283. Številk*. Ljubljana, nedeljo 12. decembra. VIIL leto, 1875, SLOVENSK 1**5 ^an* ,l*Vi°ai*1 jjunedouke m Unov« po praauikih, tet veija p« pariti prejeman, is avttr«-o«crakt dežel« aa oelo loto 16 *o.d., za pol leta 8 »t. 4.. ta četi t ©ta 4 erola. — Za LJablJaai bre« pošiljanja na dom aa eelo leto 13 *old., M cetrt leta 3 jrold. 30 kr., aa en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 v-ajo. za mesec, 30 kr. kaciji ogniti nemogoče, za t ne more noben nreduik v Avstriji, ako hoče izdajati hI ovan* k list in neče neniskib vladnih ljudij itd. hvaliti, in ima tako raztegljive kaieniko paragrafe pred soboj, kakoršni so v našem zakoniku. Dobili smo tri, sicer anooimna pisma, ki nam očitajo : pol tedna nSlov. Naroda" ne dobimo. Mogoče je, da so ona piHma iz protivnoga tabora, a nemožno nij, da so iz domačega od posameznikov. Naravno je, da nij zadovoljen, kdor za svoj denar ne dobi tega, kar je naročil, kakor je naravno, da nas ne konfisciraj o, da bi nam koristili. Vendar morda smemo opomniti one, ki so nevoljni, kadar se tiskovna svoboda pri nas izkazuje, da terja njih narodna čast, solidarnost narodno stranke, ideja svobode katerej list kot žrtva napada, skupnost in sobojevuištvo terja od vsacega uda naše na rodne stranke potrpljenja! Kaj je češko narodno novinarstvo uže po konfiskacijah prestalo, in ima kakor naše do sedaj prestajati in nikdar so češko naročajoče občinstvo proti temu nij pritožilo 1 — Hrvatom pod Rauchom so bili* vsi narodni časniki zatrti, uredniki so morali ii dežele bežati in iz tnjega so novine v domovino pošiljali, ali narodna stranka nij godrnjala nego jih podpirala, vzdrževala ! — Torej v časih bojev in nevarnosti je treba večje pomoči, vztrajnosti in vztrpljonja, a ne malostnega sodičenja in zabavljanja. V državnem zboru je Plenerjevo zanič vanje, ki ga je izrekel v prejšnje) soji govornika zdauje vlade, ministra Pretisa, bilo tudi v posledajej seji 9. dec. na vrsti. Predsednik Recbbauer je namreč pred sejo izjavil, da on meni, ka izraz zaničevanje prekoračuje mejo dostojnosti in parlamentarce šege za to ga zavrača. Ml- (li Piener se je zahvalil predsedniku za obliko v katerej je zavračilo dobil, ali rekel ;<■, da bi bil vsak drng isto tako govoril v svojej razburjenosti, če se mu bi očitali osobni motivi, kakor so bo njemu. Predsednik je v tem odgovora videl da samo preklic one besede bi dostojen bil, in zopet Plenerja parlamentarno posvaril. S tem je bila stvar končana, ki bo nij Še v nobenemu parlamenta godila. Pač se krešejo drugod opozicija pa vlada in njena stranka, ali da bi en nd vladne stranke ministra iz svoje stranke z „zaničevanjem" javno pital, to je anikam. Potem je bila špeoijalna debata o proračunu. Moravec "VVurm jo pri naslovu „di-apozictjonsfondu v nt 1 in proti dovoljenju te svote 50.000 gld. govoril, ker ta denar gre za < ficijozne časnike, vlada pa nij nič izbirljiva, kar se njenib časnikov tiče; pri volitvah se je podkupljalo. Nekdaj je kar deževalo koncesij za lopovsko čete. Zadnji krajcar se je iz žepa državljanu vzel, da so je sleparstvu dal. (Predsednik govornika opominja.) Govornik govori obširno, kako mala obrtnija škodo trpi. Izreka koncem, misel, da je dokazal, da ministerstvo ne zaslužuje zaupanja, ker svoje življenje pita le z astavonevero (verfassangsnntreoe), (na kar ga zopet predsednik opominja), a Wurm na- Boris Miran. (Spisal Emil Leon.) I. Če sem se svojemu srca v tolažbo namenil denes o Boris Miranu z vami govoriti nemam namena takisto suhoparno, literari-čino estetičino staviti svojih bosedij ter vam podati bog ve kako učeno kritiko. To bi bilo močno nevarno. Vsaj si ravno na tem polji ležijo kritiki naj bolj v laseh. Kar pravi eden denes, to dragi nže jatro raztrgajo. (! ospica ! le obrnite se tija mej Nemce i takoj vidite, kako se kuje grof Platen tu v zvezde i tam ga mlado-nemška kritika valja po blata. In Heine? Ta vam bodem povedal, kako da, i je bilo. Iz profesorskih katedrov dajali so se svarilni nauki, i na ubo-zoga pesnika letele so polena. Mi pa smo brali njegove poezije „pod klopjo" i duša nam je kipela, srco kipelo! Pa čemu v tujino hoditi. Vtaj jo pri nas enako I „Koseskega" dela tiska nam „Matica" s starodavnimi oblikami a u d j« njeni majajo glave i jih majajo. Pa Boris Miran? Koliko je bilo krika i duma, ko je stopil pred svet! Kolikor pinti h obrazov se je kremžilo v radost ko je nekov Davorin Bole, don kižotn enak mlatil po njem i sežgal poezije njegove na „noviškem ognjišči !u Slavni Davorin Bolel Mi pa nosimo Boris Mirana v duši i ljubljence je naš. Tu velja torej, kar pravi Gothe: » Eines Meuscheu Lcbcn, was iBt's doch tausende kOnnen Beden Ubor deri Manu, waa er und \vio er'a gthan. Wenigor is t ciu Goreli t; doch kunnen es tausende geniesaen, Tausende tadoln. Govoril vam torej ne bodem no o krasoti Boris Miranovega