prišlo je iz gorečega serca njegovega , in je zopet proderlo — v serca. Zato je bil vspeh, kterega so imeli njegovi sostavki, v resnici velik.
Izdal pa je Bosko knjižic veliko. Priobčeval je male, a jedernate spise, ktere je v veliki muožini skušal razširiti med ljudstvom. Izpod njegovega peresa so prišle razprave v 200.000 iztiaih. Zopet druge knjige, zlasti mladini odmenjene, doživele so do 100 izdaj. Za kar se trudi Bosko javno v življenji, to mu je pred očmi v njegovih spisih: vsi so posvečeni mladini.*)
Ravno v trenccku, ko so Valdenzarji jeli sejati svoje pogubno seme, je Bosko še krepkeje zastavil pero v obrambo katoliške Cerkve. Na svitlo so prišli tedaj njegovi: »Opomin vsem katolikom;" — „Kratek načert sv. zgodovine," — in male knjižice o svetni zgodovini, ktero je vedno tako razglagal, da so otroci videli in spoznali one značaje — one ljudi, od kterih so se lahko kaj lepega in blazega učili. Najbolj pa so peala Val-denzarje Bosknva: »Katoliška poučevanja."
Spoznali so, da Bosko je njihov najnevarnejši nasprotnik. Ali tudi sklep je bil gotov: s poti mora, drugač je ves naš trud bob v steno.
Neko nedeljo-večer mesca januvarija 1854 naznanita se pri Don-Bosku dva tujca, želeča. da govorita z Boskom o neki zadevi. Bosko, dasi utrujen od posla in skerbi, dovoli, da vstopita. Gojencem ta večerni obisk ni bil nič kaj po godu. Tujca sta bila tako
*) Poslovenjena sta menda dozdaj dva P.otkova proizvoda: ,,Dominik Savio" in Peter," ali „Moč dobre vzgoje'1 v pervih ljubljanskih Drobtinicah. (Dop.)
nekam skrivnostna, njiju obraz in zunanja postava ie bila po tem, da se njima ni moglo zaupati; tem manj ker sta že pozno na noč prišla v sirotišnico. Nekoliko previdnosti ne škoduje nikdar — si mislijo dečki, in se tiho vstopijo pred Boskovo sobo, da bi čuli, kaj imata tujca opraviti. Slišalo 8e je vse. Eden začne govoriti:
»Vi, Don Bosko, imate že po naravi izvanreden in redek dar, da znate poljudno pisati — in narod vaše spise rad bere; ali ne bi hotel tak nadarjen mož svoje dušne dari raji porabiti za kako bolj potrebno stvar, recimo, za tergovino ali umetnosti ali kako drugo znanost?"
»Istina! gospodje: Dozdaj sem delal, kar sem mislil da je moja dolžnost. Moje spise res radi prebirajo. To me veseli. Če sodim po tem, smem reči, da tudi niso brez koristi. Ravno zdaj nameravam, da vnovič tiskam svoja »katoliška poučevanja" in jih še bolj razširim med ljudstvo. Upam, da bodo ta poučevanja, mladini in delavcem pojaanila, kje je resnica — in kje ne!"
„Morda bi pa bilo bolje, da pišete raji poučne knjige za mladino, n. pr. staro zgodovino, geometrijo, geografijo, fiziko i. t. d. Pustite katoliška poučevanja!"
„Ali zakaj naj jih pustim!"
»Zato, ker vi govorite v njih o predmetih, kterih je že človek sit do gerla. Saj nič novega ne poveste."
»Vprašanja, ktera obravnavam, so v resnici stara. Stari so tudi odgovori, ktere so slavni, imenitni pisatelji priobčili o teh vprašanjih. Ali vse to je preveč učeno — iu je pisano edino le za učenjake. Jaz pa pišem za ljudstvo. Temu učene knjige ne ugajajo, pač pa priprosto in umevno pisani sostavki, kakoršne ravno jaz izdajam.
*Ali to vam nič ne nese! Ali Imate kaj dobička od tega? Sami veste, da ne! Če bi pisali tako, kakor vam midva svetujeva, prislužili bi si lahko lepe denarje, ki vam bodo prav prišli za vaš zavod. Ste-li zadovoljni s tem nasvetom, izročim vam tukaj to-le darilo. V zavitku je 4000 frankov. Pa zaterjujem vam, da ta dar še ne bo zadnji."
»Pa čemu mi ponujata toliko denarja?"
»Zato, da zamorete izdavati v resnici koristne spise, za kakoršne vas midva prosiva, in pa da pomagate s tem svojemu zavodu."
»Oprostita, gospoda, da vajine ponudbe ne sprejmem. Za zdaj se ne morem lotiti nobenega druzega dela; zdaj imam opraviti s svojimi katoliškimi poučevanji."
»Saj praviva, da je vaše delo zaatonj."
»Ali, da govorimo naravnost, ka) je vama, go-apoda, to mari? Imata li vidva o čem govoriti?"
»Vi Don Bosko. ne premislite, kaj utegne priti iz tega, da se tako terdovratno ustavljate. Tu 8e vam ponuja sreča; ali ker nočete — imeli bote sitnosti. Maščevalo se bo nad vami" ....
»Dosti, gospoda, jaz vaju razumem. Ali jaz vama odkrito in v obraz povem, da se jaz, braneč resnico, ne bojim nikogar. Ko sem postal duhoven katoliške Cerkve, tedaj sem si izbral za geslo: Delaj za duše, delaj za mladino. V ta namen sem počel izdavati svoje spise, in v ta namen jih izdavam tudi v prihodnje."
»Vi delate napak! Ali pripišite sami sebi" — govorita razjarjena tujca — »kedo ve, kaj vas še utegne zavoljo tega doleteti. Ali ste gotovi, da še pridete nazaj domu, kedar se podaate z doma?"
Nevljudna gosta se penita jeze govoreča zadnje besede. Dečki pred vratmi čuli so ves ta pogovor. Ko
se nazadnje obiskovalca derzneta nekaj pretiti, tedaj mladiči poropočejo po vratih, češ: mi amo tukaj, ki smo pripravljeni svoje življenje zastaviti za svojega očeta. Bosko pa popolnoma mirno odgovori na to grožnjo: »Vidi se, da oni, ki so vas poslali, ne vedo, kaj je katoliški duhoven: drugač ne bi ravnali tako z gerdo. Mi bi se bali smerti? Saj je amert naj večja sreča za nas!"
Tujca se spogledata. Videti je bilo, da hočeta Boska napasti. Le-ta prime atol in ga postavi pred-se: „Ce hočeta silo delati, povem vama, da jo bota drago plačala. Bota videla, kaj se pravi, nadlegovati prostega meščana v njegovi hiši. Toda — duhoven se ne maščuje. Na vsak način pa je čas, da se ta stvar konča." To izgovorivši odpre vrata ter veli dečkom: »Odvedite ta dva gospoda doli po stopnicah, da prideta iz hiše. Kakor se mi zdi, se pri nas prav ne iznajdeta; bojim se, da zaideta."
