201. številka Ljubljana, v soboto 3. septembra 1904. XXXVII. leto. iahaja vsak dan zvečer, Lrimfii nedeije in praznike, ter velja po poifl prejeman za avstro-ogrske dežele za vsa leto 85 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden meeeo S K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta B K, za eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko teč, kolikor znafla poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoBiljalve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje ođ peterostopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po a b, ca «s trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Urednlitvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah 8t. B, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju. —i Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 8fi. Predstojeća izpremenifev evropskega zemljevida. Pod tem naslovom priobčil je ga-liško - poljski grof G. Vandal in-Mnišek v petrogradskem „Rus" (št. 244 od 16.—29 avg.) nastopni Članek, ki ga priobČujemo tu deloma doslovno z namenom, pokazati tudi našim čitateljem v polni luči „misli visokoleteče" naših sosedov Nemcev v rajhu, ki čakajo le še ugodne prilike, da padejo po nas ter raztegnejo svoje državne meje do davno zaželjene Adrije. V članku je rečeno: Na Daljnem Vztoku razlega se grom topov in mandžurako zemljo napaja kri naših hrabrih bratov. V sosedni državi Ruske, v Avstro - Ogrski, praznuje od vsega sveta čislani vladar cesar Fran Josip, svoj 74. rojstni dan. To sta dva dogodka, na videz popolnoma različna, vendar onemu, ki ima priliko globokeje pogledati za kulise svetovne politike, ne bode posebno težko napraviti si med njima neko gotovo zvezo. Rnsko-japonski konflikt je nenavaden pojav. Njega vzrokov ni iskati morda v diplo-matičnih ali dinastičnih sporih ; niti ne leži v njih stremljenje za teritorijalnimi pridobitvami, četudi je ruska vojna z japonsko boj res v pravem pomenu besede. Na vzhodno azijskem bojnem poljn, poplavljenem z dežjem in napoje-nim s krvjo, se naj reši vprašanje, bode li usojeno beli rasi in evropski kulturi preje ali pozneje pasti v žrtev žoltemu plemenu. Rusija igra na Daljnem Vztoku isto vlogo, kakor jo je igrala nekdaj starodavna Poljska, ko je ščitila kristjanstvo na mejah Ukrajine. Vsaka ruska zmaga je zmaga bele rase, vsak poraz ruskih vojsk pomeni nevarnost za kulturno uspevanje Evrope. Ako motrimo rusko-japonsko vojno s tega edino pravega stališča, tedaj se je le Čuditi, da simpatije cele Evrope niso na strani Rusije, katera žrtvuje svojo kri in svoje blago za našo civi-izacijo, da bi njo — mutatis mutandis — rešila pred ponovljenjem časov čin-giskana. Rusija je edina od Boga*izvoljena po zgodovini določena voditeljica Slovanov, in edinole Rusija, ako jo soglasno podpirajo vsi slovanski narodje, more ustaviti naval naših sovragov. Pred vsemi bi morali dati ostalim Slovanom dober vzgled Poljaki, kateri žive pod rusko vlado. Res je, da so imeli Poljaki mnogo vzrokov k sovraštvu s svojimi slovanskimi brati, res, da je poljskemu narodnemu ponosu težko, stegniti v spravo roko silnemu, mogočnemu protivniku, vendar sedaj, ko se je Rusija, da ščiti sveto stvar, podvrgla težkim izkušnjam, sedaj, ko različni narodje, deloma iz koristoljubja, deloma iz zavisti, žele Rusiji pogibelj — sedaj se je položaj izpremenil, sedaj morejo ruski Poljaki, ne da bi izgubili kaj na svojem ugledu, podati Rusom roko v svrho trajnega in odkritosrčnega prijateljstva. To bi bil eden iz najsi-jajnejših pojavov politične modrosti in imel bi zelo ugodne posledice za obe stranki. Kmalu (1. 1910) se bode praznovala 5001etnica bitke pri Grune-\valdu, one znamenite bitke, ki je bila pravo slavlje zedinjenega Slovanstva j nad germanskim napuhom in njega po-j hlepom po novih deželah. Povsodi, kjer i se glasi slovanska beseda, pripravljajo se, da proslavijo ta spominski dan. Mi j Poljaki smo čuli, da nameravajo v i Moskvi po iniciajtivi ondotnega „ Slovanskega pomožnega društvau praznovati veliko slavlje pobratimstva vseh I Slovanov: tam, kjer se dviga najmoč-I nejša trdnjava slovanska, v sveti stolici Slovanstva, bode se vršilo spominsko slavlje največje slovanske zmage. Kaj more dati temu slavnostnemu dnevu večji blesk in pomen, kakor zveza vseh Slovanov pod voditeljstvom Rusije? Dvoglavi ruski orel, poljski orel, češki lev itd., vsi ti zjedinjeni predstavljajo silo, pred katero se mora ukloniti pan germanizem. Tesna združitev vseh Slo vanov bila bi med drugim mogočno jamstvo proti kaj lahko mogočemu po- novljenju enakih krivic, kakor je novi pruski kolonizacijski zakon. Moč in predrznost pangermanizma sta veliki, a bodeta se še povečali, kadar premine plemeniti cesar Fran Josip. Nikomur ni več tajno, da Avstro -Ogrsko drži le še cesar Fran Josip po konci. V trenutku, ko zatisne priletni cesar svoje oči, ko dunajski zvonovi naznanijo svetu njegovo smrt — v tem trenutku odbila bode Avstro - Ogrski poslednja ura. Rusija in Francija sta bili od nekdaj nasprotni delitvi Avstrije. Obe državi sta v interesu evropskega ravnotežja hoteli varovati „status quo". Nemčija pa je bila proti temu pod pretvezo, da bodo notranji nemiri v Avstriji po pmrti cesarja Franja Josipa kalili evropski mir. Iz tega stališča izdelala je torej Nemčija nastopni načrt razdelitve Avstro-Ogrske. Ogrska s Hrvatsko in Slavonijo tvorile bi samostojno kraljestvo, h kateremu se priklopijo od Avstrije še Primorsko in kraljestvo Dalmacija. Ogrska krona preide na hohencolernskega princa, ki govori izborno ogrski in italijanski, in ki se že pripravlja na to imenovanje. (Avtor ima v mislih drugega sina cesarja Viljema, princa Eitel-Frica, kateremu pripisuje splošno evropsko mnenje tu navedene lastnosti.) Avstrijske dedne dežele, kjer so naseljeni Nemci, kakor tudi slovenske dežele (Kranjska, Spod. Štajerska in južna Koroška, pridele se Nemčiji. K njej se priklopi tudi severno - zapadni kos češkega kraljestva, znan pod imenom Hebsko okrožje. Ostale Češke dežele (Češka, Moravska in Slezija) tvorile bi posebno nevtralno državo, po vzorcu Belgije, pod vlado princa iz habsburške hiše (Frana Ferdinanda, sedanjega avstr. prestolonaslednika). Galicija in Bukovina, ki leže na meji Rusije, ponudile bi se tej v odškodnino. Na tem načrtu razdelitve Avstrije dela se že 5 let, in mnogi meni osebno znani diplomaticni agenti in ogrski deputati razvijajo v tem pogledu silno delavnost v Parizu, Berlinu, Budapešti in Petrogradu. Meni sta ta dogovor razkrila pred poldrugim mesecem dva diplomata ter me pooblastila, podati ga javnosti, pod pogojem, da zamolčim dotični imeni. Jaz sem dolgo omahoval, vendar interesi Rusije, katera je bila vedno principijalno nasprotna podobnim načrtom, interesi Avstrije in vsega Slovanstva, kateremu preti nevarnost, da se ti nemški načrti v kratkem izvrše, napotili so me, da objavim, kar sem izvedel. Pripomniti pa moram, da so to le glavne poteze imenovanega dogovora, ki pa tem bolj jasno kažejo svoj namen. Nekatere druge podrobnosti še do danes niso pojasnene, tako n. pr. še ni gotovo, kako odškodnino bodo morali dati Nemci Francozom. Ti bi si seveda želeli teritorijalno kompenzacijo in to v Evropi (Alzacijo in Lota-ringijo), ali Nemčija se k temu ne bode hotela odločiti, temveč je pripravljena Franciji odstopiti svoje kolonije v Afriki ali pa Kitajski Kiao-Čau. Bodo li Francozi s tem zadovoljni, je drugo vprašanje. Med tem je pa neobhodno potrebno Nemčiji, da je Francija soglasna, ker bi morali po nemškem načrtu Francozi odpovedati pomoč Italiji, kateri pri srednjeevropski delitvi Nemci nočejo ničesar dati — in to je povsem umevno, ker bi inače Nemčija za vedno izgubila Trst in ž njim ob enem pot do Adrije. Tudi usoda Bosne in Hercegovine ni znana, kakor ni pojasnjeno vprašanje, kako s, bode imenovala bodoča češka država pod žezlom habsburškim. Nemčija ni po vsem pri volji, izpolniti davne želje Cehov, imeti svoje kraljestvo, in misli nazvati češke dežele veliko vojvodino. Sicer so pa vse to podrobnosti, katerih ne bode tako težko dopolniti, ko so enkrat osnovne točke že dovršene. Med tem, ko podajam gori omenjeni načrt javnosti v tem trenutku, ko so prišle nad Rusijo težke izkušnje in ko se najbrže pripravljajo opasne ho-matije vsled rušenja kitajske nevtralnosti po Japoncih, imam pred očmi z Davorin. Z devetdesetimi goldinarji se je pripeljal mračnega jesenskega popoldne na Dunaj Študirat zgodovino. Prvih Štirinajst dni je dovoljeno poslušati predavanja katerekoli fakultete brezplačno. Tako sva šla enkrat h kirurgiji. Slavni profesor Albert je pravkar otvoril svoja predavanja. Dijaki, zlasti njegovi rojaki Cehi, so ga sprejeli z burnim ploskanjem. Albert je bil govornik po milosti božji. Takoj s prvimi, klasično dovršenimi stavki je očaral in osvojil vsa srca. Govoril je v uvodu o vzvišenosti in o težavah zdravniškega stanu. Moj tovariš Davorin kar ni obrnil oči od učitelja; i zdravo ogorelega lepega obraza mu je sevala mladeniška navdušenost. Konec predavanja se je šel vpisat v medicinski oddelek. Stanovala sva blizu vojaške bolnišnice v ogromni takoimenovani Rdeči niši pri stari, zgovorni Čehinji. Davorin je mislil poČetkoma, da bo živel s svojim denarjem najmanj tri mesece kakor grof. Stanovanje, vpisnina, priprava za seciranje, knjige in — zdravi banjski želodec, vse to ga je kmalu poučilo, kakšen revež je dijak, ki jo primaha z enim samim stotakom na Dunaj in se nima nadejati od doma nobene podpore. Starši so že imeli, pa niso hoteli. Stara slovenska pesem: le-menat. Tudi brumna teta Jera seje jezila, da se ni maral poduhovniti. Hudo se ji je bil zameril Že, ko ni hotel biti več Martin, ampak Davorin in je torej stare izkušene svetnike tako pohujšljivo deval v nič. Davorin — kakšen svetnik pa je to in v kateri pratiki neki stoji? Jemnasta vendar! Brez pravega patrona pojde fant na visoke šole! Treba bo mnogo moliti za izgubljeno dušo, morda se neverni spak vendarle še izpreobrne v Martina in gospoda. Davorin je skoparil in varčeval, kar je le mogel; ali naglo je ginil groš za grošem. Iskal je instrukcij, se ponujal po časnikih za francosko in stenografijo, pa nikjer ga niso sprejeli, dasi je imel jako odlična spričevala. Ponujali smo mu posojil, seveda le majhnih vsotic, saj smo zadnje dni meseca tudi sami klepali suhe žemlje in pečen krompir, kupljen pri Kranjcu-kostanjarju. Davorin pa ni maral nobenega denarja, ker ni vedel, kako bi vrnil. Vendar ni obupal. Šel je naravnost k profesorju Albertu in mu povedal odkritosrčno, kako se ima; prosil ga je priporočila. Albert se je nasmehnil in mu dejal: Kajpa, če sem vas s tistim govorom zapeljal k medicini, vam moram Že malo pomagati. Zapisal je nekaj besed na svojo posetnico in velel Davorinu, naj gre ž njo k profesorju Z. Ta ga je poslal zopet k drugemu gospodu, ki mu je rekel, naj nekoliko potrpi, zdaj da je vse oddano. Davorin je imel le še en sam goldinar. Ž njim je živel cel teden ob samem kruhu in vodi. Po kruh je hodil k debeli DunajČanki. Vselej je pogledal, Če ni nikogar v pro-dajalnici, potem je šele vstopil. Dobrosrčna žena je kmalu spoznala njegovo bedo; včasi mu je zavila namesto že-melj kos pogače v papir. Naposled pa se je Davorinu vendar zasmehljala sreča. Poverili so mu pouk dveh porednih dečkov v aristokratski rodbini. Obdržali so ga vse leto. Drugi semester je dobil ustanovo. Zdaj se je nekoliko oddehnil. Prve velike počitnice je ostal na Dunaju pri odvetniku za stenografa. Sestrici Lenki je poslal svilen robec. Teta Jera se je čudila in se pre-k riže vala. Ali se je fant zapisal v krivo vero, ali pa je zadel terno, to je ugibala. Jemnasta vendar! Tako je prestradal pet semestrov in naredil prvi rigoroz. Tedaj ga je zadela nepričakovana sreča. Nekega zim- skega dne je srečal pred kliniko profesorja Alberta ob njegovi kočiji. „ Čakajte malo, mladi Slovenec!" mu je zaklical učenjak. \Ali že imate praktikum iz anatomije?" „Ves prvi rigoroz, gospod dvorni svetnik!u nBene! S kakšnim uspehom?" „V obeh praktičnih izpitih z odliko." „Optime. Ali znate morebiti francosko?" „Znam, gospod profesor!" „Valde bene. Pridite jutri po mojem predavanju k meni. Servus!" Davorin bi bil od veselja kmalu sam rekel „ Servus !u V pravem Času pa se je ugriznil v jezik, in ko se je poklonil, je bila Albertova kočija že daleč. Drugi dan mu je povedal profesor, da se želi učiti stari francoski princ P. auatomije. Ako hoče Davorin prevzeti pouk, naj se gre takoj ob treh popoldne predstavit, priporočen da je že. Točno ob določeni uri je stopil Davorin poln pričakovanja in radovednosti v palačo, ki je pred njo čakal eleganten voz. Krenil je po kamenitih stopnicah, obloženih z debelo preprogo, v prvo nadstropje in pritisnil na gomb. Odprl mu je star sluga in ga zaspano vprašal, kaj želi. Kar pa so se otvorila visoka vrata spredaj in iz sobe je prišlo ene strani sveti smoter slovanskega zedinenja, z druge strani se mi pa zdi neobhodno potrebno odkriti oči avstrijski diplomaciji. Tekom 15 let obračal sem se opetovano že do avstrijskih vladnih oseb s pozivom: obrniti Nemčiji hrbet in se tesneje pridružiti Rusiji kot najboljši in edini prijateljici Avstrije. Samo okrepljenje Rusije pri združenju vseh slovanskih elementov in v zvezi z Avstrijo in Francijo bode moglo preprečiti razdelitev avstrijske monarhije in ojačenje pangermanizma, ki bi potem pogoltnil vse manjše slovanske narodnosti. Na Daljnem Vztoku grme topovi... Na dunajskem dvoru se plemeniti, slavno-vencani starček pod težo mnogih izkušenj bliža meji Življenja in vedno sil-neje se dviga nad Slovanstvom grozno strašilo nenasitnega pangermanstva. To strašilo se kaže kakor eden tajinstveni člen med mnogimi, na videz v nikaki medsebojni zvezi stoječimi dogodki v zgodovini zadnjih let, mesecev, dni. Bode li Slovanstvo brez usmiljenja moralo podleči temu groznemu „mene, tekel, fares?" . . . (Op. uredništva.) Članek ga-liško-poljskega grofa, ki smo ga tu priobčili, mogoče ne bo po godu nekaterim krogom. Takoj izjavimo, da se nikakor nočemo spuščati v pobližno njegovo oceno, niti ne maramo preiskovati, v koliko odgovarja dejstvom: je li ono samo hipoteza ali že dovršena stvar, vendar jedro samo na sebi bode približno pravo, to ni nikaka tajnost več. In to naj premišljujejo izvestni krogi, ki so v to poklicani. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. XLIII Škof dr. Nagi je dal torej tiskati svoj tretji »Pastirski list«, naslovljen na Kšsmanjoe, v slovenskem in italijanskem jeziku ter ga raiposlal po škofiji. Hotel se je s tam opravičiti pred duhovniki in verniki, zlasti tr- mlado dekle, tako lepo mlado dekle, da je Davorinu zatrepetalo srce od radosti in občudovanja. Oblečena je bila v ruskozeleno zimsko obleko. Njen prelepi sveži obraz je izražal mir in energijo. Gosti lasje kostanjeve barve so ji okrožali belo Čelo in velike rumenorjave oči so se iskrile v ognju prve mladosti. Bujnovitko dekle je štelo menda komaj Šestnajst let. V majhnih orokavieenih rokah je držala na jermenu svetle drsalke. Za trenotek sta obstala oba, Davorin in ona, kakor prikovana. Potem se je odkril in predstavil. Obenem je prišla na hodnik druga gospodična, mnogo starejša in s precej velikim nosom. „Mici, počakaj no!" je vpila za mlajšo. „Ali se naj mu predstavim tudi jaz?" je vprašala mlajša po francosko svojo prijateljico. „Ne, ni treba," je odgovorila sta rejša. „Prosim vas, bodite tako ljubeznivi!" je prosil Davorin obenem, tudi francosko. Obedve sta zardeli. „No, saj je gospod že tako slišal moje ime," je dejala mlajša. „Kaj želi gospod?" „Pozvan sem k princu P.u „Ah, princ stanuje tu zraven. Tukaj je številka dvanajst." iaško-koperske škofije, češ, sv. Stolica ni odobrilajmojega postopanja v Ricmanjih ter ni Ricmanjoem dovolila prestopa na unijo, ni pa hotel povedati, kaj da mu je sv. Stolica ukazala storiti, zato pa 5e do danes niti duhovniki, niti ver* niki ne vedo resnice o rio-manjski cerkveni zadevi. Mnogo iztisov pastirskega pisma je bilo poslanih tudi v R smanje, a tukaj so, prečita je ga, takoj razumeli, da je škof Nagi v svojem pastirskem pismu glavno stvar zamolčal, to je, da ni povedal, kaj je sploh rimska Stolita glede Riomanj pozitivnega odločla in zato so mu poslali pastirski list nazaj, iz česar je dr. Nagi lahko sprevidel, koliko zaupanja da uživa v Ricmanjih. Vzlio temu so se našli trije možje, ki so s e o d z v al i v a b i 1 u izraženem v pastirskem listu, kjer vabi škof dr. Nagi k sebi tri može iz Riomanj z besedami: »Poživljam Vas po oč eto v sk o, pridite s tistim zaupanjem in s tisto ljubeznijo k meni, kakršno go j i m j a z d o V a s: izberite tri zastopnike, koji se bodo posvetovali z menoj o obnovljenju cerkvenega življenja pri Vas«. Ti trije možje so se dne 30. septembra 1903 po svojem legalnem zastopniku pismeno obrnili na škofa dr. Nagla s prošnjo, naj jim pošlje v prepisu oeloten avtentičen dekret sv. Stolice, ker ni iz njegovega pastirskega pisma ničesar razvidno, kaj daje sv. Stolica glede Ricmanj pravzaprav odločila. Dna 10. oktobra 1903 so prejeli omenjeni trije možje od škofa Nagla nastopni dopi's: k. Št. lie./Pr.. 1903. Trst, dne 8. oktobra 1903. Dragi verniki! Veaelilo me je, da ste se obrnili do mene s pismom od 30 septembra, katero sem dobil 6. oktobra. Dasi je iz paatirskega lista popolnoma jasno, kaj je Sveta Stolica odredila dne 3. septembra v Vašem cerkvenem vprašanju, prosite vendarle veren in dostaven prepis papeške odredbe. Nikar ne mislim, da m zaupate mojim beseda:n, saj je škof najbolj zanesljiv tolmač takih pisem, pa tudi Vaše pravno stališče ne more biti drugačno kakor ono, ki ga zavzema Apostolska Stclica in z njo Vaš škof. Ssdaj pa, ko sem Vam povedal to, Vam prav rad ustrezam in Vas doslovno obveščam o vssm, kar se nanaša na Vas. Rim, 3. septembra 1903 Prejasni to Prečastni go spod! Pošiljam V. G v prigibu prepisano p'smo naslovljeno na Mon?ignora Drohobeckega, Križevačkega škofa z odredbami Svete Stolice glede dobro poznanih dogodkov v vasi Ricnrianje. Drago mi je zraven dati na znanje, a je Sveta Stolica odobrila, kar ste 3 „Oprostite, prosim! Zmotil sem se. Klanjam se!" „Z Bogom!" „Ali je lepa!" si je mislil Davorin, ko je gledal za vozom. „Ali je lepa!" Davorin je bil princu všeč, še bolj pa princ Davorinu, ker mu je plačal kar za pol leta naprej šest stotakov. Francoski kavalir pa se je hitro naveličal suhoparne osteologije in ga jel izpra-Ševati druge reei. Ko mu je Davorin povedal, s kakšnimi razmerami se je bojevati njemu in mnogim drugim vse-učiliščnikom, se ni mogel princ načuditi njih vztrajnosti. Davorin pa je poslal zdaj materi zidano ruto in sestrici zlat križec s svilenim trakom. Teta Jera je odpirala usta in oči in tako preudarila, da je Davorin navzlic vsem hudičevim izkuš-njavam le še ostal dober kristjan, sicer bi ne pošiljal domov križa; bržkone da je zadel terno, saj tam na visokih šolah vse pogruntajo, tudi prave umare. Jemnasta ! Jemnasta! Takoj od princa si je šel Davorin kupit drsalke in šel na bližnje drsališče. Že oddaleč je zagledal zeleno obleko. Našel je gospodično Mici. Bila je sama; odzdravila mu je prijazno. nNo, kaj dela vaš princ?" „Pravzaprav nič, kakor vsak princ. storili v tej zadevi, posebno pa glede odstranjenja iz Riomanj kaplana Požar j a. Poživljam Vas, da poskrbite izvršenje te določbe, priporočam Vam ____itd. itd. (Sledi navod za tretje osebe) Br. H. M. kardinal Gotti, nadstojnik. A. Sa vel li Spinol a, tajnik. Prejasni in Prečastni goapod Monsignor Frančišek Nagi, škof tržaški! V prej omenjenem pismu na Mon-signora Drchobeokega pravi sveta Stolica glede Vas . . . »Drže ae dose-daj-omenjenih določb, kakor je V. G. poznano, ni Sveta Stolica vernikom vasi Rtcmanje ni poprej dovolila prestop iz latinskega v grško rusinski obred, niti ga iz istih vzrokov sedaj vnaprej ne dovoli« .... itd. itd. Br. H. M. kardinal Gotti, nadstojnik. A. Savelli Spinola, tajnik. Vidite tedaj, da Vam je pastirski list od 13. septembra povedal natančno odredbo Štete Stolioe. Ne podpisujte več v bodoče takih stavkov, ki bi znali netiti nezaupanje do očetovskega mišljenja Vašega škofa, temveč pridite rajši semle na povabilo v pastirskem listu, da se o potrebnem dogovorimo, kakor je pred nekaj dnevi prišel tudi gospod dr. Požar in nas zadovoljil na pohvalni način s svojimi izjavami in obljubami. Blagoslovi naj Vas Vsemogoči Bog f Oče -j- Bog Sin in Bog f Sveti Duh. f Frančišek s./r. škof. Cenjenim gospodom A. K.. M. K., J. K. v Ricmanjih. Vojna na Daljnem Vztoku. Bitka pred Liaojangom. »Berlin«:? Tagblattu« poroča iz Liaojanga: Velikanska bitka, strahovita krvava borba za Liaojang se je pričela. Vendar pa bi bilo še prezgodaj, ako bi se že sedaj hotelo govoriti o izidu te bitke, dasi so si žs Rusi drugi dan izvojevali znatnih uspehov: uplenili so nad 40 japonskih topov in ujeli dva cela japonska bataljona. Japonci so 30. m. m. kot na rojstni dan mikadov naskočili ruske pozicije s silo, ki je že mejila na obup. Niso se brigali za nobene, še tako težke izgube. Na vzhodni fronti so navalili na Rase petkrat, a so bili vsakokrat z bajoneti sijajno odbiti. Artiljerijski boj je bil groEovit, ksr so ga je udeležilo na obeh straneh nad 1000 topov. Ruski vojaki so se borili kakor levi in so navalili na sovraga z glasnim entuzijazmom in ura-kliei; vsied tega so tudi izgube znatne, zlasti pri artiljeriji; tako je n. p?, prva baterija Najel me je za anatomijo. Pa že po prvih desetih minutah me je začel izpraševati, kako je to in^to tam doli pri nas na Slovenskem." „Kaj?" se je začudila gospodična. „Gospod je Slovenec?" „ Zakaj me gledate tako presenečeni? Saj smo Slovenci takorekoč tudi ljudje!" „Potem izvolite še meni kaj povedati o svoji domovini, gospod doktor! Voziva se skupaj!1* Pripovedoval je o svoji očetnjavi, hvalil krasoto rek, jezer, poljan in gora in se sam čudil, da mu teko besede tako, kar same po sebi. Prekmalu je prišel čas ločitve. „Molil bom, da ne bo južnega vremena," je vzdihnil in ji pogledal v krasne oči. „Jaz — tudi!" je zašepetala in se nasmehnila. Tako sta se shajala . . . Obadva sta čutila, da se ljubita neizmerno. „Kaj pa, če se staja led?" jo je vprašal enkrat. „Mislila sem že o tem. Mislim, da bi prosila papana, naj mi najame učitelja za ta in ta predmet in oglasili bi se vi!" „Z največjim veseljem!" „Dobro. Recimo stenografijo!" — devete divizije izgubila vse oficirje. Na južni fronti je treba beležiti dva energična japonska napada, ki sta pa bila krvavo odbita. Tu je ujelgeneralSamsonovdva, že gori navedena japonska bataljona. 31. avgusta se je pričela bitka ob 3. uri zjutraj. Artiljerijski ogenj je bil ob 10. uri tako ljut, da se je zdelo, kakor da bi se tresla zemlja. Glavni boj se bije na južni fronti; v boju se nahaja 9. sibirska strelska divizija. Njene izgube so znatne, vendar pa se je v japonskih kolonah že pokaaal nered. Pri-godilo se je že več slučajev, da so Japonci streljali na svoje lastne ko Ione. To Bi je treba tolmačiti tako, da so Rusi izvršili več protinapadov na japonske policije in se zagvozdiii kakor klin v japonske voje. Rusi se držć izborno, ker so prepričani, da ae je umikanje končalo in stopijo skoro v ofenzivo proti Japoncem. U Mukdena dohajajo vsake pol ure vlaki z novimi voji in topovi. Ruska krila ao varna proti vsakemu poskusu jih obiti. Kuropatkin se je odloČil, da izvojuje odločilno bitko pri Liaojang u. V boju je bilo ranjenih več ruskih vojnih poročevalcev. Korespondent »Rusa« je bil težko ranjen; poročevalec »Novega Vremena«, Olginski, pa je bil odlikovan za hrabrost Poročevalec pariškega »Tempsa« pa brzojavlja iz Liaojanga: 30 avg. ob 5. uri zjutraj se je na južni in jugovzhodni fronti pričela strahovita kanonada. Ruake baterije so posti-rane v krogu med hribovjem in dolino. Ob 6. uri zjutraj je japonska pehota odkrila ogenj na Ruse, ki ao se nahajali v utrjenih pozicijah. Desno rusko krilo se naslanja na železniške progo; na levi se dviga hrib, visok 300 metrov, izborna točka za opazovanje. Na tej gori sem ob strani generala Stakeljberga opazoval bitko. Rusi so ležali v jarkih in neprestano streljali na Japonce, ki so bili jedva 400 metrov oddaljeni in bo vedno dobivali novih moči. Ena divizija je obkolila desno krilo. Ob 4. uri so Ruti poslali v boj del svoje rezerve; pričela se je strahovita kanonada. Na goro so padale kakor toča japonske granate. Dva metra od generala Stakeljberga se je razpočii šrapael, ki bi bil skoro generala ubil. Japonske baterije so skoro vse bile postirane v ravnini in so opetovano spreminjale svoje pozicije. General Miščenko je poslal v boj vso svojo konjenico in vse svoje reserve in s temi vzdržal sovražni na pad. Ruski topovi so še v pozni noči streljali na Japonce. Na zapadu je zgorela cela vas. Nekega ruakega vojnega poročevalca je zadela japonska krogla; bil je na mestu mrtev. Stari Barnes je izpolnil hčeri edi-nici vsako željo. Davorin in Mici sta se torej kmalu začela učiti stenografije. Bila sta sicer sama, ali v sosedni, sprednji sobi je bil postavljen stražnik, stari zaspani sluga Peter. Enkrat je kazal Davorin svoji učenki prve okrajške. Vstala je bila s stola in se pripognila bliže k njemu. Čutil je njene lasce ob sencu, čutil je njeno lahko, vonjavo sapo. Pogledal ji je v oči in videl, da ni gledala na papir, ampak njemu v obraz. Naenkrat je vstal. Povesila je trepalnice. Stopil je bliže in se drhtaje sklonil k njej. Počasi je privzdignil njeno glavico in jo poljubljal na bujne polodprte ustnice, dokler ni zakrila obraza z malimi belimi rokami. „Poglej me, Mici!" Pogledala ga je. Solza je blestela v njenih očeh. „Ali me ljubiš?" Odgovorila mu je s poljubom in vprašala: „ Ali me boš vedno tako ljubil?" „Vedno. Večno!" „Ali — ti si kristjan, jaz pa sem — judovsko dekle," je rekla tiho. „Mici ni judovsko ime. Gotovo je tudi vaši gospe mama tako ime?" „Ne, moja rajna mama je bila Rusinja; ime ji je bilo Malanja. Mene pa Ponoči so dobili Japonci novih moči. Zjutraj 31. avgusta so znova poskusili obkoliti rusko krilo na desni strani železniške proge. Tega manevra ste se udeležili dve japonski diviziji. Ob 2. uri zjutraj ob luninem svitu je bilo videti dve japonski koloni, ki ste skušali spraviti mitreljeze v ugodnejše pozicije. Vse ruske baterije in vsi polki so jeli streljati nanje. Japonoi so se ja-drno umaknili. Od 6. uri zjutraj se je pričel ljut ogenj na jugu; ob 9. uri je bilo videti visoko v vzduhu ruski zrakoplov, ki je opazoval z višine gibanje japonske armade. Japonci so streljali nanj z granatami. Ob 10. uri so skoro dooela potihnili topovi. Japonski napad je bil odbit. Ali so Japonci že ras v Liaojangu ? V naslednjem hočemo navesti japonska in japoncfiiska poročila o bojih pri Liaojangu in jih na to preiskati glede na njih verodostojnost in resničnost. Iz Tokija se poroča: Glasom poročila z dne 1. t. m. je japonska armada v četrtek zjutraj zavzela po ljutem boju vse pozicije na go/ab, ki jih je branilo rusko desno krilo. Vsled tega so se jeli vsi ruski voji južno od Liaojanga umikati. Maršal Ojama pa javlja: Sovraž nik ni mogel več vzdržati silnih naših napadov in se je l.t. m. umaknil iz Liaojanga. Japonski voji na levem krilu in v centru so zasledovali sovražnika, ki se je skušal umakniti preko reke Tajci. Uplenjeni topovi so se porabili za obstreljevanje liaojanškega kolodvora. Naše desno krilo je 1. t. m. napadlo sovražnika pri Hejsingtaju, 15 milj Beverovzhodno od Liaojanga. Japonske izgube od 29. avgusta naprej znašajo okoli 10.000 mož. Po poročilih iz Londona pa so Japonci Liaojang že zasedli in se tamkaj utaborili. Karo-patkinova armada se baje s slepo hitrostjo umiče proti Mukdenu in jo zasledujejo združeni voji generalov Kurokija, Nodza in Oka. Ruai so, predno ao zapustili Liaojang, vžgali hiše in zažigajo vse vasi in mesta ob potu v Mukden. Reuterjev urad pa poroča iz Tokija: V četrtek zjutraj se je jeia ruska armada na desnem kriiu in centru pred Liaojangom umikati. — Tako ss glase poročila iz Tokija in Londona! Ne glede na to, da maršal Ojama niti z besedico ne omenja, da bi bila japonska armada že zasedla Liaojang, se tej vesti nikjer prav ne verjame. Celo v Tok t ju samem se še absolutno ničesar pozitivnega ne ve o dogodkih pri Liaojangu. To nam potrjuje ta-ie klice papa zmeraj po judovsko Miriam, to je Marija." „Tudi jaz te bom imenoval odslej zmerom Miriam! Ali bi se pokristjanila?" „Za te vse," je odgovorila in ga poljubila. Odslej je živel Davorin kakor v omotici. Naenkrat je zvedel, da je stari Barnes malone milijonar; zbal se je, da ne dobi njegove edinice. Miriam pa ga je takoj pomirila. Naj le dovrši svoje študije, ga je junaČila, potem pa naj pride prosit njene roke. Če papa ne dovoli, pa uideta. Miriam je bila kaj energična deklica. Davorin se je še bolj poprijel učenjaj Princ mu je že izdavna odpovedal, ker si je zmislil, da ga preveč zebe na Dunaju in da se mora iti gret v Italijo. Za „odškodninou mu je plačal Še petsto goldinarjev. Konec desetega semestra je naredil Davorin drugi rigoroz in začetkom enajstega vse tri praktične izpite tretje izkušnje. Ostal mu je le še teoretični tretji rigoroz. Smejal seje, kadar je pomislil, kaj poreče brumna teta Jera, kadar ji pripelje izpreobrnjeno dušo domov, svojo lepo Miriam. Toda prišlo je drugače. Nekega dne je dobil od ljubice tole pisemce: „Preljubi, ediui moj Davorin! Ko to bereš, brzojavka iz Tokija: O uspehu in izidu bitke na vzhodni fronti in o uspehu napada Kuroki-jeve armade se še ničesar ne ve. 3 tem, da je ruska armada na desnem krilu in v centru zapustila svoje pozicije na južni fronti, je v nevarnosti rusko levo krilo. Vendar pa so ruske vojne sile na levem krilu zelo močne in jim bo najbrže mogoče, se popolnoma ubraniti vseh napadov. Dali so Japonci že zasedli Liaojang, se še dvomi. Uradna poročila o tem ničesar ne omenjajo. To govori dovolj jaano, da nam ni potreba še posebe dokazovati, d . Japonoi dosedaj še niso zasedli Liaojanga. Pripomnimo, da tej vesti ne verjame niti »Neue Freie Presse«; o »Reicb.Bwehr« pa niti ne govorimo, ker se itak ve, da je to skoro edini nemški list v Avstriji, ki zavzema napram dogodkom na Daljnem Vztoku pravilno in pošteno stališč Sicer pa razjasne celo zadevo ruska uradna poročila, ki bodo brez dvoma došla v najkrašem Času Da teh še ni, je nemara krivo to, da |s brzojavna zveza med Liaojangom in Mukdenom, kakor javlja »Daily Mail«, začasno pretrgana. Boj za Port Artur. Po londonsaih poročilih bo se Japonoi polastili dveh obrežnih forov pri KvankinŠanu vzhodno od vhoda v pristanišče. Rusi bo zopet zavzeli fora Ješan in Polikvang, odkoder so Japonce po ljutem boju pregnali. Iz Tokija pa se poroča, da bo Japonoi v sredo potop'li neki ruski parnik, ki je pri vhodu v port artur ško pristanišče odstranjeval mine. »Daily Mail« priobčuje brzojavko iz Šanghaja, v kateri se zatrjuje, da so Japonoi stoj prvotni načrt glede Port Arturja spremenili. Prepričali so se, da trdnjave ni mogoče za vzeti c naskokom, in uvideli so, da je treba oblegajoči armadi privoščiti nekoliko miru in počitka. 35 000 mož od oblegajoče armade se je po i ieznioi odpeljalo preti Liaojangu. Na spremembo prvotnega načrta pa je vplivalo tudi to, da operacij ne mer dovoljno podpirati japonsko brodovje, katerega hoče Togo ohraniti aktiv nega še za poznejši čas, ko pripluj baltiška eskadra. V Tok iju so se daj baje uverjeni, da Port Artur ne pade pred koncem septembra. General Linovič hiti na pomoč Kuropatkinu. Kskor se poroča iz London hiti general Linevič i z V 1 . divostoka s 50.000 možmi Kuropatkinovi armadi na pomoč. Linevič dospe že v dveh dn v Mukden, odkeder se takoj cdravi na jug, ako bi Kuropatkin potreboval pomoči. BSdST" Dalje w prilogi. ^Ub}2 sem že daleč daleč od Tebe. Moj ibogi papa je izgubil vse premoženje. Nc mogla bi Ti prinesti nobene dote in Ti ne bi mogel izvršiti svojih načrtov. Vračam Ti torej dano besedo. LjubiL pa Te bom vedno. Bodi srečen! Tvoja Miriam." Davorinu se je jelo vrteti v glav ko je to bral. Poizvedoval je, kam ic šla, pa vse zastonj. Jel je pijančevati in ponočevati. Igral je in — čudno! — zmeraj dobival. Stvar se mi je zdela Že prenevarna. Svetoval sem mu, naj se pomiri, nau doktorat, saj gotovo kje najde Miriam, bržkone na Ruskem, koder je bila njena mati doma. Utopil se je iznova v knjige in bil promoviran za doktorja prej nego s t se nadejali. Toda ponočevauje in napor s študijami sta mu podkopala zdravje. Vidno so mu pešale moči. Lepega pomladanskega dne sem šel iz kavarne, kar zagledam v tramvaja — Miriam. Bila je še krasuejša kakor prej in na milem obrazku ji je Igral srečen nasmeh. Takoj sem bil pri njej-Povedala mi je, da je dobil papa od prijateljev posojilo in začel novo trg©" vino ; ona pa da se pelje k Davorinu. Brala je, da je Že naredil doktorat iu takrat jokala od veselja vso noč. Po- Admiral Uhtomski pred vojnim sodiščem ? Is Pariza so poroča, da j« admiralski svet pod predsedstvom velikega knesa Alekseja sklenil admi rala kneaa Uhtomskega postaviti pred vojno sodišče v Vladivostoku ali v petrogradu. Admiral Skridlov bo kot priča imel priliko, da opraviči svoje ukrepe, da je ukazal portarturšksmu brodovju vdreti iz pristanišča. O pomorski bitki dne 10. m. m. Jean Rodes, poročevalec pariškega »Mttina, brzojavlja iz C.fui, da je rusko brodovje po izpovedi ruskih oficirjev vdrlo iz Port Arturja na ukaz namestnika Aleksejeva proti volji generala Kuropatkina in admirala Skridlova. Da bi utekel usodi admirala Makarova, ni hotel Skridlov osebno prevzeti poveljstva na ladjah vladivostoške eskadre, ker je vedel, da se zapleto v boj z Japonci. Dali je ta vest resnična, je dvomljivo. Ruske križarke pri Kanarskih otokih Guverner v Las Palmas poroča, da je dobil brzojavko, da bo se pri otoku Lanzarole usidrale tuje vojne ladje, ki nosijo rusko zastavo. Na njih prihod so čakali transportni parniki, ki so jih preskrbeli s premogom. General Steselj. Nedavno tega so prinesli listi vest, da je general Steselj, junaški poveljnik portarturške posadke, Avstrijec in po rodu Žid. Ta vest se sedaj iz Petrograda dementuje. V tem oziru se piše iz Petrograda: K izmišljotinam, ki se jih je že toliko nagromadilo o dogodkih in vodilnih osebah na bojišču, spada tudi ta vest, da je general Steselj rojen na Avstrijskem in židovskega rodu. Iz službene njegove listine je namreč razvidno, jda je bil Steselj rojen 1. 