jezika, ne o lepoti njegovih verzov, ne o isti lastnosti s katero se je tedaj, ko je še mej n«.mi bival v časih malo pubahal, ueš da edini slovenskih pesnikov ne rabi apostrofa. Govoril bom po svoje, labotno, kakor mi pride na misel.. Tausende konnen's goniessen! Gospića! kadar dobimo mi Slovenci kako tenko knjižico novih pesnij, kar se pa sila redko kedaj zgodi, prepričam se naj poprej, kako da poje se v njej o naši domovini. Beseda sladka domovina! To je tvarina, katere so se polastili pesniki vseh časov,, i katera se tndi prt nas tako rada popova. Gospića! nekdaj bo bili pri nas časi (i to nij ravno davno), ko so bile našim pesnikom „zaljubljene" šo prepovedane, i ko se nij smelo peti, kako se ljubijo dekleta (i če se ozrem na žametove vaše lica, go-spica, je to pregreha, katere našim „prvakom" nikedar odpustil jaz ne bom.) Tedaj torej obstajala so pesniška naša dela iz dveh vrst. Prva i bolj imenitna bila je namenjena „Bogu" i lo ta se je uničil tako, da bi naši sedanji mladi pesniki, (ko bi ista prepoved šo bila veljavna), kakor so s talenti obdarovani, s težavo dobili kako nbožjo stran", o kateri bi se za silo še dalo daljnje: „Jaz sem hotel reči, da minister-atvo ne spoštuje pravice zborovanja, da vlada zabi §. 19. drž. osn. p. Govornik potem obsojuje sodnije, ki opozicijonalno novinarstvo preganjajo s konfiscijami. Veleizdaja je, ce to novinarstvo govori o pnbolj sanji zdanjega stanja, in Očuvanje je, če se korupcija in demoralizacija v teh listih šiba. Di. Oelz se s predgovornikom ujema. On naglasa, kako je pod zdanjim vladnim sistemom vse gospodarstvo in obrtništvo propalo, torej mora druga vlada in drug sistem priti. Da-si je Nemec, veudar prote štuje zoper ono ščuvanje na druge nirode v Avstriji (na Slovane), katero si je prevzetna nemško nacijonalna hegemonija na zastavo zapisala, in ki je v zdanjem sistemu. Poslanec Hoinrich, ustavoverni Ne meo, je tuđi vladi nekaj resnic povedal. Prvič j« vprašal, kaj je treba vladi časnike brez štempljev izdajati (kakor je pri nas „Laibacher Zeitung," Ur.), drugič je konstatira!, da mej ljudstvom nij bog ve koliko zaupanja do ministerstva, in tretjič je ostro grajal konfisciranje časnikov, ter vladi klical : „stoj.tt K ur a ud a je zagovarjal vlado in napadel Belkredija in Hohenwarta, češ, da tudi ona dva nijsta nič storila. Valjda mu bodo kasneje govorniki povedali, da nijstu časa imela, ker so ju Kurandje in drugi judje prehitro izpodkopali. Lienbacher omenja pri številki za javno varnost, da se tu velike svote izda jejo za mesta Dunaj, Praga, Brno, Lvov, Trst. To ne stoji v nobenej razmeri z onim, kar država izdaje za druge občine posebno po kmetih. Torej ali naj občine za javno varnost vse enako iz državne kase skrbi. Minister L a s ser odgovarja, da hoče Lienbacher kmetske prebivalce proti meščanom nadražiti, da so tudi kar se tiče javne varnosti na slabšem. V seji od 10. dec. je državni zbor skon-čal budget ministra notranjih zadev iu deželne brambe. Denes je minister muka na vrsti. Tukaj bi se dalo iz našega stališča veliko povedati in valjda se kaj bode. O tem še poročamo prihodnjič, kadar nam dunajski listi dojdejo. skovati par verzov. Na drugem (ravno omenjenem polji) pa je kraljevala domovina i tej se ve, da se je zažigalo mnogo kadila i mire. V taistih Časih je tudi bilo, da je naše domoljubje v hipu zakipelo i da je vsak domorodec, katerega ime so povedrde „No-viceu, češ, da je tu ali tam v čitalnici prav spretno plesal, takoj menil, da mora igrati kakovo „rolow. I če se uže nij dalo drugače, prinesle so črez teden „Novice" domoljubno pesnico iz njegovega peresa in tedaj bi se bilo lehko stavilo, da bo črez mesec imenovan mej imenitnimi." Gospića, to je bilo tedaj, ko so nam pesniki se množili, kot glive po dežji, kakor se še sedaj postavim rodijo v naši „Danici", ter nam prinese vsaka sobota novo pesniško moč, če uže tudi kakega klošterskega fratra, ali pa pekovskega pomočnika. Bog jih živi te Apolonove sluge. To vse pa sem vam povedal, gospica, da opazite, kako drugač da je naš Boris Miran. Da J Boris Miran ljubi svojo domovino i tej ljubezni podelil je glasove pesniške, Jugoslovansko bojišče. I dunajske in druge turške novine morajo konstatirati zadnje od nas poročane sijajne zmage na Plani in Trnovici v Herce govini. Tudi oficijozna „Pol. Corr.u Sedaj, ko se največ pripoveduje o tar-ških ref rniab, počenjajo Turci največje divjaštvo. li 3 žeu, ki so jih turški v. jaki rauili v Zubcih, posekal! so zdaj še 6 žen v Vaiojevf dih; na Lmu so jodno ženo h detetom ubili, dve so pr«d njimi v vodo skočili in utopili se. „Obzoru" se iz Kostajnice poroča, da so i v severnej Bosni pri Topolu bili Turci te, eni, zarad tega so vstaši navdušen'. — Iz Pounja se „Obz." piše želja iz Bosne, naj Avstrija skrajnej sili v Bolni konec učini, t. j. Bosno osvoji. Politični