Poštnina plačana v gotovini.
v lfadm, v Četrtek dne 22. septembra 192l
Leto XLH
»SLOVENEC« velja
po ,)oštl na vse strani Jugoslavije Jn v Ljubljani: ss o«lo leto naprej. K 240«— ss pol leta „ ., „ 120 — sa čfltrt leta „ .. „ 80-— sa en mesec „ .. „ 20 —
Za inosemstvo oeloletno K 480". s Sobotna izdaja; ss
i« oe.o leto ..... K 40 — sa Inosemstvo . . , „ že —
Uredništvo ie t KopltarjeTl ultoi štev. 6/111.
Rokopisi se ne vračajo; netrsniUrans pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, npravn. štv. 328.
Inseratl: i. ■
Hnostolpna petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) m enkrat ... po K 6*—, poslana itd. . . po K Pri večjem naročila popnst. ftajmanjšt oglas 59/8 mm &15. Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka ln dneva po prazniku ob S. ari zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik SKS!
Oprava jo v Kopitarjevi nI. 6. — Račnn poštne hran. IJabiJanske št. 650 sa naročnino ln št 341) za oglase, avstr. In fisšije 24.797, ogr. 26.511, bosn.-Usro, 7563.
Izvršilni odbor SLS je v svoji seji dne 20. t. m. v imenu velike večine slovenskega ljudstva energično obsodil korupcijo, ki je zavladala v pokrajinski upravi za Slovenijo. Vsa poštena javnost brez razlike mišljenja je ta nastop naše stranke pozdravila. Tako izkušeni, vestni in stroge objektivnosti vajeni uradniki, profesorji, javni nameščenci v:;eh strok, kakor široki sloji prebivalstva, vsi z rastočo nejevoljo in skrbjo opazujejo, kako naša uprava če-daljebolj postaja golo orodje v rokab ene stranke, kako se nameščajo v uradih ljudje brez zadostne kvalifikacije, kako politični eksponenti izvestne stranke brez kakšne administrativne usposobljenosti čez noč preskakujejo službeno lestvico do čina, katerega si drugi ne prislužijo tekom tridesetih let, kako se drugi preterirajo in odstavljajo, kako se naša pokrajinska vla da prelevlja prosto v ekspozituro demo' kratske stranke. Zalo še noben korak SLS v zadnjem času ni našel takega eno dušnega odobravanja v vseh krogih brez izjeme, ki jim je res mar za državo, kakor ravno ta, da se propadanje naše uprave ožigosa in tistim, ki so tega krivi, zažuga i ljudsko sodbo, kadar pride čas za to.
Za gospodo, ki ji je glasilo »Jutro:, so (o, kakor posnemamo iz članka v Žerjavo-vem organu, »le prazne fraze in še bolj prazne grožnje c:. Mi pa čisto dobro vemo, da sO se prizadet; krogi nad to grožnjo resno zamislili. Sicer bi pa »Jutroc. ne bilo tej stvari posvetilo celega uvodnika, da ni tudi tam grožnja SLS v živo zadela. Razmere se v Jugoslaviji z naglico kinematograf skega filma menjavajo in nihče, kdor danes predstavlja ministra ali pokrajinskega ali sekcijskega načelnika, ne ve, če ne bo že jutri dihal svežega zraka pred vratmi svojega resora. Kako pa bo jutrišnja vlada postopala z organi, ki so služili včerajšnji, tega spričo nesigurnosti celega našega sistema nihče ne ve. Pri ras vise vsi zakoni in vse pragmatike in vsi upravni običaji prosto v zraku in vsaka nova vlada lahko vse od kraja do konca prevrne. Dokler nimamo na podlagi ustave po vsem državnem teritoriju enakih zakonov — in to bo še dolgo trajalo! — je vsakdanji kruh vsakega javnega nameščenca nesigu-ren in zato bi uprava pri nas morala biti stokrat bolj previdna, da se njene metode na njej sami bridko ne maščujejo po geslu: Danes ti mene, jutri jaz tebe! Naša pokrajinska uprava pa si je sama po geslu, ki ga je proglasil sam Žerjav s svojim podpisom ob volitvah v konštituanto, izbrala pot protekcije jedeesarskih elementov in persekucije vseh drugače mislečih. Po načelu »Zob za zob!« bi bila sicer SLS z neko upravičenostjo lahko proglasila, da se bo te metode sama posluževala, kadar bo sedanji režim dogospodaril, toda čut javne morale ji to kategorično brani; zato je ssmo dejala, da bo za krivce sedanje korupcije zahtevala eksemplarično kazen, ne da bi se dotikala svobode političnega prepričanja, ki nam je in ostane sveta in nedotakljiva. Uradnik misli in čuti, kakor hoče, v uradu pa ima biti nepristransk, vesten in sposoben, ne »klerikalec* in ne »liberalec-, ampak samo — uradnik!
»Jutrom danes ni več tako pogumno kakor takrat, ko je šef demokratske stranke v njem z imenom nastopil, dajoč svojo slovesno besedo, da bo njegova stranka vsakomur, ki je nastopil zanjo, dala na-gredo, svojim nasprotnikom pa brez par-dona numerirala kosti — ne! — danes pravi, »da klerikalci ne morejo navesti niti enega slučaja, da bi se bila zgodila njihovim pristašem med uradništvom in uči-teljstvom najmanjša krivica c.
Evo jih samo nekaj!:
1.	Odstavljeni so bili protizakonito vsi okrajni šolski nadzorniki, pristaši »Slomškove zveze«: Simon, Polak, Lužar, Pire, Rostohar, tako da je danes okrajna šolska uprava monopol demokratske stranke.
2.	Odstavljen je bil višji šolski nadzornik Grafenauer, gotovo prvovrstni strokovnjak, da naredi mesto demokratu.
8. Odstavljen je bil okrajni šolski nadzornik Fink v Mariboru, ki mu je sam dr.
Poljanec, demokrat, dal najboljšo kvalifikacijo. Vzrok: ker je bil navzoč na ustanovnem zborovanju podružnice »Slomškove zveze« za Štajersko.
4.	Nadučitelja Wankmtillerja na Bregu pri Ptuju je predlagal višji šol.ki svet v pokojitev, očitajoč mu nemškutarstvo. Gonjo proti njemu so pa dvignili šele tedaj, ko je vstopil v podružnico »Slomškove zveze:. Dokler je bil član liberalnega okraj, učiteljskega društva so ga pustili pri miru. Za to vpokojitev ima največ zaslug okrajni nadzornik Flere, pisatelj »Slava Avstrije«, in pa njegov svak dr. Pirkmayer, znani mož v Peskovi aferi.
5.	Učiteljici P. z Dobrove sta bili prestavljeni, dasi je sodišče ovaduha kaznovalo in se njima ni moglo ničesar dokazati
6.	Učitelj K. z Bleda je prestavljen v Kranjsko goro, dasi mu preiskava ni ničesar dokazala.
7.	Učiteljica J. je prestavljena v Rateče le zato, da je prišel na njeno mesto učitelj demokrat, ki bo imenovan defini-tSvno, dasi še ni govorila skupščina višjega šolskega sveta. Mesto je potemtakem že oddano vnaprej.
8.	Učitelj P. v Šmarju je odstavljen, dasi je bil začasen in je na njegovo mesto imenovana bivša suplentka.
9.	Učitelj R. v Dolu je bil prestavljen v Čemšenik, dasi ni zaki' /il ničesar.
10.	Učiteljici O. v Hrastniku sta odpuščeni brez večje preiskave zgolj na ovadbo demokrata. Sam dr. Beuk je priznal, da se njima godi krivica, a je doslej še ni popravil, češ, da nad okrajnim šolskim svetom nima pravice.
11.	Učiteljica Š. v Ljubljani je preteri-rana, dasi ima najboljšo kvalifikacijo in službuje na šoli že 23 let.
12.	Okrajni šolski nadzorniki se informirajo glede podeljevanja služb o tem, če so kandidati Sokoli ali Orli! Učitelju R. je okrajni nadzornik v Litiji že obljubil službo, po informaciji pa je bil odklonjen, češ da kompetira drugi, ki ima izpit tudi za obrtne šole. Pravi vzrok pa je zgoraj navedeni.
13.	Okrajni šolski nadzornik R. je obljubil učiteljiščniku M. službo v okraju, a po informaciji, da je Orel, je ni dobil do danes, dasi imajo danes službo vsi, ki so bili kot učiteljiščniki pri Sokolu; enako nam poročajo o učiteljišnicah.
14.	Člana »Slomškove zveze« v Kočevju sta dobila vsled sklepa višjega šolskega sveta nalog, da si tekom leta poiščeta drugod službe, dasi sta prav marljiva učitelja.
15.	Učitelj S. je bil celo od ljubljanskega mestnega šolskega sveta vsled iz-borne kvalifikacije predlagan za službo v Ljubljani, a je ni dobil, ker je — bil Slom-škar.
16.	Učitelj L. v Novem mestu ni dobil definitivne službe, dasi ni bilo kompeten-tov odveč, zato ker ga sumijo, da simpati-zira s »Slomškovo zvezo«.
To je samo nekaj slučajev, ki so najbolj kričeči. Mi pa ne bomo apelirali niti na g. pokrajinskega namestnika, niti na višji šolski svet niti na katerokoli instanco, ker nimamo v objektivnost naše uprave čisto nobenega zaupanja več; apelirali bomo na ljudstvo in ko pride čas, bomo ves register razgrnili in krivce poklicali na odgovornost! Danes trpijo nedolžni, mi ,ih bomo maščevali nad dolžnimi!
