p Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVEN&^N DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." /OLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, O., PETEK (FRIDAY) JUNE 10, 1921. St. (No.) 135. Single Copy 3c. Entered a« Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. PLACE STAVB. DELAVCEV SE ZNIŽAJO ZA 17 PROC. ZNIŽANJU SO. NASPROTOVALI UNIJSKI ZASTOPNIKI, TODA VEČINA RAZSODlgCNE-GA ODBORA JE ZMA-/GALA. StaVka v clevelandski stavbinski industriji, ki je trajala pet tednov, katere se je vdeležilo 25,000 cleveland-skih 'stavbinskih delavcev, se je končala včeraj, ko so ■zastopniki stavbinslkih podjetnikov in kontraktorjev sprejeli mezdno odločitev, katero je podal razsodiščni odbor, sestoječ iz 21 zastopnikov. Ta mezdna odločitev, katero je skupnemu odboru predložil oidsek, 'ki je zastopal taikozvane javne interese, določa, da se plače vseh stavbinskih delavcev znižajo za 17 procentov. To zna-či, da so delodajalci dosegli skoro popolno zma^jc, kajti kot znano so prvotno zahtevali 20 procentno znižanje plač, in od razsodišča določeno znižanje pa je samo za procente nižje. ' , S tem je rešeno mezdno Vprašanje, ki je bilo poglavitni vzrok štrajka, zdr.j pa Se imajo rešiti še vprašanja e^lfide delavnih pravil in pobojev, toda zdaj, 'ko je rešeno mezdpo vprašanje, ni misliti, da W poravnava dru Rih zadev povzročala dosti teškoč. Izvolilo se je poseben odsek, pri katerem ima Vsaka stran po dva zastopnika, da se sporazumi glede delavnih pogojev, in kot se te poročalo sinoči, bo najbr-že že danes ali jutri prišl<; do sporazuma. ^ Sedemnajstodstotno znižanje plač je soglasno priporočal zastopnikom unij in podjetnikom odsek javnih in^resov, ki je bil sestavljen Povečini iz ljudi, 'ki niso na-. Monjeni delavskim organizacijam. V soglasju, s to Odločitvijo, se bodo plače onih de'lav-cev, ki so preje dobivali po $1.25 na uro, Nznižale na $1.04. in temu znižanju pri-Aierno se bodo znižale tudi Plače vseh slabše* plačanih delavcev. Po novi mezdni lestvici se bo plačalo vse one delavce, ki so se že v ponde-liek vrnili na delo, ko je bilo Rotovo, da bodo obe strani 'Sprejeli odločitev razsodišča. . Ta mezdna lestvica bo ve-yavna do 1. maja prihodnjega leta, ako se datuma, ko l^^eminejo mezdne pogodbe igpremeni, kot preidlaga-kontraktorji, na 1. marc. ^J;tem vprašanju so pogaja-sedaj v teku. Odsek jav-interesov pa je v svojem poročilu izrazil mnenje, da bilo najbolj primerno, če 'se pogodbe sklepale 1. •Tanuarja vAakega leta. »a mezdna odločitev se priza- Železničarski štrajk ^ na obzorju. Chicago, 9. juna. — Zastopniki železničarskih bratovščin, ki so bili danes zaslišani pred vladnim železniškim odborom 'glede nameravanega 12-procentnega znižanja plač, glasom katerega bi se ameriškim železničarjem v enem letu odvzelo 400. milijonov pri njihovih plačah, so dali razumeti, da ne prevzamejo nika-ke odgovornosti za slučaj, da bi članstvo njih organizacij glasovalo, da 1. julija, ko se namerava uvesti znižanje, odidejo na štrajk. Tozadevna svarila sta podala pred odborom L. E., Sheppard, vrhovni predsednik organizacije sprevodnikov in W. G. Lee, predsednik drugih železniških uslužbencev. , M. B. Jewell, predsednik želez-ničarskega departments pri A-meriški delavski federaciji, je izjavil, da železničarji 12-^procent-nega znižanja morda še ne bodo zavrgli, da pa je skoro brez dvoma, da bi prišlo do štrajka, ako bi se ugodilo želji železniških družb, ki so izza objavljenega znižanja, predložili odboru zahtevo za 20-procentno znižanje, ki bi železničarjem odvzefo vse povišanje, katero jim je bi|^ dovoljeno v preteklem letu. --—o- TO JE BILO KRVAVO KLANJE. Cincinnati, 9. jun, — Danes so prebivalci tega mesta uprizorili gonjo na miši in podgane, in jih pobili nad 1 000 v enem dnevu. 129 oseb pogrešanih v Pueblu. Pueblo, Col. 9. junija. — Krajevni urad Rrdečega križa, ki ima v rokah rešilno delo v tem mestu, poroča, da se pogreša 127 oseb, ki so najbrže izgubile življenje v silni povodnji. Poleg tega pa poroča stotnik .J. B. Mock, ki je danes dospel iz okraja La Junta, da se tamkaj pogreša 'l8 oseb. To je prvo u-radno poročilo iz ondotnega o-kraja. Pueblo je še vedno pod obsednim stanjem, da se prepreči ropanje po razdejanih poslopjih. Z rešilnim delom in pospravljanjem blata in razdejanja, ki je bilo poz vročeno od silne povodnji, se še vedno nadaljuje. Kot posledica povodnji se je pojavilo 83 slučajev difterije, 14 slučajev škrlatice in dva slučaja tifusa. Vladna oblast je izdala odredbo, glasom katere se bo strogo kaznovalo vsako osebo, ki bi prodajala kako stvar po višji ceni, kot je bila v navadi pred povodni j o. ■-O- OČE, KI JE BIL OBTOŽEN U-MORA OD SINA, SPOZNAf4 NEDOLŽNIM. AStron, O. 9. junija. — Porota je spoznala nedolžnim po več kot 1 1-urnem razmišljevanju 47-letnega Chas. W. Smitha, ki je bil obtožen ikrhofh Petra Shura. Njegov 19-letm sin, ki je tudi obtožen istega zlpčina, je tekom obravnave izpričeval proti svojemu očetu. "Sveta vojska" v Zion City. Zion City, 111., 9. junija. —To mesto, ki se smatra za "najsvetejše" fnesto v vseh Ameriki, je razdvojeno v hudem spopadu. Boj se vrši med samopostavlje-nim diktatorjem in verskim fanatikom Wilburjem G. Olivo in pa neodvisno skupino meščanov, ki sestoja iz takozvanega odbora čuječih, ki šteje 1000 oseb. V tej sveti vojski je bilo že precej popokanih glav, aretacij na debelo in napadov na policijo od strani odbora čuječih. Odboru čuječih načeljue Rev. Thomas H. Nelson, ki je pastor neke tukajšnje cerkve, in kateremu je Valiva ukazal, da se mora izgubiti iz mesta. Tragedija bivšega vojaka. Toledo, O., 9. junija. — Sam se je ustrelil danes v tem mestu bivši vojak James Kelly, potem ko je nad tri ure streljal na 200 policajev in več kot toliko civilistov, ki so oblegali hišo, v kateri se ^e zabarikadiral, in streljal. Tekom tri ure trajajočega boja sta bila ubita dva policista, in sicer Harold Mcsberger in Harry Dowel. Odkar je bil Kelly odpuščen od vojakov, se ga je prijela sušica, ki je bila posledica vojnega trpljenja na fronti. Dčla ni mogel dobiti nikjer, in v tem obupnem stanju se je oprijel blaznega verskega fanatizma. Po cele noči je bdel v svojem stanovanju in či- Habig obsojen na smrt. Odboručuječih pomaga tudi ž^n I t(il razne verske spise, ski pomožni odsek, ki hoče, da | Do streljanja, v katerem je se Volivova diktatura preneha,! "bil dva policaja, je prišlo, ko je tako da bi se ženske lahko obla-1 Pfišla k njemu gospodinja hiše, čile po svojem lastnem okusu in y kateri je stanoval, in zahteva- Thomas napoveduje delavsko vlado v Angliji. -d vseh stavbinskih obrti z iz- obrti so izročile mezdni spor neodvisnim razsodnikom. Razsodnik za spor zidarjev je aodnik F. A. Henry, ki je bil tudi predsednik javnega odseka pri splošnem razsodišču. Takoj po sprejemu I 7-procentriega znižanja plače od strani unijskih in kontraktorskih zastopnikov je Henry tudi podal svojo odločitev glede zidarjev. Odredil je, da se plače zidarjev znižajo tudi za 1 7 procentov, in potem takem bodo zidarji od sedaj naprej dobivali po $1.04 na uro. * Judovski duhoven A. H. Silver, ki je razsodjevalec za plum-berje, je včeraj naznanil, da po podal svojo odločitev danes aH jutri. W. R. McCornack, arhitekt cleveland'stcega šolskega odbora, je razsojevalec za eleiktričarje. Dozdaj še ni znano, kdaj miali podati svojo odločitev. Da je odločitelv razsodišča u-godna za delodajalce, je razvidno iz tega, ker so zastopniki kontraktorjev predlog javnega odseka za 1 7-procerttno znižanje nemudoma sprejeli. UnJjski zastopniki so si prizadevali, da bi se priporočilo za tozadevno znižanje izročilo posameznim strokam, predno bi se podalo končno odločitev, toda pri glasovanju se je izkazalo, da so proti temu vsi zastopniki kontraktorjev in pa tudi zastopniki "javnih" interesov. V svojem poročilu je odsek za javne interese podal posebno priporočilo, za stvoritev trajnega odbora stavbinskih vešča kov, kateremu^! predsedoval nepristran ski predsednik. Ta odbor naj bi zastopal javne interese v vseh na-(^aljnih sporih