razgled. H oti*s»iiJe dešele, V LJubljani 11 decembia. Državtiega mhora9 o katerega sejah poročamo spredaj v članku, odsek za kazensko pravo je sprejel nasvet, naj se smrtna kazen odpravi, kljubu timu, da je pravosodnji minister proti govoril. V oger*kem zboru so bile zopet burne seje in Magjari bo bili zopet opominjani, da enkrat za nje „priđe dan plačila." Jurij Pap je očital Magjarom njih in« toleranco proti dragim narodnostim, in Mi letić je rekel, da je zoper vsako povišanje davka, dokler se nemagjarske narodnosti tlačijo. — Ministerski predsednik Tisza pravi, da je to držanje opozicije nepatri-oti 6no (!). znanje &irŠE.t&v*. Ru9n**n*ki senat je vladi svoje zaupanje izrekel in željo naj dežela neutralna ostane ali svoje brambovne moči poviša in dopolni. Iz Carigrada, neka oficijalna turška nota obfota, da v januarju dobodo turški upniki svoj kupon. — Ob enem se objavlja neka irada, ki obeta reformo sodništva. — Sicer pa mi verujemo vodji mladotarkov, ki je dejal, mi bomo svoje reforme v Aziji izvrševali, ker na spomlad lehko zberemo svoja kopita vkup. francoska skupščina je volila senatorja. Ali samo dva: Pasquier in Martel sta dobila potrebao večiao, prvi 551, drugi 344 glasov. Sicer so dobili kandidati le-vičnjakov povprek po 324, a kandidati des- kakor ne pred njim i za njim ne nobeden. To je prava srčna ljubezen, katara nij last vsakemu triglavskemu pevcu, katera prihaja iz navdušenosti i ne iz boleče glave. Ta ljubezen preprega Boris Miranove pesni črez i črez, ter jih nam dela tako drage, tako mile. Domovine spominja se v mehkih rokah svojega dekleta, v radosti njenih poljubov stopi mu pred oči revna, zapuščena oČetuava i želi si od ljubice, zakaj Kako jaz srečen biti smem. Ko sladko Bvojo domovino, V nesreči zapuščeno vem? Ta spomin ga spremlja na tuje: Pozdrav moj čuješ zlata domovina, PoBlan iz daline ti dežele tujo. Ta spomin greni mu ure življenja: Ki koder hodi za teboj se joka, Ko dete, ki je mater izgubilo. Ta spomin ga navdaja, ko zre prekrasne p o renske pob rež j a, ter mu napolni dušo h tugo: Kaj mi solza v oko sili, Ko te gledam lepa voda? niče povprek po 317 glasov. Glasovanje bo ponovi. Iz Berlina poroča telegram novost, ki se mora le doktrinarjem psevdoliberalizma važna zdeti. Komorna sodnija je sklenila, da se nekovo katoliško drnštvo „Piusverein" zapre. In v državnem zbora nemškem so zavrgli predlog, naj ne bi smel brez dovoljenja zborovega noben poslanec zaprt biti. I to je nemško-liberalno ! Dopisi. Iz VlolniiUu 5. dec. [Izv. dop.J V naŠej okolici so uže pred več leti kopali na premog. To kopanje je pozneje prevzelo društvo nekaterih graških, tržaških in dragih gospodov. Toda, ker društveno vodstvo nij bilo sposobno za ta posel, pa tudi iz nekaterih drugih uzrokov, propalo je društvo v konkurs in stvar še denes nij raz-motana. C-jIo delavci, ki so imeli po 2 do 3 mesece plače na dolgu, je niJBo dobili. Nekateri podvzetniki so pozneje poskušali iskati premog zunaj prejšnega podvzetja in posrečilo se jim je, da so po težavnem in dragem delu, skoz blizu sto sežajev dobelo skalnato steno, vendar prekopali do premo-govih žil. Motniški premog je gosteje in nekaj starše vrste, kot Savski premog v Zagorja, Trebovljah itd. Z* to ima več vročine, kot poslednji, samo da je nekaj bolj žvepljen. Vse žile merijo poldragi do dva sežnja debelosti. Novo to podvzetje sta kupila zdaj gospoda A. 11 iler advokat in E. vit. Petteani, oba iz Gradca. Odkrita je Še do zdaj jako lepa premogova zaloga in upati je vedno boljšega. Težava je samo konkurirata nasproti silno ugodnim premogo-vim ležiščem prt želetn:ci o Sivi, v tem ko je od Motnika do Celja več nego 4 milje do železnice. — PodvzetniŠtvo bo moralo torej skrbeti, da napravi tvornice za izdelovanje druzih obrtniških pridelkov , ker se nahaja v okolici sami mnogovrstnih surovin; dosta se jih da pa tudi dobivati od drugod; da se bodo potem dražeji iz dolki dali s ce-nejimi odstotki voziti do železnice, nego surovi premog. Kurjave je v izobilja, in to je najvažnejše za razvitje in povzdigo vsake obrtnije. — Se ve, da k temu jo tudi potreba dobrega in umnega vodstva, kar se (Dalje v prilogi.) Oh spominjam se naroda, Ki se tu še bolj mi smili. Tak je naš Boris Miran, svojo domovino ljubi bolj kot vse: Bolj ljubim jo, ko vse, ko tebe I bolj jo ljubil bom vsikdarl O da ji moro pomagati Iz srca gorka tvoja kri, Brez straha tebi v bele prsi Nož roka moja zasadil — To je bil naš Boris! Ali sedaj je v grobu i vi, dobra gospica, pa bodete dejali, prav je tako i uže vidim, kako nastajajo te vaše očesa modrozelene, kot temno morje pred viharjem. Moj bog, zdihujete, tako nas vi ljubite, taki ste vi vsi. I vem, da menite tudi mene mej temi vsemi — i prav nujni čas je, da se poslovim i odtegnem vašemu srdu. Ko pa zopet pridem, umirilo se jo uže vaše srce, tedaj