Razmejitev med
Hažaroni demonstriralo, upravo.
Murska Sobota, 21. septembra. (Izv.) V četrtek, 15. t. m., je na licu mesta začela poslovati razmejitvena komisija napram Mažarski. V smislu trianonske mirovne pogodbe je v navzočnosti zastopnikov Angleške, Francoske, Japonske, Italije, Jugoslavije in Mažarske bil postavljen prvi obmejni kol, in sicer med občinami Trdkova, Touka, Gornji Senik in Rabaar. Ta zgodovinski čin se je izvršil čisto mirno.
Razmejitvena komisija je razposlala obmejnim občinam obširne vprašalne pole, tikajoče se gospodarskih vprašanj z ozirom na novo mejo med Jugoslavijo in Mažarsko. To so pa mažaroni smatrali kot nekak plebiscit in so pričeli posebno med ljudstvom protestantovske veroizpovedi agitirati proti Jugoslaviji. Iz Mažarske je bila prinešena na nepojašnjen način množica letakov v mažarščini in prekmurščini s skrajno žaljivo vsebino za Jugoslavijo, pozivajoč prebivalstvo, da »glasuje« in se izjavlja za Mažarsko. Poleg tega so pa gotovi mažaronski kolovodje a la dr. Pin-ter, dr. Cifrak, dr. Škerlek itd., katere je sedanja demokratska vlada ves čas svojega vladanja ščitila, tudi osebno hujskala ljudstvo tako, da se je v resnici zbralo v ponedeljek, 19. t. m., ko je komisija začela zaslišavati na podlagi razposlanih vprašalnih pol obmejne občine, v Murski Soboti pred prihodom komisije več tisoč nahujskanih ljudi, ki so manifestirali za meje v prilog Mažarski. Orožništvo in policija s pomočjo vojaštva je demonstrante deloma potisnila iz mesta, del demonstrantov je pa po stranskih potih prišel v središče mesta, kjer se je ustavila komisija. Tam so manifestirali za Mažarsko in kričali, da jugoslovanska vlada odstavlja domače učitelje, da je odpravila domači katekizem, da se ne briga za gospodarski razvoj Prekmurja in Prekmurje izpostavlja J gospodarskemu poginu; dalje, da sc ne iz-
m
Težki očitki zoper naSo opustitve.
vrše občinske volitve in da jugoslovanska vlada pošilja za upravo Prekmurja uradnike in učitelje skoro izključno le kazenskim potom.
V Pučineih, nekaj kilometrov od Murske Sobote, je bila zopet zbrana velika gruča mažaronov z mažarsko zastavo, kateri so obeuli avtomobil mažarskih delegatov s cvetjem in šopki, jim izročili spomenico ter vzklikali za Mažarsko. Kakor smo doznali, je ta množica kasneje pregnala orožništvo z njihove postaje.
Komisija je nadaljevala svojo pol do obmejne občine Trdkova, kjer jo jo pričakovalo do 1500 ljudi, ki so bili okrašeni z mažarskimi narodnimi znaki in so prepevali mažarske narodne pesmi. Ker od jugoslovanske strani ni bilo ničesar storjenega v prilog naših moj, si Jahko vsakdo misli, s kakim uspehom jc ta manifestacija izpadla. Komisija je nato šla čez mejo na MažarsJ ;o, zaslišala tamkajšnje občine v Gornjem Seniku, kamor so pridrveli tudi mnogi iz naše strani in ponovili demonstracije za Mažarsko.
Drugi dan je komisija v Velikih Dolenjcih (na naši strani) zopet zašli Sa vala občine; tudi tukaj so se demonstracije zopet ponovile. Mažaroni so prinesli seboj veliko mažarskih zastav, katere pa so jim po odhodu komisije naši dobrovoljci iztrgali.
Popoldne je komisija zopet zaslišala občine na mažarski strani, kamor so zopet prispeli mažaroni z godbo z naše strani.
Orožništvo je bilo prisiljeno ob priliki demonstracij v Murski Soboti in Velikih Dolenjcih oddati nekoliko strelov v zrak. Kakor smo z verodostojne strani izvedeli, ni bil nihče mrtev in ranjen.
Komisija bo prihodnje dni nadaljevala svoje delo. Stvar vlade je, da ukrene vse potrebno, da se taki neljubi incidenti ne bodo več ponovili.
Omejitev prometa ; devizami,
Belgrad, 21. sept. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je v pivi vrsti razpravljalo o ukrepih za izboljšanje naše valute. Ministrski svet je razpravljal o vseh sklepih, ki so se sklenili na konferencah med minisirom Kuma-nudijem in zastopniki naših ekonomskih krogov. V kratkem bo sprejet poseben pravilnik, za katerega je bil izdelan načrt sporazumno z našimi poljedelskimi krogi in ki predvideva omejitev prometa z devizami, samo na banke, ki imajo najmanj tri milijone dinarjev. Devizni promet bo upravljala Narodna banka in njene filijal-ke. Tudi promet z valutami bo podvržen državnemu nadzorstvu. Da Re preprečijo špekulacije, ki so doslej toliko škodovale naši valuti, se namerava revidirati borzni pravilnik, po katerem se bodo izključile iz
borznega poslovanja vse sumljive osebe. Ministrski svet je v načelu vse te ukrepe že sprejel. O posameznostih se bo nadaljevalo razpravljanje jutri. V zvezi z zvišanjem naše valute je tudi načrt, da se čimbolj zavaruje naša produkcija proti tuji: konkurenci. Ministri dr. Spaho, Trifkovič in dr. Kukovec so kritizirali dosedanje postopanje vlade pri vojnih dobavah ter so ugotovili, da domači izdelki niso imeli toliko prednosti pri nas, kakor jih imajo v. tujih državah. Ministrski svet' je sklenil, da bo v bodoče revidiral politiko vlade v, tem smislu. Podpisanih je bilo končno še nekoliko ukazov vojnega ministrstva, ministrstva za šume in rude in ministrstva za prosveto. Seja je trajala od devetih do trinajstih.
K^toIBk
Izkaznice za polovično vožnjo so razposlane, pazite da si jih pravočasno pre-skrbite od župnih uradov. Za Ljubljano in okolico se dobe izkaznice na tajništvu SLS v Jug. tiskarni.
Vse udeležence opozarjamo, da bodo o pravem času na svojem mestu, da ne bo nepotrebnih zamud. Mrzla jedila in pijača se bo dobila v nedeljo celi dan v Zad. domu. Pri shodu se bodo prodajale podobice z napisom: »Spomin na katoliški shod«.
V nedejo vsi v Zagorje, da pokažemo tudi v našem ogroženem Zagorju svojo moč
Akcija Stojana Protiča.
Zagreb, 21, sept. »Jutarnji list« poroča iz Belgrada: Gospod Stojan Protič bo začel svojo akcijo dne 15. oktobra, ko izide prva številka njegovega lista »Radikal«, Odšel bo sedajo v Kruševac in Niš, da stopi tam v stik s svojimi volilci, potem pa se bo vrnil v Belgrad, da uredi potrebno organizacijo za svoj list in za svojo politično akcijo. Po vsej priliki bo okoli 17 .oktobra odpotoval v Zagreb, da tam zopet stopi v stik s politiki hrvatskega opozicijonalnega bloka.
Zagreb, 21. sept. »Jutarnji list« poroča Iz Belgrada: Včeraj dopoldne je kasno v noč imel glavni odbor radikalne stranke sejo, na kateri je prišlo do burnih prizorov. Razpravljalo se je vprašanje, kako naj se zadrži klub napram akciji g. Protiča.
Nekateri so zahtevali, da naj se klub' energično zavaruje proti Protičevi akciji, dočim so drugi izrazili mnenje, naj se še nekoliko počaka, da sc razbistri položaj. Dosegel se je sporazum glede tega, da jc za vsako ceno treba paziti na fo, da se obdrži edinstvo radikalne stranke. Cepitev stranke se nikakor ne sme pripustiti. Potem je odbor pretresal vprašanje voilnega zakona ter so se v glavnem sprejela načela, ki jih jc določila vlada. G. Davidovič. načelnik demokratskega kluba, bi imel posetiti g. Pašiča, da mu predloži klubove zahteve glede akcije g. Protiča, vendar pa ga g. Pašič ni mogel sprejeti, ker je seja glavnega odbora radikalne stranke trajala celo popoldne.
Velika eksplozija.
Monakovo, 21. septembra. (Izv.) Po sem došlih poročilih jc v Ludvigshofenu radi eksplozij« parnega kotla zletela ena
največjih tovaren v zrak. Število mrtvih in ranjenih ni znano. Eksplozij1, je bila zelo silna in je povzročila tudi v sosednjih mestih veliko škode.
Dve slavi.
»Avstrijska a 1 a v a« iz 1. 1916.
V nekdanji »c. kr. založbi šolskih knjig je izšla 1. 1916. lepo ilustrirana knjižica z naslovom: Avstrijska slava v prvih dneh svetovne vojne. Knjiga nosi na prvi strani sledeče posvetilo:
Slovenski mladini! Zgodovina, ki jo bodo pisali zgodovinarji o svetovni vojni 1. 1914/15, bo pokazala vse slavne čine naše domovine v tej dobi
Zgodovine ne pripoveduje ta knjižica ...