glede plač in dru- ,gih vprašanj. električarjev in plumber j ev, Kako ugodna je odložitev za ' So dozdaj dobivali po $1.371/5! in zidarjev (bricklayers), ' So dobivali po $ 1.25. Te tri stavbinske podjetnike, je razvidno Iz tega, da se je tajnik zveze podjetnikov, W. P. Hennessy, zelo pohvalno izrazil o delu javnega odseka. Dejal je: ''Znižanje sicer rii toliko kot smo upali, toda vendar pa tvori korak v pravi smeri. Ob tej priliki želim reči, da so javni zastopniki v ranici zastopali javnost, in da niso dopustili, da bi vplivala naje ta ali ona stran." Charles Smith, za!stopn'& unij, pa je dejal sinoči, da je znižanje preveliko, in da ne temelji na resničnem znižanju življenskih stroškov. Seveda s tem se ne misli reči, da unije istega ne bo-bo »prejele kot so se zavezale, ko so izročile spor razsodišču. Dejal je: "Unijsko delavstvo je sprejelo razsodišče, in bo istotako v duhu dobre volje stalo pri svojih topovih in vzelo dozo medicine, kot unijsko delavstvo vedno na-pra-\)4. Preizkusili smo, (kako se resi mezdni spor potom razsodišča, in danes lahko rečemo, da je ta način poravnave pomanjkljiv. Ako se kdaj pride do sličnega položaja v »taVbinski industriji, tedaj lahko z gotovostjo trdim, da se za poravnavo ne bo sprejelo razsodiščhe metode. Nova mezdna lestvica sledi: Tesarji (karpenterji) $1.04 (preje $1.25; cementni delavci $1.04 (prejf $r.25): krovci 83c (preje $ 1.6^: Strojniki $1.04, (preje $1.25); delavci za notranjo opremo (fixture workers) 75c (preje 87 in $1.25) steklarji 80c (preje 92V^c); železnin-»ki delavci $1.04 (preje $1.25); navadni delavci 60c in 571/2 (preje 87%c) Barvarji 93c (preje $1.1 2'/2) plasterji $1.04 (pre je $1.25): plfeharji (sheet metal workers) $1.04 (preje $1.25); krivci s kril jem $1.04 (preje $1,25); stimfiterji $1.04 (preje $1.371/5,.) Kot razvidno, se je v nekaterih slučajih znižalo plape celo za več kot 1 7 procentov. volji, da bi smele nositi kratka krila, izrezane 'bluze, in svilene nogavice. Odbor čuječih je sprejel sledečo platformo. Voliva mora iz mesta; država naj uvede preiskavo v mestno financo; ljudstvo naj kontrolira javne parke; v^l^emu posamezniku naj se vrne pravica, da 0-pravlja svč)je verske obveznosti, kot sam hoče; odreče naj se pri-znanj.e eionistični zastavi. Mefeto Zion je ustanovil in in-korporiral leta 1902 neki verski fanatik, John A. Dowie, ki se je naselil s svojimi verskimi pristaši na ozemlju, obsegajočem 11 kvadratnih milj. Danes šteje ta verska občina okrog 6000 prebivalcev, katerih polovica je za Volivo. Njegovi pristaši imajo komaj 400 večine nad nasprotniki. Voliva, ki je naslednik Do-wie-a, je absoluten diktator. On se baha, da so vsi mestni uradniki njemu poslušni in da delajo tako k^t on reče. Tekom 'zadnjega leta je mestna vlada sprejela na predlog Vo-live naredbe, glaaom katerih se prebivalcem mesta prepoveduje sledeče: Kaditi v okrožju mesta je prepovedano ; javnost se ne sme posluževati parkov, ker Voliva pravi, da so njegovi; ženske ne smejo nositi modernih oblek ali kratkih kril; premične slike, plesi in družabne zabave so prepo-, vedane; ne sme se prodajati sladoleda, sladkorja ali igrati baseball ob nedeljah; v mestu se ne sme ustanoviti nobena lekarna. Ko se je pričelo izvajati te odredbe, so nasprotniti Volitve zbrali'fond, znašajoč $75,000 in pričeli z ofenzive proti Olivi. Rev. Nelson, ki vodi upornike, pravi da so morali prebivalci mesta, ki se nečejo pokoriti Vo-livi, plačati že nad $40,000 v obliki kazni. VRHOVNI " NAČELNIK AME- Voliva je vpzpričo boja, ki so, RIŠKE LEGIJE UBIT V AVTO-začeli njegovi nasprotniki podal cvt xiccnr-Ai la, da plača stanarino od svoje sobe. On seveda, ni imel ničesar, in ni mogel plačati. Nato je šel nadenj sin gospodinje z revolverjem. Kelly se je na to umaknil v svojo podstrešno sobo, gospodinja pa jepoklicala policijo. Medtem seje Kelly zabarikadiral v 8vo)i sobi, in ko je došla policija, je ustrelil skozi okno, in na mestu ubil policista Mosber-gerja'. Nato se. je poklicalo na-daljne policiste, ki so pripeljali na lice mesta strojnico, ter priče-Ji. streljati proti sobi, v kateri se "je nahajal napolblazni bivši vojak. iKo je policija končno vdrla v njegovo sobo, je ležal preko postelje s prestreljenim srcem. Ko-roner, ki je preiskal njegovo .truplo, je pronašel, da :nia krogle v levi roki, levi nogi in v spodnjem telu trunTa, pa je kroglo, ki mu je predrla srce. najbrže sam izstrelil, da ne bi prišel živ vTotre policiji. -O-- ADMIRAL SIMS PRAVI, DA NE ODSTOPI OD NIČESAR, KAR JE REKEL. London, 9. junija. — Admiral Sims je danes zjutraj, ko so ga obvestili, da je mornariški tajnik Denby poslal nanj brzojavko, z ozirom na njegov govor, ki ga je imel v petfk, dejal, da ne odstopi od nobene besede, ki jo je iferekel glede tofteriskih Ircev, ker ne vidi v svji izjavi ničf.«a>; pro-ti-awieriskega. -O- SUHAŠKA AGENTA V LO RAINU ODPELJANA. Lorain, O., 9, jun ir. —, W. H. Hites in John Shav; prohibi-cijska agenta \ tem mestu, sta bila danes crlpeljana iz mesta v avtomobilu, iii izpuščena šel«, k<§ se jima je zagrozilo s smrtjo, ako ne bosta odnehala 3 svojimi su-haški.T.j aktivnostmi. O Sodnik Bernon je včeraj obsodil na smrt v električnem stolu 30-letnega Chas. Habiga, ki De"v«\ 9. junija. — James J. sam priznal, da je ustrelil poli delavski član angleške- cista Avgusta Dyke-a. Smrtnapar],amenta in vodja angleš-obsodba se bo izvršila 20. sep Železničarjev, se je danes iz-tembra. Kot znanp, je bil poii-j i^B^ Prepričan, da bo an- cist Dyke ustreljen v sredini slo- i B^^ška delavska stranka v Irrat-venske naselbine y Collinwoodu, j odločujoča, sila V angleški ko je okušal aretirati Habiga in {poHtiki, in da se javnosti ni trese dva tovariša, s katerima je na- j ničesar bati radi zahtev de-padel nekega moškega in ga aku- lastva za izboljšanje delavskih šal oropati. pogojev. Habig jye takoj začetkom ob- Thomas je poznan kot eden ravnave priznal obtožbo, in se iz- najbolj konzervativnih angleških ročil na milost in nemliloat sodni- delavskih voditeljev, t^r osebni ka. Njegov slučaj je baje prvi 1 prijatelj ministrskega predsWl- V zgodovini Cuyahoga okraja, kojnika Lloyd Georgea. Semkaj je je bil obtoženec obsojen na smrt'pfišel, da se vdeleži letne kon-brez porotne obravnave. j venci je Ameriške delavske fede- Predno je sodnik izrekel smrt-j racije kot delegat angleškega no (Asodbo, je dejal: Habig .strokovno .organiziranega delav-je ubil policista pri izvrševanju stva. On pravi, da se od splošne njegove dolžnosti. Policisti so| nemirnosti, ki vlada po svetu v varovale, naš,h življenj !n Ia.tni.|sedanjem času, ni bati nikakih ne. ravno toliko upo-l^iih rosledic, in da bodo tudi po- stavama kot vo],d.. k, nas branijakuai kapitala, da zdrobi organi V casii vmn#* * . _ _ ^ sledečo izjavo: "Jaz sem vladar tukaj. Kdo me neče poslušati mora ven. Na dnu vsega tega so ženske, ki so stopile iz svbjegar^esta na domovih, kamor spadajo. Le poglejte nji-, hove grozo vzbujajoč^ obleke in' svilene nogavice. Mi ne maraiTjo v naše mestu ničesar, kar ^i čisto, niti medicinov, zdravnikov ali zabav." Cela epizoda diši po srednjeveških časih, in priča, radi kakih MOBILSKI NESREČI. Indiaapolis, 9. junija. —— Frederick W. Galbraith, vrhovni načelnik '"Ameriške legije" je bil danes skoraj h enotno ubit, ko je v družbi dvema drugima uradnikoma legije ,zavozil z avtomobilom preko nekega obronka ob cesti severozapadno od tega line-sta. ^ oslarij se ljudje prerekajo in pretepajo v "prosvitljenem" dvajsetem stoletju. v času vojne Habig je obsodbo sprejel docela mirno. Ko je bila izrečena smrtna obso<^ba, sta bili navzoči v sodni dvorani, obtoženceva mati in žena. Navzoča je bila tudi žena ubitega policista. Ravno predno je bila izrečena smrtna obsodba, je Habigova že- zirano moc delavstva v Angliji kot v Združenih državah gotovo propadli. On, je mnenja, da nemirnost po svetovni vojni ni nič večja kot po vsaki drugi vojni, ako se vzame v primero obsežnost zadnje vojne z drugimi vojnami. "Agitacija za takozvano odpr- na postala popolnoma histerična, - -- ------------— in