i zopet govoriva v ljubezni o lioris Miranu, i zopet o domorodni njegovi poeziji. Priloga „Slov. je žalibog do zdaj še pri vsakem tukajšnjem podvzetji pogrešalo, in zato nij imelo nobeno vspeha, če prav se brojijo stroški uže na sto tisoče, in je menje strokovnjakov, da bi se bilo dalo s polovico prav obrnenib teh novcev več in boljšega doseči. — Upajmo, da se podvzetje to postavi na trdne noge, kar bi bilo v veliko podporo revnej in od vsega prometa oddaljenej okolici in ljudstva, katero na tesnem prostoru, brez vse posebne obrtnije in zasluška se nikakor ne more rediti s prepičlimi kmetijskimi pridelki, marveč mora velik del prebivalstva iskati dela in zasluška zunaj. Dober vspeh pa želimo tudi gg. povzetnikom I Jako priljubljena vsej oklici sta blgr. gg. Petteania-z družino. Ljudstvo naše si hitro pridobi on, ki ne zaoičuje svetih mn čutov in navad, kar se tako rado godi pri onih, ki pridejo s tujega k nam. Pustimo vsakemu svoje! — Dne 4. decembra na god sv. Barbare, kakor povsod, napravilo je tudi tukajšnje rudarsko podvzetništvo primerno veselico i predstavo na odru. Ne omenjal bi tega, ker veselica ne mor« ravno veljati razvitemu delovanja in tad i za naše ljudstvo nij toliko zanimiva v nemškem jezika ; bila je napravljena največ iz družinskih namenov. Omeniti jo hočem le za to, ker smo videli pri njej, da poštrni tajci ne zaničujejo lepoglus nega jezika našega in naših prodakcij, kakor to delajo naši odpadniki. Slišali smo in s pohvalo so bile sprejete : pesen „Kje dom je moj", kompozicije „Na jezeru" in druge slovanske. Tako je lepo! Iz Arirtafleti 7. decembra [Izv. dop.] (Pravda Tausch inskega — dalje.) Včeraj so se ves dan pisma do pripadnikov stranke, zapisniki raznih policijskih uradov, sodnij itd. čitala. Denes pred pO1 u dnem prave obravnave bilo nij, le vprašanja vseh je devet in trideset — so se čitala, popravljala, kakor bodo porotnikom predložena. Tudi neko pismo od grofa Hohen-vvarta je došlo predsedntftvu, v kojem naznanja, ko je bil dobil svoje dni pismo iz Gradca — Tauschinski in bivši varuh pisma v konceptu, Stradner, tajita tudi zdaj odpošiljatev tolikokrat omenjenega pisma a pokazal mu je pot v papirni koš. — Ho-henwartovo pisanje, koje je pisal, čitavši Časnike, poročajoče o onem pismu, nij bilo prečitano, ker je bilo zaslišanje prič in čitanje aktov uže gotovo. A itak je došlo pismo še v pravem časa tako, da ga je drž. pravdni k v svojem govora lehko dobro rabil, ne direktno, a tem bolje indirektno. Po polu dne ob štirih je začel državni pravd nik svoj celo štiri ure trajajoč govor. Glavni ali občui del govora, zadevajoč delavsko gibanje, stranko socijaldemokratov in Tanschinskega, je trajal tri ure. Mož je govoril mirno in jasno, važne reči za podlago obtožbe je ponavljal, posebno ostre izraze iz pisem je v svojem govoru prav prilično rabil, cel6 pesni je deklamoval cele ; on se nij le ofenzivno, ampak tudi defenzivno bojeval. Pred vsem si je prizadeval, dokazati, ka je država in človeška družbina res v tej nevarnosti, o katerej je v zatožbi govor. Pri svojem teškem poslu ga podpira misel, ka bodo porotuiki kljubu vsem okoliščinam dali pravu, kar mu gre. — Razsodbo v predstoječem slučaji smatra teško in važno, ker prevaguje vse enake slučaje, koji so se po novem postavnem redu razpravljali. Po Naroda61 k št. 283., 12. c izpovedanji zatožencev samih so, pravi drž. pravdnik, njih načela sedanjim državnim in političnim upravam diametialno nasprotna. Ali je socijalno vprašanje opravičeno, in kako daleč, tega razpravljati ne more, ker mu je na vprašanja odgovarjati, je Ti podvzetje zatoženca tako, ka ima za svrho po-silno spremenitev obstoječe vlade, upor in meščanski boj. Govornik navaja paragrafe, proti kojim so po njegovem mnenji zato-ženci grešili, on jih razlaga, razjasnnje po mnogih drugih paragrafih, primerja njih za-držaj s činom zatožencev itd. Zatoženci se imenujejo socijaldemokratje, ime, kojega mnogi rabe, a redki razume. Govornik naglasa, ka se je kot spremljevalec socijalizma kmalu pokazal komunizem, koji tirja za vse ljudi eoako pravico do uživanja zemeljskih darov, v čem tiči nevarnost za državo in dražbino. Nemški delavci so prvi leta 1484. poziv obelodanili, koji na konca poživlja proletarce vseh dežel k zedinjenju. Veliko delavsko zborovanje v Londona 28. septembra 1864 je postalo zibelj internacio-nale. Ta zbor je imel mnogo drugih enakih v posledka, koji so časoma sledeča težnja svetu pokazali: Pridobitev politične moči, spremenitev posestva posameznih v posestvo družbiusko, odpravljenje individualnega posestva, zedinjenje delavcev vseh dežel v eno veliko stranko. Zbor Ilagski je celo zaključil, ka se morajo težnje, ako drugače njih izvršitva nij mogoča, s silo izpeljati. Govornik polaga tudi tej stranki sledeče bcaede v usta: „Kar mi razrnšujemo, nij trinog, ampak