Pač pa le nekatere dogodke iz onih prvih dni, ko smo pričakovali grozoto, ko
smo trepetali pred njo;
ko smo zvesto poslušali na odmeve z naših bojišč;
ko se nam je polnilo srce z občudovanjem in ljubeznijo do junakov, ki so stali proti sovragu ...
Iz onih prvih dni je napisano za Tebe, slovenska mladina,
da žive v Tebi ti dnevi, da je Tvoje prepričanje, kakor je bilo Tvojih staršev, dedov in pradedov
z geslom: (Na drugi strani tiskano posebej.)
Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago, kri.
Temu uvodu sledi pripovedovanje dečka, ki je prišel na počitnice k svojemu stricu, o vojnih dogodkih: o začetku vojne, bojih, obiskih pri ranjencih in ujetnikih itd.
V tej pripovedi čitamo na str. 12: Pri preiskavah glede umora (v Sarajevu, op. ur.) je prišlo na dan, da je pri njem soudeležena in zanj odgovorna naša sosednja država, Srbija.«
Na str. 13: »Naj pride nad nas kar hoče, srce vsakega Avstrijca se bo zavedalo resnice, ki jo pravi cesarska pesem: »Naša vojska iz viharja prišla še brez slave ni.«
.^Nehote sem nadaljeval: i-Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago, kri!« Prišlo mi je iz srca.«
»Tako je prav, Janko! Vrl Avstrijec
Bi!«
Na str. 19: .. Cesar je klical, sila je, pomoči je treba zdaj onemu, ki je oče vseh državljanov.«
Na str. 23: »Ni sicer Turek proti nam, pa sovražnik našega cesarja je in tega moramo namlatiti.« — »Udariti je treba nanj, da bo pomnil in da bo mir!« — »Fantje! Živela Avstrija! Živel naš presvetli cesar!«
Na str. 28: »Vse je stalo odkrito, vse je pelo s svetim navdušenjem:
Živi cesar, domovina večna bode Avstrija!«
Na str. 67: »... Pomnite tudi: Vse za našega presvetlega vladarja Franca Jožefa, za našo ljubljeno Avstrijo!«
Na str. 83: »Edino upanje nam je naš presvetli vladar. On ljubi svoje otroke, svoje podanike, in ti ljubijo njega ter dajo zanj kri, premoženje, življenje.«
Na str. 84: »V ljubezni in udanosti do presvetlega sivolasega vladarja, v trdnem zaupanju na našo edino Avstrijo smo se borili. In ta spomin ostane.«
Na str. 102: »... A žrtev je treba. Brez njih bi ne bilo dobrot, ki nam jih prinaša vojna. Vsled nje smo postali vsi avstrijski narodi ena družina... V ognju na bojišču se je rodilo bratstvo, ki mu bo doma cn smoter: da se krepi in raste v slogi naša Avstrija.«
• • •
^Avstrijska slava« 1. 1921.
Leta 1921. je izšla v kraljevski založbi šolskih knjig v Ljubljani knjiga z naslovom: »Občna zgodovina vzgoje in pouka«, ki jo je napisal znani in priznani strokovnjak dr. Janko Bezjak. O tej knjigi je objavil znanstveno-pedagoški list »Popotnik« precej obširno kritiko. V tej kritiki čitamo med drugim: »Duh v njej (v Bezjakovi knjigi) je namreč tak, da bi jo aprobiral vsak cenzor bivše Avstrije. Ako bi bila ta dovolila rabo slovenske učne knjige za vzgojeslovje na učiteljiščih, bi nahajali v njej pravtako kakor v dr. Bezjakovi knjigi gradivo obdelano pod naslovi »Ljudsko šolstvo 19. stoletja in novejše dobe na Avstrijskem, zlasti pri Slovencih (183) in duha v njej bi karaklerizirali stavki kakor: »Bivši avstrijski cesar Franc Jožef I. pa ga je odlikoval 1. 1909. z redom železne krone 3. vrste in mu podelil 1. 1913. naslov in -značaj dvornega svetnika« — samo besedico »bivši« bi črtali.«
Tako beremo v »Popotniku« od leta 1921. Kritiko je napisal in podpisal g. Pavel Flere, Pravijo, da je ta g. Flere isti, ki
je pisal 1. 1916. zgoraj omenjeno knjigo. • • •
Kot naslednica velikega dela ozemlja bivše monarhije je prevzela spočetka »narodna vlada za Slovenijo«, pozneje pa ujedinjena kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, veliko število uradništva vseh strok in učiteljstva v svolo službo, v prvi
vrsti seveda domačine. Med temi domačimi močmi je bilo nekaj takih, ki so služili Avstriji iz prepričanja, da smo Slovenci v Avstriji najbolje spravljeni, drugi so služili Avstriji iz potrebe in pod silo okolnosti in so se držali nevtralno, tretji so služili Avstriji z nevoljo v srcu in uganjali, če so vedeli in mogli, pasivno rezistenco za časa vojne, in tako bi našteli lahko še več motivov za avstrijsko službovanje. Večina njih je delala za časa vojne toliko in to, kar je morala in v kar je bila prisiljena, le redki so delali iz proste volje in brez vsake vnanje sile in pritiska več kakor je bilo treba. Med te spada gotvo poleg drugih gospodov tudi g. Pavel Fler6 iz 1. 1916., ker ga čisto gotovo nihče ni silil, naj napiše zgoraj omenjeno knjigo. Toda Slovenija in za njo tudi Jugoslavija se na te okolnosti ni ozirala, temveč je sprejela v svojo službo tudi take ljudi, z ozirom na okolnost, da so sicer dobri delavci, ki utegnejo državi koristiti.
Značilno pa je, da danes ravno ti ljudje najbolj vpijejo na one, ki so bili za časa Avstrije mirni in tihi uradniki, ki so vestno izpolnjevali samo svoje uradne dolžnosti kakor jih izpolnjujejo še danes. Ali se ne boje očitka, da bo svet pokazal s I prstom nanje in jih vprašal: »Kakšni značaji pa ste vi, ki ste pod Avstrijo govorili prostovoljno tako, kakor je pisal g. Pavel Flere od 1. 1916., in danes zabavljate čez same sebe, kakor zabavlja g. P. Flere od 1. 1921. čez samega sebe?« Kdo naj jim verjame?
* • *
Ljudje, ki trdijo, da pozmjo vsebino tajnega akta o g. A. Pesku, — ne vemo, ali iz avtopsije, ali so to le slišali od drugih — pripovedujejo, da se nahaja tudi v tem aktu med pričami proti g. Pesku ime Fle-rč. Ali je to isti gospod Flere iz 1. 1916.? Če je, kdo naj mu verjame?
Učiteljski vestnik.
Proti »Slovenskemu Učitelju«. Okrajni šolski sveti poživljajo krajne šolske svete, da naj sestavijo do konca tega meseca proračune. Med drugim nava ajo tudi, na katere časopise mora biti naročena šola. Izpuščen je »SI. Učitelj« in ne »Popotnik«. In zakaj? »Slov. Učitelj« jim je trn v peti, ker propagira versko-nravno vzgojo, »Popotnik« pa plava v fvobodomiselstvu in za to na ga naše krščansko ljudstvo naroča in plačuje!
Volitve v okrajne šolske svete. Kmalu se bodo vršile volitve v okraj. šol. svete. Teh volitev ne omalovažujte! Udeležite se jih in izvolite take može, ki bodo znali braniti krščansko šolo in krščansko učiteljstvo. Sedaj je po nekaterih okraj. šol. svetih vsegamogočen liberalni okraj, šol. nadzornik, ki po svoji liberalni duši nastavlja in odstavlja začasno učiteljstvo. Tako nam poročajo, da so učitelji začetniki, ki so bili pri »Sokolu«, že vsi nastavljeni, a oni, ki so bili pri Orlu — čaka o še na milost; enako je z učiteljicami začetnicami.
Kako uvajajo sokolsko šolo? Med počitnicami sta bila v Ljubljani in v Mariboru telovadna tečaja za učiteljstvo. Ves telovadni pouk se je vršil po sokolskem sistemu, Sedaj so ti učitelji in učiteljice nastavljeni kot telovadni učitelji in učiteljice ki so že začeli tako, kakor so jih naučili v tečajih. Prvo :e njih prizadevanje, da delajo za Sokola. Poleg sistema vadijo že sokolske pozdrave, sokolsko pesem itd. Vi, krščanski starši pa to trpite in se ne zavedate odgovornosti, ki jih imate do svojih otroki V Žužemberku so se bili uprli takemu pouku — otroci sami in pomagalo je. Starši, ne pustite si jemati svojih naravnih pravic in zavedajte se dolžnosti, ki jih imate do otrok!
Kvalifikacija učiteljstva. Službene ocene učiteljstva so nekaj zanimivega. Kako širokovestni so v tem pogledu nekateri liberalni nadzorniki, je naravnost značilno. Tudi v tem oziru bode treba zbirati materi al, ki bode nudil krasno sliko teh pedagoških kapacitet. Neko učiteljico sta nadzorovala dva šolska voditelja in to večkrat in jo oba opisala kot prav dobro učiteljico. Nadzoroval jo je tudi sam višji šol. nadzornik. Tudi on ji je dal najboljšo kvalifikacijo. Prišel pa je okraj. šol. nadzornik. Nadzoroval jo je le pol ure in jo kvalifikoval slabo — vendar še tako, da se pritožiti ne more. Taki sluča i nam kažejo, kakšno napako je naredil višji šolski svet, ker je proti redu »dobro« odklonil pritožbo, Ako prosita za učiteljsko službo dva različnega mišljenja, bo okraj. šol. nadzornik svojega somišljenika kvalifikoval s »prav dobro« _nasprotnika z »dobro« in pokopan si. Kadar bode ta režim strmoglavljen, bomo povedali, kje se je to godilo. Popraviti bomo morali pa tudi to — mogoče namenoma tako skrpucano — naredbo.