Od tiatega dne je bil Bosko vedno v nevarnosti. Besede, ktere sta govorila tujca, niso bile prazne. Večkrat je bil napaden in nikdar ni bil varen svojega življenja. Vsi ti napadi bili so v zvezi z onim večerom, ko je imel Bosko navedeni razgovor z neznanima tujcema.
Nekoč tolmači dečkom kerščanski nauk. Nepre-vidoma poči puška. Krogla ferči poleg njegovega života in se razbije ob zidu. Dočki planejo po konci, da za-aačijo napadnika. Toda Bosko jih potolaži.
Zopet drugikrat se Bosko vrača domu. Bil je večer. Srečno dospe do stanovanja. Ali ravno pred durmi napade ga človek z velikim nožem v roci. K sreči je bil že doma. Hitro skoči v hišo, ne da bi se mu kaj zgodilo. Ker je hudobnež še razsajal pred hišo, zato, ker se mu ni posrečil napad, prihiteli so še o pravem času redarji, ki so ga odvedli v tamnico. Pri preiskavi se je pokazalo, da je bil od druzih najet. Ko aodnija vpraša Boska, hoče-li odpustiti človeku, kteri ga je hotel usmertiti, odgovoril je: »Kakor kristjan in duhoven mu odpustim, ali ne kakor deržavljan in ravnatelj zavodov."
V vseh nevarnostih pa je Bog na Čuden način varoval avojega prijatelja. Akoravno ao mu sovražniki neprestano stregli po življenji, zgodilo se mu ni nikoli nič žalega. Angelj varh je čul nad njim. Povsem nenavadne pa 80 dogodbe, ki se pripovedujejo o Boskovem psu »sivcu", ki mu je tolikrat otčl življenje.
XI. Boskov „sivec."
Ko je hudobni kralj Ahab — tako beremo v sv. pismu s tare zaveze — preganjal preroka Elija, tedaj je govoril Gospod: »Umakni se od tod, in pojdi proti izhodu, in skri se pri potoku Karitu, ki je Jordanu naaproti; krokarjem sem zapovedal, da te ondi žive." In »krokarji so mu noaili kruha in mesa — zjutraj, in enako kruha in mesa zvečer, in pil je s potoka" (III. Kr. 17). Kakor je preroku Eliju nezumna žival ohranila življenje, savno tako je poznejšim svetnikom pogostokrat divja gozdnja zverjad donašala hrane, ali jih varoval,^ cezgode. Za izgled bodi življenje av. Frančiška Asiškega, ali av. Antona Puščavnika.
Nekaj enacega godilo ae je našemu Don-Bosku. Kolikrat je bil v nevarnosti, da ga sovražniki usmertijo! Ali Bog mu je poslal zvestega čuvaja, ki mu je pritekel na pomoč vaelej, kedar je bila aila največja. Ta čuvaj bil je Boskov pes „sivee."
Takoj v nastopnem navedeni dogodki niso nobena izmišljija. Se sedaj živi mnogo prič, ki so sami poznali dotično žival. Eden teh očevidcev stvar tako-le opisuje:
„Z veseljem vam poročam, ker vem povedati od psa, kterega je imenoval Bosko „sivca" (il grigio). Podoben je bil ovčarskemu psu. Nihče oi vedel, tudi Bosko ne, od kod je prišel in kdo mu je bil gospodar. Če prav tega ne vem, vendar to vem. da je bil zvest čuvaj. Bil je naravnost neprecenljiv ne samo za Boska, ampak za vso hišo."
„ Dobro je bilo znano Bosku, da bi ga njegovi protivniki radi v žlici vode utopili. Zato se ni podajal v nevarnost brez potrebe. Valdoško predmestje že itak ni bilo kaj prijetno po noči. Kedar je šel z doma, skušal je, da se je vernil še po dnevi."
„jednoč zamudila so ga razna opravila. Precej pozno v večer se vrača domu. Kar zapazi tik sebe mogočnega psa. Skoraj ga je pretekel strah, ko nepričakovano naleti na tega tovarša. Toda živa! je prijazna. Dobrika se in prilizuje. Lepo počasi koraka poleg njega prav do oratorija. V hišo noče iti. — In kedarkoli se je Bosko zapoznil, pridružil se mu je navadno neznani spremljevalec.*
Bilo je zopet pozno uro v večer. Bosko urno ubira stopinje, da prej dospe do svojega stanovanja. Noč je divja. Temni oblaki se derve na obnebji.
Nenadoma zapazi Bosko pred seboj dva človeka. Bosko hodi bolj počasi, hoteč, da odideta naprej. Ali tudi tujca hodita bolj počasi. Stvar je bila sumljiva. Videti je bilo, da hočeta navlašč počakati Don-Boska.
Bosko se njima hoče izogniti. Krene jo v stransko ulico. Ponočnjaka za njim! Jasno je bilo, da človeka kaj nameravata. Bosko išče pripravne hiše, da bi skočil v kako vežo. Ali komaj naredi nekaj korakov, lopova sta mu za herbtom. Jeden mu verže suknjo čez glavo. Zgodilo se je tako hitro, da si Bosko nikakor ni mogel pomagati. Vije in vije — ali vse zastonj; kliče na pomoč — ali roparja mu z robcem zamašita usta. Bosko je mislil, da se bliža zadnja ura. Kar neprevidoma oglasi se grozen tuleč glas čez ulico. »Sivec" je tukaj. Kakor lev verže se na pervega napadnika; prisili ga, da popusti Boska. Druzega trešči na tla, kakor trešči vihar staro drevo na zemljo. Pervi beži... Sivec za njim ..; v trenutku trepeče tudi ta pod nogami in pod zobmi razjarjene živali. Na tleh ležeča prosita zdaj hudobneža, da naj potolaži Bosko ljutega psa. — „Da, to storim, če obljubita hudobneža, da me v prihodnje pustita pri miru? — „ Obljubiva, obljubiva\u — „Semkaj, Sivec!" zakliče Bosko, in pes se mu uleže k nogam. Lopova pa bežita, kakor bi ju nesel veter.	(Dalje nasl.)
Čas.
Govoril g. Jožef Pihlar v kat. družbi.
Krištof Kolumb, ki je živel pred 400 leti, bil je imeniten mornar, pa tudi prav pobožen katoličan, tudi ud III. reda sv. Frančiška! Kolumb je našel tisti del sveta, ki mu pravijo: Amerika, o kateri poprej živa duša vedela ni.
Ko se je bil Kolumb vernil nazaj na Spanjsko, je pravil svojim prijateljem in znancem o velikih n- varnostih in težavah na morju, do takrat neznanem, preden našel je novi svet.
Nekteri njegovih poslušalcev so mu odvernili, češ, to ni nič kaj posebnega; mi ali drugi bi bili enako našli novi svet, kakor si ga ti.