1848. kot sin nižjega ruskega uradnika; kot I21etni deček je vstopil v prvo petrogradsko gimnazijo kasneje pa vojno šolo v PavlovBku. Po dovršenih študijah je postal z lSleti praporščak v vojski. Njegova karijera je bila sicer ugodna, a ne hitra. Steselj je bil 8 let poveljnik stotnije, 10 let poveljnik prapora, 9 let pa polkovnik. Dr. Korber v Galiciji. L v o v , 2. septembra. Od tu je odpotoval ministrski predsednik v Buak, kjer je obedoval pri bivšem ministrskem predsedniku grofu Ba-deniju. Potem se je odpeljal v Tarnopol, kjer je nadzoroval okrajno glavarstvo in sodišče ter sprejel rasne deputecije. Opoldne se je odpeljal v Kopyciynce. Solnograd, 2. septembra. Poslanec dr. Sylvester se je izjavil o potovanju dr. Korberja sledeče: Kdor je natanko zasledoval parlamentarne zakulisne dogodke zadnjega državne-zborskega zasedanja« bo vedel, da jo dr. Korber po časopisja veliko zakrivil nad poljskim klubom. Poljski klub ali vsaj nekateri njegovih odličnih članov niso bili proti koalicijskemu razmerju z levieo ali vsaj proti delavni večini niso bili. Da bi se [omogočila taka delavna večina, bo se Člani poljskega kluba pridno pogajali s Čehi, da bi jih na katerikoli način spravili od javnega ob-strukcijskega delovanja. G dr. Korber ju so bila koalcijska prizadevanja, ki so izišla od strank brez njegovega sodelovanja, od nekdaj neprijetna in ne le, da ni storil ničesar za dosego poljskih prizadevanj, temuč je zastavil še vse časnikarske sile, da taktiko Poljakov pri Nemcih očrni in prepreči. Vse oficijozno časopisje je delovalo v tem smislu in posledica je bila, da so se Poljaki čutili užaljene. Pri Poljakih se je v tem časuvkoreninio globoko nezaupanje proti dr. Korberju in kjerkoli je kdo prišel skupaj s poljskimi poslanci, izražali so se zelo nevšečno o postopanju ministrskega predsednika. Dr. Korber ni mogel odstraniti od sebe tega nezaupanja vkljub opetovanim konferencam z odličnimi člani poljskega kluba. Kdrberju ni bilo toliko za delavno večino, kakor za diskreditiranje parlamenta. Obenem si je prizadeval, vsako aksijo, ki jo je sprožila kaka stranka za odpravo parlamentarne brezdelnosti, takoj v kali zadušiti. Ker pa bo poljski člani v neprestani dotiki z najvišjimi krogi, ni to ostalo brez vpliva na nadaljno postopanje ministrskega predsednika. Najbrže je spoznal, da je šel predaleč proti Poljakom. Spremenil je svojo taktiko ter je začel delovati za boljše razmerje. Sedanje potovanje ministrskega predsednika v Galicijo je prošnja za oproščenje napram Poljakom, kar je moral storiti, ako se hoče vzdržati navzgor. Ako bo to Korberjevo ponižanje vp ivalo ugodno na parlamentarne razmere, je odvisno od tega, ali hočejo poljski voditelji opu stiti nezaupanje napram Kčrberju ali ne. Gctovo je le, da se vsakojaka sprava med dr. Korberjem in Poljaki izvrši na državne stroške.« Slovanske paralelke v Šleziji. Dan a j, 2. septembra. Listu „Zeitu poročajo, da je vlada dovolila ustanovitev slovanskih paralelk na učiteljiščih v Opavi in Tešnu le pod pogojem, da prispevajo k ustanovitvi Cehi in Poljaki po 10.000 K (?). Češka šolska Matica v Opavi je baje že tudi položila prvi obrok v znesku 5000 K. Ker pa namerava vlada imenovati za ravnatelja češkim vzporednicam dosedanjega glavnega učitelja na nemškem učiteljišču, Kresta, sta protestovala proti temu voditelja opavskih Čehov, poslanca Hruby in dr. Stratil ter izjavila, da v tem slučaju Čehi odpovejo ustanovni prinos 10.000 K ter zahtevajo nazaj že vplačani znesek 5000 K. Govori se, da hoče vlada pri najmanjših ovirah, ki bi jih delali Čehi vladi pri notranji organizaciji, sploh opustiti celi načrt. O p a v a, 2. septembra. Čehi pripravljajo za 8. t. m. veliko protidemon-stracijo zadnjemu nemškemu shodu. T eši n, 2. septembra. Vse priprave za otvoritev poljskih vzporednic na učiteljišču so že dognane. Prijavilo se je za prvi letnik na nemško učiteljišče 40 učencev, na poljsko pa 28. Brno, 2. septembra. V Frenden-thalu so imeli posvetovanje vsi občinski predstojniki ter so sklenili, da ustavijo vse posle prenesenega delokroga, dokler se se ne opuste slovanske paralelke v Opavi in Tešnu. Iz Srbije. Bel grad, 2. septembra. Le Še par tednov je do kraljevega kronanja, a priprav je le malo. Mestni zastop se Še pogaja, kdo prevzame okrašenje mesta. Kralj in vlada želita, naj bi bila slavnost Čimbolj preprosta z ozi-rom na slabo letino. Razen Crnegore ne bo nobena druga država zastopana po Članu vladarske rodbine, temuč jih bodo zastopali njih belgrajski poslaniki. Anglija in Nizozemska pa sploh ne bodeta zastopani pri kraljevem kronanju. Bel grad, 2. septembra. Danes se je vršila vsakoletna duhovska skupščina, ki je bila zelo viharna. Celi dve uri se je kričalo in protestovalo zoper pisavo glasila „Hriščanski Vestnik". Po zborovanju je sprejel zborovalce kralj v avdijenci. Belgrad, 2. septembra. Kakor poroča „Opozicija", išče vlada 30 mi-ljonov dinarjev posojila. Prvotno se je mislilo, da bo posojilo zmogla „uprava fondov", toda nima toliko denarja. Dogodki na Balkanu. Belgrad, 2. septembra. Predsednik v Vranju je razorožil bolgarsko, četo, ki je hotela pod vodstvom znanega Petkova priti čez srbsko mejo v Macedonijo. Solun, 2. septembra. Avstro-ogrski civilni guverner, dvorni svetnik Muller je dobil zadnji Čas več grozilnih pisem iz bolgarskih krogov. V pismih mu groze s smrtjo, ako se bo ustavljal bolgarskim stremljenjem. Solun, 2. septembra. Vas Grado-bor je napadlo nad 50 ustašev. Dasi so vaščanom pomagali orožniki, vendar so vstaši ubili nekega uglednega Grka, ženo in dva otroka ter hišo zažgali. Spojitev Krete z Grško. Rim, 2, semptembra. Vrhovni komisar Krete, grški princ Juri, je dolgo konferiral z državnim tajnikom zunanjih zadev. Popoldne se je odpeljal v Milan, odkoder obišče ministra zunanjih zadev Tittonija v njegovi vili. V političnih krogih pa so prepričani, da Italija ne privoli, da bi se Kreta priklopila Grški. Angleži v Tibetu. Pariz, 2. septembra. Dasi so pogajanja s tibetansko vlado dognana, se Angleži ne umaknejo iz tibetanske prestolnice. Poloticijozni angleški list temveč nasvetuje, naj Angleži odstavijo tibetanskega vladarja (Dalaj Lama), ker je zelo Rusom naklonjen. Ako se to zgodi, postavi Anglija provizornega vladarja, ki bo njen — vazal. Dopisi. Iz Kamnika. Čudno je. da se tako strogo pri nas izvršuje cestni red, še bolj čudno pa je, da se pri nat», kar je farovškegs, vse prezre. Na primer: d-kan ima skoro v sredi mesta na javni cesti tako ograjo, da visi, da je m«-mo doč vsat človek posebno otreci v smitni nevarnosti. T » že tako izgleda, kakor ograja najbolj zadolžnega posestnika in tega ne vidi nobena javna straža, d čim im*j^ velikokrat za malenkostne sivari pač prt-bistre oči! Ne čudite se, dragi čitatelji, kaj *e vse okolo farovža vidi in godi. Še bolj čudno je biio pretečem teden, ko je umrl neti frančiškan. Prišel je go«>p dekan j?a epr»mit— brez minifrtraiitjv in »križa« Res ne vem, ali naš gospod dekan se na kaj druzega Spekulira, kakor na obisk gospe Ž in na kupovanje sUvb in hotelov 0 tem se bomo drugi pot malo bolj pomenili. Kamničan. S Trebnjega. Kako je dobr-niški kaplanček Janez Berce napadel nekega naročnika „Slov. Naroda*, je bilo poročano že 16. julija 1. 1. Dotični dopis je prebral ta kaplanček na priž-nici v nedeljo 24. julija, se pri tem silno jezil in obljubil prebrati vsak dopis v „Slov. Narodu", kateri se njega tiče. Ovreči seveda ni imel kaj, ker je bila pisana sama resnica. A motil se je, kdor je mislil, da bo pustil sedaj tega naročnika „S1. Naroda" pri miru. V ponedeljek, 25. julija 1. 1. popoldan je bil ta kaplanček povabljen na neko ženitovanje v gostilno pri G. v Dobr-niču, kjer se ga je tako nabral, da je potem, ko so že svatje odšli, kolovratil pozno v noči pijan po Dobrniču. Okoli 1/J 11. ure zvečer je bil v družbi nekega bogoslovca in nekega 21 let starega neopravičenega „žnidarČka" in zapazil na cesti v Dobrniču gori omenjenega naročnika „S1. Naroda". Stopil je takoj k njemu, ter mu dal '2 kroni nazaj, ker ta ni maral biti več ud kat. izobraževalnega društva, katero nima nikakih časopisov in tudi ne bukev. Pri tem mu je kaplanček očital branje „Slov. Naroda" in trdil, da piše ta Časopis same laži, posebno glede papežev, da je ta list strogo prepovedan in da bo vsak bralec „Slov. Naroda" prišel v pekel. Med tem Časom sta se približala tudi bogoslovec in „žnidar-Čeku. Bogoslovec je začel vpiti, da takoj dokaže, da ni res, kar se slabega piše o papežih, da je ta list prepovedan, ker javno zaničuje in zasramuje r. kat. cerkev, Boga iu Mater božjo. Napadenec je mirno odgovoril, da ni še dobil ta- kega lista „Slov. Naroda" v roke; sploh pa bi vlada, ozir. državno pravdoistvo gotovo kaj ukrenilo proti izdaji takega časopisa. Duhovniki naj pa, namesto da bi napadali posamezne naročnike, raje ustavijo izdajo tega lista, pa si bodo naenkrat pomagali. Na to sta začela kaplan in bogoslovec vpiti, da vlada in njeni organi še radi vidijo, če se izdajo taki Časopisi, da tisti niso nič boljši, kakor on (uapadenec) in da so konfiscirani le Časopisi, ki pišejo zoper vlado in njene organe. Krojač je kot kaplanov in bogoslovčev pomagač pa grdo zmerjal napadenca. Taje pa vse mirno potrpel in se odstranil. Ta farska druhal je tako vpila, da so ljudje vstajali, ter šli iz hiš poslušat, kaj pomeni vpitje. (Opomba uredništva: Ta drhal je lagala, kakor vedno laže, saj živi v laži, kakor krota v mlaki.) — Napadenec je mislil, da bo imel vsaj sedaj mir pred kaplanom in pazil, da se ne bi zopet kje sešel ž njim. Po naključju ga je pa 28. julija okolo 10. ure zvečer, to kaplanče, katero lazi cele noči pijano po vasi, zalotilo zopet na ravno istem kraju v Dobrniču, kakor 25. julija. Sedaj se ga pa ni lotil kaplan sam, ampak njegov pomagač „žnidarČek", katerega je imel kaplan zopet pri sebi. Ta je napadenca zavoljo branja „Slov. Naroda" zopet tako grdo psoval, da mu je pošlo potrpljenje in udaril „žnidarčka" s palico parkrat po glavi iu ga lahko poškodoval. Koj drugi dan je prišel „žni-darček" fkakor je sam pravil) k zdravniku v Trebnje. Seveda je prišlo vsled tega o tej zadevi do obravnave pri tukaj snem okrajnem sodišču v Trebnjem. Naročnik „Slov. Nar." je bil zavoljo lahne telesne poškodbe obsojen na 7 dni, poškodovani „žnidarček" pa zavoljo razžaljenja časti na 5 dni zapora. Kaplan in bogoslovec sta pri sodni ji kot priče prisegla, da nista slišala, da bi bil rekel njiju tovariš „žnidarček" kako razžaljivo besedo. Več drugih prič je pa vse dobro slišalo, nekatere celo 30—40 korakov daleč in to pri sodniji tudi povedalo. (Op. ured-Torej je kaplan po krivem prisegel.) To kaplanče pa nima samo te duhovske lastnosti, da laže, on pije tudi čez polnoči v gostilnah in se tako napije, da se kar ziblje, potem se pa s fauta-lini po vasi preganja in k dekletom zahaja. Več o tem prihodnji teden. Sadni razstavi v Radovljici na Gorenjskem ter v Dusseldorfu ob Reni. Misel in sklep, letošnjo jesen prirediti sadno razstavo na Gorenjskem, je gotovo vsakdo, ki se količkaj bavi s sadjarstvom, z veseljem po* zdravil, kajti pri taki sadni letini, kakor je ponekod ravno letošnje lato, je neobhodno potrebno pokazati širšemu svetu, kaj se v naši deželi prideluje ter s tem privabiti mnogo dobrih domaČih in tujih odjemalcev. Pri nas na Kranjskem je za izvoz v tujino Še slabo preskrbljeno; manjka nam potrebne tozadevne organizacije med posameznimi večjimi 8»dj*rji in podružnicami. Ker je poleg vinatva sadjarstvo najbolj razvito, bi bila organizacija v povzdiq*o domače kupčije |ako umestna. Će uspevajo mlekarske zadruge, bi gotovo in najbrže ae bolje uspevale sadjarske zadruge. Le delavnosti in skrbnih delavcev — udov — je treba. Izvoai se vedal sem ji, da Davorin stanuje zdaj drugje in jo spremil. Medpotoma sem ji razodel, da je hudo bolan. „Davorin!" je vzkliknila bolestno, ko ga je zagledala bledega v postelji. Obrnil je glavo. Oči so se mu zaiskrile7 obraz mu je zalila hipna rdečica in bled svit mu je trepetal okoli čela, ki je bila ca njem zapisana smrt. „Ti si prišla, Miriam, in jaz moram nmreti," je dejal s bripavim glasom. Miriam je planila k njemu, mu ovila bujne mehke roke okoli vratu in ga vroče poljubljala na Čelo, oči, usta. „Miriam, ne poljubljaj me! Ali se ne bojiš tuberkuloze?" „Xič se ne bojim!" je odgovorila in ga poljubovala še strastneje. Ihtela je, mu božala lice, mu gladila lase. Srce se mi je krčilo. Odšel sem za nekaj časa. Ko sem se vrnil, je bila Miriam v kuhinji pri Davorinovi gospodinji. „Vse vem!" je kriknila, koje prišla k nama. „0 da bi ne bila pisala tistega pisma! Samo jaz sem kriva tvoje bolezni!" Težko sva jo pomirila. Spremil sem jo domov in se vrnil k bolniku. „Ljubi moj," mi je dejal, „Miriam ne sme več k meni, Če ne res dobi bolezen. Svoje ropotije imam že vse v kov-cegih, ker sem nameraval odpotovati precej po promociji. Toda, kakor bi vedel, da jo vidim Še enkrat — nekaj me je zadržavalo. Tako težko bi umrl tukaj! Pomagaj mi še danes na južni kolodvor, lepo te prosim. V Ljubljani me čaka brat. Umirat pojdem domov." Zastonj sem mu ugovarjal. Odpeljal se je. Oez dober teden sem dobil od zdravnika telegram, daje Davorin umrl. Drugi dan pa je prišel pome stari Peter in me vedel k Miriam. Sedela je pri oknu in mi molče podala pismo; tu je stalo s slabotnimi potezami: Ljuba Miriam! Odpusti mi, da sem Ti provzročil toliko bridkosti! Moje minute so štete. Moja posledna misel si Ti. Z Bogom! Z Bogom, moja zlata, edino ljubljena Miriam! Poljublja Te tisočkrat Tvoj Davorin. Molče je vzela zopet list in gledala topo skozi okno. Ali naj bi ji govoril puste besede tolažbe? Poklonil sem se in šel. Miriam se ni genila; imela je smrt v srcu. Drugi teden sem bil pri predavanju profesorja Kralft-Ebinga. Mislil sem na Davorina in le napol poslušal učenjaka. Govoril je o neozdravni bolezni urno bolnega dekleta. Nekaj trenutkov pozneje so privedli mlado bolnico, ki je bil profesor prej govoril o njej. Bila je lepa Miriam. F. Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. (Dalje.) XV. Domovini je grozila vojna s Turki in nadvojvoda Karol ni imel mirne noči, kajti nedostajalo mu je vsega, da ubrani svojo krono. Nedostajalo mu je pred vsem denarja, ki ga ni mogel dobiti, če mu ga niso dovolili deželni stanovi. Zato je po daljšem odlašanju končno vendar sklical zastopnike kranjskega, štajerskega in koroškega deželnega zbora in ti so se sešli novembra meseca v Brucku in tam zborovali celih pet mesecev. Nadvojvoda in njegovi pooblaščenci so na stanove pritiskali z vso silo, naj dovolijo za vojno potrebni denar, ali dolge mesece niso mogli ničesar doseči. Stanovi so zahtevali, naj prizna nadvojvoda popolno ravnopravnost evan-gelikov s papisti, tega pa nadvojvoda ni hotel storiti. Nadvojvoda je bil trdovraten, a tudi stanovi so bili trdovratni in nepristopni vsakemu dopovedovanju. Med tistimi pogajanji se je zgodilo, da je baron Auersperg izrekel besedo, ki je nadvojvodo in njegov dvor pretresla, besedo namreč: Na nadvojvodove obljube ne damo ničesar, ker vemo, da jih ne izpolni; mi zahtevamo zagotovila za popolno ravnopravnost in versko i svobodo. In med tistimi pogajanji je bilo, da je Jošt plem. Gall zaklical nadvojvodi : Mi vam ne moremo želeti i zmage nad Turki, zakaj bati se nam je, da obrnete potem svoj meč proti nam in nam vzamete nase dosedanje pravice. In Jošt baron Gall je govoril resnico, kakor se je izkazalo pozneje, ko sta nadvojvoda Karol in njegov naslednik Ferdinand s silo zlomila moč deželnih stanov ter ugladila pot vladarskemu absolutizmu. Bilo je koncem meseca marca, ko se je sodnik Strniša iz Polhovega gradca nenadoma pripeljal na Vrhniko. Že na cesti je kričal VrhniČanom, ki jih je srečaval: Veliko novico prinašam ! Zaradi tega je vse hitelo za njim in ko se je ustavil pred hišo svojega tovariša Završana, je biio naenkrat mnogo ljudi okrog njega. — Zmagali smo, zmagali smo, je veselo oznanjal stari gospod. Danes sem dobil od grofa Kisla pismo, da se je nadvojvoda vdal deželnim stanovom glede verske enakopravnosti. Dne 1. marca je bila v Brucku sklenjena dotična pogodba med nadvojvodo in med dež. stanovi. Zbralo se je med tem vse polno ljudi. Prihitel je tudi sodnik Završan, gospa Regina pa je odprla okno in od tam poslušala, kar je pripovedoval Strniša. — Da, nadvojvoda se je vdal. Grasčaki so dobili zase in za svoje podložnike popolno versko svobodo in tudi mestom in trgom je dovoljena, čeprav nekoliko manjša svoboda. Zdaj je konec neznosnim predpravicam papistov! Med ljudmi je zavladalo nepopisno veselje, posebno ko jim je Strniša Še povedal, da nameravajo grasčaki nastaviti evangeljske predikante in da hočejo deželni stanovi takoj ustvariti evaugeljsko cerkveno in šolsko organizacijo. Ljudje so pohiteli oznanit veselo novico na vse konce in kmalu je vsa Vrhnika vedela, kako vest je prinesel stari Strniša. — Zdaj je konec mojih skrbi, je pripovedoval Strniša, ko je pri vrčku rujnega vipavca sedel poleg Završana in gospe Regine. Vedno sem trepetal, da me zapusti Anka, vedno me je bilo strah trenotka, ko pojde od mene, kajti tega nisem upal, da bo Erazem mogel ostati doma. Mislil sem, da pojde na Nemško. Zdaj tega ni treba. Grof Kisel me je vprašal, Če ni dobiti v teh krajih kakega predikanta, on da bi ga rad nastavil v Polhovem gradcu. Seveda sem mu koj pisal o 1 razum in jaz ne dvomim, da se odloČi zanj. Završan in gospa Regina sta Strniši z iskrenimi besedami Čestitala in sicer le precej kranjskega sadja ▼ bližnje kronovine, toda primeroma ie jako malo, in to je edino le zato, ker je kranjski sadjar navezan le na tuje prekupčevalce, ki osebno kupujejo majhne množine in večinoma le pri posestnikih blizu železnic, d oči m od železnic oddaljeni sadjarji le malo ali prav nič svežega sadja ne prodajo, ali pa ga morajo dati po taki ceni, da se ga komaj izplača trgati. Zato se pa v takih krajih največ sadja predela v sadni mošt. Umestno je torej, če se tupatam prirede javne manjše in večje raz Btave, da se na ta način privabijo tujci ter da se obrne pozornost tujih kupcev tudi na dosedaj neznane jim kraje in pridelovalce. Želeti bi bilo torej, da se posamezne občine kolikor mogoče potrudijo, da sadno razstavo v Radovljici, ki se otvori 17. septembra t. 1., napolnijo s primerno množino lepega sadja. Glavna stvar pri taki razstavi pa je, da posamezni posestniki ne razstavijo prav vseh vrst, ki jih doma goje, marveč večinoma le one, katerih imajo največ. To je važno iz kupčij-skih ozirov, da se more v slučaju večjega naročila res postreči s primerno množino takega sadja. V tem morajo biti razstavljalci oprezni, da se izognejo zasmehovanju tujcev. Pripetilo se je že, da so razstavljalci kakega okraja razstavili razne vrste prav krasnega sadja; ko so pa hoteli kupci skleniti kupčijo, ni bilo dobiti niti par stotov takega sadja. Namen razstave torej ni, da se kak razBtavljaleo za par sadov odli kuje, marveč in v prvi vrsti, da se povzdigne kupčija. Pri taki razstavi je najbolj upoštevati trpežno sadje, ki prenaša dolgo prevažanje in se dolgo časa drži. Kmetu je gotovo bolj pomagano in ustreženo, če more svoj pridelek vsako leto kmalu in dobro prodati, kakor če mu dičijo razpokle stene velika pohvalna pi^ma in svetinje, sadje pa mu gnije na drevju ali v kleti. Velika sadna konkurenca, ki preti sedaj iz Francije, Š/ice, Belgije, Ho-landije in tudi iz Amerike vzeti av atrijskemu sadjarstvu najboljega dosedanjega odjemalca, namreč Nemčijo, kamor se izvozi \sako leto povprečno za 16l/a milijona kron avstrijskega sadja, je našo vlado napo tiia, da se po možnosti udeleži svetovne sadne in vrtnarske razstave od 8.—16 oktobra t. L v Diiaseldorfu ob Reni blizu Kolina. Ministrstvo je povabilo vse tostranske kronovine, naj po možnosti delujejo, da se povzdigne ime avstrijskega sadjarstva tudi na tej rasBtavi, kakor se je leta 1900. na pariški. Kakor je znano, je Kranjska izložila na pariški svetovni razstavi lepo 2b:rko krasnega sadja; in to bo mosla letos še laže storiti na dti*sel-dorfski razstavi. Ker bo mogoče že na radovljiški razstavi nabrati primerno zbirko sadja za Dusstldorf bo radovljiška razstava r.ek&ka prednic* dusseldorfski raz&tavi. Torej na delo, gorenjski in dolenjski sadjarji, ker tu se gre za boljšo gmotno Bodočnost! Pšice iz ribniške doline. § 200. Dandanes konca vsaka pobožna prireditev z likofoni, ali kakor se priprost človek često izraža z „žrt-jem". Tu se je in pije, da je joj, in koliko ta gospoda „v se spravi^ je neverjetno. Pobožni človek oglej si samo shrambe kakega farovža. Tu je več svinjine v shrambi in vina v kleti, kakor v marsikateri dobro obiskani gostilni. Ni se torej treba čuditi, če povabljeni zapuščajo te hiše v skrivnostno sladko ginjenem stanju in dostikrat tako, da ne vedo, kaj delajo. se dejanski veselila sreče, ki jo je politiški preobrat donesel njegovi rodo vini. Vrbničanje so veselo vest slovesno praznovali. Po vseh gostilnah je bilo živo in je odmevalo petje. Tudi okrog župnišča se je večkrat zbrala znatna množica prepevajo za papiste jako žaljive pesmi, ali župnik se ni prikazal, njegov bratranec baccalaureus iuris utriusque Simon Kozina je pa ljudem še prigovarjal, naj le razgrajajo potem pa pohitel v Bistro, da svojemu prija telju prijorju Celestinu sporoči, kaj se je izvedelo in kaj se godi na Vrhniki. Vest je bila za prijorja Celestina velike važnosti, kajti vsled novega stanja stvari je hipoma izgubil ves vpliv nad tistimi kmeti, ki niso bili samostanu podložni, in katerih zdaj s cerkvenimi kaznimi ni mogel več strahovati. Ko se je začelo mračiti, je vrvenje na Vrhniki še naraslo. Ljudje so popustili delo in šli na cesto. Tudi iz bližnjih vasi je prišlo mnogo ljudi. Slišali so bili nekaj, da je nadvojvoda dovolil Bilo je lepega jesenskega popoldne, ko so se različni gostje poslavljali ter se razgubili iskaje svoje voznike. Eden teh je prišel k sosednemu župniku iz-govarjaje se, da ga od tam njegov voznik dalje odpelje. Gostoljubni župnik povabi ga na čašo vina in ta je pil in pil, akoravno je župnik namigaval, da bo tema in ga silil domov. Ko je župnik videl, da vse to nič ne pomaga, naročil je voznika, da naj pride takoj pred farovž, da odpelje neljubega gosta. Voznik je prišel in gospod ae je odpeljal, pa ne naravnost domov. Med potjo sta še popivala, ko pa prideta do zadnje gostilne v vasi, v kateri je Še luč gorela, a vrata so bila zapahnjena, je hotel duhovni gospod na vsak način Še piti in trkal je toliko časa, da se jima je odprlo in da sta dobila zahtevano vino. Žena je bila sama doma in je postelj pokrivala, iz katere je ravnokar vstala. Gospoda pa je prijelo neznansko hrepenenje po zakonski postelji iu pričel se je slačiti pričo žene krčmarice in voznika. Žena je prosila in cvilila, a gospod si ni dal ničesar dopovedati. Slekel se je ter legel v posteljo nadlegovaje poprej krčmaricu, katera je morala iz sobe bežati ter isto noč prebiti v vinski kleti. Drugo jutro odšel je duhovni gospod pri zadnjih vratih Čez travnike, ne da bi se bil poslovil. Ker pa vožnje vozniku za prejšnji dan ni plačal, prišel je voznik drugo jutro zopet, da ga odpelje. A gospod je bil že odšel in še le vrh griča pri znamenju ga je voznik dohitel iu ga odpeljal v srečno vas, kjer župniku je. — To naj Vam bode 200ta pšica in sicer za danes samo ena. Jezite se, kolikor se hočete, vemo, da Vam je hudo, — zakaj ste pa taki! <[ Novice iz Poljanske doline. Po naši dolini krade zadnji Čas raznim osebam Čast neko človeče, ki menda študira za škofove zavode. Zadnji Čas je bilo to nevredno popČe kaplane v Tržiču. V sobotnem „Slovencu" obira poljanskega nadučitelja in ga sumniči ne-nravnib dejanj katerih on ni nikdar zakrivil. To žegnano pokveko, ki je samo radi požrešnosti in lenobe šla v lemenat, ko je štiri leta prej samo lenobo pasla in se potepala po Dunaja, hočemo svetu pokazati, da se spozna, v kakšne roke bo enkrat izročena učeča se mladina na šentvidskem polju. Prej pa še par besedi o njegovem kumpanu, poljanskem kaplanu. To revše, ki se v lemenatu še maševati dobro ni naučilo, naj bi rajše bilo lepo ponižno, saj se že vse smeje njegovi nerodnosti pred oltarjem, ko hoče celo brez hostije opraviti mašo. O tem ne več, saj ga ima celo škof za tako revo, da mu je dovolil dispenzo, da sme še Čez polnoč posedati po gostilnah in objemati dekleta. Kdo ne pozna v dolini županovega Jožeta, bolj častitljivo Jožeta Kržišnika, ki je med znanci dobro znan pod imenom „rotes Keri?*i Odprimo malo knjigo življenja iz preteklik in sedanjih dni te nečedne duhovske posode: Županov Jože je res kaj nečedna posoda. Še zdaj hranijo piskre, ki jih je ta alkoholik pouesuažil in ne kot gimnazijalce, ampak kot studi'>sus filozofije. Kaj vse so pričale postelje, ki so jih morali radi njegove nesuažnosti presnšati? In taka nesnažna prikazen bo učila mladino zmernosti? Cast:tati treba škofu in zavodu. Pa tudi deklet se svoj čas ni branil županov Jože ali „rotes Kerlu, kakor še dandanes ne. Pri Vidmarju so sla vsa dekleta v kraj, če se je on le prikazal, ki mu niso drugače dejali ko „županova svinja." Boljšega imena ni bil tudi vreden. Županovemu Jožetu so včasih posebno smrdeli farji. Ce je prišel v go- versko svobodo in radovednost jih je prignala na Vrhniko, da se tam prepričajo, koliko je resnice na razširjenih govoricah. Množica je vsled tega polagoma tako narasla, da je bila Vrhnika uprav preplavljena. V gostilnah se je kar trlo gostov in ko je vino razgrelo ljudem kri in so jih razvneli pogovori o prestanih nasilstvih in krivicah od strani duhovščine, tedaj so začeli dajati duška svojim čuvstvom na tako hrupen način, da se je začel sodnik Završan bati izgredov. Toda vse Završanovo pouiirjcvanje ni nič zaleglo. Razburjenost je stalno naraščala. Ljudje so se bili navzeli novih naukov že toliko, da niso rimskih duhovnikov sovražili samo zaradi tega, ker so ljudstvo na vse načine izsesavali in varali in ker so skrajno razuzdano živeli, marveč sovražili so jih tudi zaradi nekaterih njihovih verskih naukov, ki se ne strinjajo s sv. pismom. Vrhniški župnik je ves večer trepetal v strahu, da se mu kaj zgodi. Pred župnišČem so se bile opetovano stilno, je povohal stol i besedami: „Ta stol po farjih smrdi!" In tak bo vcepal mladini spoštovanje v srca? Kaj pa mislite presvetli? Na Dana ju je bil dobro znan med Študenti, ker je pumpal druge in nosil kronce v hiše a la itev. 13. Jože se Še najbrže dobro spominja, kdo ga je na Dunaju, ie ve kaj, učil. Pa tudi pozneje, ko je nosil ie kolar, je bilo županovemu Jožeta kaj lahka stvar prevzeti nase vso pregreho, ki jo je doprinesel v družbi s kakim dekletom. Nekoč, gostilno zamolčimo, je Županov Jože silil v neko dekle, in ta misleč, da bo imela pred njim mir, ga opomni na kolar pod vratom. Jože, mudilo se mu je, se odreže: „Grek jaz nase vzamem lu To je potem tudi izdalo. Sploh je pa znano, da so bila in so dekleta, bodisi v Črnem vrha in Tržiča ter drngod pred njim v nevarnosti. V Tržiča ali nekje gori v okraju ga Še ena čaka, ki ji je 8 klofutami vzel nedolžnost pod pretvezo, da bo Pgreh nase vzel". Dekle ima prav, kajti nedolžnosti ni več, če tudi je odvezana od vsakega greha. In kake pojme ima županov Jože o maši i Ni dolgo tega, da je bil povabljen h škofa. Tam in pozneje Še v gostilni se ga je nasrkal, da je bil pijan ko muha. Ko pozno drogi dan vstane iz nečedne postelje, spomni se, da bi bilo treba iti maše vat — lepa daritev! in naš Jože je dobesedno rekel: „Malo vode sem požrl, pa je bila maša opravljena." Za danes naj bo, „Rotes Kerl", drugič pa znamo še kaj druzega spraviti na dan, če ti še to ne zadostuje. Čudimo se samo, da more tratarski Župnik Čebašek, če tudi lazi zadnji čas po isti luži ko drugi, a ga vendar smatramo še vedno v moraličnem oziru za starega gospoda Janeza, prenašati poleg sebe smrad takega Človeka. Take moči pripravlja škof za svoj zavod. Nam tudi prav; bo pa še prej izpreženo. Dnevne vesti V Ljublja 3. septembra. — O nebna vest. Finančni tajnik v Trstu, g. Alojzij Goljevšček je imenovan finančnim svetnikom. — Tržaški namestnik, grof Goess. Piše se nam iz Trsta: Eksce-lenca grof Goess je končno odstopil. Naročil je, da naj se proda Čim prej vse njegovo pohištvo, kar ga je v na-mestniski palači v Trsta, iz cesar se sklepa, da ga sploh ne bomo več vi deli, da se od Trsta niti posloviti neče. Primorski Slovani smo lahko veseli, da je odšel. Kot namestnik se je grof Goess le v toliko razlikoval od gotovih svojih prednikov, da ni bil dostopen zapeljivostim — denarnih žakljev. Goess je sam bogat in se je zato lahko ubranil izkušnjav, katerim so gotovi drugi ljudje tako hitro podlegli. V političnem oziru pa se je trdovratno držal sistema, ki ga je vpeljal Depretis nesrečnega spomina. Tudi Goess je imel svojo alijančno pogodbo z laško kamoro, ki vlada Trst. Samo eno mu je bilo pred očmi: Dvorni krogi naj mislijo, da je Trst patrijotičen. In kamora je to znala izvrstno izkoristiti. Stopila je pred grofa Groessa in mu rekla: Oe *nam ohraniš mestno gospodarstvo, če pomagaš zadušiti slovenski in hrvatski živelj, pa se bomo delali avstrijske pa-trijote. In grof Gocss je to ponudbo sprejel, tem rajše, ker kot navaden birokrat ni imel vpogleda v dejanske razmere na Primorskem niti razumevanja za italijanske cilje. Kot namestnik je grof Goess držal kamoro na pojavile večje skupine ljudi, ki so trkale na njegova vrata, ga zasmehovale ali pa ga poživljale, naj pride ven, da bo dajal odgovor na verske dvome. Sodnik Završan je bil svoje hlapce postavil pred župnišče, a hlapci so le iztežka razganjali množice. Župnik je vsled tega poslal cerkovnika v Bistro prosit pomoči in cerkovniku se je res posre čilo priti neopaženemu iz trga. Župnik je Čakal in Čakal, ali minile so ure in nikogar ni bilo iz Bistre, ne cerkovnika ne samostanskih hlapcev. V tej stiski je župnik poklical na pomoč sodnika Završana, naj mu pomaga uteČi. Gblekel je obleko svojega hlapca in v hipu, ko je Završan odpodil večjo množico ljudstva, se je skrivaj splazil iz župnišča in v temi ubežal na cesti proti Horjulu, kjer je imel dobre znance in kjer je bil varen. Bežal je, kar so ga nesle noge, a še iz daljave je slišal za seboj nekako votlo grmenje — vpitje na Vrhniki zbranega ljudstva. (Dalje prih.) krmila, da si je pod njegovo patronanco lahko polnila iepe. Okradla je prebivalstvo za več milijonov in lahko bi svoje roparstvo ie danes nadaljevala, da ni iz prebivalstva samega prišel odpor. Še ko je bilo jasno kot beli dan, s kakimi sleparskimi pripomočki je kamora zmagala pri zadnjih volitvah v Trsta, je grof Gocss to Venezianovo dražbo ščitil z vso silo. In še ko je bilo že upravno sodišče izreklo svojo tudi za grofa Goessa uničujočo sodbo ni odnehal, nego je tudi sedaj še branil kamoro. Vlada je razpustila obč. zastop, a dasi je po zakonu in po razsodbi upravnega sodišča tudi mestna delegacija nezakonito izvoljena in bi sploh ne smela fankcijonirati, se je grof Goess vendar z največj osilojustavljal razpustu te delegacije. Tu je bila zopet odločilna njegova alijanca s kamoro. Če bi bila vlada razpustila mestno delegacijo in imenovala cesarskega komisarja, bi s tem iztrgala kamori iz rok vodstvo prihodnjih mestnih volitev in ker je to za kamoro življensko vprašanje, zato se je grof Goess temu ustavljal. „11 Sole-, ki je izvrstno podučen o tržaških razmerah, poroča, da je prav zaradi tega prišlo med Goessom in Korberjem do razpora, vsled katerega je Gocss končno odstopil. Z njim utegne pasti tudi policijski ravnatelj Bašič, ki je sicer po roda Slovenec, a se svojega slovenstva zaveda le tedaj, kadar ima naše voditelje za norca. Kdo postane Goessov naslednik, še ni znano. — „Živi, živiv duh slovanski . . Na Dalnjem Vztoku teše slovanska kri. Vsi, ki imajo v sebi kaj slovanskega srca slede svetovno pomembnim dogodkom na Vztoku z napeto pozornostjo, ne samo ker se tam vojskujejo bratje po krvi in po jeziku, nego tudi zato, ker se zave dajo, da je bodočnost evropskega slovanstva odvisna od moči in od veljave Ru3ije. Toda tudi med Slovani so kukavice in stoje s svojimi simpatijami na strani sovražnikov slovanstva ter skušajo narod zastru piti s Bvojimi nazori. Tak človek je nekje na Dolenjskem ob Savi službo-ioč mlad kaplan, ki je šele predlanskim prilezel iz lemenata. Ta fantič je zdaj enkrat na prižnici razkladal svojo modrost o rusko-iaponski vojni. Govoril je na dolgo in na široko o ruskih neuspehih. Kaj more tako fante umeti o vojni, si vsak lahko misli. Eno njegovih gostobesednih izvajanj je bilo, da