Grki poraženi.
Carigrad, 20. sept. Nova poročila javljajo, da se grška armada umika v popolnem razkroju. Grške i/gube se množe v strahoviti meri. Zasledovanje se nadaljuje.
Zakonodajni odsek.
Belgrad, 21. sept. Danes dopoldne je imela tretja sekcija zakonodajnega odseka, ki se peča s socialno politiko in narodnim zdravjem, svojo sejo. Referiral je poslanec Wilder, ki je govoril o naredbah ministrstva za zdravje. Vsi tozadevni predlogi so bili sprejeti. Seja je bila končana ob dvanajstih.
Seja odbora demokratske stranke.
Belgrad, 21. sept. Včeraj je imel glavni odbor demokratske stranke sejo, na kateri je izjavil predsednik Davidovič, da je posetil ministrskega predsednika Pašiča, kateri mu je obljubil, da bo potom izjave razjasnil, kaj misli radikalna stranka o akciji Stojana Protiča. Nato je poročal finančni minister dr. Kuma^ ii o ukrepih za zaščito naše valute. Glavni odbor je izrazil ministru dr. Kumanudiju svoje popolno zaupanje.
Trgovinska popoka z Jtačijo.
Belgrad, 21. sept. Na današnji seji ministrskega sveta se je sklenilo začeti pogajanja za trgovinsko pogodbo z Nemčijo.
žehzničarska stavka m Dunaju
Dunaj, 21. septembra. (Izv.) Tekom današnjega dne so pričeli staVkati vsi železničarji razen uslužbencev na električni železnici, ki vodi v Požun. Med stavkojoči-mi so zadobili komunisti premoč in so zato odklonili vladne predloge glede vpostavit-ve prometa in glede pogajanj. Nasprotno so zastopniki socialdemokratskega delavstva izjavili, da upajo, da se im posreči pregovoriti delavstvo za skorajšnji nastop.
Dunaj, 21. sept. Dopoldne se je stavka železničarjev razširila na vse dunajske kolodvore. Stavkajoči, med katerimi imajo radikalni elementi premoč, so odklonili vladni predlog, po katerem naj se naiprej vzpostavi delo, nakar naj bi se pričela pogajanja o zahtevah železničarjev. Social-no-demokratske strokovne organizacije se prizadevajo, ustaviti stavko in upajo, da jim bo to uspelo še danes.
Dunaj, 21, sept. Kakor poročajo listi, je včerajšnja stavka na južnem in vzhodnem kolodvoru izbruhnila proti volji odbora zaupnikov. Gibanje je povzročil ponaj-več vpliv radikalnih elementov obstrukci-je. Vsa prizadevanja zaupnikov, da bi pripravili opozicijo do tega. da bi opustila stavko, so bila brezuspešna. Pri brezuspešnih poizkusih, izsiliti stavko na severni železnici, so se uslužbenci severne železnice sami uprli proti pristašem divje stavke. Listi poroča o tudi o izgredih, katere so zagrešili nekateri stavkajoči proti posameznim zaupnikom.
železničarska stavka na južni železnici.
Ljubljana, 21. sept. Obratno ravnateljstvo južne železnice poroča: V Avstriji je danes med Dunajem in Miirzuschlagom izbruhnila železničarska stavka. Ves promet med Dunajem in Miirzuschlagom je ukinjen. Današnji brzovlak Dunaj—Trst izostane, zato izostanejo od jutri naprej tudi brzovlaki Zagreb—Dunaj in Trst—Dunaj. Osebni promet se za enkrat vrši še v polnem obsegu do Gradca oziroma Brucka.
Ultimat Mažarski.
LDU London, 21. septembra. (DKU) Kakor doznava Reuterjev urad, pripravlja poslaniška konferenca ultimat, ki zahteva, da mora Mažarska v desetih do štirinajstih dneh izprazniti Burško, sicer se odrede najstrožje prisilne odredbe. Te odredbe dosedaj še niso znane. V angleških krogih se govori, da gospodarska blokada še ni imela zaželjenega uspeha. Odločitev o odpošiljatvi čet pa še ni padla.
Določitev mej Albanije.
London, 21. sept. Ženevski dopisnik »Morning Poste« poroča, da se danes prične debata o vprašanju Albanije. V skupščini zveze narodov so se že določile albanske meje. Angleška vlada meni, naj bi se priznala Albaniji neodvisnost in su-vereniteta šele takrat, kadar bi se Albanija sprejela v zvezo narodov.
Novi poljski kabinet.
LDU Varšava, 21. septembra. (DKU) Uradno se razglaša: Novi kabinet je se-staljen tako-le: Anton Ponikovvski, predsedstvo in prosveta; Konstantin Skirmunt zunanje stvari; Stanislav Downarovič notranje; Kazimir Sonskowski vojna; Bole-slav Markowski vodja finančnega ministrstva. Ministrski predsednik Ponikowski je izjavil zastopnikom časopisja, da se imenovanje finančnega ministra izvrši šele tedaj, ko sprejme deželni zbor zakon glede organizacije izrednega finančnega sveta.
Moravske strokovne organizacije za III. internacionalo.
Praga, 21. sept. (Izv.) »Rude pravo« javlja, da so se moravske strokovne organizacije na zadn era kongresu izrekle s 458 glasovi proti 2 glasoma za priključitev k III. moskovski internacionali.
Pomoč Rusiji in češki Nemci.
Praga, 21, sept. (Izv.) Parlamentarna zveza nemških strank je sklenila, da se ne priključi akciii, ki jo je uvedla češka vlada v korist Rusije, temveč, da bo pričpla z lastno akcijo za gladujoče rusko prebivalstvo.
Izjava Lundendorfa.
Pariz, 21. septembra. (Izv.) »Matin« priobčuje intervju z generalom Lunden-dorfom, ki je izjavil, da na kako revanšo s strani Nemčije napram antanti, pred vsem Franciji, za sedaj in za dogleden čas ni misliti. Važnejše pa je vprašanje, kdaj bo politika Anglije, Francije in drugih držav taka, da bo mogoče, da si te države medsebojno podajo roke v svrho sprave in miru. — Glede komunistov je izjavil, da e ta nevarnost dosti večja, nego se splošuo misli.
Politične siovtee.
+ Sjiajen shod SLS v št. Jerneju.
Preteklo neueljo se je vršil pri nas javen shod Kmečke zveze, ki je sijajno uspel. Prišlo je okoli 1000 volilcev, med n,imi tudi nekaj nasprotnikov. Poslanec Sušnik je poročal o boju Jugoslovanskega kluba za ustavo in razkrinkal delo sedanje vlade ki jo je popolnoma zavozila s svojo zunanjo in notranjo politiko. Poročilo poslanca Sušnika so vsi navzoči z velikanskim odobravanjem vzeli na znan e in izrazili popolno zaupanje poslancu Sušniku in Jugoslovanskemu klubu.
-f Društvo konceptnih uradnikov za Slovenijo, katerega vodstvo je po večini v rokah uradnikov demokratskega mišljenja, je poslalo na merodajno mesto v Belgrad protest proti imenovanju Adolfa Rib-nikar-ja za uradnika politične uprave v IV. činovnem razredu, da^i i.lma kot živi-nozdravnik in tržni nadzornik kvalifikacije za mesto, ki mu je poverjeno. Društvo konceptnih uradnikov za Slovenijo v svojem protestu poudarja, kako se na tak ni* čin ru>ši zaupanje v upravo in državo,, kako se s tem zapostavlja dobro in kvalificirano uradništvo in spravlja naša do zadnjih časov objektivno funkcionirajoča upravo na slab glas. Protest je zdrav pojav odpora proti procesu korumpiranja naše uprave, ki ga je inavgurirala demokratska stranka.
-j- Stojan M. Protič »prevraten element«. Iz različnih časnikarskih vesti je bilo razvidno, da so Stojana M, Protiča na njegovem potovanju po Vojvodini spremljali politični detektivi, ki so vsak njegov korak točno javili v Belgrad, Z ozirom na te vesti piše zagrebški »Hrvat«: »Stojan M. Protič je postal za Pribičeviča sumljiv element. Stojan Protič, s katerim je sedel skupaj v ministrstvu po milosti Protičevi, se razvija po Pribičevičevim mišljenju v protidržaven element, ki ga je treba dati spremljati in mu postaviti špijone za hrbet! Stojan Protič postaja v svoji domovini, v državi, ki jo je on sam ustvarjal, osumljenec (p. v.) pred človekom, ki je užival varstvo grofa Tisze!«
+ Centralizem in avtonomija. O tem velevažnem vprašanju je začel priobčevati g. F, Šuklje v »Jugoslaviji« seri,o člankov pod naslovom »Politična razmišljan,a«. V prvem članku se »javno in svečano proglaša za avtonomista, za pripadnika in pristaša samouprave, brez Katere si niti misliti ne moremo svobodnega napredjka«. Po ostri polemiki proti zagovornikom centralizma izjavlja »starešina med slovenskimi politiki«, kakor se g, Šuklje opravičeno naziva, »da je avtonomija, ki jo zahteva on, kaj malo podobna oni samoupravi, katero žele Korošec in drugovi«, in »odklanja avtonomijo predlagano od jugoslovanskega kluba«. Daljši članki bodo še sledili. — Nas samo veseli, če tudi g, F. Šuklje o tem važnem vprašanju pove svoje misli. Kadar bodo izšli vsi članki se bomo z njihovo vsebino pečali podrobneje,
-j- Kmetje se upirajo. Zadnje dni je prišlo v krajih okoli Neretve in v dalmatinskem Zagorju do resnih incidentov med lastniki posestev in kmeti. Pri tem je prišlo tudi do pretepov in je moralo posredovati orožništvo, ki je samo v neretvanskem okraju aretiralo 14 oseb. Vzrok tem nemirom so demokratski agrarni poverjenki, ki postopa o popolnoma pristransko,
+ Enakopravnost po Pribičevičevem receptu, V Splitu je v državnem deškem clomu šola, ki jo obiskuje 80 učencev, od katerih sta 2 pravoslavna. Minister prosvete je izdal naredbo, s katero se za to dvojico nastavlja posebni pravoslavni > roučitelj. V Vojvodini pa se iz šol, k er s«, sami katoiliški učenci, odganjajo duhovni ki in se na njih mesto postavijajo za poučevanje verouka pravoslavni učitelji.