Kolumb vzame kurje jajce in pravi: postavite to jajce na mizo tako, da bode po konci stalo; jaz zamorem to storiti. — Vsi so poskušali, pa nijednemu se ni hotlo posrečiti, vselej je jajce omahnilo. Kolumb pa konečno
z jajcem lahno terkne na mizo. da se je lupina uderla in jajce je stalo po konci. Vsi so vskliknili: To ni nobena umetnost, to bi bili tudi m i storili. Da. odverne Kolumb, storili bi bili, ko bi vedeli, kako; — ravno tako vam je zdaj lahko govoriti o najdenji novega sveta ko sem jaz vam pot do njega našel. — Zakaj pa niste poprej hotli jadrati po neizmernem in neznanem morju? tje do novega sveta. — Vsi so omolknili in so Kolumbu čast dali.
Tacih Kolumbovih prijateljev se tudi dandanes ne pogreša, ki menijo, da zamorajo vse bolj umeti in zver-šiti, kakor drugi, celo bolj kakor strokovnjaki; ako pride pa do tega, da bi o tisti stvari, katero so pri drugih tako ojstro presojevali, kaj sami storili, pa omolk-nejo in se kar kreniti ne morejo.
Lejte, dragi moji poslušavci, v nekoliko podobnem položaju, kakor so bili nekdaj prijatelji Kolumba, sem tudi jaz glede tvarine nocojšnega govora.
Poslušal sem prav pazljivo moje tri predgovornike.
Milostljivi gospod prošt in predsednik kat. družbe so prav zanimivo govorili o delovanji te družbe in v raznih svečanostih pretečenega leta.
Gospod katehet nunskih šol so govorili o modi in šegi sedanjega časa in slednji moj predgovoruik gospod ternovski duhovni pomočnik so memogrede kazaje parkeljne iz češpelj in iz medenine v šaljivi ob enem, pa tudi resnobni obliki, natanko naslikali sedmere parkeljne, ki hodijo po svetu v pogubo duš, to je, sedem naglavnih grehov.
Lejte! vse to bi bil jaz nocoj rad govoril, ko bi bil poprej znal in vedel, enako kakor prijatelji Kolumbovi o najdenji novega sveta. V zadregi, kaj bi nocoj govoril, mi k sreči pride na misel svet, da človek mnogokrat pravo zadene, ako se svojega kopita, ali tega, kar je že navajen, derži. To me je rešilo iz zadrege;
—	spomnil sem se, da sem v nedeljo po sv. Jožefu govoril o zakladih, posebno o tistih zakladih, katere si moramo po dobrih delih nabirati, da z njimi zaslužimo večno veselje v nebesih.
Pri zakladu, bi rekel pri tem, tudi nocoj ostanem. Takrat sem govoril od zaklada, katerega si pridobiti moramo, nocoj bom pa govoril od zaklada, katerega je sleherni človek od neskončno usmiljenega Boga sprejel in ta neprecenljivi zaklad je — čas! kajti na porabo časa je zastavljena ali srečna ali pa nesrečna večnost.
Čas je človeku to, kar seže od rojstva do smerti
—	do groba.
Ni je kmalo besede, da bi se tolikokrat glasila, kakor beseda čas. — Govori se od štirih letnih časov, pa je čas mladosti, čas starosti, čas molitve, čas dela. čas počitka, čas veselja, čas žalooti.
Govori se o svetih časih. Cerkveno leto se deli v 3 glavne čase ali dobe: Božični čas, velikonočni čas,
binkoštni čas.
Od svetih 3 kraljev do pepelnice je predpustm čas, v katerem si svet napravlja mnoge predpustne veselice; o da bi tiste bile vselej brez greha! Pošteno razveseljevanje ni greh, kajti beremo v sv. pismu, da veselega darovalca Bog ljubi, in sv. apostelj Pavel piše: Veselite se, še enkrat rečem, veselite se; pa v Gospodu. Žali pa, da se ravno o predpustnem času dela največ grehov, posebno pa tretji in peti tistih grehov, katere je moj gospod predgovomik kot parkeljne prav natanko naslikal.
Za molitev in dobra dela nam časa zmanjkati ne sme, kajti sv. pismo pravi: Molite in delajte, in nadalje, molite brez prenehanja, in zopet se bere, vse karkoli storite, ali delate, ali jeste, ali pijete, vse storite v čast Božjo — in le za eno in edino reč ne sme biti
nikdar in uikoli časa, in ta reč je greh, kot greh zamore človeka večno nesrečnega storiti.
Da pa bolj na drobno o času govorim, pravim: čas je kratek; čas je dolg; čas je dragocen.
Tedaj pervič: čas je kratek. — Človeško življenje je kratko, zgine kakor dim. Stara slovenska pesem pravi. Kratki so dnevi na svetu za nas, Oh urno nam mine odločeni čas! —
Čas je kratek. — Večje veselje in radost človek vživa, bolj hitro mu mine ta veseli čas.
Bral sem v nekih bukvah, da je redovnik, ko je sprehajajo se po vertu premišljeval nebeško veselje, zaslišal ptičico tako milo iu sladko peti, da se je v to rajsko petje ves zamakoil. Ko ptica odleti, se ta menih nazaj poda v samostan, klošter; ali, oj čuda, vse dru-gačuo je bilo samostansko poslopje in vsi redovniki drugi, nijednega ui poznal, iu tudi oni njega ne. Ta menih pravi: jaz sem ta in ta menih iz tega samostana, in sem bil le kako četert ure v samostanskem vertu, ter sem poslušal prealadko petje rajske ptičice. Iskali tedaj so po starih samostanskih spisih in našli so, da je en redovnik pred 200 leti zginil iz samostana in se nikdar ni več vernil nazaj. In ravno ta je bil tisti zgubljeui menih, ki je mislil, da je le četert ure poslušal rajsko petje, med tem ko je pa preteklo 200 let!
Čas je kratek. — Mnogokrat slišimo tako in enako govoriti: O kako smo se kratkočasili, bili smo od večera iu pozno v noč na veselici itd. — o kako je ta čas uaglo pretekel! — Žali, da mnogokrat ljudje pri takih veselicah škodo terpe, ua premoženji, na zdravji, in kar je nar hujše, tudi na duši. Mnogo, mnogo, posebno mladih počiva zdaj v čemi zemlji, kateri so si ravno pri veselicah in kratkočasih prezgodnjo smert nakopali!
Pravo veselje nikdar ni tisto veselje, katerega nasledki so britkost in žalost.
V lepi slovenski pesmi, ki se zove: Veselja dom, poje pesnik med drugim tudi to: Preljubo veselje, oj kje si doma? — Te iščem za mizo, kjer dobro jedo, pri godcih veselih, kjer sladko pojo, — ker pa spozna, da tu ni pravo veselje doma, poje nadalje: Al' prav'ga veselja na rajanju ui, od pijauca, plesavca veselje beži... Premislite to, predragi: velik pomen ima v sebi...
O as se zdi kratek tistemu, kateri v gotovem obroku sebi kaj neljubega in zopernega pričakuje. Pregovor pravi: »Kdor mora o veliki noči dolg plačati pa ne ve, s čim bo plačal, temu je postni čas kratek, kajti prenaglo pride tisti pričakovani zoperni trenutek.