je Bog poslal Rusom to kazen, ker so odpadniki, ker niso pravi katoličani. Pač jeza mera po pasti vsakega razumnega Človeka, ko Čuje o takem oslovskem riganju nezrelega kaplana. Bedasto je tako govorjenje že z verskega staMšča. Koliko sto in stokrat so že katoliški narodi stali v boju z nekatoliškimi narodi in so bili vzlic vsem papeže vim blagoslovom in mašam temeni Božji namestnik, nezmotljivi rimski papež, je imel svo|o državo in brezverci in frdmazoui so njegovo armado tako naklestili, da so kar cunje letele in mu vzeli celo državo. Ali je b:la tudi to božja kazen ? Ali je bil nezmotljivi Kristusov namestnik tak grd grešnik, da ga je moral lJ -.g kaznovati s tem, da ga je spravil na nič? la takih slučajev bi navedli lahko na tisoče. Če je kaplanovo govorjenje z verskega stališča bedasto, je pa slovanskega stališča naravnost izdajalsko. Pred vsem sploh ni res, da bi bili Rusi t* peni, nego so se sami odločili za defenzivno taktiko, ktr vsled kolosalne oddaljenosti ne morejo dosti hitro spraviti primerne armade na bojišče. Škandalozno torej je, da t > nezrelo popče to taktično po*t .f Letnar, črevljar iz Križa zato, ker je svojega OČeta s trikeljnom po glavi udaril in z ro kami po obratu grabil. Obdolženec je iz hudomušnosti na sosedovem dvorišču zadnji del voza prebrnil, nakar ga je oče pokaral, vsled t* ga sin očeta napade?, kajti med njima je Že dalj časa nefto napeto razmerje. — Ljubljanska društvena godba- Daues zvečer je koncert društvene godbe na vrtu hotel* »Ilirija«, pri katerem Bodelcje iz prijaznosti slavno slovensko pevsko društvo »Slavec«. Vstopnina 50 vin. za csefco. Začevek ob 8. uri zvečer. — Otvoritev mednarodne panorame v Ljubljani* Ta tako priljubljeni poučni in zabavni zavod se otvori zopet jutri 4. t. m. ob 9. zjutraj ter ostane odprt vsak dan do 9. zvečer. Prvo potovanje je po najzanimivejših pokrajinah sosednje HrvaŠke. Lastnik panorame si je nabavil mnogo novih, zelo lepih serij, ki pridejo v bodoči sezoni na vrsto. Več povedo lepaki. — Trst-Ameriška proga. Ekscelenca baron Gall je počastil s svojim pesetom brzoparnik »Panno-nia« dne 1 spptembra t. I, ravno pred odhodom v N w York, ko je bil poln avstrijskih in ogrskih potnikov, med mirni tudi mnego Slovencev. Bron C - II je ostal na parniku dve uri ter se o vsem nsjpchvalneje izrazil. — Nesreča. Včeraj opoldne ae je igral na Frarcovem nabrežju dve in polletni Alfred, sin g. Pr-*uus*eisa, ki |e lezel na igrajo. Pri tem se je pa prevjgM in psdel na kamertitno obrežje Ljubljanice ter se na glavi močno poškodoval. Njegova mati s* je tako prestrašil*, da }0 je prijel krČ ir je morala v deželno bolečo, kjer ležita sedaj obadva. — Izgubila je po»estr.;c* Marija Jančarjeva dne 2. t. m. po Dunajski cesti in Marijinem trgu bankovec za 10 K. — Izkaz posredovalnega odsekaSlovenskega trgov« skega društva Merkur". Išče se: 1 pomočnik manufakturne stroke za Novo me»t», 1 pomočnik galant. sirote t** Ljubljano, 2 pomočnika že-l&zne stroke la Geije, 4 pomočnika mešanj stroko za deželo, 2 konto-rista za Celje, 1 poslovodja za Karlovac 1 potnik za Dunaj, 1 vod;» podružnice žel. in šp c strnke z* Gorenjsko. Službo iščejo: 11 pomočnikov mešane stroke,3 pomočniki mauu-fakturne široke, 3 pomočniki špecerijska stroke, 2 pomočnika špecerijsko in železne stroke 3 kont-risti in 2 kontoristinj*. — Meteor, mesečno poročilo. Minoli mesec avgust je bil zelo vroč; še le v zadnji tretjini je ponehala huda vročina ter se umaknila milejši temperaturi. — Opazovanja na toplomeru dad6 povprek v Celzijevih stopinjah: ob sedmih zjutraj 15-1°, ob dveh popoldne 24*7°, ob devetih zvečer 18*3"; srednja zračna temperatura tega meseca znaša 19-3", za 06° nad nor malom. — Mokrih dni bilo je 14, padlo je pa vsega skupaj 172*8 mm dežja; 9. popoldne je padala med dež jem debela toča. Sedem dni je zazna movanih z nevihtami, in osemkrat zjutraj je bila megla. — Vetrovi so bili večinoma slabi, le 21. popoldne se je oglasil oster jugovzhod in storil konec vročim dnevom. — Hrvatske novice. Izpiti za učiteljsko uspoblje-n o s t so se ravnokar začeli v Zagrebu. Prijavljenih je 132 kandidatov, oziroma kandidatinj. — s*em se j* pripetil nedavno sedtči čudni slučaj: D?e noseči ženi stz »ie sli sprehajat v okolic^, ko je ena izmed ni ju občutja b: ločine poreda. Lr»«f»a je v travo ter porodila zdravo moško dtte. Pri porodu ji je poniegala n]er.a prtjaieij ca. Ko je rodeči ž*rr.;. toliko odleglo, da se je počasi mogl* s prijateljico n;p:titi prit? dor^u, nastopile s:> r ri p?ijat*>-}}ioi ist^ bolpć'ne. Tudi ena je» legla v travo ter porodila istotako moiko dete Pri tem ji je puma^ala vaijuh oslabelosti prva Med tem je prišlo iz meeta več žeu*k, ki so ženi in otroka spravili domov. Ko pa je bilo treba otroka izročiti materama, ni n!hce vedel katere je koji otrok. Končno je vzela vsaka eoeg« otrokd ter sta sklenili, da v teku čusu natanko opazujete črte na otročjih obratih, da moHa le spozna vsaka avoje dete * Nemški cesar sestavlja mrtvaške liste, d-sar Viljem je izdelal spe i.vmc-. za vojake, ki padeji v bojih v Afriki, k« se pcšlja ns pokojnikov **om. Spomenici kaže viteza s*7. Jurja, ki drži v levici Javorov venec nad zastavami, bobni tu trobentami. Na desni spodaj je slika padlega vojaka, nj-gj-o ime, dan in kraj rojstva in smrti ter napis: U^irl je za cesarja in državo Časten mu spomin! Pod spomenico je vestno zabeleieno: »Izdelalo N). Veličanstvo cesar in kralj Viljem II.a Pravijo, da začne cesar Viljem slikati vojakom rdpuetnikom za spo min tudi običajno — »»eg^mont fajfe«. * Samsko življenje je po izreku predsednika Rocsevelta zn» menje civilizacije. Divjaki so zavzeti za zakon ter ljub »o v t «ai cziru celo izobilje. Pri divjih in manj civilizo vanih narodih <*o stmei in aarrvce redke prikazni. Navadno se prav rano poženijo in pomože ter ponekod samca ali samico smatrajo aa nenaravno bitje, ki ga zaničujejo. Na Fid-žiških otokih verujejo, da mož ki ni bil nikoli oženjen, ne more priti v paradiž temuč ga ie na potu počaka bog Nargga-nangga ter ga zdrobi v prah. Bengali smatrajo mladeniča, ki ae brani sakona, za tako m al o vrednega kot tata in vse ga zaničuje. V Tlaskali odrežejo možu, ki se brani ženitbe, lase v sramoto. V Koreji ae možko bitje, ki ni oŽenjeno, ne imenuje mož, temuč »jatov« kar znači pri Kitajcih neotnoženega dekleta. »Jatov« je brezpravno bitje, ter ga sme celo 141etni mož tepsti in mu ukazovati, ne da bi se smel pritožitL Hindi cenijo zakon tako selo, da se samcev sploh ne vpraša za mnenje ▼ važnih zadevah; kdor se ne more odločiti za zakon, stoji izven mej nature. Tudi na Japonskem se boje samskega življenja. Posebno na Kitajskem ne more nihče uiti aakonu, bodisi še tako slaboten pa pokažen. Celo svojih mrtvih si ne morejo drugače misliti kot oženjene, in sicer verujejo, da se poroče dečki, ki so mladi umrli z duhovi deklic, kakor brž dosežejo primerno siarost. " Od mrtvih vstala. Dne 1. maja 1. 1. je v Budimpešti povozil* električna železnioa 32letno Julijo Pater, ženo mizarja. Močno ranjeno bo prepeljali v bolnišnico. Bila je v začetku v veliki nevarnosti in m >t je bi>. vsak dan pri njej Ko pa se ji je nekoliko izbrlj5aln, premestili so jo v drugo sobo; v njeno posteljo pa je prišla neka služkinja Sohneider, ki sa je urezala ter si kri zastrupila. V naglici so pozabili iznsd postelje vzeti tablico Patrcve. Ponoči je Sohneider umrla, a v mrliško knjigo se je vpisalo ime Pater ter se tudi mož mizar obvestil Ta je priredil svoji Ženi lep pogreb, a Že nekaj dni po njeni namišljeni smrti si je pripeljal v hišo ljubico, s katero je imel že poprej prikrito razmerje. Pater je končno popolnoma ozdravela, a ko se je prikazala v domači vasi, je vse bežalo pred njo. Ljudje so pres;rašeni zapirali hiše ter se kriisii, zakaj mislili so, da je prišel strašit duh pokojnice. Istotako sta se je prestrašila njen mož in priležnica. Ko se je zadeva pojasnila, vztrajal je mož pri tem, da tudi njegova ljubica ostane v hiši. In t*ko žive sedaj vsi trije skupaj v naj* lepši »dlopri«. * Ubogi zaljubljenci v Grenlandiji! Jezit, ki *ra govore v Grenittdiji ie sestavljen iz tako dolgih in zapleienih besed, da bi se moral Evropejec s kulturnim jezikom oddihovati pri izgovarjanju. »Ljubim t?« se pravi greolandijsko: »Univi-figszaerutdluinalerfimajung-narzignjak«. In to mora zaljubljenec izgovoriti ali celo zapisati! Revež! * Država Texas je zadnjih šest mesecev sez'd*la 234 milj novih železnic. Prekosi jo v tem oziru *amo ena država v uniji, namreč Missouri, ki je v istem čpsu sezidala 249 DSiij nov:h železnic. Tu se kaže kako zelo ameriški jug napreduje. Bodočnost je na jugu. ' Napoleon proti misijonarjem in kongregacijam. Ako bi se bil ohranil na Francoskem ukaz Napoleona L, ne bi trebalo sedanji francoski vladi prestati toliko bojev s klerikalizmom. V arhivu v Parizu je namreč pismo Napoleona I, k: g*« je pisal 12. septembra 1809 iz Schona-feruitnr. naučntinu ministru Bigotu de Pre.*mcneu: »Na maram i^isijonov n** Francoskem Izvolite izdati okrožnici na nadftkote in škofe, da »zmed duhovnikom ne poznam nikogar ra-zun njih, župnikov in kaplanov. Nočem, da bi se misijonarji kot potujoči pridigarji pct-.kaii pj dt.žeii. V t- m zrcislu izdam ukaz policijskemu m -ni*tru. Nočem nikasršnih mi« jonov. Dovolil Bem bil misijonarjem, da s<* i.aseiijo v Parizu Preklicem vse. Za-.io*ol|im se, da izvršujem vero pri sebi, ne hcigam pa se za to, da bi jo razširjal v inozemstvu. Sicer pa so nnisijoparjt za tistega, ki jih placa Predložite mi načrt za dekret o tem. Napraviti hočem konec. Odgovorni ste mi, cia 1. oktobra ne bo na Francoskem ne miš jonar^ev, ne kongre gacij. Napoleon.« * Rečena naloga. V neko prodajalno v New-Vorku je prišel lep živaheu fantič ter je začel Čitati s svojega listka: „Želim 6 tuntov sladkorja po 4 cente.-' — „Dobro", je odgovoril trgovec, „to znaša 24 centov.* — „11 funtov riža po t> eentov.u — „6G centov.4* — „6 Četrtink boba po 10 centov.u — „96 centov." Iu tako je narekoval fantič dalje, trgovec pa je sproti zapisoval in raČunil. KonČuo je rekel deček: „Dajte mi račun o vsem skupaj.* Trgovec je napravil račun ter ga izročil dečku z vprašanjem, ali mu je mama dala denar, ali pa naj se naročeno zapise v knjigo. „Mama me niti sem poslala ni", je rekel zmagouosno deček, ko je imel račun v rokah, „to je bila le moja domaČa ualoga, ki jo moram jutri prinesti v Šolo, a je nisem znal sam rcšiti.u ■ * K bodoči zimski sezoni pošilja firma Rudolf Geburth, Dunaj, VII, Kaiseratrasse 71 o pečeh in štedilnikih bogato ilustrovan katalog, ki se is njega lahko vsakdo pouči, kateri sistem in katero velikost peči mu je treba izbrati ca vsakršni kraj. Književnost. — „Učiteljski Tovariš" ima v zadnji svoji številki sledečo vsebino: Učiteljski konvikt v Ljubljani (s sliko). — Gospodarski program. — Gospod s Kamna. — Ab-surdum. — Klerikalizem in mi. — Zborovanja »Saveza hrv. učiteljskih društava. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestn»k. — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Iuserati. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3. septembra. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da namerava ministrski predsednik Korber v slučaju, ako bi poslanska zbornica na jesen vsled obstrukcije no mogla delati, taisto razpustiti. Korberjevo potovanje v Galicijo je med drugim imelo tudi namen, pridobiti za to misel Poljake, ki so doslej razpustu parlamenta vedno nasprotovali. Dunaj 3. septembra. Dvorni krogi so nekoliko konsternirani, ker je vse javno mnenje v Evropi na strani ubegle princezinje Lu-jize Koburške in njenega rešitelja Matačiča. Princ Filip Koburški je prišel včeraj na Dunaj in je pri dvornomaršalskem uradu zahteval sodno preganjanje svoje žene in Matačiča. Rim, 3. septembra. „Agenzia Štefani" prijavlja noto, v kateri vlada obsoja pisarjenje avstrijskih in italijanskih listov, s katerim se meti politika italijanske vlade, ki meri na ohranitev in konzoli diranje alijance med Avstrijo in Italijo. Rusko-japonska vojna. London 3. septembra. Nezanesljivi Reuterjev biro je včeraj izdal dolgo vrsto iz motnih j a -ponskih virov došlih brzojavk, glasom katerih je bila armada generala Kuropatkina priLiao-jangu popolnoma poražena in da so Japonci zasedli Liaojang. Doslej ni ta vest z nobene strani potrjena. Tudi uradno poročilo maršala Ovance ne tidi tega. Istotako ni še nobenega uradnega potrdila, da gori Liaojang. Pač pa je pozneje isti Reuterjev biro javil, da so Rusi še včeraj bili v Liaojangu in danes soglašajo vsa poročila raznih listov, da še govora ni o kakem porazu Rusov in o zavzetju Liaojanga London 3. septembra. Japonci so v zadnjih bitkah okrog Ljaojanga izgubili kakih 25.000 mož. S tem je Kuropatkin že dosegel svoj namen. Dokler ni njegova armada v stanu z ofenzivo prepoditi Japoncev, dotlej nima nobenega pomena pridobivati na terenu in mu je le na tem, da izvabi Japonce čimdlje od svoje baze^ ter jih kolikor mogoče oslabi Če bi se Kuropatkin umaknil iz Ljaojanga, bi to storil le iz taktičnih nagibov za toliko, dokler ne pride jesen in ne dobi po novi železnici dovolj vojaštva, municije in živeža. Že sedaj je jasno, da Kuropatkin pri L j a o jangu ne sprejme tolikrat napovedane odločilne bitke in da torej ne more biti govora o kaki japonski zmagi. Vsi boji okrog Ljaojanga imajo namen, oslabiti Japonce, in ta namen se je dosegel. London 3. septembra. General Lin j e vi č, o kate.em se je mislilo, da je na potu v Port Artur, je poslal velik del svojega vojaštva na otok Sahalin. Pariz 3 septembra. General Stessel je zopet zavzel utrdbo na gori Ičan pri Port Arturju. Gospodarstvo. Tržno poročilo. Krik in vik, ki je do zadujih dni odmeval po celem svetu, da bo lepe nade, ki jih je imel poljedelec spomladi in začetkom poletja — ugonobila žgoča suša — se je končno polegel. Brez vsakega kalkula in uvaževanja morebitnega prevrata, so lios-speku-lantje ugonobili vso jesensko letino, ugonobili so jo tako temeljito, da bi je ne mogel vsaj deloma popraviti niti dež, niti uvozi iz sosednih držav ali iz inozemstva — z eno besedo, drvili so cene navzgor — brez glave. Ta teden pa je zadobila hds smrtni udarec. Vse se je namreč do dobrega za dlje Časa preskrbelo z dragim blagom, nihče ne čuti več potrebe večjih nakupov — tu pa se je še obelodanila statistika celosvetne letine, po kateri, dasi ue popolnoma zanesljivo, znaša ves izostanek le borih 5 kar pomeni približno 145 milijonov metrskih stotov in Še ti so pokriti v približno istem preostanku iz lanskega leta. Kakšna je tedaj letina? Brez dvoma srednje dobra, bilo je že mnogo slabših, pa so bile cene nižje. Res je, da je v Evropi izostanek razmeroma velik, zato pa je v drugih delih sveta letina boljša, nego so jo cenili — tedaj se bo Evropa lahko preskrbela z blagom. Istinito je iz raznih krajev sveta na poti v Evropo mnogo cerealij, ki bodo pri današnji tendenci z dnevom zguba-vale na vrednosti — in to ravno zato, ker so na poti. Pšenica, kakor smo že na tem mestu poročali, je prihajala in še prihaja iz izvoznih držav ter je naš trg tako preplavila, kakor da bi pri nas in na Ogrskem ne dozorelo niti eno zrno. Čudno pri tem je le dejstvo, da so se le malokateri prodacentje na Ogrskem pojavili pri visokih cenah na trgu ter raje mirno gledali, kako se uvaža tuja roba, meneč, za nas je še čas, mi bomo prodajali še po višjih cenah. Deloma pa vsled nizkih voda ni bilo možno spraviti blaga na trg. Slednje je danes že omogočeno, ni pa danes omogočano doseči višjih, da, niti ne dosedaj najvišjih cen — dovoljujejo že radi popuste, s ponudbami so že bolj usiljivi. Slika tatedenskega žitnega trga je pa — da do transakcij sploh ni prišlo, vladala je cela — brezkupČija. Posledisa temu je, da se je oktobrov kurz umaknil do včeraj od 1069 na 10-20, aprilov od 10.89 na 10*51, efektivno pa je odnehala do 20 vin. Pripomniti pa je, da se je to vršilo le na papirju, do resničnih popustov ni prišlo, ker se sploh nihče ni zanimal za večje kupčije. To se zna, ako ne pride kaj nepričakovanega vmes, nekoliko časa ponavljati — reakcija nastopi šele, ko se bodo mlini zanimali za večje nakupe. Koruze bi po mnenju hosistov prejšnjih tednov ne smelo nič dozoreli — no, sedaj jo bo pa vendarle nekaj, prihodnji tedev je bo morda že zopet nekaj več, končno pa je bo vsaj toliko, da bo celo uvoz nepotrebem — to se pravi, nekoliko koruze bo vendarle tudi pri nas še. Da taka razočaranja deprimujoče učinkujejo na izrecna nasprotna zagotavljanja hosistov, je pač obsebi umevno — zato je pač biti kupovalcu pri takih zatrdilih previdnim. Za september je odnehala od Ti2/43 po raznih skokih do včeraj na 7-7/,8, tudi efektivno blago je do 20 vinarjev ceneje dobavno. Oves bo tudi vzlic nasprotnim zatrdilom deloma uspel, to se že po javlja v oktobrovam kurzu, ki je od nehal od 726 a6 na 706/07, enako je tudi točno blago dobiti nekoliko ceneje. Vendar pa v temelju oves še najtrdo-vratneje brani svoj dosedanji uspeh. Špirit se nadalje ni podražil in notira nespremenjeno trdno. Kava tendira nadalje trdno in istotako zaključuje. Fineje vrste so cene tudi dvignile in se draže dalje. Sladkor. Dočim se točne cene vsled nedostajanja blaga niso izpre-menile ter nagibajo vsled domnevanik poznejših nižjih cen — raje k popustu — je pa nasprotno tendenca za oktober-avgust trdna. Velik konkurenčni boj, katerega smo se nadejali vsled prostih ofert posameznih rafinerij, je izostal — cene temelje popolnoma na cenah surovine, katerim se obeta trajnost vsled baje ne ravno dobre letine pese. Nekatere rafinerije za daljši čas sploh ne prodajajo, ker upajo doseči pozneje boljše cene. Novo blago utegne letos priti nekoliko kasno na trg, vsled česar se samo za oktober sploh ne prodaja. Petrolej. V preteklem tednu je bilo splošno mnenje, da se bo petrolej za september pocenil iu se je vsled tega tudi že sklicala neka seja kartela, ker je bilo ruski petrolej ceneje dobiti. Vsled požara v Antwerpenu pa, ki je celo obratno organizacijo za dalj Časa prekinil in baje do 7000 vagonov petroleja uničil, se je nadejati, da bo v vsi Evropi nastala napetost petrolejskih cen — dosedaj pa še nimamo po-viškov, cene pa so zelo trdne. R i ž se je iznova podražil za 1 K, zdrobljeni sploh ni na pouudbo. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu avgustu 1904 je 225 strank vložilo 89.607 K 18 h, 269 strank vzdignilo 94.539 K 75 h, torej manj vložilo 4 932 K 57 h, 14 strankam seje izplačalo hipotečnih posojil 24360 K, 140 menic se je eakomptovalo za 61.412 K, stanje vlog 2,553 442 K 43 h, denarni promet 369.758 K 22 h. Vseh strank je bilo 911. Izjava.*1 Z ozirom na vprašanje v sadnjam »Gorenjcu« kdo je v odboru ta sadjarsko razstavo v Radovljici, izjavljamo podpiaani, da smo iz prvotno izvoljenega odbora za to razstavo izstopili že pred par tedni, ker ne moremo s svojimi imeni kriti vihravega in samovoljnega vodstva. J. Žlrovnlk, nad uči tel j, V. Jan, Fr. Rus, nadučitelj. J. Peternel, župan. Jos. Ažman, nadučitelj, A. Grč ar, nadučitelj, I. Semerl, šolaki voditelj, Anton Potočnik, župan, Vinko Hudovernlk, Josip Mulej, posestnik, Ž ar k, župan, J. Rihteršič, nadučitelj. 2490 *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bo-.ehajočim ljudem priporočati je porabo?prist-nega „Moll-ovega Seirtlitz-pra&ka", ki je preskusen o domaČe zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospeSilno na prebavljeni e in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DTTNAJ, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom 6 8—12 OLST Zalttewa|a\« vsekdar £c-tezrnattf vino i e kama*"j a JPiccoiija v 1J uhlja ni na Dunajski cesti In zavračajte izdelke, kl obsegajo le neznatne množine železa in nimajo zatorej nikakršne zdravilne vrednosti Zunanja naročila po 6 povzetju. 1264—13 „i_e Delice" | cigaretni papir, cigaretne stročnice. Dobiva se povsod. 671—26 Glavna zaloga: Dunaj, I., Predlgergassa 5. j L LUSER-jev obliž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kur-805 jim očesom, žuljem Itd. 24 Glavna zaloga: L SCHII-ova lekarna Dunaj -Meidling-, Luser-je? SLuser-je?^e Dobiva se v vseh lekarnah. Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo lz ust. i stek len I ea z navodom 1 14. Melusine zobni prašek f skaUJlea BO sin. Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto. — Edina zaloga. _ Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medlo, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurglčnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Rešljiva cesta it. 1 ocleg novozgrajenega Pran Jožetovega jubii. mosta. 38—35 konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerija Ciei l Mi Trst-Barkovlje. \'t steklenica K 5'—, % tte klenice K 260. — Na prodal v boljših trgovinah. 45 Vydrove žitne kave **OS*.USlTE» m+m ^iu.k draco.cMino. '„DOMAĆI PRIJATELJ" fj»»f Mm fOn> tati* Vram-ntt Mnogo denarja obleke, bluze, trakove, si prihranite, če si doma barvate nogavice, otroške obleke itd. itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nifi, Ca rabite za to zak. gavar. barvilo za blago ,,FE«0^". Poaku-Bni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 h (Crno in viflnjevo tegetthof-blau) 10 h veC). Poskusni zavitki so zastonj, ker se za to založenih 20 h pri na- kupu originalnega lončka odateje. „F Ii O X" 3031-36 podjetje barvil za blaaro Dunaj, VI., Wallgasse 34. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dun. borze 2. septembra 1904. Naložbeni papirji. 4°/Q majeva renta..... 4"2°/0 srebrna renta . . 4°/0 avstr. kronska renta . . 4% „ zlata „ . . 4°/0 ogrska kronska „ . . . 4°/0 „ zlata „ . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 4Vj°/0 posojilo mesta Spljet . 4V,7o - ■ Zadar • 4V2°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4 češka dež. banka k. o. 40/ /o *•/.•/• 4.'/ °/ »V/o »V/o 41 01 * s /o 4°/0 prior. 4°/„ prior. n » „ z. o. . zst. pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z. 10'Vo pr.. . . . . . zast. pisma Innerst. hr. „ n ogrske cen. dež. hr....... z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke . Trst-Poreč lok. žel. . dol. žel..... 3°/0 „ juž. žel. kup. 1 tV, . 41/i°/o av8t- Pos- za žel. P- °- • Sret*ke. Srečke od 1. 1854 . . . . , . . . 1860's . . . . ■ . ■ 1864 ..... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije . n n » H • m ogr. hip. banke . . . „ srbske a frs. 100*— m turške...... Basilika srečke .... Kreditne „ . . . . Inomoške n . . . . Krakovske „ . . . . Ljubljanske „ . . . . Avst. rud. križa „ . . . . Ogr. „ n „ . . . • Rudolfove „ . . . Salcburške „ . . . . Dunajske kom. „ . . . . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke Ogrske „ „ ... Živnostenske „ ... Premogokop v Mostu (Briix) . Alpinske motan..... Praske žel. indr. dr..... Rinia-Muranvi ...... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Denar 9940 1oo-20; 99-30 119-15 97-10 118-85 99-50 100-25 100 — 100-70 99-60 99-60 10170 10665 100-50 100-50 100-20 100 — 100- 75 98- 50 99- 10 306-15 101- 10 Blago 9960 100- 40 99-50 119-35 9730 11905 101 — 10P25 100 — 101- 70 100 — 99-90 10215 107-65 101- — 10150 10120 101 — 101-75 10010 308 15 10210 Darila. 152-90 153-90 257'— 261'— 16150 163-50 304 — 314 — 296'— 307 — 267 — 275 — 93— 97 — 130— 131-— 461.— 472-— 76— 8350 83 — 87 — 65- — 70 — 53 — 53 50 29 — 30-— 66- — 71— 75 — 79 50 508 50 518 30 89-25 90-25 638 50 639*50 1614-— 1624- — 648 — 649-— 75650 758 50 249-r.O 25050 637 — ■ 642*— 442-75J 443 T.". 2300 —,2320 — 503-25 50425 306 — 484-— 173 — 11-34 19 03 23 44 23-92 117-22* 310 — 490 — 177 — Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci ..... Rublji........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dne 3. septembra 1904. ■Vrniln. U^ravmStvu našega lista so poBlali: Zrn druibo sv. Cirila In Metod«: Gospod Franjo Jelene na BUdu 6 K 78 vin katere je darovala vesela dražba v iSlaparjevem salona z geslom: Plrsavci in plesavke Pošiljajo dražbi plesne davke. Gospod Ivan Vilhar v Ljubljani 100 K. — Gospod Ivan Nep Eesman 16 K, katere je prifehtal berač za odpiranje in zapiranje vrat do stanovanja pošteno narodnih naših ljudi. — Gospod Dragotin Šmue v Ljubljani 5 K. — Gospod dr. A. Poznik v Radolfovem 1 K 60 v. deserTit. — Skupaj 12-J K 38 vin. — Najis-krenejša zahvala! Živeli! Za Prešernov spomenik: Vesela družba trgovskih sotiudnikov v hotelu „Grajzar* 6 K 70 vin. — Strelski klub v Zagorju ob Savi 60 K kot prebitek ob sklepu letošnjega streljanja. — Skupaj 55 K 70 vin. — Živeli! Zalivala. Podpisani odbor voj. veter, društva v Rt-tečah (Gorenjsko) izreka povodom blagoslav-Ijenja društvene zastave najprisrčnejo zahvalo v prvi vrsti milostljivi gospe Ivani Budinekovi iz Kranjske gore, ki je blagovolila prevzeti kumovanje in ki je s svojim velikodušnim darom tukaj, veteransko društvo obdarila. Zahvala č g. dr. Žitnika za cerkveno opravilo, zahvala slav. veter, društvom kakor ljubljanskemu z vrlim g. Mihalićem na ćelu, kranjskogorskemu, kranjskemu, kranjskogorski godbi in Vaem dragim društvom, ki so se udeLžila te slavnosti korporativno ali po deputaciji. Zahvala gospici Jerici Kavalarjevi in vsem njenim vrlim tovarišicam za drugovanje pri blagoslov-Ijenju, sploh zahvala vsem, ki so nas podpirali in pomagali z dobrimi sveti, da se je ta redka slavnost tako veličastno obnesla. Voj. veteransko društvo v Ratečah na Gorenjskem. Jos. Matjaž, _načelnik. Meteorologično poročilo. Višina nad murjem*3ut Srednji zračni tlak 736 0 mm Sept. |{ Čas opazovanja Stanje barometra v m m Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 2. 9. zv. 7347 150 al svzho oblačno 3. 7.zj. 7347 133 al. vzsvz. oblaCno 2 pop 734 1 190 ar. svzh del. jaano Srednja včerajšnja temperatura: 160°, normale: 16 7°. — Padavina v suh 00. MATTONI-JEVA alkalična kiselica katera je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. 6—6 Najboljša dijetetična in osveževalna pijaca. 9495 2*3 4-84i 11-39 1906 23 52 •24 — UT-40 95 10 -254 5 — V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Starejša gospa s skromnimi zahtevki se isce za trajno k že bolj odraslim otrokom, da bi jim nadomeščala materno oskrbo. Ponudbe se prosijo pod št. 2511 na uprav. „Slov. Narodau.__2611 i resno in dobro izvežbano korespondenttnjc dalje zanesljivo prodajalko 217 zmožno slovenščine m nemščine v govoru in pisavi. Kje, pove upravniStvo „Slov. Nar . Pšenica za oktober . . . za 50 kg K 10*16 n n april 1905 . . 50 w „ 10-4t» Rž oktober 1904 . n 50 „ „ 7 69 Koruza september . . rt 50 „ „ 7 21 Oves oktober . . . n 50 „ n 7 02 10 vin. ceneje. posteljno perje! 5 kg novega skubljonega K 9 60, holjšrga K 12— j belega jako mehkega, skuMjeuc^a K IS1 K 24'— snežnobHftf^i mehkega, skubljeucga K 30 — K 36—. Pošilja se frako proti povzetju. Tudi se zamenja ali uazaj vzamt-i proti povrnitvi poštnih stroškov. 2471 Benedikt Sachsel, Lob8S 35. posta Plzen na Češkem. Zahvala. Na bridki izgubi naSega preljubega in nepozabnega očeta in starega očeta, gospoda Franjo Jakopiča trgovca in hišnega posestnika izrekamo potrtim srcem tem potom vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem ter sploh vsakemu posameznemu za mnogobrojne, od blizu ia daleč nam doSle dokaze najiskrenejšega s.čutja, za darovane krasne vence in častilno spremstvo k zadnjemu počitku naso globoko čuteno in najiskrenejSo zahvalo. Fosebno se pa Se prav toplo zahvaljujemo viaok^r^dnemn gospudu Ivanu Hribarju, županu ljubljanskemu, istotako slav. društvoma „Slavec in „ŠiSenska čitalnicaa za častno spremstvo, kakor tudi slav. pevskemu druStvu „Slavec" za ganljivo petje ob hiSi in ob grobu rajneega se posebej. V Ljubljani, dne 3. septembra 19 4. 2518 Žalujoči ostali. 6LW Lepa čistokrvne bernhardince po 10 tednov stare ima po primerni ceni naprodaj J« Černe, Sv. Petra cesta štev. 87. 2508 Kot pisar ali sluga v pisarni želi mesta mlad mož. Ponudbe se prosi na upravništvo „Slov. Naroda". 2487—1 sprejmem takoj. 2507—1 Josip VVernlk, brivec na Jesenicah (Gorenjsko). a Učenec ki je dovrši z dobrim uspehom ljudsko šolo, se Bprejme takoj pri tvrdki LEOPOLD JONKO trgovina z mešanim blagom t BOVCU. V učiteljsko obitelj se sprejmeta 2 mala (lijaka. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2=>16 Učenec se sprejme v drogeriji 26C9—1 ANTON KANC Natančneje se poizve istotam. Trgovskega pomočnika in sprejme takoj 2510—1 Oton Homan v Radovljici. Specialist kupuje suhe gobe v vsaki množini in jih takoj plačuje po najvišjih cenah. — Ponudbe in vzorce na naslov R. Lovvith & Co., Dunaj V-, Schon-brunnerstrasse 115. 2505—1 si Pozor, starši! 1 Dečki, stari od 12 do 17 let, ki imajo veselje do godbe, se dobro in natančno poduČujejo. Ura stane 20 kr. Prijave najpozneje do 7. septembra t. 1. Poizve se v LJubljani, v Trnovskih ulicah št. 7, I. nadstr. Radi se proda pristni dolenjec, istrijanec, rebula in črnina. Vina je v kleti nad 80 hI. Kdor želi dobra vina, naj se potrudi v gostilno Reininghaus v Spodnji Šiški. Istotam je tudi naprodaj: vinska posoda, pohištvo ter vinograd z Grozdjem vred. 2512-1 {te £*4 Prosta zabava z godbo in plesom bode 2614 jutri, v nedeljo, 4. septembra in dalje vsako nedeljo na Tržaški cesti ti. 21 v velikem salonu. Svira vrhniška godba. Vstop prost. Začetek ob 4. pop. spretno gospodično »"avgust REpfc J Gospodična s finim obnašanjem, začetnico, sprejme takoj ljubljanska trgovina. Vpraša naj se pri upravništvu „Slov. Naroda". 2391 Krojaškega pomočnika spretnega in dobro izurjenega v izdelovanju hlač sprejme takoj proti dobri plači krojne 2465-2 Dijake iz dobre rodbine sprejme v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo boljša rodbina brez otrok. Posebna soba. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda**. 2468—2 Dijaka iz dobre rodbine se sprejme v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Lepo, zračno stanovanje s kopeljo, glasovir in če treba tudi instruktor v hiši. Naslov se izve v upravništvu „Slo- 2413 -3 venskega Naroda". Trgovski pomočnik manufakturne stroke, dober prodajalec, v vsaki zadevi zanesljiv, ki bi se dal tudi za potovanje uporabiti, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Ponudbe pod ,,Manufakturist" na upravništvo „Slov. Naroda". 24č6--2 Vnovi Mši ob državni cesti v Sp. šiški št. 195 je še več stanovanj za oddati. Več se izve istotam od dne 1. novembra t. 1. dalje. 2468 - 2 z majhnim vrtom, na Miklošičevi cesti št. 36, se oddajo s 1. februarjem 1905 v najem. 2341—3 Pojasnila daje Avg. Jenko, pek. mojster, Marije Terezije cesta št. 7. zaradi preselitve bo v ponedeljek, 5. septembra ob 9. uri dopoldne v Metelkovih ulicah 19 in se proda: I konj, 3 žrebcl, nova kočija voz, različna oprava, les, deske premog, slama itd., itd. 2454—2 Anton Hofferer Išče lovsko društvo na Vrhniki. Prosilci slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj svoje prošnje, opremljene s Bposobnostnimi izpričevali, vložijo do 15. septembra t. I. pri zgoraj navedenem lovskem društvu. Plača po dogovoru. 2485 - 9 Za lovsko društvo: Načelnik: Karel Mayer. r tn nt tit tj? $jt nt Prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic za okna in prodajalnice G. Skrbič Zagreb, Ilica 40 priporoča 407—18 svoje priznano solidne, točne ln cenene proizvode. Ceniki zastonj in franko. sodar 38 Ljubljana, Kolezijske ulice 16 (■v Trnove na.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne najnižjih centih. Prodaja stare vinske sode. J. S. Benedikt vj-jubljani. Stari trg (tik glavne prodajalne na voglu). Največja zaloga klobukov najnovejše fapone. Prodaja na drobno In dabelo. <3^5= C« ni ki brezplačno. =č>2Z? z zlato na razstav dllkoian i ito medaljo ^ zetavi v Parizu N£ 1. 1904. T Dragotin Puc tapetnik in preprogar Dunajska cesta št. 18 izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi vse v to »troI*o ipadsjoee predmete lastnega Izdelka. Vodja ljubljanska podružnice pohištva prvo kranjske mizarske zadro?« ¥ St. Vido nad Ljubljano. si*? H *5 S m aa ali m aa aa m W3 Glavna trgovina: Stari trg štev. 21. Pekarija in slaščičarna J. ZALAZNIK » Boa m a m m IFItUalkt: Glavni trg 6 in Sv. Petra cesta 26 s* s* P*5 Avg. Agnola Ljubljana, Dunajska cesta 13 Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda po najnižjih cenah. ki je napravila trgovski kurz, vešča slovenskega in nemškega jezika isce službe pri kakem odvetniku, notarju ali pa v komptoarju. Dopisi naj se pošljejo pod črko K. O, poste reitante, Rudolfovo, Dolenjsko. 