so jo morali odpeljati iz .sod-^^*^ delavnico ne more uspeti, ker ne dvorane. ,. j ^^di deloflajalci ne poznajo odpr-. Ko so obsojenca peljali iz olvo-lj® delavnice, to se pravi, da done, skočila k niVmt, ! ^''^r bodo delodajalci verovali v I medsebojno organizacijo, toliko časa se bodq morali tudi delavci boriti za izboljšanje svojega položaja potom organizacij. "linijska delavnica je največja ovira radikalizma in prvi predpogoj višjeg tipa državljanstva," je dejal Thomas. —-o—--- JUGOSLOVANI V PUEBLO HUDO PRIZADETI. rane, skočila k njemu njegova mati, in ga poljubila, rekoč: — 'Moj ubogi fanti" On pa je dejal komaj slišno med stisnjenimi čeljustmi: "Nikdar bi ne bilo prišlo do tega, če bi ne bilo rozinovca!'' Pomožni d/žavni tajnik H. E. Parsons je takoj po obsodbi Habiga naznanil, da se bo 20. junija pričela obravnava proti Krist Lončarju, ki je tudi obtožen u-mora prvega reda v zvezi z ubojem policista Dyke-a. -O- ' , WILSON V GLEDALIŠČU. Washington, 9. junija. — Ko je občinstvo odhajalo iz nekega tukajšnjega gledališča, je opazilo v zadnji vrsti parterja ndkega starega gospoda, kateremu je črn služabnik pomagal vstati iz sedeža. To je bil Woodrow Wilson. Ko so ljudje začeli aplav-dirati, je Wilson pokimal z glavo in se nasmejal. Ko je upognjen krova, hrane in pbleke. Hi prikorakal v zunaj čakajoči avto-j tra pomoč je potrebna." mobil,'se je okrog njega zbrala "Prosveta", kot glasilo S. N, velika množica ljudi. To je bila. P- in S. D. P. Z., apelira na vsa največja demonstracija, ki je bita bratska društva in posamezne prirejena Wilsonu, odkar je za- Člane, da priskočijo na pomoč ne. pustil Belo hišo. i srečnim rojakom v Pueblo. Kot je vsakemu jasno, je potreba za Kol poroča Mr. Ivan Mladineo, član Vladinega inozemskega in-j formativnega urada, je povodenj jondotne Jugoslovane j ako hudo I prizadela. Njegovo poročilo se I, glasi: "Elementarne sile so opustoši-le Pueblo, posebno nižino, v kateri prebivajo večinoma Slovenci, Hrvatje in Srbi. Ookoli štiri tisoč Jugoslovanov ima 17 dt*u-Stev, cerkev in zelo lepo uspevajoče naselbino.-Zdaj ao berači —Včeraj je mestni svet določili, koliko bodo morali -jdslej plačevati lastniki biljardnic od biljardnih miz. Predloga, katero je stavil mestni svetnik Tow-nes, je določala, da plača vsak lastnik biljardnice, neglede koliko miz ima, svoto $250 na leto. Ker bi tk določba silno udarila majhne biljardnice, se je uvedlo vspenjajočo lestvico, tako da se bo moralo plačati od prve mire $25 od druge $15, od tretje $10 in od vsake nadaljne mize po $5. Dosedanji mestni davek je bil $ I O od prve mize, od vsake nadajne pa 50 centov. Fante, ki še niso stari osemnajst let in dobijo Vstop v biljardnico s pomočjo laži, se bo kaznovalo z kaznijo, ki ne bo znašala manj, kot $25 in ne več kot $50. pomoč nujna. Ves nabrani denar naj se pošilja na Vincent Cankarja, predsednika S. N. P. J., ki bo skrbel, da bo denar prišel V prave roke. -o---:-- PARNIK ZADEL OB LEDENO -GORO. New York, 9. junija. -— Brezžično poročilo, ki je dospelo semkaj, pravic da je tovorni parnik Chariot, ki se je nahajal na poti v London, zadel ob ledeno goro. Parniku, ki je precej močno poškodovan ob strani, je prišla na pomoč neka druga ladja. p -I, o- — Jim Novak je otvoril gostilno na 660 E. 152, St., kjer bo postregel rojakom z raznimi pijačami in tobakom. Ga priporočamo. STRAN 2. ••ENAKOPRAVNOST' "E3i:\aik:opravn,ost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI MEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by; THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bu8ineB8 Place of the Corporation — 0418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By, Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo.^ $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood. New burgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75, 3 mo. $2.0(> Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo. $4.00 posamezna Številka 3._single copy 3c. Lastuie in izdala era Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., PETEK (F RIDAY) JUNE 10, 1921. JUNE 10, 1921 fOOLIDGE IN AMERIŠKE DIIAKINJE. Ali veste kdo je Calvin Coolidge? Ce ne, je bolje, da se seznanite s tem interesantnim gospodom, kajti je podpredsednik Združenih držav. To službeno mesto pa je zelo dolgočasno. Pravzaprav nima druzega dela kot da čaka, kdaj bi ljubi Bog pozval k sebi predsednika, da bi on zasedel njegov stolček . Navadno so podpredsedniki samo figure, ki v javnosti ne štejejo niČ, zato pa živahni osebno'Sti Mr. Cooledge-a ni zameriti, če tampa-tam skuša prodreti lupino javnega pozebljenja. Predno je zavzel svoje službeno mesto v Washingtonu je bil namreč governer države Massachusetts, kjer se je za časa bostonskega policijskega štrajka proslavil kot glasnik "zakona in reda". Coolidge jo je s svojo prvo izjavo o "zakonu in redu" tako "pihnil"' pri vseh ameriških Pru-sih Pa'lmerjevega kalibra, in od tistega časa ne dela druzega kot premišljuje, kako bi se zavarovalo "čiste ameriške institucije" pred nevarnostmi "radikalizma". Od tistega časa je "amerikanizacija" postala njegova speci jalite ta. Ni dolgo tega, ko je Coolidge presenetil ameriško javnost z novim detetom njegovih brihtnih možgan. Pro-našel je namreč, da se po ameriških višjih dekliških šolah in vseučiliščih goji — oh strah in groza! — .sam rdeči boljevizem! Hitro je napisal Mr, Coolidge dolg članek o tej najpovejši "nevarnosti", ki preti deželi. Naslov članka je zelo primeren in tako sestavljen, da mora vzbuditi pozornost vsakega, ki mu je pri srcu dobrobit domovine. Glasi se namreč "Sovražniki naše republike." Objavljen je v ženski mesečni reviji "The Delineator'". Coolidge se najprej vprašuje: "Ali "'rdečkarji" O' grožajo naša ženska vseučilišča?" In potem odgovarja takole: "Duh tega radikalnega elementa je na izredno pretkan način izražen v listu, ki ga izdajajo dijakinje Vas-'sar vseučilišča. Jaz vem, kaj sem . Jaz nisem pesimist, tudi optimist ne, temveč satao antagonist. In to je vse, kar je treba." Potem gre Coolidge dalje, in obravnava z razmerami, ki vladajo po raznih dekliških šolah . Ko pride do Radcliffe dekliškega kolegija, se mu pero usta,vi. in napiše na vrhu paragrafa "Zalega boljševizma." Pa poglejmo, kake "bolj še viške" doktrine se ■ širijo med tamkajšnjimi dijakinjami, da pretresajo ameriški mozeg Mr. Coolidge. V listu, ki ga izdaja omenjena šola, izražajo dijakinje svoja mnenja o vsakdanjih javnih vprašanjih, in med drugim je Coolidge pronašel, da se obsoja aretacije in deportacije tujezemcev, protizakonito zaplenjevanje raznih dokumentov in literature, nenadne aretacije pod najmanjšimi pretvezami in deportacije oseb, ne da bi se jim dalo priliko do zagovora. Čudno se nam pač vidi, kaj tako grozovito proti-ameriškega je našel Coolidge v taki kritiki dijakinj, ko je vendar utemeljena na podlagi najboljše avtoritete v deželi, na podlagi ustave Združenih držav, in ko je celo znano, da so pogone na tujezemce, ki jih je prizori! Palmer v preteklem letu silno bičali nekateri drugače jako konzervativni gospodje, o katerih se nikakor ne more reči, da simpatizirajo z boljševizmom. Saj je znano, da je to brezpostavno postopanje Palmerja obsojal celo visok vladni uradnik, namreč pomožni delavski tajnik Louis Post. Nadalje je Coolidge pronašel, da so dijakinje obsojale izobčenje new-yorsških socijalističnih poslancev. Kaj je to kaj novega? Saj so skoro vsi ameriški časopisi obsojali to ravnanje, in socijaliste je zagovarjal celo Chas. E. Hughes, sedanji državni tajnik. Še enege greha je obdolžil Coolidge dijakinje na Radcliffe kolegiju Med dijakinjami se je namreč vršila debata glede unij, in ob koncu debate so prišle do zaključka, da predpogoj kolektivnega pogajanja Obstoja v tem, da delodajalci priznajo unije Čudež je pač; da Coolidge ne ve, da so ta princip priznali radi ali neradi že stoteri ameriški delodajalci. H koncu svojega članka | pravi Coolidge, da nima namena koga obsojati, da pa svari javnost pred nevarnostjo, ki ji preti, ako se bo med ameriškimi dijakinjami