In kako strašansko hitro mine čas tistemu nesrečnežu, ki je k smerti obsojen, kadar zve, da mu je dano, le še dva ali 3 dni živeti!
Čas je kratek nam vsim, ker nimamo samo skerbeti in delati za telesne potrebe, ampak veliko več za zveličanje neumerjoče duše. Sv. Filip Nerij je rekel, da v 24 urah nihče ne postane svetnik. Koliko je treba delati, koliko se zatajevati, koliko skušujav premagati, koliko se je treba pokoriti in zadostovati po storjenem grehu itd. ? In vsega tega bi ne mogli storiti v kratkem času svojega življenja, ako bi nas milost Božja ne podpirala... Čas je kratek, oh! delaj, delaj urno za večnost !	(Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. S m ar niče so se 1. t. m. pričele po vsih cerkvah. V stoljnici je 1. dan zjutraj ob 6ih
g. stoljni kaplan M. Kolar imel mičen, podučljiv govor in vvod o lepoti in ljubeznjivosti češčenja Marije D., zlasti v mescu majnika, ali sploh, o Mariji — naj lepši cvetlici in naj boljši »vertnarici", ter da se ji zato posvečuje mesec majnik. /Govor prinese »Danica" prihodnjič.) Rabi se letos v Šenklavžu knjižica: »Šmarnice Marije Device," IV. letnik, spisal L. Jeran 1872; in ta letnik obsega »cvetlice Marije De v. v Sveti deželi, premeren nauk, molitev, kosec poslovenjene p os m i »Omni die" in cvetico za na dom.
Kratek nemški ogovor ima čast. o. S. J. dr. Lerch z Dunaja. Napovedal je, da bo govoril o junakih pervih časov z ozirom na češčenje Marije D. Starodavni junaki so se bojevali proti nekdanjemu poganstvu, sedanji junaki se morajo bojevati proti novošegnemu poganstvu. V dokaz, koli ko tudi „šmarnice" pomorejo v tej vojski, je povedal izgled iz svojega lastnega življenja. Prišel je bil o neki priliki nekako naključno v cerkev ukožen brezverec nove dobe in poslušal je govor. Mislil si je: „Sej govornik ima prav; tedaj: jaz nimam prav.* Bal se je pa, da bi ga vest ne začela preveč nadlegati; zato jo je pobral iz cerkve... Za drugi dan je imel odločeno, da ne gre več v cerkev; vendar gnalo ga je nekaj tako, da je zopet šel, — pa kmalo zopet zapustil cerkev, — in tako je storil enekrati... Poslednjič pride k patru in mu reče: »ne morem več ne jesti, ne piti in ne spati," ter išče pri njem pomoči in miru, kterega je tudi našel.
Priporočil je častiti pater, da naj pridno hodijo k tem kratkim opravilom, ki jim bodo zaupljivo v korist z božjo pomočjo.
Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.) Na večer o Zdrava-Mariji šla sva v cerkev ss. apostolov; tu se je na najslavuiši način praznovalo rojstvo nebes in zemlje Kraljice. (V Benedkah.)
Vse notranje cerkve je bilo kusno in veličastno olepšano, pa s ponarejenimi cvetlicami, ali papirnatimi verižicami prepreženo, vendar s čudolepimi svečniki na oltarjih. V cerkvi sta bila dva reda visocih stoječih svečnikov, vsaki z mnogimi svečami, kakor zali drevored. — Na stenah cerkve krasni ročni svečniki, vsak s peterimi svečami. Veliki oltar je bil zadej za tabernakeljnom zagernjen z dragoceno, temno-rudečo, svileno-žametasto tkanino. Pod stropom kupole, ki se dviga nad prezbiterijo, je visela velika in bogato pozlačena krasna krona; izpod krone se je umetno gubano širilo v naj kusniši obliki velelepo pregrinjalo, obrobljeno s težkimi zlatimi portami; tako, da je oltarna miza, mensa, in umetni marmorni tabernakelj spredaj kakor kraljevi prestol. Na oltarju veliki in umetno napravljeni pozlačeni svečniki v treh redih kusno in umno razpostavljeni. Na marmorni ograji prezbiterija stojijo umotvorno napravljene velekrasno pozlačene piramide z obilnimi svečami. — Med temi piramidami na ograji pa bile 80 v pozlačenih krasnih jerbaščkih umetne cvetlice; v srebernih posodah pa sveže cvetke in lepo cveteče rastline. - Toraj poslednje ne na oltarju, ampak okoli oltarja lepo razredeno.
Na stranskem oltarju bi. D. Marije še več lepih bogato pozlačenih svečnikov, ovi in vsi svečniki na druzih oltarjih in v cerkvi so prav umetno in kusno razporedeni in sotavljeni, tako, da sveče prižgane na-pravljajo čudovito lepe in raznoverstne podobe.
Pervo molijo en del sv. rožnega venca. Potem je govor na lepo pregernjenem odru poleg visocega Križa z razpetim Zveličarjem. Na tem odru je mala preger-njena mizica, na nji steklena posodica z limonado; poleg nje pa stolec usesti se. Svečenik govornik dojde na
oder, poklekne k Križu, na to se usede na stolec. Mrak nastane po cerkvi. Govor se začne, na pervo rahlo kakor virek žubori, se .Vmljaje v potočič nabira in vedno glasneje šumlja in s!eka se v reko. Naraste v vzvišeno valovje iu pretrcsljivo-sumeče velike vode.
—	Govornik se zopet usede, — vse je tiho, kakor da bi potekla reka v mirno jezero...
Govornik počiva in povžije malo limocae. Sedaj govornik mirno sede govori, kakor rahli zvuk jezerskih valčekov. — Vstane. Govor se začne viti, kakor iztok reke po še večji in bolj kameniti strugi, — dojde v mirne toke, na posled pa se veličastno izteka v morje.
—	Govornik drugič sede in počiva, vživa zopet limonado. Vse je tiho in osupnjeno. — Govornik vstane, govor teče po gladini mirnega morja.... Vzdigajo se valovi, vihar in germenje. Zvezda danica se prikaže na jasnem nebesu. Soloce vzh&ja bolj in bolj. Govornik pred Križem z razpetimi rokami govor konča. Vse je v globočino duše pretreseno, brišejo se solze raz lica.
Govor je obsegal te le tvarine: Življenje kristjanov na zemlji. V sedanjem času. Zanikamo družbe. Prava vera... Nevera. Rojstvo D. Marije in njeni sveti izgledi. Prestop naš v nesrečno, ali v srečno večnost. —
Vse sveče so prižgane, čudovita lepota in svit-loba. Častitljiva versta svečenikov v krasni iiturgični opravi dojde pred veliki oltar. Najsvetejše se izpostavi. Petje psalmov in svetih cerkvenih pesem Marijinih s spremstvom godbinegt orodjr 8 strunami in orgijami se začne, to pa tako umetna, pomenljivo-pobožno in vzvišeno, da nehote mora se duša in serce k Bogu in Mariji v nebo povzdigovati. Pojejo sami možki. Blagoslov z Najsvetejšim. — Sedaj gre častita množica svečenikov k stranskemu oltarju Marije D.; zapoje se premilo-lepo „Salve Regina." Naposled se podaja poljubit vernim svetinja s ss. relikvijami. —
Tolike lepote, veličastva, luči in svitlobe, toliko milobe, nebeško-lepega pevanja, v nebo povzdigajoče pobožnosti ni pri nas nikjer; tudi sveto božično noč ne. —
Znate predragi, koliko časa je terpela sedaj opisana večerna služba Božja? Nič manj ne, kot 3 ure!