trinoštvo, mi ne potrebujemo vlad, ker nas njih daee tišče, mi nočemo anuad, ker nas one more, mi nočemo religije, ker ona pamet uničuje." Ona točka Eise nnachskega programa o ljudovladi se je izpustila v programu socijaldemokratov, ve-dtvši, ka v monarhiji ne smo na dan. Govor je bil dalje o pristopu Tanschinskega k stranki, o njegovem delovanji tukaj. Govornik se trudi, dokazati, ka je centralni odbor kot taki obstal, ka je v interesu stranke deloval, ka je bil T. njegova glava. Tudi ozuanovanje njegove vere, „Botscbai't," je imelo smoter, razširjevati ideje socijaldemo-kratične. Obstanek tega odbora, kojega dokazati si je drž. pravdnik jako prizadeval, kovanje in širjenje pesni „Aufrnf in, an den Mond, 2. Tlicilje podlaga zatožbe veleizdaje proti Tauschinakemu. Drugi zatoženci so se istega prestopka veljavnega zakona krivi storili, deloma kot udi centralnega odbora, Banke kot pisatelj pesni „Leierkasten" vrh tega, deloma kot razširjevalci pesni, deloma ker nijso sodniji teh rečij naznanili. Pri vseh drugih zatožencih, razven Josipa Ledererja, se državni pravdnik nij dolgo mudil, ter je končal svoj govor. Zatožencev nij se nobeden obširno zagovarjal, tndi Tauschinski je le par besed govoril do porotnikov; isto je stoiil Wanke. Vsi drugi so govorjenje in zagovarjanje prepustili zagovornikoma, koja bosta jutri ob devetih začela. Prej ko ne, bode obravnava jutri celi dan trajala, in še precej notri v noč. Takih govorov sicer ne pričakujemo, kakor so jih poslušalci v Rimu pred kratkim slišali, toda priložnost in materijal je skupaj še za večje in dosta zanimivejše govore. Upajmo tedaj najboljše. ecembra 1875. Iz Orudca 8. decembra [Izv. dop.] (Konec in razsodba.) Obravnava je začela denes z govorom zagovornika Tanschinskega, Berggraena. Po mojem mnenji govor nij posebnega utiša na porotnike nčinil; mož je govoril jako hitro, a nikjer nij pokazal posebne živahnosti in vnetosti za predmet, nekateri ostri napadi na državnega pravdnika katere pa je predsednik zavrnil takoj, so se storili. Protigovor njegov je obsegal edino le Neudorflprogram in dve pesni in Tanschinskega „poziv" in „pesen na luno". O prvem pravi, ka nikakor nij državi nevaren, ker je ona točka, koja govori o ljudovladi, bila izpuščena in ker je v interesu delavcev ležeče, ka Avstrija pod sedanjo dinastijo ostane tudi na dalje. Z drugimi točkami se, kakor je govornik vedel povedati, zdaj celo vlada bavi; ona posvetuje o zastopstvu delavcev, o temelji, na katerem bi se to zastopstvo ustanovilo ; vlada je po mnenja zagovornika vse drnge točke programa akceptirala, iz česa sledi, ka jih hoče nekako tako izvesti in ka jej nijso nevarne. Ker je ona točka o ljudovladi se izpustila, program nij več identičen z eisennachskim. Kar se tiče pesni in poziva, nijsta v očeh zagovornika nikakor nevarna in škodljiva državi, ker imata sicer ostre izraze a dražega nič, ker nijsta bila razširjena. V svojem govora je govornik tndi omenil Alfonzovo afero ter je iz takratnega obnašanja stranke kazalnjono miroljubnost in vuetost za mir in red, naglašal je njeno moč, katera se je v tem slučaji pokazala, ter vlado primorala, jo oficijalno priznati. Tukaj zagovornik posebno naglasa zasluge Tanschinskega v tem ozira, kakor sploh njegove lastnosti, katere nijso Tanschinskega pustile na katedra, v akademiji, katere so ga marveč primorale, ka je svoje moči, svoje talente posvetil in podaril najbolj zapuščenemu stanu, stanu delavskemu. Govornik je do dobrega prepričan, ka so zatoženci nekrivi in ka jih bodo tndi porotniki za take spoznali. Drugi je govoril dr. Kozjek. Njegov govor je kazal skozi is skozi vnetost za predmet, globoko prepričanje o izustenih besedah in stavkih. Tndi on je delal ostre napade na razne osobe in stranke, a ipak nij bil nikjer tako subjektivne sodbe, da bi mogel koga žaliti in predsedniku povod dati, ga v svoje meje zavrniti. Cela obravnava je po njegovem mnenji eminentno politična. Ona je čudna, ker druge osobe — Kappauf — katere so isto zakrivile, radi česar sede njegovi klijenti na zatožni klopi, prost okoli hodi, in ker zagovornik ne more misliti, ka se bodo pozneje proti njim ista obravnava vršila. Neudoiflprogram on le omeni, a govori tem bolje obširno o poezijah Tanschinskega. Pesnik, pravi govornik je sauialec. Kar so pesniki uže pisali, a nihče jih nij radi veleizdaje tožil. Kako bi stranka mogla meščanski boj vneti, ker nema Uhatiesovih topov, denarja, ljudij 1 Kje bi začela boj, ker bojišče nikjer nij zaznamovano in pesnik sam svoj boj v više, nevidljive dele sveta postavlja. Govornik ie v tem in mnogih družili slučajih poln sarkazma in ironije Dober koB materijala celo ne sliši k obravnavi, drugi se tiče obravnave, v kateri bo bili nek. tori zatoženci z drugimi tovariši uže itak obsojeni, tako, ka podaja zatožba raztrgano, razneseno in temno