širilo take "prekocuške'' ideje. Vsi pametni ljudje se mu bodo za njegovo svarilo seveda prav lepo zahvalili, in mu svetovali, da služi interesom Amerike najbolje takrat, kadar molči. Ameriškemu ljudstvu, republikanski Prusi niso njč bolj ljubi kot demokrati. In kaj se je zgodilo z deniokratskimi pri zadnjih volitvah, to sam ve. m I Nasa kultura. ' Iz časnikarskega urada z: s. n. k. d. m 35 M Piše L. Truger, Pred nekaj tedni sem nekoliko opisal delo Zveze Slovenskih Naprednih Kulturnih Društev, katerega hoče gojiti na širši podlagi in a centralizirano močjo. Prvo vprašanje, ki nastane pri vsakem novem delu ali pri vsaki novi ustanovitvi društva, je; ali je to potrebno in narodu koristno ali ne. Zveza kluturnih društev, če bi bila ustanovljena pred nekaj leti, bi bila postavila našo slovensko naselbino v ospredje, pokazala bi bila Američanom, da smo Slovenci res kulturen narod, in da ni med nami analfabetov ali hepismenikov, temveč da govori in čita skoro vsak Slovenec najmanj dva jezika; taka zveza ali organizacija bi bila dokazala ameriški javnosti, da smo sposo. bni za nekaj več, kot oni mislijo, in ker smo sposobni, smo tudi vre dni, da se nas smatra enakovredne. Ce vprašate danes uradnika v statističnem uradu prebivalstva, koliko je Slovencev v Cle-velandu, vam bo povedal tako nizko število, da se boste prav od srca smejali njegovi nevednosti, in če mu poveste, da biv^ v Cle-velandu nad 35.000 Slovencev, vas bo gledal in se Čudil, kje sploh žive ti tisoči. Zakaj je vse to, zaka.i nas clevelandska javnost tako malo pozna? H komu nas prištevajo, in kaj mislijo o nas? Da nas ne poznajo tako kot bi bilo želeti, smo krivi sami, ker se nismo nikdar potrudili, da bi jim dokazali resnico, da bi jim povedali, da smo Slovenci, da smo kulturen narod, kateremu gredo iste pravice, kot vsakemu kulturnemu narodu. Pred vojno prištevali oziroma, imenovali so nas "Avstrijce", ker ni bila ameriška javnost poučena, da je med Avstr/ijcem in Slovencem tako velika razlika, kakor je razlika med črncem in belim. Posledice te ignorantnosti, pokazalo so se v pravi luči za časa vojne in iste posledice sledimo in še danes po vseh mestnih in državnih uradih kjer nas imajo še vedno zapisane kot sovražnike Amerike. Mnogi kateri prosijo državljanstvo, občutijo posledice naše brezibrižno-sti in indiferentnosti, katero smo zavzeli napram samim sebi leta nazaj. Mnogi izmed teh sploh ne bodo dobili državljanskega papirja toliko časa. da dobijo ti u-radniki od merodajne strani, katera bo lahko jamčila uspeh vsakemu poedincu, dokaz, da Slovenci niso sovražen narod zdaj, niti pred vojno. In kdo je to, ki bo moral podvzeti korake pri državnem in mestnem vodstvu? Mar posameznik, mogoče ena sama oseba ? — Ne! — Posameznik ne more učiniti tisibga, kar lahko učini organizacija, kjer so strnjena vsa tista društva, katerim je glavni namen, varovati slovensko kulturo, varovati slovenski narod v Ameriki, posebno pa v Clevelandu. Oi'ganizaci-ja, katei'e čarter kaže, da je središče kulturnega gibanja, je tista moč in sila, ki bo Slovencem dala tisto zadoščenje, katero so iskali že leta , in leta pri mestnih in državnih oblastih. Gotovo se bodo dobili ljudje, takozvani "naprednjaki", ki bo-> do rekli: "Cemu pa si prilašča — baš tA zveza vse te mogočnosti." V pojasnilo.naj bo le to: "Kadar in kjer koli so se potegnila za narod ali posameziyka središča, kjer se goji kultiira in širi pro-sveta, je bil vselej uspeh gotov zato, ker oblasti vedo dobro, da če ima ta narod svoje kulturno središče, svojo kulturno organizacijo, je tudi v stanu presojati krivico, katero.se.mu gode iz.e-nostavnega vzroka, ker je njegov duh in naziranje dobilo smer resnice, smer naobrazbe in pravega pojmovanja. Noben narod torej, ki ni kulturen, se ne bo zavedal svojih pravic, in če se jih zaveda, jih ne uporablja iz vzroka ker je strahopeten in Se zboji že pri vsaki besedi, ki zveni v njegovih ušesih drugače, kot tisto primitivno medsebojno razgovarjanje. Narod, ki ne more pokazati svoje kulture, se smatra vedno za nižjega, torej ob kratkem povedano, ta narod je navadno vedno hlapec drugih, kloni svoj hrbet pred vsakim. Le tisti narod, ki se zaveda svoje kulture in je tudi v resnici kulturen, je v stanu povedati vsemu svetu, da ne živi na svetu zato, da bi samo služil drugim, temveč zato, da se mu da mesta in prostora med tistimi, ki se smatrajo kulturnim." Do danes nismo imeli take organizacije, nismo imeli dovolj močnih karakterjev, katerim bi ne bile predvsem osebnosti, Če smo jih pa imeli so bili brez moči, ker niso bili organizirani. To smo opažali že vrsto let, aii pomoči ni bilo, ker je vladal št tedaj takozvani napredni duh, ki pa je, na žalost povedano sam, uničeval takoj v začetku vsak korak in mogoče dobro, ker so i-grale glavno vlogo in predvsem le osebnosti. Kdor se hoče bojevati za kulturo, kdor hoče delati za kulturo in obenem za napredek, resničen napredek naroda, ta mora pozabiti na samega sebe, na svojo družino, pozabiti mora ,da mora živeti zato, da preživlja sam sebe ali svojo družino, in misliti le, da je tu prvi in glavni vzrok njegovega življenja ne kaj višjega, nekaj več kot samo on ali njegova družina, to je celokupen narod. Takih pa se le ma lo dobi in če hočejo storiti s svojim delom narodu res dobro, če mu žele resničnega napredka, te. daj pridejo tisti "osebni napre-dnjakarji na dan", pa pravijo, "evo jih, literarni postopači, muhe in mušice se klatijo med nami ne verujte jim, prekucuhi so, radi bi živeli na račun naroda itd." Ali če pogledate in prebrskate njih preteklost, pa boste prišli do zaključka, da niso ti ne literarni postopači, ne muhe in ne mušice, še manj pa prekucuhi, ker njih preteklost kaže, da so delali na narod brez osebnih koristi. Za taka dela, ki so tako "sijajno" plačana z raznimi priimki, brcami in psovkami, pa je treba kfemenitih, povdarjam "k.r e -• m e n i t i h z .n a č a j e v ", takih .značajev, ki ne upognejo svojih glav pred takimi kričači jn izzivači, ampak se drže svojega načela. . kulturni delavci niso bili nikdar plačani, plačan ni bil naš Cankar, ne Prešeren, ne Gregorčič, noben literaren delavec. Nje. (Dalje prihodnjič) NAPRODAJ JE HIŠA za 4 družine. Več se poizve pri lastniku na 1366 E. 41 Street. KADAR ŽELITE IBI prevarati pohištvo, ali kaj slične-ga, oglasite se pri rojaku JOE KOTNIK 1057 E. 61. ST. Na razpolago imam dva tovorna avtomobila (troka) in pa touring avtomobil za sedem oseb. Telefon: Rosedale 5466 M. ■■■—■■■a.aiBBlBtBMMlBWBBia FRENCH LINE. NEW YOR HAVRE. PARIZ Direktne železniške zveze z Jugoslavijo. — Sijajna nova ladja PARIS 33,700 ton 45.000 konjskih sil ODPLUJE 25 JUNUA. 27. JULIJA in 17 AVGUSTA Izvrstne udobnosti za potnike tretjega razreda, kabine z 2, 4, 6, in 8 posteljami za družine. Za nadaljne informacije se zglasite pri lokalnemu zastopniku FRENCH LINE. O.S. Princ' 245 Bell Randolph 6353-W JOS. VOVK 1123 ADDISON RD. Najlepši avtomobil za poroke. Cene nižje kot drugod. Se vam priporočani. (Tor. Cet.) SnnBBBBainBBBBBMiBaHBBai ČASI NISO NAJBOUSI. zatoraj sem se odločil za to Jeto prodajati vse blago z veliko manjšim dobičkom kakor v dobrih ali normalnih časih. Če mora delavec biti zadovoljen z manj šo plačp, sem tudi jaz zadovoljen delati z manjšim dobičkom. Blago, katerega držim v zalogi je samo prve vrste, moderno, trpežno in cene istemu nižje kakor kje drugje. Za obilen obisk se vam na j topleje priporočam, kjer bodem tudi gledal da Vas točno in pošte* no postrežem. BENO B. LEUSTIG 6424 St Clair Ave. IBBBBBBBBBBBBBBBBBEiBBBBaSft NO VARČEVALNE LIBERTY BONDI IN VOJ ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačamo 7 gotovini tako j.Simon, zaneslji* vi prekupčevalec, soba 216 Leo noxBldg.,, drugo nadstropja-Vzemite Tzpejačo. Vogal dev©-ta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odprto do 6. ure zvečer. * oooooooooooooo VERA. ROMAN Spisala Olga Waldovva "Gotovo," je odgovorila smehljaje, "samo neikoli-ko bolj umerjeno kot poprej. Iz obzira do nljega Svetlosti ne parfumiram vseh prostoi-ov. Da, hotela sem se