Sttfv. 215.
SLOVENEC, ane Sl sepTemFfa
J^im 3
Dnevne novice.
—	Izredni občni zbor delničarjev lokalne železnice Kranj—Tržič se je vršil dne 20. t, m. ob 4. uri popoldne v Dvorcu. Od vlade sta bila prisotna sekc. svetnik dr, Marn in okrajni glavar dr. Ratej. Zastopanih je bilo od skupnega števila gla-vinskih delnic s 1600 komadi okroglo 1400, torej ogromna večina delničarjev. Shod je otvoril začasni državni nadzornik N. L. Treo, naznanjajoč občnemu zboru, da je njegovo nadzorništvo ukinjeno. Pozval je delničarje, naj za občni zbor izvolijo začasnega predsednika. Na predlog delničarja barona A. Borna bil je imenovan začasnim predsednikom g. dvorni svetnik Šuk-lje. Nr> dnevnem redu je bila kot edina točka izvolitev novega upravnega sveta, V la svet so bili soglasno izvoljeni gg. Šuk-lje, baron Born, Matija Zamida, Anton Kli-nar in tržiški župan Lončar. Ostalih šest upravnih svetnikov bo imenovala po pravilih država (5) in kranjska hranilnica (1). Kakor hitro bodo izvršena ta imenovanja, se bo konstituiral novoizvoljeni upravni fivet. Kakor čujemo, namerava se poveriti uprava lokalne železnice Kranj—Tržič Do-len.skim železnicam.
—	Štirideseti dan po smrti kralja Pe" trn I. V soboto dne 24. t. m. ob 10. uri predpoldan se bo v vseh pravosJavnih cerkvah naše kraljevine opravil spomin štiridesetega dne po smrti z molitvami za pokoj duše kral a Osvoboditelja Petra Velikega. Po želji kraljevske vlade naj bi se istočasno tudi v katoliških cerkvah izvršila žalobna svečanost. Ker je pa štiridesetdnevni spomin po smrti strogo bogo služna zadeva pravoslavne cerkve, kateri je rajni naš kralj pripadal, in se jc od katoliške Cerkve storilo po posebnem odo-brenju sv, stolice že vse, kar se je moglo storiti iz pietete do našega ra nega kralja, zato se v katoliških cerkvah spomin štiridesetega dne po smrti ne bo posebej praznoval. O tem se je obvestila tudi kraljevska vlada po predsedstvu zbora jugoslovanskih katoliških škofov, po nadškofu zagrebškem dr. Ante Bauru.
—	Državno posojilo. Udruženje jugo slovanskih novinar.ev, sekcija Ljubljana, je podpisalo 20.000 kron državnega investicijskega posojila.
—	Zlata poroka. Danes obhajata zlato poroko v Novem mestu g. LeopoldFi-scher in g. Marija Fischer, roj. Š e n i c a , y, kregu najbližjih sorodnikov. Cerkve&i1 obred je izvršil iz prijaznosti premil. gosp. prošt Seb. Elbert v kapiteljski cerkriiliNovomeščanom in okoličanom je gospod Leopold Fischer, mizarski mojster, dobro znan kot čolnar na Krki in je v dolgi dobi svojega življenja rešil gotove smrti marsikaterega iz valov potuhnjene Krke. Obče priljubljenima zlatoporočence-raa čestitamo k temu tako redkemu slavlju in kličemo: Bog Vaju živi še mnogo leti
—	Iz Medvod. Ali znate za kraj, kjer se bcclj skrbi za ribe, kakor za ljudi? S tesmi vrsticami vam hočem ta kraj naznaniti. Medvode so, Pri papirnici v Medvodah so napravili lep kanal, da se morejo sprehajali ribe, katere so pod jezom, čez jez. Pravijo, da ?e stalo 40.000 K. Medvod-čani bi radi električno luč. Vodna moč je silno velika. Prositi smo, da bi tovarna in Kreditna banka napravile elektrarno, pa nismo bili uslišani. Električne luči je nujno potreba, da bi razsvetlila Medvode, katere so precej v temi in da bi tudi žarki električne luči padli na les, ki je nakopičen pri tovarna v Goricah in ki trohni ter se bo uničil po zimi. Luči je t.eba.
—	Gornji grad. Bralno društvo v Gornjem gradu priredi v nedeljo dne 25. septembra t. 1. ob 2. uri 30 min. popoldne burko »Kakršen gospod — tak sluga«. Nadalje je nastop mešanega in moškega zbora raznih novih narodnih pesmi kakor: Savinjski dol, Dekliška, (Prekmurske) Veneek (Grum), mešan zbor in moški zbor; Lepi Jurij in Žabja svatba. Čisti dobiček se porabi za nabavo nove knjižnice. Za mnogobrojni obisk se priporoča odbor.
—	Odvzeti ccrkveni zvonovi. Ministrstvu ver jc došlo naznanilo, da se v Nem. Avstriji in na Ogrskem nahaja še danes mnogo zvonov nele iz prejšnje kraljevine Srbije in Črnegore, ampak tudi iz pokrajin, ki so prej pripadale avstro-ogrski monarhi i. Na temelju člena 184 sen-žermenske in člena 168 trianonske mirovne pogodbe se more povrnitev zvonov z ozemlja Srbije in Črne gore zahtevati v vsakem slučaju, uko se le dokaže njih identičnost, dočim se morejo zvonovi iz ostalih pokrajin naše države po členih 191 in 192 sen-žermen-skega odnosno 175 in 176 trianonskega miru zahtevati od Nemške Avstrije oziroma Ogrske le tedaj, ako so zvonovi zgodovinske ali umetniške vrednosti. Avstrija je sicer ščitila zvonove zgodovinske in umetniške vrednosti, vendar ni izključeno, da e še kaj takih zvonov, ki bi so mogli zahtevati nazaj, ako še niso uničeni. Od škofijskega ordinariata se bo zato župnim uradom naročilo, da sestavijo kolikor mogoče točen opis zvonov zgodovinske aH umetniške vrednosti, ki jih je morebiti avstro-ogrska vojna upirava odvzela cerkvam tekom vojn^
—	Manifestacija orlovstva ▼ šmarjeti.
Veličastno sliko je nudil tabor novomeškega okrožja pretečeno nedeljo v Šmarjeti. Nad 2000 ljudi je javno manifestiralo za ideje našega Orla, ki je letos zmagoslavno razprostrl svoje mogočne peruti čez pošteno mladino novomeškega okraja in jo zbral pod svoj prapor. — Pred sv. mašo, ki jo je služil domači gospod župnik, je č, g. Vovko polagal naši mladini na srcc krščanske dolžnosti. Zatem se je vršil tabor, ki ga je otvoril in vodil okrožni predsednik brat Munda. Kot govorniki so nastopili: Dežel-nosodni svetnik br. dr. Fischinger, ki je slikal navzočim, kaka mora biti prava vzgoja naše mladine in pri tem apeliral posebno na krščanske stariše; br. dr. Čes-nik je pokazal Orla-značaja. Potem je nastopil urednik br. Radešček, za njim je pozdravil v imenu Orlovske Zveze br. Gornik, br. Gotlib v imenu šentpeterskega Orla in br. Glinšek v imenu šentjernejskega okrožja. — Potek tabora je bil dokaz, da se je v zadn em času orlovstvo v tukajšnjem okraju močno ukoreninilo in ga ne izruje več nobena sila. »Leibgarda« samostojnega župana Povše-ta je kar izgubila sapo, ker so samostojni doslej mislili, da se sme v Šmarjeti oznanjati samo samostojni evangelij. Popoldanska telovadba je izzvala med občinstvom veliko odbravanje. Pohvalno moramo omeniti poleg domačih Orlov za dobro stvar vnete članice Marijine družbe, ki so fungirale kot prodajalke šopkov in srečk ter skrbele za postrežbo. Ker je bila to zadnja večja prireditev v letošn i sezoni, kličmo Vam bratje in sestre: na veselo svidenje, če Bog da, drugo leto na naših taborih! — Bog živi!
—	Kulturna vzajemnost med Čehi in Jugoslovani. Iz Češkoslovaške so odšli v Zagreb trije vseučiliški profesorji, ki bodo z zastopniki jugoslovanske akademije v Zagrebu, kraljeve srbske akademije znanosti v Belgradu in znanstvenega društva v Ljubljani razpravljali o vprašanju sodelovanja v znanstvenih institutih v Češkoslovaški.