2410-2 iz dobre rodbine se sprejme v dobro oskrbo in skrbno nadzorstvo. Na razpolago je lepo, zračno stanovanje s kopeljo in eventualno instruktor in poučevanje s francosko, laško in angleško konverzacijo. — Ponudbe uprav. ^Slov. Naroda" pod A. Z. 2481—2 »Pevsko in glasbeno društvo" v Gorici iiče 2430-3 I. tenorista s preskrbo stalne službe. CO Za trgovce! Najlepši prostor za trgovino v Celju prodajalna v hiši Posojilnice, na oglu Rotovške in Graške ulice! v katerih se ves promet v Celju koncentruje, se s 1. novembrom t. 1. odda v najem. NatanČneji pogoji se izvedo pri ravnateljstvu Posojilnice v Celju. pŽg* OćL leta. 1668. ee TSQ Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki ga priporočajo odlični rilr-urniki, etoro t t»L evropskih driarah s odličnim uspehom uporablja proti vsake vrste izpuščajem slasti proti kroničnim Hiajem in paraz. izpuščajem, dalj« proti rdečici na uusu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glavi in t bradi. Hergerjevo kotranovo mito ima t tebi 40 odstotkov lemnoga katrana in m raalikaje bistveno od rseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Pri tL&ozdravlJirLh poltnih boleznih se na mesto ko-tranovega mila a uspehom uporablja Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot bUižJe kotranovo mito aa odpravljanje nesnage s polti, proti spuščaj em na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljivo koametično milo e<% umivanj« in kopanje ma vakdanjo rabo sluai Bergeujevo glicerinovo-kotranovo milo. v katerem je 86 odat. glicerina in ki je fino parfnmovano Cena komada viakft vrst« s navodilom onpor&bi 70 v. Zahtevajte po lekarnah in sadevnih trgovinah izključno Heraerjeva kotranova mila in paaite na poleg stoječo varstveno auamko ^in na predstojeći flrmin podpis (7. Hfil S Co. na vsaki; etiketi. Odlikovan s častno diplomo na Dunaju 1883 in t'zlato svetinjo na svet. razstavi v Pariza 1900. Za osebe, ki kotranovega duha ne marajo ali ga ne morejo prenašati, izdelujemo is brezbarvnega sčiftčenega ko-trana antrazoltta mila, ki jih prodajamo pod o« na memlom JJ ril Ova antrazolna mila (bela kotranova mila) Slavne vrata so : Antrazrtno milo > S in lO odčtot. antrazolno beraksoro milo, Antrazolno irrpl. milo% antraz. iveplmomle+no milo, antraz. ylirrr. toaletno milo. Autraaolna mila so se vsled zdravniške pre-iakuiuje posebno obneula proti izpuščajem in nečistosti polti. V s., k kos stane 80 vin. Naprodaj v lekarnah in zadevnih trgovinah. Glavna razposlljalnlca : O. Hell * Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8. _% IJ ulija it I se dobiva v lekarnah: iflllMn aLisru«««-It, 91. nrdetHrlilU-ffr, J. TIiiv r. O. lMreoll. I . pl. TrnUur/> in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 630—25 Dr. Friderika Lenglel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako ee navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejse lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatna luskina od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale Eube in kozave pike ter mu daje mladostno arvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. 895—11 Dr. rriderika Isengiel-a Najmilejse in najdobrodejnejse milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 00 kr. Dobiva ee v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy~Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. in se sprejmeta dve deklici« Naslov pove upravništvo „81ov. Naroda". Stanovanje z 1 sobo, kuhinjo in jedilno shrambo, je fakoj za oddati v Bohoričevih ulicah it. 16 (Udmat). Poizve se istotam. 2466—2 2 dijaka iz boljše hiše se sprejmeta na dobro in zdravo stanovanje pri dobri rodbini. Več se izve pri upravništvu »Slov. Naroda". 2446—2 v Želim prevzeti dobro idočo mr gostilno z nekaj zemljiščem v kraja, kjer bi se lahko otvorila tudi mesarija. 2441—3 Kdo, pove uprav „Slov. Naroda". nanovo zgrajena, z nekoliko vrtom, na Vodovodni cesti 6t. 178, se pod zelo ugodnimi pogoji iz proste roke proda. VeČ se izve istotam. 2368—3 Vinske sode od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2260-8 Fran Gasolo OVi Stanovanje s štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigaletovih ulicah štev. 3, zraven justičnega poslopja. Več se izve istotam. 2324—7 Dobro ohranjeno žensko kolo se proda za 35 gld. na Jurčičevem trgu »tev. 3 I. nadstr., desno. 2603 Dijak nižjih razredov, se sprejme v učiteljski rodbini na hrano in stanovanje. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2499-1 Dva čevljarska učenca - ii tri pioffie sprejmem takoj. — Ponudbe pod uČevljar" na upravništvo „Slov. Nar". U6e ee gostilna v najem ali tudi na račun v Ljubljani ali pa na deželi. Ponudbe pod „gostilna" na npr. „Slov. Naroda". veo3 ki se hoče posvetiti notarijatu, sprejme se s 1. oktobrom t. 1. v notarsko pisarno v Ljubljani. Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda". 2601—1 TXra.au.o dovoljena najstarejša ljubljaneka posredovalnica stanovanj in siužeb G. FLUX Gosposke ulice št 6 priporoča* in n*Meiti 1« boljssr službe iskajoče vsake vrste ii LJubljano In drugod. Fotnlna tulanj. — \atanenr|r v plsmrul. — Vrtine In kolikor možno lillra poatrrsbn i»|olefJriie. 4 1181 36051^ 38 4274 stanovanje z dvema sobama in pritiklinami se odda za 1. november na Tržaški cesti štev. 13. 2427-3 na Franc Jožefovem nabrežju se pod prav ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje: 2128-2 konces. pisarna Jos. Perhauca Dunajska cesta štev. 6. za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI 9 35 3Pxed. škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Priložnostni kup! Lepa, vili podobna hišay 5 minut od Ljubljane oddaljena, ki donaša 2800 K letne najemšcine in je za vsako obrt pripravna, se zaradi odpotovauja takoj proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji. VeČ pove upravuištvo „Slovenskoga Naroda". 2k>7-2 Vsled trgovinskih razmer se proda ali da v najem pod ugodnimi pogoji nova hiša s prostornimi kletmi za trgovino z vinom in žganjem na veliko ; v hiši je prostorna klet za 15 vagonov vina; prometa na leto do 4000 hektolitrov. 2397 5 Natančneje se izve pri posestniku Josipu Rossiju, v Zagorju ob S. Dunajska tovarna za kristalni led, c. in kr. dvorni založnik, razpošilja z železnico po najnižjih cenah kristalni Jak- I g d Jfe- na vežje oddalje. Med vožnjo se raztopi le malo ledu. S450—2 Dunaj, XX., Klosterneuburgerstrasse 95. 55 55 Grenčica Florian" in liker B-*" Florian" najboljša kapljica za želodec. Ure oenol Max Dolin«?!, %l»tniiici iii srpbrnliia s 31etnim pismenim jamstvom. -Izvirne tovarniške cene. = Največja in najstarejša firma. Ustanovljena 1. 1H40. Najvišja odlika „Granđ prixu in velika zlata svetinja Pariš 1904. — Nikel-remontoirka g d. IGO Crna jeklena remontoirka gld. 19J. Sistem Roskopf pat. remontoirka gj^j 3—, Originalna železniška Roskopf (ne sistem Roskopf) gld. 3'50. GoMinasta remontoirka (dvojnat pokrov) gld. 2 90. Pristna srebrna remontoirka gld. 3-—. Pristna srebrna remontoirka z dvojnim pokrovom gld 3 50. Tala remontoirka z vloženim zlatim avstr. orlom in grbom ali lepimi lovskimi podobami gld. 6" —. Pristna srebrna oklepna verižica gld. — '95. 14kar. zlata remontoirka gld. 7 50. 14kar. zlata oklepna verižica gld. 10*—. 14kar. zlat prstan gld. 1 BU Ura na nihalo, 2 uteži, 130 cm. dolga, gld 1075. Okrogla kuhinjska ura gld. 1'3& Budilka, nikljasta, gld. 1'—. Aeiis«j»\i<>^ se zameni ali denar vrne. — ZftlitCTrtJte z doplsnlro m oj 11 o vi penotnlk z 900 »Ukuiui gratis In franko. 1960-3 3 Karlovovarski m za lirebavljanje 8 poprovo meto. ,»Varstvena znamka kača", prijetnega okusa, zdravnigko priporočen in uporabljen pri motenju prebavljanja, kron. želodčnem kataru, želodčnih krčih, gorečici, vzdigovanju v želodcu, neprijetnem vonju, kisllkastemu vzpeha-vanju, pomanjkanju slasti. Neprestana vporaba odstrani vse želodčne Slabosti. 2506—1 Priznanja dohajajo vsak dan. ]E»a «katl|2oa 2 S£. Pri 6. Bkatljicah franko. Glavna izvelovalnica in razpošiljalnica: Jleil vedo v» lekarna v Šuiii|ierku na Moravskem mt. 4». Naprodaj skoro v vseh lekarnah, če ne, naj se naroči naravnost. vršita se vsako leto v II 21*1 prvi ponedeljek meseca junija in prvi ponedeljek po Jttalem Šmarnu. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten »"ortlan^l — v vedno jednakoroemi, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene prod-dpise glođe" tlakovne in odporne trdote dale« narikrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno« Priporočila in spričevala raznih uradov in najsiovitoj&ih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: 1139-20 Dunaj, I«, MlAxixnliiaiisti?**sse 3* se odda v novi hiši. Več se izve v gostilni na Resljevi cesti štev. 22. 2366-3 Izdelovatelj vozov FRANC VISJAN LJubljana, Rimska cesta št II priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—33 VOZOV« a4 samo sa Glibu Exrnakrom za SvjeHinj? 03 Pariška svetovna razstava 1900. m £4U DENTlBlM DuD0CTEUR riEBl* Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva sa povsod. 972—41 :i i: Cementna zarezna strešna opeka iz portland cementa in peska. Streha prihod u j ost i. Patentirana v 30 državah. Trpežnejša in bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek Iz Ilovice. 2076—7 Edini izdelovatelj za Kranjsko JANKO TRAUN Izdelovatelj cementnin i3 Glince pri Ljubljani. e> Trgovina x mcianim blagom na prometnem kraja v Ljubljani se proda zaradi bolezni takoj pod ugodnimi pogoji. Kje — Naroda u. pove npravništvo „Siov. 2391-3 Ljudevit Borovnik puškar w Borovljah (Ferlaelt) na Moroškrm se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusa k za lovce in strelce po najnovejših si&temlh pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje 8tare aamokresnice, vs prejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izviBuje. Vse pu&ke bo na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskusene. — llustro-82 vanl ceniki zastonj. 35 00 hO Pijte Klauerjev „Triglav najzdravejši vseh likerjev, j josrLEUČ vLjabijani I pri novem Franc Jožefavem mostu. Kdor trpi na padavici, krčih in dragih živčnih boleznih, naj zahteva o tam brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto raznolika pri«'. Ilrlinanrn-Apothfke Frankfurt o. M. 641-88 Deklice vzame za prihodnje šolsko leto oa stanovanje in hrano izobražena rodbina. Kje — se izve v upravni&tvn „Slov. Naroda". 2211-4 s kožo 1 gld, brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., Buho meso 78 kr., slanina 82 kr , p resice v i jeziki 1 gld, goveji 1 gld. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz sunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr, salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju. Janko Ev. Sire v Kranju. 3381-19 Krompir suhe gobe, cešminjevo zrnje, bukov žir (bukuce), hrastov želod, divji kostanj in brinje 2418—2 kupuje in takoj plačuje po naj mlaji teal Ces. kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izgred Iz Troznegrei ieda. Veljaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju?, kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno Cez Sjlzth&l V Auasee, S ilnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj vla Amstetten. — Ob 6. uri 5 m zjutraj Osebni Vlak V Trbiž od 2 julija dO 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, F anz nsfeste, Ljubno. Dunaj, C* z Selzthal v Solnograd, Inomost, čez K-lein-Reifling v Line, KuJejevice, Plien, Manj Iie tare, Heb, Francove vare Karlove vare. Prago, Lipsko čez Atnstetten na Dunaj — Ob 11. ni 54 m dopoldne osobni vlak v Trb ž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Dunaj. — Ob Iz. uri 10 m popoldne osobni vlak V Podna t-Kropo le ob nedeljah in praznik h od 2. junija naprej — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vi.k v Trbiž, Beljak, Pontabelj. Celovec, Franzensfeste, Mor akovo, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gist-in, Zeli ob jezero, Inomost, Bregsnc, Curib, Genevo, Pariz, cez Kle n-Reifling v Steyr, Line, Bndjavice, Plzen, Minjine far«, Heb, Francove vare, Karlove v~re, Prago, (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II razr. , Lpsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. Uri ponoči osobni ¥lak v Trbiž, Beljak, FranzensfesU, Inomost. Monakovo (L ubljana-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROCA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni \laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice. Kočevje, ob 1 uri & m pop istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. jun;ja do 18. septembra ob nedeljah in prazn'k h. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj OSObni Vlak Z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz 1. in H. razreda*, Inomost, Franzensfeste. Solnograd, Lnc, Steyr, Anssee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak Z Dunaja čez Amstetten, L;psk», Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razred t), Plzen. Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curib, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Sanoho-, Ponttbet. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovc«, Monakovoga, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z LescBleda le ob nedeljah in rraznkih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer otobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Htfct, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Čez Selzthal z Inomosta in Solno^rada. — Ob 10. uri 40 m ponoči o obni vlak a Trbiža od 2. junija do 18 septembra ob nedeljah m prazn»kih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari o5 m zvečer istotako. — Oti 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Gro upljega od S junja do ML aeptembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 ui zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoM samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. U KAMNIKA Mešani vUki: Ob 6. uri 49 m z utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zve'er. Ob 9. uri 65 m ponofi samo ob nedeljah in pravnikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. v b 6N Podpisana zadruga je na svojem izrednem občnem zboru sklenila vsled podra-ženja usnja in vseh drugih potrebščin za čevljarsko stroko, podražiti čevljarske izdelke za jm ^a*. fv / na kar se si. občinstvo |||^//\ tem potom vljudno l%a# /Q opozarja. čevljarska zadruga v Ljubljani dne L septembra 1904. A. ERJAVEC, načelnik. ko) 2497-1 O) izvrstne pralne moči. Ceno, ker izdatno. MONTE CHBJSTO Pazite na oblastveno zavarovani vtisk »MONTE CHR1ST0". Naprodaj w vsaki kor.sumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu. TVORNICA AP0L0N0VIH SVEO in MILA na DUNAJU, VU. 1867-1C za dobro i doc manjši hotel se išče. Zakup se lahko izvrši takoj s pre-vzetjem inventara. Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda". 2294—10 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" 99 Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000000 Zamenjava iu eksfcomptaja Daje predujme m vrednostne papirje. izžrebane vrednostne papirje in 25a,Tra,r-u.}e srečke proti vnovCuje zapale kupone. larvax«i».i lxg-a.Tol. Vinkuluje in devinkuluja vojaške . ženitninske kavcije, prir Eskompt In inkasao manle. Ttfl B3T Mormui* n»ro« Ha. TeJJ Podružnica w SPLJETU. C3^5= Denarne iloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—101 Promet s čeki in nakaznicami. Dne 15. septembra t. I. ob IO. url dopoldne se bo vršila pri c. kr. državni žrebčarni v Gradcu ponudbena razprava v svrho ugotovitve potrebščine kruha, ovsa in slame za čas od 1. januarja do konca decembra 1905 za c. kr. državni žrebČarski oddelek št. 3 na Selu pri Ljubljani. Na to se opozarjajo reflektantje s pripomnjo, da se dobe obširna naznanila s ponudbenimi uzorci vred brezplačno pri žrebčarni, kakor tudi pri gori navedenem oddelku, kjer se lahko vpogiedajo tudi pogoji ponudbene razprave. V Gradcu, avgusta meseca 1904. 2473-1 Od c. kr. žrebčame tt (3-ra,d.cuL- «3» ❖ ^ Kdor Želi elegantno obleko 2417 3 po meri, naj se obrne na JOS ROJINA • 5SS . • . Ljubljana • • • e Šelenburgove ulice štev. §. ^» / i A* rA» «A* *\4s «\*/» »A« «^/» **.■> *■*■* »•*'* ••*>• «-*~•*'» »-s Velespoštovanim damam vljudno mm $~ naznanjam, da je nahaja 1 # trio 2256 8 •h" odslej naprej Gosposke ulice štev. 3. Wr- v. Čudo VDSt! 325 komadov sa 1 gld. 95 kr. Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija. Veliku!ep- Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen koiije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmoderneji nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke. 1 garnitura ff. double-slatih manšetnih in srajčnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 razn h komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. raspošiljalnica S. Kohane, Krakov postno predalo Ako ne ugaja, se denar vrne S486 = 8 dni na poizknšnjo pošljem vsakomur svojo pristno = nikljasto = Roskopf remontoarko = na sidro. = Te ure imajo močno Roskopf-kolesje na sidro in močno nikljasto okrovje. Cena z verižico in tokom vred tsld. 2 kom staneta le vid. 1.50. Triletni pismeni jamstveni list priložim vsaki uri. 2 2220-3 Razpošilja le proti povzetju Josip Spiering od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, aviee, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo: O 5 črkami fl. —-70 0O „ —-85 127 „ „ I-20 140 „ „ ieo 211 ,. 2-— 293 črk fl 2-40 354 468 640 809 »i m 3-— 3-60 5--6" ~ J- LEWINSON# tovarna stampilj in gumijevih tip, graverska dela- ^(Siefofa^ira)80 ? 'n Za«toi»Mlltl se Iščejo. A>u«tt^Jore *** vzame na/.«j. »vafte cenovnik o vsakovrstnih Stampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, kleSče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvrSeni ODESA na Ruskem, Puškinskaja 16. Cenovnlkl zastonj. 