—	Ali zdelo se nam je vse le kakor kratki trenutki.
Cerkva polna vernega ljudstva vsih stanov, tudi višjih krogov, vse lepega in prav spodbudnega, miruo-tihega zaderžanja. Čast beneškim katolikom in iskrenim častivcem blažene Device Marije!
Iz te cerkve grede, že precej pozno v noč, ideva dalje na velelepi terg sv. Marka. Čudovita razsvitljava tega terga se težko da opisati. Na tem slovečem tergu, ki je izmed naj lepših in znamenitiših tergov ua svetu, je svirala vojaška godba. Šla sva na okoli terga po krasnih hodiščih kraljeve velikanske marmorne palače, ktero obrobijuje terg s treh strani. Na to greva čez mali terg „Piazettaw mimo orjaških granitnih stebrov, na kterih stojita zaštituika r-eneška, sv. Teodor m. in sv. Marka evang.; poslednjega predstavlja lev s perutami in evangeljsko knjigo. Jedno stran tega terga obrob-ljuje marmorna palača beneških dožev, drugo stran pa del kraljeve palače; pri tem spomenitem tergu je veliki preliv „Kanal-grande," iu tu se začne slavonsko naj lepše pristanišče parobrodov v Benetkah, „Riva Schia-voni" imenovano. Šla sva po tem pristanišču. — Nebo jasno. — Luna skoraj polna. — Zvezd vse posuto sinje nebo. — Sreberno-milo so obsijane od lune morske vode v mnogobrojnih vodovodih in preliv " — Zvezde od neba in luči plinove in druge se čarovno odsevajo v čistih vodah morja. — Bližnji in daljni otoci, ter oddelki mesta vsi v lučih. — Premnogi čolniči z luči-
cami švigajo sem in tje. — Istinito, lepota in veličastvo, ki je ni moč dopovedati. — O, nebeško mesto Jeruzalem, kakovo si še le ti? V tebi prebiva vsegamogočni Bog; On je tvoja svitloba! O, srečno mesto miru in pokoja, večne lepote in veselja, kjer prebiva blažena Božja in naša Mati, Devica Marija, Angelji, Svetniki, Svetnice in izvoljeni Božji! — Ako je že tukaj tako Čudovito lepo, na tej zemlji, na minljivem bivališču grešnih ljudi; kakovo še le biti mora v tvojih večnih svetih bivališčih?! — Šla sva v prenočišče k poštenim ljudem v zasebno stanovanje. Muka po noči od komarcev in sopara. — Za vse hvala Bogu!
(Dalje naal.)
Mariji, majnika Kraljici.
Mariji Devici zdaj vence pletimo, Ko majnik veseli nastopil je spet; Gospo in Kraljico nebes počastimo, Darujmo naj lepši ji majnika cvet!
Kar lepi nam majnik le cvetja podaja, Zberimo, nesimo ga tje na oltar; Darujmo Mariji, Kraljici ga maja, Za praznik Nje slavni ga dajmo ji v dar!
Ovenčajmo Njeno podobo premilo, Ki vzela je kači peklenski oblast; Ljubezni cvetlice ji dajmo v vezilo, Prepevajmo radi Nje slavo in čast!
Pred Njeno podobo vsi tje pokleknimo. Pred šmarnični Njen pristopimo oltar; Ter slave, češčenja se Nje veselimo, Prosimo, obsijaj Marijin nas žar.
Češčena cvetlica. Kraljica Ti maja, Oberni v nas reve svoj mili obraz; Pogledaj sirote nas doli iz raja: O prosi, o prosi, Marija za nas!
Kar more. vse slavo zdaj Tvojo prepeva, In majnik naj lepše Ti cvetke dan'; Češčena Marija, o Božja Ti Deva, Kak Tvoja podoba milo žari!
Kaj pevec ubogi za god Ti čem dati, Ki vedno češčenje mi Tvoje je mar? — Približam ponižno se Tebi, o Mati, Ter pesem pohlevno podam Ti za dar!
S pohlevno se pesmico Tebi približam, O sprejmi dobrotno jo, mila Gospa; Glej. v prahu pred Tabo se grešnik ponižam — Oh spomni se mojih spokornih solza!
Ivan Zarnik.
Razgled po svetu.
Šolska borba. Eden amerikanskih časnikov piše: Avstrija še zdaj ni prestala rohovža, kteri je nastal vsled Lichtensteinovega predloga za versko šolo. Gospodje „pro8tomišljakiu se vedejo, kakor da bi Kozaki stali pred dunajskimi vrati in v govore in resolucije vpletajo vso mogočo vertoglavnost. Eden prenapetežev
se je celo prederznil terditi, da učitelj, kteri bi ae vjemal s tem predlogom, je prisegolomec, češ, oo je prisegel ua šolsko postavo!... Ništarija!
Toda vsa ta liberalna hujskanja niso mogla od-verniti ljudstva Liechteinovega predloga in pobiti velikanskih glasov katoliškega ljudstva za versko šolo! Tukaj niso nekteri srenjski svetovalci, tukaj so velike množice v stoterih peticijah s stotisočerimi podpisi, ki kličejo zase presveto pravico ljudstva, pravico do šole. Potem našteva silne števila ljudstev, ki hočejo versko šolo! Kdo, ai je kerščen, bi mogel želeti drugačno šolo, kakor versko?
Izseljevanja, Une dni, kakor časniki naznanjajo, je čez 14.000 izseljencev odrinilo Čez Liverpool v zedi-njene amerikanske deržave in velik del njih je bil iz Nemškega. — „\Veltblatt" piše tudi, da zadnje dni je iz Kočevskega 30 oseb odrinilo v razne amerikanske kraje. — Devet izseljencev iz Ljubljane je 25 apr. bilo na potu Čez Prago v Ameriko ob enem času s 14 osebami iz Češkega. — Na zagrebškem kolodvoru pa je bilo 16. apr. 57 izseljencev iz komitata Modruš-Reka napravljenih v Ameriko. Policija je 10 izmed njih po-slala nazaj v domačijo. Zopet 20. aprila jih je prišlo neko število v Zagreb z enakim namenom, in to pot je bil 12terim odhod prepovedan. Potniki po večem niso bili prevideni s pomočki za tako pot, na nos in brado slepe sreče so hotli zapustiti domačijo. Mnogi ne pomislijo, kaj se to pravi, popotvati v tako daljo in kaj bojo v Ameriki počeli. Ako prav pomnimo, se je bralo že celo, da v Ameriki tacih premetavcev celo na suho niso pustili. Kaj pa potlej?