—	Kongres jugoslovanskih književni' kov, ki naj se ga slovenski leposlovci udeležijo v kar največjem številu, se vrši dne 21, in 22. oktobra t, 1. v Zagrebu, Podpisani odbor prosi, da bi mu slovenski ude-ležniki poslali svoj priglas vsaj do 10. okt. t. 1. Kongresu sme prisostovati samo tisti, ki je član kakega jugoslovanskega lepo-slovskega društva. — Odbor »Društva slovenskih leposlovcev«.
—	Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov poživlja vse člane, da pred odhodom v inozemstvo vrnejo knjižnici (v novem poslopju) izposojene knjige in poravnajo eventuelne še neplačane račune. — Odbor.	K
—	Jugoslovenska Matica, podružnica v Kranju, je dobila povodom javne tombole in umetniškega večera dne 18. t. in. preko 20.000 kron. Odboru je stalo ob strani toliko podpornikov in dobrotnikov, da se mu ni mogoče zahvaliti vsakemu posebej. Zato izrekamo tem potoni najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam pomagali materielno ali moralno. Posebej pa že gospem Danilovi, Koblar-Golievi in Lovšetovi iz Ljubljane, pevskemu zboru Narodne čitalnice in Kolu jugoslovenskih sester v Kranju za požrtvovalno sodelovanje na umetniškem večeru; gasilnemu društvu za izdatno pomoč pri tomboli, industrialcu gosp. V. Majdiču za velikodušno prepustitev avtomo-bila, gg. Fr. Hainriherju, Fr. Kuraltu, tvrdki feršan in Gorjanc za darovani les, tiskarni »Sava« in Tiskovnemu društvu za brezplačen natis plakatov in sporedov, izobraževalnemu društvu »Kranj« za prepustitev dvorane, gosp, Cirilu Moharju za nesebično podporo pri večerni prireditvi; vsem prodajalcem tablic ter nabiralcem in darovalcem dobitkov, pri čemur omenjamo zlasti Tržičane in med njimi posebno dr. Karla barona Borna, predilnico in tvrdki Mallv ter Moline. — Odbor.
—	Zagrebška policija je že pred več meseci dobila nove uniiorme po vzorcu angleške. Sedaj so policisti dobili še gumijaste palice in so toraj sedaj popolnoma slični svojim londonskim kolegom,
—	Hajduštvo v Jugoslaviji. V Velikem Bečkereku je bil te dni aretiran hajduk Radojica, na katerega je bila razpisana nagrada 30.000 dinarjev. Ta možak je bil že precej časa nastavljen v Vel. Bečkereku kot finančni stražnik in le slučaju seje zahvaliti, da je bila dognana njegova identiteta.
—	Trije voli ukradeni so bili posestniku Janezu Hlebanji s Prednjega vrha, ko so se pasli za Lepim vrhom. Ukradeni voli so bili vredni 20.000 kron. V Beljaku v klavnici so dobili še dva Hlebanjeva vola. tretjega pa ne. En vol je bil ukraden tudi Alojziju Icobiču in krava s telico Mariji Lavtižar na Gozdu.
štajerske novice.
š Ultimat obupnega. Zadnjič smo poročali o škandalu s policijskim uradnikom Kolencem, ki prenočuje s svojo rodbino na mariborskem kolodvoru. Obupani mož je med tem izvršil svoj ultimat, katerega je stavil pokrajinskemu namestniku oziroma poverjeništvu za soc, skrbstvo. Ker sc vlada za ta vnebovpijoč slučaj ni niti zanimala, je Kolenc v svojem obupu v soboto dopoldne iz Maribora pripeljal svoje najmlajše tri otroke stare od 11—14 let v Ljubljano, jim pred pisarno soc. skrbstva izročil pisano prošnjo ter jih prepustil oskrbi deželne vlade ozir. pokrajinskega : namestništva.	I
š Ponočni napad. V Mariboru so predvčerajšnjem v Gubčevi ul. 3 ob 5, uri zj. našli v stanovanju 60 letnega čevljarja Antona Rozmana vsega v krvi. Bile so mu prerezane žile na rokah. Ljudem, ki so prihiteli na njegovo upitje, je izjavil, da ga je zbudil neki neznanec, ki ga je napadel z nožem, ko mu je odprl. Kdo je bil napadalec in zakaj ga jc napadel, ne ve. Rozmana so prepeljali v bolnišnico.
š Stotisoč dolarjev zaplenjenih, V Zagrebu so zasledili, da odmšaijo bankirji tujo valuto preko meje. Predvčerajšnjim sta nekemu takemu bankirju iz Zagreba sledila dva detektiva do Maribora, kjer sta ga čakala, misleč, da bo oddal dolarje v Mariboru. Tihotapec pa se je odpeljal z brzovlakom dal e, vsled česar so vlak ustavili ter prijeli bankirja, pri katerem so dobili 100.000 dolarjev.
š Aretirani prekmurski hujskači. Včeraj so pripeljali v Maribor orožniki iz Mur ske Sobote 18 demonstrantov. Med njimi so trije odvetniki in sicer Pitar, Vale in Czifrak,
š Za pobijanje tuberkuloze. Tuberkulozna liga. sekcija Mar.bor, ima ustanovni občni zbor v ponedel ek ob 18. uri v posvetovalnici mariborskega okrajnega glavarstva.
š Zmaga Slovencev pri obč. volitvah v Marenbergu. V nedeljo dne 18. septemb so se vršile v Marenbergu občinske volitve. Slovenci so postavili sporazumno tri liste in sicer za skupino posestnikov, nameščencev in uslužbencev, obrtnikov in delavcev. Prva skupina je dobila s 30 glasovi 4 mandate (Anton Meze, Ivan Predan, Josip Langeršek in Franjo Helbelj), druga z 59 glasovi 8 mandatov (Ljudevit Jutraš, Mirko Lešn k, Vekostav Koren, Ignac Pučko, Jurij Mohorič, Karol Ambrož. Ivan Bouha in Stanko Lavrič), tret a pa š 6 glasovi 1 mandat (kleparski mojster V. Lešnik). JSDS, ki je kandidirala na svoji listi najhujše nemškutarje, kakor kovača Smolniga in mesarja Repatetza, je dobila 18 glasov, tako da sta ta dva najhujša nemškutarja propadla. Skupni nastop vseh Slovencev na mei in njih lep uspeh nas zelo veseli. Živel slovenski Marenberg!
lj Radikalna stranka v Ljubljani pridobiva po iz avah njenih pristašev vedno nove člane. Kakor nam poročajo iz radikalnih vrst, se je odločil tudi vodja poverjeništva za uk in bogočastje g. dr. F. Skaberne za vstop v radikalno stranko,
lj Starešinski sestanek se vrši v petek 23. sept. ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela »Union«. Vsi člani se vabijo, da se sestanka gotovo udeleže. Dr. Božič,' preds.
lj Splošni pregled invalidov v Ljubljani. Uredba št. 252 ministrstva za socialno politiko in ministrstva za vojno in mornarico, ki je objavljena v Uradnem listu z dne 12. avgusta 1921, št. 96 odreja splošen pregled invalidov, K temu pregledu pridejo v s i invalidi ne glede na to ali so že bili kdaj pregledani ali ne. Člen 1. zgoraj omenjene uredbe se glasi: »Odreja se splošen pregled vseh vojaških oseb, ki so dobile poškodbo ali bolezen ali se jim je ta poslabšala, ker so izvrševale vojaško službo v svetovni vojni in v vseh prejšnjih vojnah, nadalje onih, ki so ostali poškodovani ali so dobili bolezen ori vojakih po svetovni vojni.« Glasom člena 2. te uredbe se morajo vsi oni, ki so navedeni v 1. členu, prijaviti občini, v kateri stanujejo. Prinesti morajo seboj vsa dokazila o nih vojaški službi in o nesposobljenosti. Ta dokazila priložijo občine »zaslišanju«, ki se izpolni za vsakega priglašenca. Zaslišani bodo o osebnih, rodbinskih in premoženjskih razmerah. Poživljajo se torej vsi oni, ki pridejo v smislu te uredbe za ta splošen pregled invalidov v poštev in ki stanujejo v Ljubljani, da se zglasijo z vsemi vojaškimi listinami, ki so omnjene v členu 2. v vojaškem uradu v Mestnem domu. Zglaševanje se prične dne 26. septembra in traja nepreklicano do 12. oktobra 1921. Za one invalide, ki so v invalidsk. šolah, zavodih in bolnicah izpolni »zaslišanje« uprava dotičnega zavoda, ker bo tudi tozadevna komisija v teh zavodih opravila pregled invalidov. Vsi prizadeti se v njih lastnem interesu opozarjajo na ta splošen pregled, ker bo s tem pregledom končno veljavno določeno njih vojaško invalidsko razmerje.
Gospodarstvo.
BORZA.