podobo. Govor- nik graja ravnanje okrajnega glavarja v Hidnn, koji je kongres prepovedal, akoravno je bil oblastniji naznanjen, bolje bi bilo in tndi pravilnejie, ako bi kongres svojo na logo rešil, ker bi vladni komisar lebko bil zborovanje nadzoroval. Ker pa to delavcem nij bilo dopuščeno, ker so videli, ka se jim one pravice, koje jim postave dajejo celo pridržujejo ali krate, ker delavci z vsemi močmi na to delajo, ka zadobe politično veljavo kot stranka, so se morali umakniti na ogerska tla; a tndi tam nij se nič zgodilo, kar bi moralo zatožbi o veleizdaji za temelj slnžiti, ker je vlada znala za zborovanje ker je zbor razgnala, ndeležnike zaprla in v domovino poslala. Ker je tedaj vlada gluha nasproti terjatvam delavcev, ker so razni zbori, do katerih ho tolikokrat uže peticijonirali vedno glnhi, ter njih pravična in čaBuprimerna za-htevauja odbijajo, bi ne bilo čudo, ako bi sem ter tija nekoliko postaven pot zapustili, a to se itak nij zgodilo v predstoječem slučaji. Svoje stanje po postavnem potu zbolj-ševati, pak ne more nikomur zabranjeno biti. Tak in enak je bil ves govor dr. Kozjeka. Sklenil je, ka bodo porotniki vsa vprašanja z — ne — odgovorili. Oba zagovornika sta govorila okolu dve in pol ure. Govor zadnjega govornika je učinil gotovo v svojem občnem dela, kakor tudi v onem, tikajočem se Josipa Ledererja — najmlajšega zatožcnca — dosta večji ntisek od onega, prvega zagovornika. Včeraj in denes je dvorana prepolna poslušalcev, posebno mnogo je zastopnikov krasnega spola. Vstop je dovoljen le proti vstopnim listom. Državni pravdnik je še pred poludnem repliciral, zagovornika sta duplicirala in po-pnliidne je predsednik resumirul. Porotniki so šli ob 6. uri na posvetovau e ter so re-sultat oznanili ob jednajstih v noči. Vsi zatoženci veleizdaje nijso krivi, Josip in Franc Lederer, Kollinan in Feitel-meyer bo celo nekrivi, Tauschinski in VVauke sta kriva šuntanja in obsojena na tri mesece ječe, llochreiter na dva meseca. Domače stvari. — (Iz Maribora) se nam piše, da bode volitev novega odbora v Mariborskoj čitalnici, vsled nagle smrti tasta predsednika g. Pajka, t. j. vsled pogreba ob 3. uri po-poludne, volitev še le po pogrebu, t. j. ob 4. uri popoludne, ksr v imenu tajništva naznanjamo. — (Iz Maribora) se nam piše: Ob novem letu se bode čitalnica Mariborska preselila iz dosedanjih prostorov v nove, iu sicer v hišo gospe Marije vdove Sramlove, kjer je čilaluica imela v začetku svoje prostore. Tam je bila v cvetu svojem. Stauo-vauje, katero bode imela čitalnica je jako pripravno, iu upamo vsi, da se bo zanpana čitalnica zopet oživela. Da bi le naši mladi gospodje ne hodili rajši v kavarne iu gostil-uice, uego v čitalnico. — (Svdbodo tiska) celjska okrožna sodnija bolj spoštuje, nego nekatere drage sodnije po svetu, ki vse še tako prisiljeue konfiskacije kar potrjujejo, ker ona konfiskacije zadnjega mariborskega „Slov. Gosp.u n i j potrdila. — (Dr. Vošnjakov) jako obširni govor v državuem zboru priuesemo po stouo- grafskem zapisniku preveden v prihodnjej številki. — (V Ponikvi) pri Celji je bil od želzuiškega vlaka neznan mož povožen in je precej mrtev ostal. „Narodnej Soli" v Ljubljani jo došla lopa svota 13 gld. 10 kr, katero so blago* dušno darovali C o r k n i s" k i rodoljubi ob priliki domačo veselice pri g. županu. Odbor „Narodno šolo" potrjuje sprejem to lope podporo, tor so iskrono zahvaljuje milim g. dobrotnikom. V Ljubljani H. doc 1875. Odbor. aViajrft. •>. decembra • itv^vpa: Mm nik i/, Radovljico. — Puschauda ll Trsta. Tri Niionu: Hafskosi i/. Brastnlka. — Uupl ll lileda. — Loskovoc i/, Idrije. Tri n n_And£ojnJL^^ rj <*oslilui<'ar Jurij IDofeiic, na Toljanah ot. 24 „pri metarakom dvorišči" tofil izvrstna hrvatska in doleniska vina po nizkej ooni, tudi kupujo in prodaja poljako pridelke vouko biro. Pri nJem jo vodno velika zaloga. (2) Najboljša dolenjska in bizeljska stara in nova vina na debelo in drobno prodaja na stareni trgu »t. 169 Josip Ribič prav po nizkej ceni. Vnanje naročil t tOOOO in vestno oakrhujo. (2) v pekai i ji j os i j* i min. na starem trgu st. 33 dobi ho vh.ik dan 3 krat fri-sno počoni kruh vsake biro levje kifhljci đtruce itd. tudi so prodaja izvrstni in okusni kriih vsako biro na vago in sicer po nizkej eeni nadalje sprojoma kruh z\ poči, in prodaji Izvrstni žrvonjak. (2) I*ri Mihael QB;i!ti aa vodo, magacin v glcdahškcj uliei) je zaloga vBako vrsto lesenega hišnega in kuhinjskega orodja slamnatih izdelkov, /.ime za blazin«, dratenib mre*, žimatih aitov, pletenih korb itd. vso po nizkej coni in izvrstno blago d' mačega iadelov tuja._ (3) Pri it. 