„\Vanderer" v Minnesoti piše 22. sušca iz Dakote: Veliko naselcev pričakujejo to spomlad v Douglas-Countv." — In zopet: V Novi Salem je od 1. jan. došlo 80 oseb iz Rusije.
Drobne novice. „Moniteur de Rome" je pred nekaj časom pisal, da cesarica Karolina Avgusta, soproga umerlega cesarja Viljema, namerja prestopiti v katoliško Cerkev. Znano je, da vis. gospa ima že davno veliko sočutje za katoliško Cerkev. Bog ji daj k temu pomoč in milost.
Odpadnik Dollinger, kakor piše „Wanderer," je 28. sveč. stopil v 90. leto. Bog ga saj zdaj že razsvetli, in molimo na ta namen.
V	framasonskem shodu v Mibvauke-ji v Ameriki je veliki mojster E. Elliott zaslugam framasonov tudi to prišteval, da je Italija postala edina. „Columbia" pa pristavlja: nPolitiški rop ni za nobeno dlako bolji memo cestnega tolovajstva..." Edina pa je Italija zdaj v plačevanji davkov, ker oni pod papežem so poprej plačevali čisto malo davkov.
V	Vabašah, kjer je bil poprej gosp. dekan Trobec, so 13. sušca imeli 24urno pobožnost k sv. Rešnj. Telesu, pri čemur je pomagal tudi g. dekan Jak. Trobec. Vdeleževanje je bilo zelo veliko, marsiktera zgubljena ovca se je vernila k čedi Kristusovi; pri sklepu je bilo tudi veliko drugovercev.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva. Vesoljni namen za mesec veliki traven (maj.) a) Glavni namen: Obupljive duše. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Dokler človeško serce ne vživa popolne areče, je nam Zemljanom up v boljšo prihodnjoat zadnja in naj
boljša tolažba. Hrepenenje našega serca po popolni sreči, ta glas naše narave nas ne more varati; opravičen tedaj je naš up v veseieje življenje. Prav žalostno znamnje časa toraj je dan na dan veče število obupo-vajočih, da, popolnoma obupanih. Kaj je konec tacih revežev, povedo nam dnevne noviue, ki poročajo o brezštevilnih samomorih. To ie pravična kazen onim, ki so zavergli pra"° človeško nado, nado v večno arečno življenje, da bi do živali ponižani veselili se zemlje. Obderži si svoje nebo, in pusti mi le zemljo t tako mislijo ti nesrečneži, to so bogokletne besede, ki jih je eden izmed njih Gospodu Bogu nasproti izustil. In Gospod? Pusti jim zemljo z vsemi zakladi, z vso nje krasoto, z vsem njenim veličastvom; a postane jim kraj obupa, spremeni se v — pekel, ker človek, za kaj višjega vstvarjen, ne more se na ti zemlji veseliti popolne sreče.
Pa tudi izmed onih, ki se derže nadzemske vere, so mnogi maloserčni postali, ki bi jih moralo vendar navdajati veselo, tolažilno upanje. Preveč, vse preveč je omahujočih in omajanih. Premnogi zapu3te in zgube ves verski čut, obupajo sami nad seboj, zapuste aer-ščansko življenje, nehajo hrepeneti po kerščanski popolnosti ter opuste dela kerščanske ljubezni. Če tudi vedo, da morejo upati, in kaj si morejo upati, namreč veliko plačilo v nebesih, popolno, večno srečo, neizrekljivo veselje; je vendar le njih serce brez pravega veselja v Gospodu. So pa vsi preplašeni zbog preteklosti, vsi zmešani o sedanjosti, silno skerbeči za pri-hodnjost; k delu jim manjka veseija, v boji se umikajo. Ta bojazen, ta maloserčnost v boji je najberže tudi vzrok vsega zla. Ta žalostna obupnost je kazen za maloserčnost, ali kakor pravi sv. Frančišek Šaleški: „Obupno8t je naj bolj plašljiva vseh skušnjav."
Kako naj si pa pomagamo ?.. Naj pervo nam je potreba serčnosti in odločnosti v boji. Vstopimo se očitno in serčno na jedno stran pod prapor Jezusa Kristusa. Tu vstrajajmo, ker zmaga mora biti Božja." „Koliko časa še omahujete na dve strani? Če je Gospod vaš Bog, tedaj mu tudi bodite pokorni iz celega serca!"
Dalje se zahteva od nas, da na ti strani tudi kaj 8torimo. Pridno delajmo, serčno se borimo, ker ne zadostuje klicati: Gospod, Gospod! Veselost dobre vesti je delu plačilo, in s trudom v boji raste serčnost; a otožnost in malodušnost sledite lenobi.
Oe smo tako mamo delali, junaško se bojevali, in se vendar v nas obupnost budi; tedaj se moramo slednjič ti skušnjavi kot jako pogubljivi z vso odločnostjo ustavljati. Vsakako namreč je res, kar pravi pobožen pisatelj: Kaj čudno je, da ravno dobre duše, ki bi se morale pred vsemi drugimi v velikoserčnosti in sveti veselosti odlikovati, naj bolj muči tesnoserčnost in otožnost; in vendar evangeljski uki, ktere spolnujejo kakor le morejo in znajo, niKakor niso taki, ki bi tako vplivali na dušno stanje, temveč po svoji naravi bi morali duha blažiti, morali bi delati duše velikoserčne ter že tu na zemlji dati pobožuim dušam okušati nebeško radost. „Njegove postave niso težke," govori apostelj o Božji postavi, in Odrešenik imenuje svoje breme lahko in svoj jarem sladak; tudi je zapisano, da je „Bog zveat in ne dopusti, da bi bili mi skušani čez svoje moči." Maloserčnost more biti tedaj le od hudega, in zlobna prekana, češ, da so težave ker-ščanskega življenja res tako velike.
Kar se tedaj tiče preteklosti, bodimo prepričani, da Gospod odpušča ter z aposteljnom „po tem segajmo, kar je pred nami, ne spominjajoč se tega, kar je za
nami." Glede sedanjosti si pred vsem prizadevajmo, da v resnici kaj dobrega storimo, da delamo v službi Gospodovi. Ne pečajmo se pa tako zelo z napakami, ki jih v djanjih svojega poklica naredimo, ter se žalostimo preveč zarad tega. Bo li delavec, ki hoče kaj storiti, med delom na vsak prašek na svoji obleki pazil? Kaj večjega gotovo odstrani, ostalo vredi zvečer, ali konci tedna. Z ozirom na prihodnjost pa nam slednjič Gospod ni le zapustil upanja v to, kar je naj boljše, temveč je upanje tudi naj ostreje zapovedal.
(Konec prih.)
b) Posebni nameni:
11.	S. Frančišk od Hieronima. Vresničenje in pro-speh ljudskih misijonov, posebno na Badenskem. Prav veliko duhovnov in redovnikov.
12.	S. Pankracij. Rasteča in zanemarjena mladina. Več šolskih otrok. Več posebno priporočenih nedolžnih. Več duhovnih vaj.