Zagreb, 21. septembra. (Izv.) Devize: Budimpešta 35—37, Berlin 209^—210, Italija 915—920, London 800, Nevv York 212—215, Pariz 15.25—16, Praga 260, Dunaj 1345—1375. Valute: nemške marke 205—206, dolarji 209 —213 n. a. krone 15, napol. 645—650.
g Zadružna gospodarska banka jc ustanovila v Šibeniku podružnico, ki jc pričela preti par dnievi poslovati. Svoje prostore ima v Glavni ulici 122.
g Državno posojilo in kavcije. Dclegacija ministrstva financ objavlja uradno: Po naredbi ministrstva financ, generalne direkcije državnega računovodstva v Belgradu z dr.c 12. septembra 1921 D. R., br. 129.704, lahko vsak, ki ima kako varičino (kavcijo) vloženo v go-
tovini pri kaki državni ali samoupravni bla-gaini, to varščino izpremeni v obveznice 1% državnega posojila. Oni polagatelji, ki žele, aa se ta izprememba glede celotnega ali tudi le delnega iznosa položene varščine izvrši, naj pniavito svojo željo pismeno onemu upravnemu oblastvu ki je odredilo polog varščine. 1 o oblastvo bo potem zaukazalo blagajni, kier |e kavcija založena, da naj povzroči podpis posoula pri najbližji podružnici Narodne banke tako, da prijavi podpis 1% državnega posojila, izroči Narodni banki dolično gotovino, -i J,z.ročltv' Pr'znanice o podpisanem poso-ji u. Blagaina bo potem polagatelju odvzela blagaimško pobotnico, izdano ob pologu gotovine. proti novi pobotnici, glaseči na podpisano posojilo odnosno začasno potrdilo. Kadar bodo obveznice tiskane, jih bo podružnica Narodne banke izročila blagajni proti vrnitvi priznanice odnosno začasnega potrdila.
g Naše državno posojilo. Visoka obrestna mera pri novorazpisanem notranjem državnem posojilu je marsikoga presenetila, sai obrestu-|S|o hranilnice in banke navadno samo po 3 do 4'/,% vložene prihranke. Poleg te visoke obrestne mere pa jamči država tudi za to, da bodo obveznice notranjega državnega posojila popolnoma davke proste. Na prvi pogled se zdi, da je država obljubila malo preveč onim, ki bi hoteli podpisati novo državno posojilo, zaka) vprašujemo se, zakaj naj bi država obrestovala svoje dolgove dražje kakor pa denarni zavodi, ki ototc o nuditi manj jamstva kot pa ona sama. Človeku, ki že vedno misli na stare predvojne razmere, se zdi to nekoliko preveč. Ce pa pomislimo, da je celo državno posojilo namenjeao za zboljšanje naših prometnih sredstev, izgradbo pomorskih luk, železnic itd., da se bo torej ves denar naložil v nujno potrebna obrestovalna podjetja, s katerimi se bo dvignila naša trgovina, zboljšalo naše splošno tfo« spodarsko stanje, ker se bo povečal naš pro* met v notranjosti kakor tudi preko naših državnih mej, je visoka obrestna mera opravič-Vvua-,,ker se ho obrestovan je lahko krilo iz dohodkov povečanega prometa in zboljšanetfa narodnega gospodarstva. Kakor hitro zboljša« rno in razširimo naše železnice, povečamo železniški park, uredimo in razširimo naše luke ter jih zvežemo z našim zaledjem, potem se bo naša trgovina dvignila na ono višino, ki si io žele vsi naši narodni gospodarji, ker se bo s tem dvignila tudi davčna moč naših produ« centov in trgovcev ter se bodo s tem uredile tudi naše državne finance, kar bo največ doprineslo k zboljšanju naše valute in stalnim cenam na našem trgu. To bo ona doba, ki s! io ne žele samo naši premožnejši sloji, tem« več tudi naš kmet, delavec in uradnik ter sploh vsi oni, ki si služiio vsakdanji kruh s delom svojih rok in svojega duha. Prvi korak k temu je pač zboljšanje našega orometa X vsakem pogledu, zveza skrajnih točk naše države potom železnic s sredino in našim morjem tako, da bo možno blago, ki se proizvaja v enem delu naše države hitro prepeljati tja, k)er ga potrebujejo, in obratno. Na ta način bo tudi olajšan izvoz onih predmetov, ki jih produciramo v naši državi nad lastno potrebo, in s tem bo izvršen tudi edino trajno uspešen korak k zboljšanju naše valute. Doseči zboljšane gospodarske razmere v naši državi ie mogoče samo z zboljšanjem naših prometnih zvez, z izpopolnitvijo in povečanjem naših rudnikov in sploh z intenzivnejšo izrabo naSih prirodnih zakladov. Da se pa to doseže, so potrebne velike investicije in notranje državno posojilo, ki se bo izrabilo v to svrho. Pri tem moramo naglasiti še drug moment. Ako hočemo, da ne postane naša država popolnoma odvisna od tujega kapitala, moramo gledati sami, da nas ta tuji kapital ne prehiti. Le y tem slučaju, da ostane naš denar doma, da izkoriščamo sami svoje prirodne zaklade, bo naš denar rastel v vrednosti, ker bo v tujini bol,c iskan. Na ta način bo naše ljudstvo ma-nje odvisno od tujcev in bo postalo v resnici gospodar na lastni zemlji, Kakor hitro dovolimo, da sc vgnezdi pri nas tuji kapital, izgubimo svoio gospodarsko samostojnost in bomo izročeni na nemilost svetovnemu velekapitalu. I roti temu je mogoča edino samopomoč » tem, da naložimo lasten denar v naša državna' podjetja, da si sami uredimo svoje razmere, kakor je treba. Kdor podpiše državno investi« cijsko posojilo, ne daruje ničesar, niti ne posodi ničesar, temveč samo preloži svoj denar iz levega v desni žep. S tem da pomore celo-kupnosti, pomaga tudi samemu sehi. Zato ie dolžnost vseh, da po svoji možnosti podpisu* jejo državno investicijsko posojilo, nele samo radi visokih 1% obresti, ampak tudi zato, ker s tem pomaga, da sc potom državnih investicij zboljša naš splošni gospodarski in socialni položaj. Opozarjamo na to, da poteče podpiso* valni rok za notranje državno investicijsko posojilo s koncem tega meseca.
ve
Ljubljana — Sv. Peter. Danes, 22. sept, se prične redna telovadba. Učile se bodo nove vaje za tabor v Brnu 1922. Sprejemajo se tudi novi člani. Začetek ob 20. uri.
Zagorje ob Savi. Te dni smo razposlali župnim uradom ob progi južne železnice izkaznice za polovično vožnjo. Pazite, da si jih pravočasno preskrbite. Ljubljančani dobe izkaznice na tajništvu SLS v Jugoslovanski tiskarni. Bratje, odzovite se vabilu in prihitit« v nedeljo v Zagorje. Bog živi!
V Soteski pri Toplicah na Dolenjskem bo slovesna ustanovitev orlovskega odseka rožni-venško nedeljo, t. j. 2. oktobra. Spored; Sprejem Orlov žužemberškega okrožja ob pol eni popoldne pri grajskem mlinu, nato sprejem Orlov novomeškega okrožja na Gor. Polju ob pol dveh. Odtod odhod v župno cerkev v Soteski, kjer bodo ob dveh pete litanije, Nato zborovanje, javna telovadba in prosta zabava. — Orli in prijatelji orlovstva, pridite in podprite zmagonos najmlajšega orlovskega od« seka.
Turlstfka In šport.
Tekma psov ptičarjev, ki jo priredi »Klub
ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani.!, se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. Začetek ob pol 8. uri zjutraj na dvorišču Zaloške ceste 14, kjer se vrši smotra. Klub priredi pod enakimi pogoji 9. oktobra tekmo psov ptičarjev v lovišču Trnova pri Ptuju. Prijave za obe tekmi sprejema Rado Hribar, Ljubljana, Zaloška cesta 14. Prijavnina znaša do_ 1. oktobra 100 kron, po«, znejc dvojno. V prijavi je navesti ime in starost psa ter podatke o vpisu (štev. itd.), čel poseduje pes rodoven list. Na darilih na razpolago za vsako tekmo v denarju nad 3000 kron ter mnogo lovskih predmetov. (k)
Porotno sodišče v Mariboru.
Maribor, 20. sept.
Roparji v Paradižu.
Družina Jakoba Kelca, posestnika v Paradižu (Haloze) se je po večerji 6. februarja pr. 1. pora/rfovarjala, ko ie stopil v sobo ma-skiran moški. Kelc je ravno pri mizi odšteval denar za delavce. Kelčeva sta mislila, da hoče napraviti sosed kako šalo. Kmalu za prvim maskirancem je vstopil še drugi, istotako ma-skiran in z bleščečim revolverjem v roki, ki g a je nastavil proti prsom prestrašenega Kelca. Nato ie vstopil v vežo še tretji maskira-uec z vojaško puško, cev obrnjeno v sobo. Vsa družina je zatrepetala. V tistem času so bili v teh krajih drzni vlomi in ropi takorekoč na dnevnem redu. Oba roparja v sobi sta z
revolverji grozeč le s kazanjem prstov in čudnim režanjem kot bi bila mutca kazala na omaro, zahtevajoč denar. Najpreje pa sta zgrabila za 50 K, ležeče na mizi, ter za denarnico. Kelc se jc nekaj časa branil, ko je pa videl, da tudi tretji ropar v veži s puškino cevjo spremlja vsako njegovo kretnjo, je spoznal, da je izgubljen. Zaprosil je roparje, naj se usmilijo vsaj njegove družine ter jo puste pri življenju. Nato jim je odprl omaro ter jim dal ves denar v znesku 7000 K. Roparji so mu pa prebrskali vso omaro, da bi se polastili tudi hranilnih knjižic in drugih dokumentov. V tem je žena zbežala, ker se je manjši otrok prebudil. Hotela je za vsako ceno iti ven skozi vrata, a tu jo ie tretji ropar s karabinko pognal nazaj. Ko pa sta roparja v sobi stikala s karbidovko po omari, se je enemu užgala maska (robec), v strahu je spustil svetilko, nastala je tema in roparja sta zbežala s tako
naglico, da sta prevrnila tovariša na vratih. Na posledicah tega obiska je poleg otrok nevarno zbolela tudi žena. Dolgo časa so iskali roparjev. Po enem robcu so osumili Jakoba Stumbergerja iz Medribnika, ki jc moral več mesecev sedeti v preiskovalnem zaporu, ne da bi se mu moglo količkai dokazati. Nato je zasledovanje zaspalo. Šele leto pozneje je prišla ob neki priliki zopet govorica na ta rop. Tedaj se je Peter Plohi iz Bukovca spomnil, da ga ie ob tistem času k temu ropu prigovarjal Franc Solina, sin bogatega posestnika iz iste vasi. Ponudil mu ie 20.000 K, če gre samo ž njim, kar pa je odklonil. Ker ie Plohi o tem govoril javno, ga je Franc Solina izročil odvetniku dr. Gosaku v Ptuju z zahtevo, da prekliče te vesti v listih kot izmišljene, za kar mu je ponudil 2000 K in še drugih ugodnosti. Plohi ie to tudi odklonil in celo zadevo ovadil orožništvu. Zdaj šele so bili na pravem
BMWW»MBMMaa»llllllMMWglWWBfHllll|l»WW Mllllll'11 'II .IMS
Iščem dobro izurjeno,
prodajalko
Razpisuje se služba
organista in cerkovnika
v Kranjski gori skupaj b obč. tajništvom. Stalna skupna mesečna plača 1100 K.