celo popolnoma odvaditi parfuma; tega pa ni dopustil moj dragi. Toda pojdiva sedaj, da popiješ čašo čaja—' Agata se je oddahnila, ko je ostavila razkošno privatno stanovanje. Salon je bil vendar nevtralna tla. Ondi ji bo možno razgovor zasukati v nevtralno smer. Molče je pila svoj čaj, a začutila je, da so Verine oči jasno in ostro vprte vanjo. "Ako me moraš šele navaditi te okolice, Agata, stori to čisto mirno, rada molčim ta čas." — Kako pametna in odkritosrčna je! — "Oprosti, Vera, da nisem mogla tega prikriti, preveč r^ličnih čustev se me je polastilo." "Verjamen." Ta 'verjamen' se je glasil obzirno in je povedal vse. Vera se je naslonila nazaj ter se igrala z velikim me-rialjonom, ki je imel obliko srca in je bil ves posut z briljantii Bil je edini nakit, ki ga je nosila; pričvrščen je bil na prsih ob lornjetino verižico. Agati je bil molk jako neprijeten, zato je rekla: "Me-daljon, ki ga nosiš, je jako okusno stiliziram." "Qui, oui, posebno rada ga imam zato, ker je možno vsak hip videti na drugi strani sliko." Obrnila ga je nekoliko in Agata je zagledala knezovo podobo. — "Kaj se vrača tu res vse na isto točko?" Vera je nadaljevala smehljaje: "To je moj talisriian. Nosim ga vedno, a ima tudi -svojo histerijo. Nikdar nisem dovoljevala knezu, da bi mi kupoval, dragocen nakit. Ta ga je žalostilo, a nisem mogla drugače. Najraje sprejemam njegove glike in pa cvetlice. Vsak dan so okrašene moje sobe z najdrago-V;enejšim cvetjem. Bilo je v Rimu. Kupovala sem pri nekem zlatarju različne stvari, da jih pošljem v Rusijo. Pokazali so nama tudi tole srce. Knez ga je vzel v roko in ga je zopet odložil; potem ga je iznova vzel in se oziral nestrpno name. Naposled nisem mogla odbiti tihe prošnje v njegovih očeh, in rekla sem ruski: 'Tvoje srce sprejmem, Egon'. ge nikoli nisem videla tolikega veselja. Pa seveda, ako pokaže človek moškemu mezinec, zgrabi takoj vso roko: — začel je izbirati tisočero stvari. In zopet sem ga morala opominjati: Egon, samo tvoje srce mi dela veselje. Smehljaje se napol srdito, napol nežno je porinil od sebe vse ostalo, na veliko ne-voljo rtodajalčevo, seveda. — Mon petit coeur, ljubim ga!" In gotovo celo minuto je pritiskala svoje ustnice na sliko. Agata je začutila vstajati v svojem srcu globoko otožnost. "Vera, zdi se mi, da si fanatikinja svoje ljubezni. Ah, da bas tebi ni usojen poročni prstan." Visokovzravnana je stala mahoma Vera pred njo. •"'Nosite ga v miru ve, ki ga imate, ne zavidam vam ga." V ekstazi je dvigala roke. "Kaj veste ve, ki prebivate v globoki dolini, o osvobojeni višini, po katerih stopa moja noga? Kaj veste ve, vtesnjene v ozke spone,, o visokem poletu moje duše —?" "Vera, imponiraš mi: pred menoj štojiš kakor sve-čenica, ki brani svoj žrtvenik." "Da, žrtvenik, ki sem na njem žrtvovala sdmo^sebe in s kateterega se dviga kadilo moje velike požrtvovalne Ijybezni." Omahnile so ji roke in naslonila se je na svoj stol. "Moje srce se dviga proti nebu, lahko, svobodno, nevezno, kakor ptica v zrak u, črpa v vetru nove sile in ■se vrača na zemljo, da razsiplje cele veletoke ljubezni. Moje srce se ne more dovolj razdati; — ^ako človek mora dajati, postane skopuh, kdor daje.r^dovoljno pa,postane zapravljivec. Da. izrekla si pravo besedo, fanatikinja svoje ljubezni sem! Ali želiš pogledati v moje življenje? Pri nas je vedno nedelja, vsekdar solnčna in topla. Čudežna cvetka sreče se nama rezcvita vs%k dan nanovo. Pri nama nihče ne reče; zahtevati morem, a ti moraš dati, nego samo: hočem kjer te ljubim. Med nama vlada obzirnost, spoštovanje, zaupanje, duševno sorodstvo in edinost.... Tu ni nikake prisiljenosti, slabe volje, nikake nestrpnosti. A ozri se v različne zakone! Marsikje že po kratkem času vlačijo verigo — eden na desno, drugi na levo — in kadio se ran j a jo pri tem! Burni prizori, ravnodušnost in razdraženo razpoloženje so na dnevnem redu — zveza se ponižuje do nemoralnega nasilja, in naposled krene vsak na svojo pot — vez je samo še vnanja — tudi poročni prstan je tu brez koristi." "Vera, dasi se mi duša upira, ti moram vendarle, pritrditi. V tisočerih slučajih je tako in, ti — ti si zastopnica novega svojipdnejšega duha, ki si pridobiva več in več pristašev.; Resnično, ako, ima ta .svobodna ljubezen žene, kakoršna si ti, potem je ni mogoče popolnoma za-metati — "Prosim te, končajva ta pogovor — šest je že ura!" Agata ni vedela, kaj naj pomenijo te besede, vprašati pa ni hotela, ^ato je molčala in se poglobila, v Vero, ki je bila popolnoma tiha, a se je zdela nemirna in raz-stresena. — Kako ae izpreminja njeno oko, si je mislila. Kako nežno oklepa njena roka zlato srce! Kako nepopisno lepa je v svoji ustaljeni mirnosti in kako blaženo jej žare oči! V naslednjem trenutku je Agata prestrašena skočila pokonci, k^ti knez je stal sredi sobe. ,Z uljudno kretnjo je potisnil gosta takoj nazaj na zofo. "Prosim, da se ne vznemirjate, spoštovana gospa; jako. drago,mi je, da vas vidim tukaj." In ne, da bi čakal odgovora, se je sklonil nad Verinim stolom, pogledala ga je, on pa jo je prijel za roko. 'fKako ti je, ljuba moja? Več ur te nisem videl." "In jaz sem štela že vsa nemirna minute. Četrt ua sedem je že." Nasmehnil se je. Todili smo konje na vso moč, ampak zamude hi bilo več mogoče iaravnati." "Eden bien, sedaj si tukaj." Vzdih zadovoljstva jej je dvignil prsi, primaknila je svoj naslanjač nekoliko bližje k njegovemu ter mU gledala ljubeznivo motreče v obraz. "Ali nisi imel nikakih razburjenj, Egon, nič glavobola, in srce ti ni preveč utripalo?" "Ni vsega tega, srce moje." "Potem sme piti čaj." Nasmehnil se je Agati. "Kakor vidite, milostiva, sem vedi^o pod ljubezni vim, ampak jako strogim nadzorstvom." Vera je pomešala čaj, ga pokusila, iznova mešala in ponudila čafo. (Knez je pridržal njeno roko ter je dejal z največjo resnobo: "Gospa doktor Stuermerjeva, prosim vas, da si ogledate svojo sestričnp. Redkokdaj je najti bitje, ki bi z večjo požrtvovalnosi;jo in ljubeznijo rešilo in o-hranilo človeško življenje — Veri se imam zahvaliti 2^a v§e." "Ona je značaj," je mrmlala Agata. "Več nego to, ona je poosebljena ljubezen." "Kaj delaš, Egon! Molči, prijatelj!" "Kako živi gospod soprog, milostiva? Ali je srečen v svojem poklicu? Jako sem zadovoljen, da deluje take izvrstna moČ na gimnaziji." "Najudanejša hvala, .Svetl/st, — moj mož je jako zadovoljeni." ','In vi, milostiva? Ali še pisateljujete? Vam pušča to gospodinjstvo ?" (Dalje prih.) ' JUNE 10. 1921. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 8. NE POZABlfE OBISKATI katero obdržavata - in - 5921 St. CLAIR AVE. Cela zaloga modnega blaga, oblek in raznih drobnih potrebščin bo pred vami po tako nizkih cenah, kakoršnih še ne pon^nite in jih ne boste. Glaven naš namen je zbrati skupaj denar, katerega moramo imeti prav v kratkem. Cene so postranska stvar. Vsak predmet bomo znižali do nižje cene kot je velenakupna cena. Vse iz rednosti je nemogoče tu omeniti zato morate priti sami da boste lahko cenili čudovite vrednosti. Nakupili boste lahko za sedanje in za bodoče potrebe. Cene ne bodo padle nikdar nižje kot so naše. NE ČAKAJTE, PRIDITE IN SI ZBERITE SEDAJ, KO JE ZALOGA ŠE POPOLNA. Posebni izleti v vse dele Evrope. Krasni parniki Aquitania, 'ki odplove 14. junija, in La France, ki odploye ,7. julija iz New Yor-ka. Ti parniki so med največjimi na svetu. Pripravite se nemudoma v sledečih podružnicah: Peoples W, 25th in Franklin • / Lakewood Detroit at W. 117th. Collinwood E. 152nd at Pepper St. Clair — St. Clair at E. 40th St. Newburg Broadway at Harvud. Nadaljne informacije in nasveti glede tuje-zemskega denarja in potnih listov se z veseljem dajejo pri vseh naših podružnicah. ^be Clevelanb ^truet Premoženja na^ $125.000.000. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša ipecijaliteta. 