13.	S. Servacij. Dobro cerkveno petje. Več telesno terpečih, slabotnih, ostarelih. Več pervo-obbajancev.
14.	S. Bonifacij. »Duhovni in obhajanci." Božje varstvo in blagoslov poljskim sadežem. Hudo stiskani in pomanjkanje terpeči. Nekaj ženinov in nevest.
15.	S. Izidor. Delavci poljski. Več zadev zarad množitve in ženitve. Nekaj še ne popolno od Cerkve odpadlih socijalistov.
16.	S. Janez Nep. Z molitvenim apostoljstvom posebno združene rodovniške družbe. Češko. Di>bre dolge spovedi.
17.	S. Palkal. Da bi se spolnile vernikom popolno kat. deželah njih pravične zahteve. Bavarska. Več sirot in poli sirot.
18.	S. Venancij. Živahneja vdeležba katoličanov pri občinskih poslih. Nekaj lahkomišljencev, ki se ne menijo za vero. Več hudih skušenj.
19.	S. Peter Celestin. Štiri rodovniške družine. Več zaslepljencev in tako zvanih lučnjakov. Hitro rešenje neke važne zadeve pri sv. Stolu.	(Dalje nasl.)
II. Bratovske zadev* N. ]j. Gospe presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brez verstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Neki obupljiv pijanec in preklinjevalec, ki je zapustil cerkev, spoved itd., da bi se na priprošnje Naše ljube Gospe presv. Serca poboljšal in spreobernil. Ko bi ta mož vedel, kako vesel in srečen je grešnik po opravljeni spovedi, še necoj bi šel k spovednici opravit velikonočno spoved, za kar je zdaj narzaduji čas.
Zahvale.
V bolezni, katera navadno dolgo terpi, molila sem devetdnevnico in obljubila Materi Božji na čast, ako mi sprosi kmalo zdravje, razglasiti dati. Ni še minula devetdnevnica, že se je dokaj zboljšalo in upam na prošnjo Marijino kmalo popolnoma okrevati. Čast in Hvala ljubi Materi Božji!
Iz Ljubljane.	B.
Oglušela sem bila, in ker je delj časa to terpelo. sem v tej stiski obljubila, če zopet sluh zadobim po priprošoji presv. Device Marije, sv. Jožefa, sv. Antona in sv. Deodata, da hočem to očitno po Danici naznaniti, kar tudi danes poterjuiem. Torej bodi tisočkrat hvaljen dobrotljivi Bog, hvala prečisti Devici Mariji, sv. Jožefu, sv. Antonu, in sv. Deodatu!
V Ljubljani, 21. aprila 1888.	M. G.
Iz tedenske torbice.
»Vsak odkritoserčen katoličan mora biti ultramon-tanec.44 Ta moški stavek je v ogerski poslauški zbornici izrekel poslanec Komlossv (beri: Komloši). Zoper te besede so se na več straneh slišali glasni protesti; toda, kdo je narveč protestoval? Odgovor: Prote-stantje in judje, kterim La reč čisto nič mar ni. Bisum teneatis.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Čast. g. Tomaž Kajdiž, Vodiški župnik, je dobil dekanijsko duhovnijo Moravče; č. g. Anton Kerčon, župnik v Vavtavasi, pa župnijo Šmarješko.
Pri svetemu Jakobu v Ljubljani vstanovila se je 1. majnika tega leta nova, doslej po Slovenskem še nikjer ne vstanovljeua bratovščina preblažene »Device Marije L urške." Po prečast. knezoškofijskem ordi-narijatu cerkveno vstanovljena in z nadbratovščino v Lurdu združena bode, kakor upamo, serca Slovencev tesneje in tesneje zedinjala v češčenji in sveti ljubezni do Marije D. Več o pravilih, nalogi itd. bratovščine pride v prihodnjem listu.
Podobic za pervo sv. Obhajilo se dobiva v »Katoliški bukvami" saj deset raznoterih sort po ceni od 80 kr., do 6 gld. 50 kr. stotina. Na ogled jih dobi gratis, kdor želi. Večinoma so barvani — in to so posebno lepe in priporočevanja vredne. Ravno tu se dobivajo tudi srenje-velike pole za pisovanje bratovščin s primernimi predelki in rubrikami. —
„Die konfessionelle Sehule." I. OfTene Fragen an Herrn Dr E. Hanuak, Director des Lehrer-Paedagogiums in Wien. II. Die Nothwendigkeit der konfessionellen und nationalen Sehule . . .u
*Dr. Hannak namreč je spisal neko brošuro zoper versko šolo, ki je tako malo logična, kakor malo resnična; zato ga je pisatelj zgorej omenjene nasprotne brošure po vrednosti ošibal. Dobiva se to delce s 43 stranmi v 8° v ,katol. bukvami," in je res vredno, da ga prečita vsak, kdor se peča za šolo. Cena 20 kr.
Pet nedelj, posvečenih peterim ranam sv. Frančiška. (Tretji pomnoženi natis pri gosp. J. Krajcu. V založbi III. reda v Rudolfovem 1888.) Zraven 5nedelj-skega opravila obsega prav lična knjižica na 78 str. tudi navadne molitve itd.
V Ratečah na Gorenjskem je 28. aprila dopoldne pogorelo 24 hiš z vsimi gospodarskimi poslopji. Škoda je cenjena na 35.000 gld.
0 vojskah in prihodnjih nevarnostih časniki vedno strašijo. Tudi se ne ve, kakošna bo letina po dolgi, hudi zimi. Bližnji križev teden s svojimi procesijami in mnogimi molitvami po vsi deželi zamore veliko odločiti. Vdeležujte se teh zdatnih molitev bolj obilnof
posebno meščani, in obnašajte se pri njih spodobno, da bo Bog odvernil šibe, ktere žugajo!
Iz Ljubljane. Pri preskušnjah za samostalne du-hovske službe so bili te dni naslednji čč. gg.: Jan. Bolta, Ant. Koblar, Iv. Lavrenčič, Iv. Nemanič, Ant. Ž1 o g a r.
Oratio imperata v naši škofiji, kakor je znano, je vsled ukaza premilostnega gospoda višega pastirja od 1. majnika do 1. novembra zopet vsak dan, kadar dopuščajo rubrike: „Ad repellendas tempestates", razun nedelj in zapovedanih praznikov, ko se jemlja nPro papa 44 (Cf. Dioec. Blatt." 1887. IV. 21. pg. 46.)
Dunaj. Pretekle dni so bile obravnave o aeržavnem predštevu in viharne borbe zoper naučnega ministra Gauča. Med drugimi je naš poslanec g. Klun v govoru poldrugo uro dolgem med glasno pohvalo živo popisoval težave in pritožbe slovenskega naroda. Ker so ministri nerazvezno zedinjeni, se je mislilo, da vsled izrečene nezaupnosti do Gauča nastopi prevrat ministerstva. Vender naslednjič naznanjajo, da se je reč na bolje obemila ter bo Slovencem in Čehom zmožno glasovati v prid naučnega predšteva.
hunaj bode zopet kerščansk. Tako piše „Wahr-heitsfreund" in pristavlja, da se taka znamnja razodevajo že več mescev ter večina meščanstva zopet jame misliti na preteklo kerščanstvo. in judovsko liberalno časnikarstvo se bo moralo začeti umikati. — Res, potreba hi bilo!