'liki,mm-n. trgovcu v čpitalskoj ulici v LJubljani, dobi so vsako vrsto kram irsko blago poleg pa tudi so vsako vrsto nuknonoga blaga ia hlače in suknjo bele kotenine vsako vrsto lop porhent in urvrsten tibet itd. in roloji dobro blago in po nUkej cent (3) (■jostfiliia i ii pek arij a Antona Avbolna v Bt. Potomkom prodmostji tik gostilne „pri caru" priporoča h« p. n. občinstvu zaradi izvrstnega vina in tudi jedil In posebno pa potnikom za prenočišče zlasti (lorenjcem ki se z Kudol-fovo žoloznico priplujejo, tudi jo sploh pri njem svo prav po nizkej ceni._(3) ■■V. INark, krojač na dvornem trgu v KnHtnerjevcj hiši, izdeluje naj-/«'/'*«' in najimulvrnejre ithlvkf vsake biro po nizkej eeni, tudi ima xutof/it mmtf/ipvfstnvf/a MtMfjn po istoj ceni kot v tftacuuah. Naročila so brzo izvrSi!. _ _ _ (5) •aiipinovOA 10. 11 o Ii ii na t/*f i ) lloliei' kup knkor jiri razprodaji (Ausvorkaul') 10 do 25"/0 pod lahrisko ceno na «I«Im-Io in drobno prodaja mnogovrstno kramarsko blago Jane« \ ii-U- v Ljubljani na glavnem trjju. (>i) X Josip aLevceveJ speeeriskej fitiu'.uui na fit. lS-terskem predmestji st. 18 tik meHiirskepi mosta dobi se najboljšo blago potem staj. bruse, kupuju iu prodiiju ua dei>.-li> |>oljto\<- |n i delke li/,) V kavarni l^amlrla, na glavnem trgu At. 10 jo najboljša kava najboljši likeri, mnogo slovanskih m ueinšlcili časopisov potem tudi lep iu dober biljard. Postrežba izvrstna. (0) Mizarska dela. Najboljša najlepša vsake bire in po nizkej ceni dobivajo se jedino I«- pri Josipu ICi juliju At. 1'eier sko predmestje fit. '.>'■>. Naročila so brzo i/.vrfie. (K) OI»U^ko vsake l»ire izdeluje najmodernejšo in najhitrejšo J«dluo lo Fr. /oloKiiilittr, na stolnem trgu vis-a-vis stolno cerkve. Posebno izvrstno i/.deluje surko in jednako narodno obleko._(0) t'revij ar Jakoli Skerbiuec, v gledllilkej ulici st. P.) izduiuje vsako biro najboljših erovljev ua dnduio in debelo; potem prodaja tudi Tržiške črovlje na debelo in drobno po nizkej eelli. l"ošeene svece, najcenejšo, najlepšo in najboljšo za corkvo, pogrebe, trgovino iu domačo rabo, poioiu mod In voBok, kupuje iu prodaja OroNlnv l>ulftu«Mi v glcdaliSkoj ulici It, 40—41. (0) Zalogo mnogovrstne mašne obleke v Ljubljani polog Frančiskanskoga mosta ct. 45. pri-porooatn z Izdelal li jako iloVoolh tabrik ki so bili url iloscdaujih rutavih šoito pohvaljeni tor prodajam vso po nizkoj iabriskoj coni. Provzamom tudi vozonjo tštiikanjo), montiranjo cerkvenih zastav (Ol-dahlnov) itd. ter vso zvišujem vrlo pazljivo, (3) 4n;» llolltjiiior. Fei'UiuaiMl ICihIL hiša banko ..Slovonijo" v zvozdi, priporoča svojo veliko HlOgO mnogovrstnih oljnatih podob (Oelfarbondruokbuder) in sroalov jio najniljej ceni. (2) b, no razpošiljava na posebno zalitovanjo zastonj Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega Bvčtnika Dr. 'VVurzorja, Bonn, K), jul. 1869. Rovalescičrn I)n Itarrv v mnogih nhičuiih nagradi vsa zdravila, 1'osehiio koristna jo pri driBti ii griži, daljo pri sesalnih in obistnih boleznih n t. d. pri kaninju, pri pri Radiji v cm a bolchnmn draženji v scalni cuvi, zaprtji, pri holehnoui hodonji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prs nili boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) U u d. Wurzer, zdravilni svetovalec in čloi mnogo učenih družtov. W i n c h o b t o r, Augloško, S. decembra 184*2. Vaša izvrstna Kovalosciore je ozdravila vočlotni i nevarnostne prikazni, trebušnih holemi, zaprtju, bolne čntnic.o in vodenico. Prepričal sem bo sam glod* vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam J a ni o n S h o r e 1 a n d , rannc.ehiik, 90. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. An g u 1 b t e i n a. H ero lin, l>. unija 18.r>0. Ponavljaje izrekam glede liovaloscicru du Harr> vs Mtransko, najbolje spričevalo. Dr* Angel ItelO', tajni sunit, svetovalec. .Spričevalo At. 7tf.5>21. Ohergimpern, (lbidensko), 22. aprila 1H72. Moj patient, ki jo nže bolehal H todnov za strati ni mi bolečinami vneti o jeter, ter ničesar poitžiti nij in"i;el, Jo vsled rabe Vaše Itovaloaciuro du harry po polnaina zdrav. Viljem Hu r kart, ranocotnik. Spričevalo St. 72.<>1H. L a K o eho sur You, 80. julija lHt!8. VaSa Kovaloscio.ro ozdravila me jo popolnem strašnih žolodčuh iu čutuicnih boloznij, katere bo do deset let nučilu. (Uoapaj A r m a ud a 1'revost, posestnioa. Rovalosciero je 4 krat točnejfia, nego nieso, ter ■o pri odraŠconih in otrocih prihrani 50 krut voč um c 'ni, ko pri zdravilih. V plehaatib puiioah po pol funta 1 noht. .'. . 1 "Tont 9 gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 mu. tov 10 gold., 18 ftintov 20 ^old., 24 funtov goli., — Kevaloeoioro-Miiiouiton v pnAicn.li in tabletah u 12 tai 1 gold. 50 kr., 24 ti.s 2 gold vi «r., ii ua t gold. 50 kr., v prahu ta 190 tar L0 *old. iVo laj• : D U !>>irry & C o in p. na l>n t i;,f W ulj »s.• K .4'«»<.