Poleg iega še Stolnina, njivica, postranski} {7AvRl£ Nova TasT^kekCsotra^sk* donodla pri občini, prosto stanovanje, luč in ie marsikaj. Nastop takoj. — Župni urad v Kranjski gori.	3420
pošteno, starejšo j za trgovino i mešanim blagom. Prednost imajo one, ki so zmožne trgovino same voditi. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. — Ponudbe poslati na A.
aa popoldne GOSPODIČNA prejemkov meseCno> gospodični ali vdovi
k dvema deklicama 5. in 6. raz. in dečku< primernih let, dobri gospodinji, 2. raz. Popolno znanje slov. in nemškegai jezika nujuo potrebno. — Naslov pove
ženitna ponudba
48 letnega drž. uradnika, s 3000 K služb.
Učenka
ne pod 14 let stara, sc sprejme v manulakturno trgovino. F. iu I. GORICAN, Ljubljana, Sv. Tetra cesta štev. 29.	3447
Deklica,
ki je dovršila trgovsko šolo, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom na Kranjskem ali Štajerskem. Naslov se izve pri upravniStvu »Slovenca«; pod štev. 3107.
Prazne, nove
uprava lista pod štev. 3446.
vanje pri svojcih, se sprejme v trgovino z žeteznino. — Ponudbe na poštni predal 112.	3436
Dijak ali sliMinia i^tr^z
vame. Naslov pove upravništvo lista pod St. 3435.
imajoči 111 rabljene	(djakove)
Dopise v vsaki množini po najnižji ceni pri se prosi pod štev. 3440 na upravo lisia. j pj,	KF^Oj
Hiša s trgovino
suhe gobe :: Ožol
sc proda v lepem trgu na Štajerskem. Oddaljena 10 minut od kolodvora, poleg farne cerkve. Proda se inventarjem ali brez istega. K hiši spa-1 j^dor da lep zelenjadni vrt. Pripravna je ludi preskrbi za gostilno, pekarijo ali mesarijo, ker teli, niestu ali ob
KUPUJEM brinjevo olje.
ž12000—3000 K nagrade
i
sledu. Ugotovili so tudi oba druga tovariša v osebah Franceta Janžekoviča in Jožefa Kri-štofiča, oba v Stojencih. Janžekovič je bil tedaj na dopustu kot vojak in si je nalašč za ta rop zaprosil podaljšanje dopusta. Sled je vodila tudi do znanega vlomilca Somra, takrat narednika v bolnišnici v Ptuju, in nekega Lcbna, ki je s Somrom služil kot pisar v bolnišnici, Somer pa je samo povedal, da je njegov sosed Kelc dal več denarja žigosati, kar so potem omenjeni trije izrabili. Solina je skušal pri razpravi tajiti ter krivdo zvaliti na Kri-štofiča, ta pa zopet nasprotno. Janžekovič je priznal svojo soudeležbo. Porotniki so potrdili glavna vprašanja na rop. Obsodba: Solina deset let, Janžekovič tri leta, Krištofič osem let težke ječe, povračilo uropanega denarja in siroškov.___
ft&ročaite ,S3o¥@nea*l
Slo-
venijo
Dne 1. oktobra 1921 ob 11. uri bo pri gradbeni direkciji za S jo v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, II. nadstr. (v sobi št. 2)
2—3 s<> banii v
periferiji. — Ponudbe pol v trgu ni. Vprašati je na upravo tega li- B all5 na upravuištvo lista, sta pod »Bodočnost* 3148.
ja Sirasto-
iS siif.UuU v 5£0 ge posekani. — Ponudbe (prosto vagon) je poslali ua upravo »Slovenca« pod »lnozeinec« 3118.
Kompletno, derno
zelo lepo, vclikomcstno, mo-
; proda tiskarna Sava d. d. — Kranj. ■—
oken m vrat
F žol snhB oobe in laneno seme SS£
Ca naiviaje dnevne cene
za prevzem mizarskih, kamnoseških in steklarskih del pri gradnji ambulatorija na Mirju v Ljubljani.
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri oddelku IV b gradbene direkcije.
Ponudbe morajo biti zapečatene, kolkovane s kolkom za 20 dinarjev, opremljene s potrdilom, da je vplačan pri finančni deželni blagajni vadij v znesku 5% ponudne vsote, z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pegoje in končno z dovolitvijo ministra za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij.
Gradbena direkcija si izrecno pridržuje pravico, da odda dela brez ozira ra ponujeno vsoto.
Ponudb, ki ne bi bile pravilno kolkovane, gradbena direkcija ne bo upoštevala.
Mesto dovolitve udeleževanja javnih licitacij zadošča za sedaj kolkovana prošnja za ministrstvo gradjevina, ki ji je dodana taksa v markah za 125 din. ter pravilno frankirana kuverta naslovljena na ministrstvo gradjevina.
Gradbena direkcija za Slovenijo«
V Ljubljani, dne 16. septembra 1921.
Ljubljana, Gosposvetska c. 8, Telefon Int. 319.
25 moke S br m, ovsa, brinja
in vseh drugih deželnih pridelkov. Zahtevajte ponudbel
hM na Giicah štev. 37
i ob Tržaški cesti, dvonadstropna, priprav-i na za vsako podjetje, sc proda. Več se izve pri lastniku Tribuč istotam. 3427
•■tiiuiiiiiiiuuiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimKimiiiiiiiMuuu
I Tovarna pralnega indišečega 1
Zahvala.
Povodom smrti naše ljubljene, nepozabne soproge, mamice, hčere, sestre, gospe
Valentine Rejic, roj. Tepina
učiteljice v Žireh
izrekamo vsem častitim udeležencem pogreba, zlasti sorodnikom iti prijateljem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti, našo najprisrčnejšo zahvalo.
Obenem se najtoplejše zahvaljujemo častiti duhovščini, učitelj-stvu, Orlom in Orlicam za izredno številno spremstvo na dolgi poti in vsem onim, ki so ustmeno ali pismeno izrazili sožalje.
Posebno se zahvaljujemo g. zdravniku dr. Vovesu za veliko požrtvovalnost v bolezni ter pevskemu društvu »Sloga- za izvajane pre-tresujoče žalostinke.
V Radovljici, dne 18. septembra 1921.
Inž. Henrik Rejic, soprog. — Rodbina Tepiuova.
i minut, risih i Hran	S
pje:Gli$a3aM(fsiii	|
Kruševac
| osnovana leta 1839 obnovljena 1897	|
1 naznanja p. n. trgovcem, da je	§
1 razstavila na Ljubljanskem ve-	|
1 likem sejmu od 3-12 sept.	§
I celokupne vzorce svojih pro-	§
1 izvodov v izvirnih zavojih.	|
1 Na sejmu bo sprejemal naročila	|
| in dajal pojasnila član naše	§
= tvrdke	:
š	-
I čnrkovič, Ristič & Komp.	|
5uuuiuMuiimmmiiiimiiniiiiiumimitimiiiiimmiimsii£
VILA na Glincah štev. 1
ob Tržaški cesti, enodružinska, z velikim vrtom, se proda. Več se izve istotam pri lastniku Tribuč.	3426
Radi selfUve la dopustov
trgovina od 21. septembra do 4. oktobra zaprta.
rvs ca ra tU
Najnižje cene Si
Wainiž|e cene!
VUL
tvornica gum^evih
iacfeEkov v Kranju
izdeluje
prvovrstne podpefeike.
Zahtevajte cenike!
JpiST" Čisto domače pod etje?
v
•3
m
M S 61
a m
£ Al
♦♦♦♦♦ Vsako mnoiino ♦♦♦♦♦
rv in oglja
kupi
♦♦ Gospodarska zveza
♦♦ r. z. z o. z. v LJUBLJANI.


d. d. d
ujmjRsa
rumom za
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo ter kovaški in črni premog
Naslov:
Prometni zavod za premog 1 d. v Ljubljani, danska nI. 19