308 Perutanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9lh St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. I'^iiiiiiiiiiiiuiiiniiliiiiEiniiuiiiiiiniuiiiiiiinciiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiicjiiiiniiiiiitinhniiiiiiHiiniHiiiiiniiiiiniiDiciiiiiiiruiiiniiiiiiiinnciiiic^ Z LAHKOTO IN HITRE- ff| JE VAM DRČI * aytomobil če ga imate do- ® bro popravljenega. Tudi se |]| DU- M ^ Kajte manj obrabi. Zato ne pu vašega avtomobila ^ zanemarjenega šn v neredu, [|| ^ tudi drugim ga ne dajajte ^ ^ popravljati. Nase cene so M niike toda naše delo je naj- Šl} boljše. g X-L GARAGE | 15223 SARANAC RD. Š Bell Phone Eddy 8379 O. S. Wood 274-W R. C. CURTIS, lastnik. 11 lifinioi NAZNANJAM, DA SEM OTVORIL GOSTILNO na 660 E. 152nd Street kjer bom imel, hladilne mehke pijače in raznovrsten tobak, cigare in cigarete. Naznaniti želim tudi, da imam na razpolago več sob za fante, katere sprejmem na stanovanje s hrano ali brez, kakor kdo želi. Se vam priporočam JIM NOVAK 660 E. 1S2ND STREET O PAR NOVIH ČEVLJEV vas velja danes mnogo manj, kot kdaj preje v zadnjih parih letih. Naši čevlji so še vedno oni trpežni in do'bri čevlji, kakorsne smo imeli v zalogi'že /d ndkdaj. In sedaj amo mi eni izmed prvih za znižanje cen. Pridite ip si zberite vaše nove čevlje. Žensld tempi rujavi, črni in beli solni na snire ali gumbe se dobijo izredno poceni. Rujavi oksfordi iz, kozjega usnje, z Cuban petami.. $4.45 Črni oksfordi iz kozjega ysnja, z Cuban petami ,po. . $3.90 Rujavi šolni iz kozljevine z enim jermenom in z vojaškipii petami, .............-....... $4.45 Moški rujavi visoki čevlji. Moški rujavi visoki čevlji, izredno fine kvalitete, angleškega, r— srednjega in širokega ukroja preko prstov, ki so se preje prodajali od $9.00 do $12.00 se prodajajo sedaj pri nas po Moški Oksfordi Solni, ki bi se prodajali » sedaj po $7.50 in $8.50 in so se včasih po $12.00 angleškega ali širokega 'ukrp j a preko prstoy in narejeni iz rujave teletine, so sedaj pri nas.....$5.85 Mary Janes za deklice in male gospodične Velikosti iT/a do 2. .$2.25 2'/^ do 6 . .$2.90 Mary Janes za otroke Velikosti od 3—5 . . . $1.65 5'/^—1^8 . . . $1,85 8ki-i i----$2.25 Ženskih oksfordov imamo v vseh različnih krojih ter z jermeni; usnja so temno in svitlo rujava kakor tudi črna. Posebna cena od ...................$6.00 do $7.50 J. SCHWARTZ NAJBOUSI.CEVUI 752 E, lS2nd ST. PAPIRNA/TA INDUSTRIJA V SLOVENUI. THE LAKE SHORE BANKING & TRUST COMPAOT. E. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland, O. CAS JE DENAR. I Tako reče sleherni Amerikanqc. Zato ne zgubljajte časa po I I nepotrebnem. Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo, f I da vam poteče zavarovalnina gptovega dne in da se imate javiti = I do določenega, dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v g I sredini mesta in je odprta le do pete ure .popoldne, vi pa takrat f g ravno od dela pridete, vam ni treba radi tesra opravila zprubljati 1 I celega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubljali ? Saj opravite lahko S i ravno isti posel v moji pisarni, zvečer pd pol sedme do pol devete I i ' I i COLLINWOOD. O. WOOD 22(8—R I I JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo Rd. 1 i cleveland, o. | J|i^>iuiiuuiiie]iiiiiiii!iiii:]uiiiuui!!niiiiiuiinu}iiiMiiniiiuiiiiiiiiiiuc}iiiiiiiiiiiit]iiiniiiiiiiuiiiiuiiiiiiC]iiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiuiuniiiiiiir<< — \ 1,11 ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAJfO V ZALOGI: SLAD — HMELJ — SLADKOR in vse druge potrebščine. POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno P g« li G K ^Vato daje na razpolago svoje tridesetletne skušnje svojega bančnega poslovanja v Ameriki ali v domovini. Pošilja denar potom bančnih menic (For. Draft) Potom poštnih denarnih nakaznic (ppstal Money Orders) Brzojavno (Cable) preskrbi, da dobite svoje rojake iz domovine. Odpravlja potnike v stari kraj preko vseh parobrodnih linij. Na uložke plača po štiri odstotke obresti od dneva, ko ste denar naložili pa do dneva, ko ga dvignete. $3.0,000.000,00 ogromno imetje je najbolje jamstvo za točno in zanesljivo poslovanje te banke. Predno kaj ukrenete, se vedno s popolnim zaupanjem obrnite na vašo STARO LAKE SHORE BANKO. Mi želimo biti vaši prijatelji in vaši zavezniki. Pridite osebno ali pišite na THE LAKE SHORE BANKING & TRUSf COMPANY. E. 55th St. & St. Clair Aye. Cleveland, Q. Podružnica na Union Ave. in E. 93rd Sir. ■ le najboljši in najcenejši. DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih jicsod, itd. NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičarnam, železnim trgovinapi. primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije FRANK 6401 SUPERIOR AVE. O G L A R CLEVELAND. OHIO Frank J. Lausche slovenski odvetnik Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLpG, in zvečer pd 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St.. Clair Ave. Izyrsujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite 55aupno na vašega slo-venskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710 " ' MAIN 2327 Papirna industrija se je pri nas kmalu po preobratu začela aacijonalizirati. Tako se je posrečilo Ljubljanski kreditni banki, da je dQbila papirnico razmeroma po prav nizki ceni v po-Produkcija papirja, ki ga je lansko le^o povsod manjkalo, se je znatno povečala. Odjemalci pa so se kar trgali za papir in »e podajali kljuke drug drugemu in gospodje posestniki vevške papirnice so delali imenitno "'kupčijo", toliko časa, da so se tuji industrijči papirja orijentirali glede uvoza papirja v našo državo. S tem je nastala konkurenca, ki ji naši producenti papirja niso bili kos. In kaj sedaj ? Šli so in zahtevali, da vlada uvede uvozno carino na papir, čemur je trgovinsko mirjistrstvo tudi ugodilo. Tu pa so prišli v navskrižje z grafično industrijo. Ta pa je zahtevala od vlade prost uvoz papirja. Ta spor danes še ni rešen. Kakor sp si zadnji dve leti odjemalci .papirja v pisarni Vevške papirnice drug drugemu podajali vrata, tako hitro so tudi zadnje čase izostali in vsa skladišča Vevške papirnice so bila polagoma s papir j eni prenapolj ena. In kaj sedaj ? Ravnateljstvo je sedlo k mizi in sklenilo, da zniža časopisnemu papirju ceno za 2 kroni pri kilogramu in gospodje so menili, da tako dooe odjemalce in izpraznijo svoja natlačena skladišča. Ta poizkus se je pa tudi izjalovil; posegli so tedaj še po enem sredstvu, za katero ni treba preveč možganov, trgovske ga in industrijskega znanja. Odpustili so delavce! ■Gospodje, ki so kupili Vevško papirnico, so se namreč vračunali pri koroškem plebiscitu! Koroški plebiscit je napravil čez njih račune debelo črto, to je: V Re-bercih pri Železni Kapli je tovarna celuloze, iz katere je dobivala Vevška papirnica surovine. To tovarno je upravljal sekvester, do končanega,plebiscita. Seveda je bila nabava surovin za V^vškp papirnico lahka stv^r, ker je bil od dajalec surovin .^ek.vester in ne lastnik. Pred vojno Vevška papirnica ni bila odvisna od tujih podjetfj, ker je bila, le del tovaren Leykan v Gratweinu. Danes je pa samostojna in mora kot taka sama drugpd iskati surovine ter je danes izročena vsaki konkurenci. Družba je nato votirala 20 milijonov kron, da si zgradi v Gori-čanih .svojo tovarno za celuloso, ter ji.ne bo treba več od drugod nabavljati surovine. Vsekakor je to napredek! Z delom prično že letošnjo stavbinsko sezijo. Druga dobra stran tega novega podjetja je, da se bo na leto 5000 vagonov lesa rabilo, pri čemer bodo zaslužili lesijii delavci in posestniki gozdov. Vse kakor pa je tovarna sedaj v škripcih, k^ ima premalo naročil. Nekaj državnih naročil je sedaj sicer dobila, kar pa za polni obrat, daleko ne za-, došča. Gospodom pri kreditni banki bi pa priporočali, da naj tako kalkulirajo, da se delavstvo ne bo odpuščalo, ker imati dve slabi strani: socijalno bedo in pa za podjetje tudi ekonomsko. Ver-ziran tovarnar ki ima industrijal-ne in trgovske zmožnosti, ne dela kaj takega! Vaša djolžnost liapram očem jc, da greste takoj Jc op ličarju, da jih preišče in uredi. Vi sami in nihče drugI ne bo [trpel še ste brezbrižni, in nosite očala, ki ne odgovarjajo vašim očem. V tem oziru se lahko vedno z zaupanjem obrnete na nas in dali v^m bomo dobro postrežbo in nasvet. # I &033 V StCtairAi/e. i JEWELER ahp MUSIC STORE I Mnogo ponosa je že ustvaril Jist Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov last- Naročajte dnevnik lAKOPMlO s* Isd[ # Issl #> # Issl fe ■m )i=€#i=a4 Kaj denete v steklenico vašega otroka? Ce ne morete dojiti svpj<;ga otroka, izberite hrano, ki bo tako r^dilna in ravno tako lahko prebavljiva kot vaše lastno mleko. Dajte svojemu otroku EAGLE BRAND {CONDENSED MILK) najbo^M hrana za otroke — v rabi ^dnjih dva in šestdeset let. Sto tisoče mater ga rabijo. THE BORPEN COMPANY BpKDEN BUILDING Jo •Dobrobit deteta" (Baby's Welfare), katera vam pove. kako držati otroka zdravega in yam da tudi instrukdie'v vašem ie-ziku. kako ga hrwiti. Ime . . Naslov mpe lEASAJTE V ENAKOPRAVNOSTI SAVINGS & LOAN COMPANY. m PLAČUJEMO PO NA JHRANILNE VLOGE PremoŽenje $325.000^00 414 EAST 156TJH STRJEET Cleveland, Ohio. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST' JUNE 10. 1921. Clevelandske novice. — Prerokovalka sreče, Mrs. Wade, ki živi na 2 188 E. 82. St. je podala presenetljivo izjavo, ki je nadaljen dokaz, da je Mrs. Kaber odgovorna za umor svojega soproga. Zaprisežena izjava, katero je podala omenjena ženska včeraj opoldne okrajnemu prosekutorju Stantonu, prjča jasno, da je Mrs. Kaber delala načrt, kako bi se znebila svojega moža in se polastila njegovega premoženja že več mesecev pred umorom. Mrs. Kaber je prišla prvič k prerokovalki sreče nekega spomladanskega dne leta 1919. Rekla je, da je slišala od več ljudi, da jim je ona pomagala, in da je prišla sedaj tudi OQa po pomoč. Mrs. Kaber je bila ločena od svojega prvega moža in iz tega zakona ima hčer Marfan. Želela je, da bi oče hčer študiral in ji poslal potreben denar. Zato je prišla k Mrs. Mary i i lIiiraTifllTjiTaljilKliiliiliilaiiilBliilaliiialtililiiSnildiilaliilaliilaliilaliilaliiliiliilaliilaliilalnlaliilaliiraS M Tel. Main 2063 O. S. Cent. 1690 If iJoHn Li. MilrtelicK SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355.R. m J. Wade in jo zaprosila naj na eden ali drug način pripravi nje-i^ega prvega moža, da pošlje potrebni denar za šolo. Vedeževal-ka ji je obljubila pomoč, in ko je prišla Mrs, Kaber k njej drugič, je že poročala, da je prejela $300 za hčerino šolanje. Nato jo je zaprosila, naj ji še v enem drugem slučaju pomaga. Razodela je prerokovalki, da svojega sedanjega moža ne ljubi, da pa se je zaljubila v nekega drugega moškega. Ta je brez premoženja in ona je brez moževega premoženja tudi sirota. Na vsak način se mora znebiti Kaber j a in priti do njego-vegBi^posestva, in to ji je mogoče le, ako se Kaber j a umori. Zato je prišla k Mrs. Wade, da jo pregovori naj prevzame delo zločinca. Rekla ji je, naj se posluži kakršnegakoli hoče sredstva, samo da bo mož usmrčen. Mrs. Wade ji je, kot pravi v svoji izjavi, takoj povedala, da je zadela na napač- iiiar.e iiiaiiiiaiiiiBiiiiBiiiialiiUTiilaTitlaliilaliilaliilaliilBliilaliilBliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliila Illulllk D SLABI ČASI. : i Tudi v slabih časih je marsikatera gospodinja ali gospodar prisiljen kupiti novo blago in ga nadomestiti za staro in izrabljeno. Predno pa kupite vaše potrebščine kje drugje, vam priporočamo, da se preje oglasite pri nas in lahko ste uverjeni, da si boste prihranili pri vsakem nakupu v naši trgovini. V zalogi imamo vsakovrstno drobnarijo, kar se rabi pri hiši ali v kuhinji. Pogled na našo zbirko loncev, ponev, porcelanastih skodelic, krožnikov, itd. itd. bo razveselil Vsako Slovenko, ki obišče trgovino in zato vas vabimo, da nas poselite. Poseibno za novopo-ročence je sedaj ugodna prilika, nakupiti si vseh potrebnih gospodarskih in kuhinjskih potrebščin. Pridite in prepričani smo, da boste zadovoljni z našim blagom, kakor tudi s cenami, katere so sedaj znižane vse v prek posebno pa na procelanastih posodah. ANTON OGRIN 760 E. 152ND STREET COLLINWOOP, O. V vaši kuhinji bo vedno zvež in sladak vonj če crete na Mazoli. Gospodinja je v zadregi, če pride mož slučajno preje domov kot ponavadi in jo najde v kuhinji ravno pri crenju in je kuhinja polna dimu in zoper-nih vonjev. Kadar crete na MAZOLI, ni v vaši kuhinji nikakega dimu. MAZOLA je drugačna kot ostala zabela in skuha jed predno se prične kaditi. Poleg tega, da bo vaša kuhinja prosta dimu in zopemega duha če kuhate z MAZOLO, bo tudi znižala vase stroške. MAZOLA je zelo ekonomična ker »o jo lahko rabi na več načinov pri kuhi in pečenju. Ker ne vpije duha jedi j, katere se pečejo na njej se lahko rabi po večkrat in za različne jedi, kot so ribe, meso, jajca, čebula in drugi pridelki. Edino kar je treba storiti je, olje vselej precediti. Ce še niste rabili MAZOLA, kupite eno škatljo pri vašemu groceristu še danes. Potem ne boste nikdar več brez nje. Prodaja se v plehnatih škatljah, ki drže po en pint, kvart, pol ga-lona, in cel galon. GARANCIJA: Ako niste popolnoma zadovoljni s kvaliteto in ekonomijo MAZOLA, vam bo vaš grocerist vrnil denar. CORN PRODUCTS REFINING CO. 17 Battery Place, New York. m m no osebo, in da ni ona pod nika-Lim pogojem pripravljena storiti kaj takega. Nato ji je Mrs. Kaber se nadalje slikala, kako lepo bi si vedeževalka lahko uredila življenje s svojo družino, če bi jo hotela ubogati. Nič več bi ji ne bilo treba delati in vsega bi imela idovolj. Toda ko le vse njeno pri-zade^'anje hi nič zaleglo, je srdita odšla. Nekako tri tedne po tem dogodku pa se je raznesla vest o umoru Mr. Kaberja na njegovom domu. — V nedeljo se vrši na Kaste-ličevih farmah zanimiv piknik, katerega prireja pevsko društvo "Jadran" iz ColHnwooda. — Umrla je danes ob 6. uri zjutraj Mrs. Mary Schneider, 65 7 E. 11 7 St., ki je mati žene mestnega svetnika Adama J. Damma. — Pogreša se od torka naprej 9-letni Viljem Germ, stanujoč na 1433 E. 39 St. Deček je bil štiri čevlje visok, je tehtal 80 funtov, svetle polti ter je nosil križaso obleko, rjavo kapo in črne čevlje, ko je izginil. — Poročno dovoljenje sta dobila Jos. Jakšič, 35, 1396 E. 31 ,St. in Katarina Kajtež, 2 I, stanujoča istotam. — Bivši sodnik McGannon ne mara .da bi njegov slučaj radi krive prisege imel v rokah sodnik Powell, ker pravi, da ima ta sodnik proti njemu gotove predsodke, ki onemogočujejo, da bi obravnavo vodil nepristransko. Najvišja državna sodnija bo zdaj odločila, da-li je njegova pritožba upravičena. — Okrajni davčni kolektor naznanja, da se bodo od decembra naprej davki od lastnine znižali za 20 procentov; kajti znano je, da je bilo zadnje povišanje davkov v Clevelandu v primeri z drugimi okraji v državi Ohio, previsoko. SOKOLSTVO. Za telovadno društvo "Sokol" v Slovenski Bistrici se je nabralo med dobrimi rojaki svota 1090 Kron. Hvala vsem, ki so darovali v to svrho. Denar je bil odposlan po naši domači banki N. A-nierican B. & S. Co. Dne 6. junija t. 1. so naši Sokoli prvič telovadili proste vaje z spremstvom klavirja pod vodstvom br. Z. Mochorich. Na klavir je igral br. John Hočevar; /las mladi nadarjena pianist je obljubil, da bo v bodoče še večkrat pomagal z igranjem na klavirju. Karte za naraščaj so gotove in se torej lahko začne z vpisovanjem mladine. Oglasite se v pisarni na 1064 E. 62nd St. Tajnik. Iz slov. naselbin. Eveleth, Minn. — Gostilničar je odgovoren za čin pijanca, tako se glasi razsodim višjega sodišča v zadevi Miss Winifred Mile toži Frank Stebla j a in družbo, ki je položila za njega varščino 12. oktobra leta 1917 je John Shalka v gostilni Frank Stebla j a udaril z vrčem pa glavi James-a P. Miles, očeta od Miss Winifred Miles, da je ta izkrvavel ter u-mrl. Gostilničar Steblaj in National Surety družba sta bila tožena za odškodnino, češ da je za smrt odgovoren gostilničar, ki je dal pijačo Johnu Shalka, ko je ta bil že pijan, česar bi gostilničar ne bil smel storiti. The Northern Lumber Co., toži Mike in Rosie Serič za $312.67 katere dolgujeta na lesu, ki sta ga vzela od omenjene družbe, ko sta gradila hišo na Leetonia location. Žalostna nesreča se je pripetila v, Fayal location. Prepir sta imela zadnji teden John Chebul in Gaurantini, kateri je napadel Chebula. Med prepirom se je Chebulu sprožil revolver in krogla je zadela njegovo ženo, ki je obležala mrtva na licu mesta. 