• (lov. P, kakor v v»ob mestih pri dob ril le i nrjih in ipccorijskOi trgovcih: tndi razpošilja dunajska hini* na vse kraie po poštnih nakaMnoah ul: p^vaetjlh. V IJublJnul wA ** \ hr, J. Svoboda, lokar pri „zlatom orlu", T lickl pri lokarju.I. Pi o d n m u, v < cloicii pri Ickurju liirn uiehcrju, ■ Spljelu pri lokarju Aljinoviču, v irnin pri lokarju .lakobii Serrivallo pri drogoriBtu P, Etbcca in J. Hir ne h u, v /.miru pri And ro viču. {,270, (jtospeiu in gospoditiiiaiii se priporoča v hišo in na dom (427-2) Tereza Hubmajer, 8 šivilja, Florijansko ulico, h. fit. 61 Naznanilo. Vsako vrsto elegantno obleko za gospode izdeluje 20 "/„ conojo kakor drugod V. Wenko, krojač ga gospodo, št, 10H, poleg llr>idoo/.ky-jovega mosta, št. M>\ Najnovejšo snovi za gospodo, kakor tUdI izglodko ima ziniroin v najvočjom številu na ogled. (.4:10) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ CiOfo** s1l,v,,*;l' nopremooljiva priprava za ,\ UJMI mazanje usnja Amerikanca .Mr. V1IJ. NtvlCtonn. /"J|-|4„6fc je lepodi.šeee, naredi vsako obuvalo m- premoeljiM), katero se | tem n:iiua>.e. 4 l*\4ti<»* obvaruje obuvalo pred Vtako mokroto \ "io (,.,. oetaoejo noge vedno suhe. i ifki ova zaloga v Djiibljani, kiModvorska ulica Itev, 107. dobiva bo v Ljubljani še pravo pri vseh slovečejših eievljarjih v gla\ nej tabak trafiki in s ver družili na plakatih zaznamovanih prodajalnicah. velja navadna škatljica . . . Io kr. n velika „' ... 75 „ (490—2) Prodajalci ilolunhi rakal. ,,(Jol št. m. (424—.I i Zvon- začne izhajati z novim letom, po dvakrat v lnosccii na celi poli. Naročnina mu hode: Za vso loto 4 gold., za pol leta 2 gold; učencem in dijakom (po veo listov skupaj v zavoji) 9 gold. na loto, l gold. za 4 inoseco. Naslov: An die K . Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, volja za 14duovno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gold. nv. vel j. Jedna originalna skatlja Etolnovskih maho-rasllinskih celtličkov 50 kr. Za kolek in savijsnjo Jia 10 kr. posebej, i:ini^iisisl.i u n i \ tt /u ini i a J in ■iovnUI iiiulio-ruNdiiiNUi ♦«♦<»♦«*♦<>♦♦♦♦♦♦♦♦< Za Kranjsko jedino in samo pravi pri podpisanemu ! Poleg originalnih Hovve-strojev se nahajajo pri meni skoro X vsi znani O šivalni strojij inozemski, po zelo znižanih cenah in v veliki izbiri. Vse je reelno iu so dajo j J garancija. Tudi plačila na obroke.^ Ljubljana, judovska ulica, št. 228.JJ S odličnim spoštovanjem Po deželi sprejema moj potovalne, g. J. Globoenik uljudno vsa naročila, ter ob jednom podaje potrebni poduk. Zaradi od drugih strank dohajajočih ponudeb jednako imenovanih strojev naj so nikdo no da motiti, ker vsak kdor mojo mnogovrstno ♦ zalogo obišče, so prepričati moro, daje resnično, kar je zgoraj povedano. Nikako fingirana razprodaja! Ker zarad slabe kupčije našo tovarno kitajskega srebrnega blaga razpustimo popolnem, smo prisiljeni našo veliko zalogo prelepih izdelkov kitajskega srebra, brzo razprodati in sicer nizko pod ceno izdelovalnih troškov. Za poskus naj služi sledeči posnetek velikega cenika, katerega razpošiljamo na zahtovanje franko. G kavnih žlic 0 miznih žlic G miznih nožev 6 miznih vile 1 žlica za juho . 1 žlica za mleko 1 sladkornica s kij u čk cm poprej sedaj gl.3.50gl. 1.40 7.50 7.50 i 7.50 5,— , 3.50 14.— a.7o 2.70 2.70 ••SO 1.50 H__ poprej sedaj 1 hran i č i ca za maslo gl. n.— gl. 2. — 1 par svečnikov . „ 8.— „3. — G parov podložkov za nože »....-. „ 5.— „ 2.50 1 kleščico za sladkor n 2.50 „ 1. — 1 cedilo za čaj . . „ 1.50 „ —.©O G desertnih nožev „ 6.— „ £.50 6 desertnih vile . „ 6.— „ S.50 Tudi prelepo tase, majoliku za kavo in čaj, olišpi na mize, girandoli, posipalci za sladkor, servisi za jajca, zobotrebnico, garnituro za oset in olje, poleg Še mnogo druzih rečij itd. itd. ravno tako tudi po noverjetnoj nizki ceni. (403—4) ■Tsob l*o*jcbuo opazimo. ■■■■ 6 miznih žlic \ 6 miznih vile ( tsi 24 kamadi t /.ujkiJ t? etenttntncm etuiu G miznih nožev j na mesta za g/1. 2-M sama za gl. #..SO. G kavnih Žlio j Kavno isti iz Ilrltaiiijskrga srebra vsi 24 komadi v elegantnem etuiu sumo gl. «>..">o. Naročila iz deželo izvrše se ucniudouin proti poštnem povzetji. Naslov: JE. M9rci89 1>unnj, Kotli cul liurmsf nMHM lO. ■♦♦■4tCr:> »b5b* 0Dt439t4i »♦BJ Za salsono! Vedno velika in bogata zaloga volnatega blaga za obleke, Kips, Lustro, Dingonal- in blago za plaide, stanovitne barve Kosinanoser-b ikal, moderna barhenta za oblačila, vrvičasti in piket-barhent. Knikor bokor in tartifnope. 27 b. Žametasti in svilnati tra ki, široke pr.-progo it.-pihe), 1 , in , sir. laneno, prejno in usn jato platno, */„, »/4 in ■/« šiton, laneno-ihimast-brisavke, sorvijeto, atlas gradi, sodno, mrežne in mušelinaste pregrinjala, oksford za srajce in drugo manufakturno blago. Laneno in moderno blago, Karani i rta zia dobro in Ktunoviliio bla^o. WT*m vse doma izdelano. IBIBJ v i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga l\ |ijS|QV " Prve združene gorske tkalke konsorcije iabrikautov, # Mbtum/. JFtts ittlni// er*h»SjM| 72, ■ *«»•;■ i j u; \ <• \i-e ne i»i/