Iz Mojnineije pišejo, da nadškof Filipopoljski se je ondi mudil vračavši se iz Rima in da je od ondod trikrat obiska] princa Batenberga v Darmstadtu.
Iz Vemae, 25. aprila 1888. (Poterdilo in naznanila.) Včeraj sem prejel po g. bankirju J. C. Maverji 460 lir 60 ct. zbirk po „Zg. Dan.,w za ktere naznanjam vso preserčuo zahvalo iu želim uaj veči Božji blagoslov. Gosp. J. Dichtl. afrikauski misijonar, je še živ, toda bolan: mislili smo, da bo že umeri, vendar mu je zdaj nekoliko bolje, ozdravel pa ne bo. Nahaja se zdaj v nekem samostanu v Himmehofu blizo Dunaja. (Op. Omenjeni darovi, po večem so iz dveh rok, za srednje-afrikauskega škofa Msr. Sogara, ki zda) biva v Kairi in drugod po Egiptu; 20 gld. pa je posebej za zamurske otroke, in 5 gld. za odkup misijonarjev in redovnic, kterih nekaj je vsled Mahdijevih zmag še v sužnosti. Vr.)	Jožef Sembianchi 1. r.,
namestnik škofa Sogara.
Don Michele Rna. Boskov „Bollettino Salesiano* v Torinu naznanja nekoliko o nasledniku ranjcega ne-pozabljivega Don-Boska. Napoveduje pa, da Don Mihael Rua je postal načelnik vsih naprav in vstavov, ki jih je vstanovil Don Bosko. kakor tudi toliko tisučev sirot, ki se nahajajo po napravah Boskovih. List nima namena Don Rua hvaliti, pravi pa, da po lepih darovih uma in serca je pač vreden Boskov naslednik biti. Rojen ]e bil 1. 1837; 1. 1845 mu je bil umeri oče in po tem se je snidel z Boskom, kteri je zanj po očetovsko skerbel; 1. 1852 je pristopil kot gojenec za zmiraj v Salezijanišče. kterega ni več zapustil. L. 1856 je Bo-skova mati zbolela za smert, takrat je prišla Ruova mati ji streč in je bila pri nji do konca njenega življenja. po njeni smerti pa je bila njena naslednica v Salezijanišču ter je, kakor ranjca, z vso zvestobo in marljivostjo stregla gojencem in jim dajala naj lepše izgled čeduosti.
L. 1860 je bil Mihael Rua posvečen mašnik. Potem je postal vodja v eni Boskovih naprav, pozneje prefekt Pijeve družbe do 1. 1885, ko je bil od sv. Očeta izvoljen
Bosku za vikarija (namestnika). Don Bosko je umeri 11. svečana t. 1., in potem so sv. Oče Mih. Rua poterdili za višega vodja Salezijanškega, česar so vsi veseli, kteri poznajo tega dobrega gospoda. Bosko je imel neomenjeno zaupanje oo njega in ni dvoma, da bode Rua vredno nasledoval stopinje ranjcega.
Duhovske spremembe.
V Ljubljanski škofiji. Cerkveno vstanovljena sta bila 8. aprila čast. gosp. Jan. Virant na duhovnijo Mokronog, in 17. apr. Lor. Gantar na Čermošnjice. Č. g. Mart. Končnik-u je podeljena duhovnija Cerklje pri Kerškem. Č. g. Fr. Tavčar je kot ekspozit prišel v Besnico. — Č. g Jož. Škofic je šel za provizorja v zaplano. Razpisane ste duhovniji: Javorje v dek. Litijski in Zaplana v dek. Verhniški vdrugič.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Čast. g. kapi. Fr. Marešič 2 gld.
—	Čast. g. župnik J. Brence 1 gld. — Čast g. župnik Jan. Zore 20 gld. — Čast. g. župnik J. Mrak 2 gld. — Prečast. župnik Mat. Hočevar 5 gld. (zaksn. nazn. Vr,).
—	Čast. g. župnik Jož. Jereb 2 gld. — M. Pr. 5 gld,
—	Prečast. g. župnik K. Tedeschi 5 gld. — Neimen. dobrotnik 1 gld. — Čast. g. kapi. Fr. Mekinec 2 gld.
—	Iz Idrije po preč. g. dekanu 1 gld. 73 kr. — Čast. gosp. župnik Fr. Vohinec 2 gld. — Čast. gosp. župnik Javorski Mat. Jereb 2 gld. — 0. g. župnik Fr. Eržen 1 gld. — G. J. J. I gld. — Č. g. župnik Ign. Šalehar 5 gld.
Za sv. Očeta: Zbirke iz Idrije po preč. g. dekanu J. Kogeju 19 gld. 41 kr.
Za sv. Detinstvo: Po preč. g. župniku J. Rozmanu 20 gld. — Iz Polhovega Gradca 34 gld. 6 kr. — Iz Iz Idriie 120 gld.
Za pogorelce na Vinici: C. g. župnik Jož. Jereb 3 gld. — Čast. g. kapi. Fr. Marešič 2 gld. — Pn. g. stoljni dek. dr. H. Pavkar 10 gld. — M. P. 2 gld. — Rova po čast. g. župniku 6 gld. — J. G. iz Železnikov 5 gld. po č. g. župniku, in sam 1 gld. — Iz Vipave preč. gosp. dek. M. Erjavec 27 gld., — izmed tega za ondotno podružn. cerkev sv. Jožefa 10 gld.
Za odkupovanje zamurcev Dahomejcev: G. Fr. Omejic 1 gld.
Za pogorelce v Ratečah: C. g. župnik Ant. Čibašek 20 gld.
Za afrikanski misijon: M. P. 1 gld. — M. G. 1 gld. Za Marijanišče: Č. g. župnik J. Brence 1 gld. Za razne zadeve: Preč. gosp. župnik Mih. Tavčar 15 gld.
Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: C. g. župnik Ant. Čibašek 20 gld. — Č. g. župnik Fr. Eržen 2 gld. 50 kr. — Stara Loka 5 gld. 60 kr. — Poljane 3 gld. 40 kr. St. Leonard 4 gld. — Železnike 2 gld. — Idrija po preč. g. dekanu 13 gld. — Z Dol po č. g. župniku Ign. Šaleharji 10 gld.
Za opravo uboinih cerkev naše škofije: Udje za 1. 1888 13 gld. 10 kr. — Stara Loka po preč. g. dekanu 39 gld. — Iz Železnikov 10 gld. 84 kr. — Križe pri Teržiču po č. g. župniku 20 gld. — Iz Zatič.ine 10 gld. 70 kr. — Gospodičina Iv. Bosia 2 gld. — Z Ajdovice 12 gld. — S Police 20 gld. — Iz Borovnice 40 gld. — Iz Motnika 18 gld.	(Drugi dar. o tem prih.)
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.