0-ba sta sedaj obtožena umora prve vrste, Guaratini pa vrhu tega še napada na Chebula. Prepeljana sta bila oba v Virginia, kjer sta bila zaslišana. Nobeden se ni priznal krivim. Pogreb'"pokojne rojakinje se je vršil v petek 27. nuija. Pogreba se je udeležil njen soprog, glavo obvezano, v policijskem vozu s stražo, kar je napravilo pogreb še bolj žalosten. Za njim je vozil voz, v katerem se je peljalo njegovih šest otro-čičev. Vse pričakuje, da bo Chebul popolnoma oproščen. Sharon, Pa. — "Preminula je rojakinja Mrs. Josephine Recelj, rojena Kočevar, rodom iz vasi Sela, fara Št. Jernej na Dolenjskem. Tukaj zapušča žolujočega soproga, tri hSere, v starem kraju pa enega brata. ................................................................................................................................iiiiniiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiMiiMi^^ MALI OGLASI ............m.................................. iiiiiiiiiiiiiiiiiimii)iiiii[iiiiiiiii^ NAZNANILO! | Zemljo, katero je prodajalo druš-1 tvo "Austria Society" je kupil Jugoslovanski Narodni Dom v Euclid, O., ker se nahaja prostor takoj poleg doma, in torej ni več naprodaj. (136 NAPRODAJ JE WHITE TO VORNI AVTOMOBIL (truck). | Je v dobrem stanju in se proda i prav poceni, teža 5 tonov: umesten je za prevažanje prsti, ker se voz lahko dvigne. Proda se radij odhoda iz mesta. Več nata^nosti! poizveste pri lastniku, 1293 E. j 55. St. (136 R. M. S. P. udobna pot NEW YORK—HAMBURG ORDUNA. .18. iuniia. 30. iuliia Izredne udobnosti za potnike 3. razreda. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York Proda se prav poceni GROCERIJA IN MESNICA zaradi odhoda v stari kraj. Poizve se v uradu tega lista.. INTELIGENTNI moški in ženske ki imajo po Clevelandu mnogo znancev napravijo lahko ^precej denarja v kratkem času. Delo je stalno. Zglasijo naj se le osebe čedne zunanjosti, ki so dobri v govorjenju in sicer pri Mr. A. M. Springer, 3 I 5 National City Bid g. I (135 NAZNANILO! Članom društva Lunder Adamič št. 20 S. S, P. Z. se tem potom naznanja, da se vrši redna mesečna seja v nedeljo dopoldne, t. j. 12. junija. Ker je na I dnevnem redu več važnih stvari, i za rešiti namreč glede Slov. Nar. j Doma in glede združitve, se vas I vabi, da se vsak udeleži seje, komur je le mogoče. S sobratskim pozdravom Louis Levstik tajnik. j 6527 St. Clair Ave. j HAROLD E. EMERICH Javni notar. Zavarovalninski urad prodajamo posestva. 16203 Holmes Ave. vog^I St. Clair Ave. ■■■HBBaBBBaDBBHBHBBliaBlii naš, potovalni zastopnik za državo pgnnsyl. anije. je pooblaščen JOHN JAKLiCH, kateri bo obiskal vse tamošnje naselbine in agitiral za naš list. On je pooblaščen nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino. Gospod J. Jaklich je zeyeden delavec, ter želi, da se naroči vsak zaveden rojak na naš list. Upravništvo tega lista ga toplo priporoča in želimo, da mu gredo tamošnji Slovenci na roko. Delavci moramo biti naročeni na delavske liste, to naj bo mnenje vsakega,, ter se naj naroči na list "Enakopravnost", •katerega las tu je j o delavci. • Upravništvo. i ■ R Pevsko Društvo JTADRAN iz Colliwooda priredi ob priliki enoletnice svojega obstoja velik piknik 12. junija na Kastelcevih farmah, Euclid, O. Začetek ob 2. uri popoldan. Vse prijatelje petja vabimo, da nas gotovo posetijo v nedeljo, ker društvo "JADRAN" si bo prizadevalo, da vas bo kolikor mogoče uzadovoljilo. Na programu je petje, ples, razne igre itd. Vse prireditve "Jadrana" so bile vedno dobro obiskane, zato pričakujemo od občinstva, da nam bo tudi v nedeljo naklonjeno. Preskrbljena je dobra domača godba, v kuhinj^ se bo serviralo dobra jedila itd., itd. Za veliko udeležbo se priporoča ' , ODBOR. 35 VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATELJE O DR. RAY SMITH zobozdravniku na 6701 St. Clair Ave. Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer. Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih. IMENIK ODBORA TELOVADNEGA ODSEKA "SLOVENSKI SOKOL", CLEVELAND, O. 2 Starosta: — Louis F. Truger, 103S Addison Rd. Podstarosta:— .Frank Krašovic. 6729 St. Clair Ave. Tajnik: — Frank Hudovemik, 1064 East 62nd St. Blagajnik: — Ciril Kunstel, 7005 Hecker Ave. Načelnik: — Zvonko Mohorich, 6326 Carl Ave. / Podnačelnik:— Frank Krašovic, 6?29 St. Clair Ave. Nadzorniki: 1.) Vinko Levstek, Joe Zarkovih Vinko Korče. Zastavonoša: — Frank Zavrl. Reditelj orodja;— Vinko Levstek. Za Literaturo: Louis F. Truger. Seje se vrše vsaki drugi petek v mesecu ob 8:00 uri zvečer v prostorih S. N. D. soba št. 3. V telovadni odsek se sprejemajo člani od 16. leta naprej. Mesečnina je 25c na mesec. Vprašajte za pogoje za pristop pri gori imenovanih uradnikih. Telovadne vaje se vrše vsak pon- deljek zvečer ob 7. uri zvečer v dvorani mestnega kopališča, in vsak petek od 7. do 8. ure zvečer za naraščaj in od 8. do 9. ure za odrasle člane v Ivorani gg. Sever in Nagode. Novi ceniki! Ravnokar smo dobili nove cenike farm v katerem dobite slike poslopij in raznih poljskih pridelkov. Ceniki so pisani v angleškem jeziku. Kdor ga hoče imeti, naj pride ponj JOHNZULICH Farm Agency. 6313 ST. CLAIR AVE. Cleveland, O. (x) i- K-Si ® @ ® ISH ® I m DOBRA MODERNA SMOTRA Lahko so manjše — toda ne bolj še. Te smotke kadijo moški, ki znajo ceniti dobro kvaliteto. Pisite po naš katalog prenjijev št. 4 » I. LEWIS, Cigar Mftf, Co Newark N. J 'NajveCjH neodvisna zdelovslrtir«! »matk »11 I# BEST AND BIGGEST CIGAR in času primerna je) pijača izdelana v naši tovarni, kjer se izdeljuje po najboljših strokovnih navodilih. Kdorkoli je še pokusil naš izdelek je bil zadovoljen. Vsi, ki pa se niste okusili naše izvrstne mehke pijače, vam priporočamo, da. si jo naročite takoj. Naročila vam pripeljemo na dom ali kamorkoli želite. Posebno se priporočamo našim slovenskim 'društvom za naročila ob priliki raznih piknikov. Se priporočamo A. & J. Collinwood Bottling Co. 14903 SYLVIA AVE. Phone Wood 98—W \ aitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiii OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOST^* iimiiiiiiiiiiUiiiiiHitiimimiiitimimiiiiimiiiiiiiiimnmmmmmmmmiiniiimiiiiimmiiiiiimiiiiiii KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najboljše kvalitete; Prodaja se v kartonskih zavojih po en ftint, po vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO. PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU. O. Neveste!; Neveste!. želja vsake neveste je biti fino in ukusno opravljena in če želite biti ena izmed najlepših nevest, toraj ne pozabite da dobite p« meni vedno najfinejše in moderne poročne obleke kakor tudi fine in lepe obleke za tovarisice, najfinejše kakor tudi najlepše vence in šlajerje, rokavice, nogavice in vso drugo opravo v to »padajočo stroko po vedno najnižjih cenah. Neveste, katere kupijo vso pO" fočno opravo pri meni morajo biti najlepše. 2^atorej Vam pošljem na dan poroke najbolj izur-j«jno opremljevalko na dom, katera Vam ukusno splete lase, u-redi venec in šlajer in Vas tako popolno opravi za poroko in to vse brezplačno. Za obilen obisk se Vam najto-pleje priporočam kjer bodem gledal da Vas točno postrežem. BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. HnHeiMMMBinii ZOBOZDRAVNIK 6131 SC Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. Vas bolijo zobje? Slabi zobje povzročijo glavobol, želodčne nerede, bolečine o-krog oči in tudi revmatizem. Torej ako hočete biti pri dobrein zdravju, jih ne zanemarite. PraV lahko se jih popravi brez vsakih bolečin. Popravite jih sedaj in s' prihranite čas in denar. Točna in dobra postrežba. Vsakemu spopolnim delo v parih tednih. Govori se slovensko. Dr. E. S. SNYDER ' ZOBOZDRiWNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave* Uradne ure od 9 do 12; od 1 5; zvečer od 6 do 8. f Kadar se selite se zanesljivo obrnite na na^° tvrdko. Na razpolago imani" 5 tonov truck, kakor tudi manj^® truck-e za vse prilike. TOČNOST IN VARNOST JAMČENA. / ' Telefonirajte :BelI Rosedale 530 John Ušeničnik 6303 Glass Ave.