76—35 9la8 milijona ^ot^ znaša moja velika zaloga konfekcije za dame in gospode: le najnovejših, najmodernejših in najfinejših oblek, obstoječih iz več nego - *s#mm^ 23000 kotno dott. c*?^***^^ Zdravišče Krapina -Toplice na Hrvatskem oddaljeno od zagorske železniške postaje Zabuk 1 uro. od rogaSke postaje lokalne proge Grobelno-Rogatec pa 2 uri. Oiiinlhunl v Zabok k vsakemu v Rogatec k dopoldanskemu vlaku. 2447 2 Otvorjeno do konca oktobra. Cene stanovanj od I. septembra dalje za 25 , znižane. Odlično urejeno zdravišče. Iz* i sina restavracija. Dobro, zelo ceno sadje, posebno grozdje. JMilo podnebje, čist zrak, brez prahu. Čez 3000 kom, jesenskih in zimskih oblek..... od gld* -M. — do gld 20, — in tuše. n lOOO „ jtorršnikov, doubl-športn ili sukenj in . <>' rt n 1*> * - n n n 100 „ žaketov, smokingov in salonskih oblek n • tO - n n to' rt rt T) 2000 „ jesenskih in zimskih suknenih hlač „ 1 50 n n =■ n n n lOOO „ otroških oblek in ,,GambetUi6i .... n n "t n n n 2000 „ klobukov za gosp in dečke in čepic n n —'30 n rt 1*50 „ „ n lOOOO „ žensk jop,paletotov,plaščev(Brunnen- ™ rt n mdntet)9 ovratnikov, otrošk. plaščev n rt n 5000 „ suknen i h oblek in kril9 suknenih, žametastih In svilnatih bluz in drugih 2446- -2 sem spadajocih predmetov..... rt » IO*— , „ Tovarna pečtj ustanovi j ena 1888. Založnik zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov Alojzij Večaj T liihliariG Trnov0' Opekarska cesta, liJUUljdUd, Vejjkj stradon 9< priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejSih in eicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpripro-stejših prstenih pečij različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske 'secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvež-ban. 909-2* V zalogi so tudi ■ vsakčas žalne obleke za gospode in dame. Originalni pariški in berolinski modeli se prodajajo po polovični ceni in morem le zaradi velike zaloge oddajati blago tako ceno Na željo poŠiljatve za izbiranje brez povzetja — Naročita po meri se izvrše najelegant---——--—-— nejše in najhitrejše na Uunaju.--———-__— Velespoštovanjem KAPA M A C SIJA X' BONI>Y Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Mestni trg 5. Poslao gematooić. 2- 101 £nton $škerc Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pndržal tudi demona ^Zelenega lovca-. Tako je ustvaril Aškerc iz n. rotai pravljice Čisto novo, svojo ept k pesnitev ; zato se nadejamo, da i \ d vi sedaj med nami tudi njegoi .zvirni slovenski „Zlatorog Izšel je v zale*. L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broSiran 1 K 60 h, po poftti 1 K 70 h. L. Dobra kuharica i -" .'i II i j Ceniki brezplačno in poštnine prosto. je izšla iWMfaaV»*t*«^» je izšla založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani, Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Obse za na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejSih jedi domaČe in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282—40 Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". Varstvena znamka. uno je ^^F" zajamčeno Čisto "91 m t>rez v-ake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamćeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime .SCHICHT" in varstveno znamko ..JELEN". 1182—26 Dobiva se povsod! Juri Sehicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. Varstvena znamka. Ustanovljeno 171 S. Marijaceljske želodčne kapljice edino prave iz €*• ^eliopfove lekarne „Iur #;naden-iiiiitter" v VI tarftj I Celju (Manazell) v titekleuicieah po &0 in »O %lu. 2476- 1 Pristne le v stekleničicah, xavltlh v zelenobelo pasaste akat-Ijice z varstveno znamko Marijo pomočnice v Marijinem Celju. Dobiva se v Ljubljani pri gosp. €wabf l«»lu a^l«3««»»M I«*«* dvornem lekarnarju in v vseh drugih lekarnah. Ce ne pa se naj naroča naravnost Avstrijsko-ameriška Linija. Edina, domače-avstrijska, direktna brzoparobrodna vožnja Trst-New-York. I Oceanska vožnja ca. 8 dni. Prosta, dobra, domača hrana in pijača ter 100 kg. prtljage že od Ljubljane, tedaj nobenih postranskih stroškov med potjo. Najpripravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Vsa vožnja Ljubi jana-New-York samo Ta domaČa družba je edina, katera sme nastaviti povsod svoje zastopnike. Pojasnila in vozne liste za za Kranjsko, Štajersko in Koroško le pri 2269—5 JOS. PAULINU v Ljubljani, Marijin trg št. 1. 100 3C- Razglas. \a «% kr. cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, ki nameravajo vstopiti v prvi razred, v četrtek, dne 15. septembra od 8. uri nadalje v ravnateljevi pisarni. Vzprejemne preskušnje se bodo vršile v petek, 16. septembra od pol 9 ure nadalje. Dotični učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vzprejemna taksa je določena na 6 K 80 v, ki se bo onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila. Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra pri ravnateljstvu s Šolskim izpričevalom zadnjega polletja ter plačati 2 K 80 v prispevka za učila in igrala. Učenci, ki nameravajo pristopiti z dragih učilisč v II. do VIII. razred tukajšnjega zavoda, naj si preskrbe na izpričevalu zadaje ga polletja pri-pomnjo o pravilno naznanjenem odhodu. Šolsko leto 1904.05. se prične 19. septembra s slovesno sv. mašo. Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franc J ižefa državne gimnazije v Kranju dne 1. septembra 1904. 2479—1 BnzskrbM Frodovinako srečo jamev rpre?aina knjig« o pro Fobilem blagoslovu m otroki. JZ več kot tisoč mahvalni-cami pošilja diskretno \eo h v svstr. znamkah, gospa A. Kaupa, BarUu. SW. m, hina da\\\e 'vc6tuiinc»vi>ian{c^ 2409—B najiioujj5a z?cto pta kt'ićna Javita, priporočata CJricar % JV(e]ac Ustanovljeno 1. 1862 Telefon štev. 584 <4 strojnik I>XTiX^.*r» VIL. lijlijsiOr^t I-Ji!5iiS*»' 71, vognl Burggis, ZS73.jT7e6:a. in nuji 1 mm \ niiij^a zaleg peci navadnih in tudi najelegantne..-i ——— opremljenih. ^v- : i>. Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijske / polnilne peči od K 15 — naprej. ^~ Štedilniki, ognjišča n strojna ognjišča Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd. w-i Bptd%ffi}°wJ^ vseh velikos Novo! Novo! Amerikanske avtomatične = samobasalne puške na šibre 4_36 ^i^tem Sroiming. — Istotako imam veliko zalogo — pušk in revolverjev =: najnovejših sistemov po najnižjih cenah. = Se vljudno priporoča FR/VN SEV^f IK Ceniki na zahtevanje za- . jy. , — stonj in poštnine prosto. pUSKar, Z.ldOVSK6 Ulice / Žrebati]« dne 5. septembra 1904. Glavni dobitak: Promese k zemeljskim kreditnim srečkam II. emisije IK S- K lOO.OOO- ■ e dobe pri 2428—8 „Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani. ža čevlje najboljše čistilo na svetu! _ _ ■. ki daje Čevljem temno- FffelffcnH'l' —VOSCMO Za Čevlje cm bleaK m ohranjuje ■ Oi ■ltf IfJiiU fc™a™B™a-t»»»»»»»»iB-»»»»wa™B U8rjje stanovitno. FoHnAlAllflt—lOŠČilna mast za avetle Čevlje, ki se po njej ■ Ul IIUI vHU lBa>mBBB>HB>« lepo svetijo i usnje konservira. ^m _ (rnitt losfllna iii»m() nalašč" za P AHnAl pnflf H INhgTin kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, ■ wl ■>Haaaaaaaa sagrin-usnje inBox-Calf. Usnje postane nepremoCljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-harva, obleka se ne maže, Čevlji se pa fino, Crno bleščijo. 18—36 Štofon Cornnlonrlt &i c- kr< Prlv- ,ovarna (ustanovljena 1832) IC 1 (lil I UlIlUlClIUI n kr. rtvnr. rinhavitftli Dunaj, I. tcHulerstrani 21 Na razstavah: v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu „Grand Prix". Optični zavod Ljubljana Jurčičev trg št. 3, ©zor! |pi§| g I Radi preselitve prodajam od I g CD modno in svileno blago 11 7 2 i cen. K mnogobrojnemu obisku se priporoča Stari trg štev. L Mudna trgovina se nahaja od I. novembra nadalja v sedanji Schwentnerjevi trgovini na vogalu Židovske ulce in Dvornega trga. 2451-2 OP A Stanje vlog: K 5,089.88314 Rez. zaklad: K 98.238-41 registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hisi na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 4,|2°|0 hrem odbitka rctitnega davku, katerega plačuje 2»ožmike« 905-23 Posojila po 5°|« ira po SVV Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru. URADNE UEE: razun nedelj in praznikov vaak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne. Telefon Mt. 18.». Poštnega hranilni ^nega urada št. 828.408 Venci ©trakovi J. S. Benedikt, Ljubljana. Optični zavod FR. P. ZAJEC LJubljana, Stari trg 26 priporoča veliko zaloge vsa-kuvra nin ocel, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. Popravka in po* 6tnr uaročitve, se izvrse točno cen6 in t»< o j Josip Reich —h parna **- barvanja in kemična spiralnica •ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozka ulice it. 4. 86 priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. PoHtrelbft lofil«. 37 Cene nizke. i i 5 ; : 1 5 5 ! ep ■ mmm «5 CD p s p > m ♦ P i Spredaj ravna oblika, no na želodec. priporoča v največji izberi Alojzij psrschć v Ljubljani Pred &kof ijo št. 21. 9 *3&4Sfe^, A A^«9te 4Hfi « immm%%mM $ % Tovarna in prodaja oljnatih f 4 i liano barv, firneža in lakov. Električni obrat i 3 H a ^: -t ..• Prodajalna in komptoar: Eterl lata 1842. i i i j i Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. 1 Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. prfv. juž. želez. ■>? Slikarja napisov. J Stavbinska in pohištvena pleskarja, J Velika izbirka dr. Scboenfeld-ovih 4 barv v tubah za akad. slikarje. \ Zaloga čopičev za pleskarje, sli- karje in zidarje, štedilnega mazila za & ** hrastove pode, karbollneja Itd. * Posebno priporočava slav. občinstvu cajnovejSe, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa lisatje sobnih tai pod imenom ,,r&pldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za § vse v najino Btroko spadajoče delo v mestn in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. w*m9*se>>**&*&*\v*rfmw % 4 3 M s Pri nakupovanju i = suknenega = in manufakturnega —b ■ blaga = se opozarja na tvrdko HUGO IHL v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4. Velika zaloga suknenih ostankov. L___=J Razprodaja blaga. Dne 12., cventuclno 13. septembra t. I. dopoldne ob 9. uri se bo vršila v Mariboru. Gosposka ulica 2482-1 razprodaja manufakturnega blaga iz trgovine Matevža Stergar v vrednosti 18.900 K. Razprodaja »e bo vršila v partijah v vrednosti po 200—800 K ter se mora najvišji ponudek takoj plačati. Daljša pojasnila daje v uradnih arah oskrbnik konkurzne mase Dr. Franjo Rosina odvetnik. Maribor, 25. avgusta 1904. St. 10.939. 2465-2 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Kostanjevici z letno plačo 1400 K in aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 24. septembra 1804 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 27. avgusta 1904. Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone 9 spalne In Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih, v prav obilno naročitev se priporoča Josip Arhar načelnik. 95-3$ ŠS^ wvwv mm V nedeljo, 4. septembra 1904 otvoritev Panorame Internationa! v Ljubljani, na Pogačarjevem trgu. S vetovnoslavna fotoplastiška prirodno resnična potovanja .. Ideal vseh nazornih sredstev .. Svetovno zgodovinski, pa-triotiški itd. prigodki Odlikovana največja zbirka sveta. Ta teden od nedelje dne 4. do dne 10. septembra zanimivo potovanje po Hrvaškem. Eno potovanje 40 vin., za d>jake, otroke in vojake od narednika nizdol 2U vin. — Karte v abonementu za 6 potovanj 2 K, - za 10 potovanj 3 K.-- Odprto cd 9.. ure dopoldne do 12. nre opoldne in od 2. ure 2494 popoldne do 9. ure zvečer. n u n n Avgust Žabkar i v £jubljam, Dunajska cesta * K 858-24 j$ strojna in ključavničarska delavnica se priporoča slavnemu občinstva in prečastiti dnhovSčini v izdelovanje vseh v to stroko spatlajočih predmetov: napravo in popravo različnih strojev Izdelovanje raznovrstnih mlinskih ln zagrnili naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti. Naprava različnih transmisij za vsako industrijo. Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne krli«-, kotlr, peci, vrtne klopi, nilze, stebre, tronibc km vodo Itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti. Izdf lovauje žičnih pletenin za vrtne •grafe pašnike, travnike itd. K H n H n n n n n n n n n n n n n n n IMači-tl in proračuni t»o utt ^uhtevanje nu l-itv.polit^o, S nnnnnnnnnnnnnnnnntKnnnnnnnnnnn 97 Priporočam se v dobavo najboljšega —— trboveljskega premoga v kosih, kockah, drobcih in tudi zdrobljenega premoga. (StUck-, VVurfel-, Nuss- u. Griesskohle) PoSiljam na drobno in cele vagone naravnost iz železnice ali iz svojega skladišča. ■«3« Častitini naročnikom zagotavljam v naprej solidno in najboljšo postrežbo in pričakujem z veseljem cenjenih naročil. Z odličnim spoštovanjem IVANKA TREO v Ljubljani, Cesta na Rudolfovo železnico 8. deca zvezda # £ntu>erpen J Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne pi^iladelpbia Antv/eppen NewYork družbe pri pošteni in snažni po-stiežbi Natančen zanesljiv pouk »n veliavne listke po za železnico £>^9»* in borRe dobite v 978-16 kolodvorskih ulicah St. 41 — od Južnega kolodvora na desno ■ Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE" Ivan Nep. Resnian. ^T5 S*« 5^ priporoča Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljiljani pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. g^?" Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 163-66 Vsak dan poslednja sveža peka ob 6. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo. B$3 I i IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12 pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd. 1 kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskelnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd. od sedaj po zopet izdatno 1781-7 znižanih cenah ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavcde in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih z= tudi na obroke! -— Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in poštnine prosto. g Dopisuje se tndi v slovenskem jeziku, g Prekupcl in agentje zaželjeni. Piše naj se naravnost: I IVAN SGHINDLER, Dunaj III/.., Erdbergstr. 12. Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št 38. Šivalni atrajl p« najmlšjl mbI. Blelkle in T to stroko •pad^jofia popravil« izvrfloje prav dobra In mm. A. KUNST Ljubljana Židovske VLlice Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospoda In otroka Ja vedno na Izbaro. Vsakersna naroČila izvršujejo bo točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in aaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj 86 vzorec vposlati. V?ffVff????fVVVVfVffff??f vm Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichava hiša) priporoča svojo bogato zalogo ; fttodilnlh ognjico najprlprostejslh kakor tndi najfinejših, z žolu medjo ali mesingom montiranih za obklado 2 pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrfie. n n n n n n n n n n % n n n n m n % 5 a M as* aj n n n n » n n n n % % n n n n n n n % % % n % % * A.KRACZMER& LJubljana Sv. Petra cesta 6. priporoča popolno zalogo & kratkih klavirjev, mignonov in planin najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi. Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dvorna zalaga-telja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo io izvršuje se podlaganje 2 usnjem strokovnjaško in preskrbo in zaračunavajo najcenejše. s: za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča I R. Miklauc Ljubljana 37 Špitalske ulice štev. 5. | SPECIALNA IZVRŠITEV stropov In strah, varnih prad ognjem, zvokom, potresom In glivami, braz vporaba zalaznih opor. Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradte ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM! FALESCHINI & SCHUPPLER o o INŽENIR IN MESTNI STAVBINSKI MOJSTER. DalJe stopnice, roser. C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec. Vlrie- mostove, vodna in kanalizacijske naprave, 235—33 čistilna naprave za kap- Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb LJUBLJANA nico, utrjevanja kleti proti talni vodi, prosto stoječe masivne stene, cementna dela vsake vrste. NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO. Otvoritev trgovine. Usojam si vljudoo javljati, da sem otvorila s 1. septembrom t. 1. Miklošičevi nasproti no A stavbi hotela „UNION" tri ter vinarno Trudila se bom, da p. n. kupovalce naj*krbnejše postrežem in zagotavljam, da bom prodajala le najboljše blago po navadnih tržnih cenah. Priporočujoč se vljudno za prav mnogobrojni obisk se najvda-neje priporočam z odličnim spoštovanjem 2443-6 Ljubljana, 31. avgusta >904. ranja Kham P roč z grdo = poltjo! Ob preminuli lepoti, pet 1^ uspehu. J«- damo in <;ospodit* so bodo čudili, kako se v kratkem času prično upadla lica krožiti, kakti _i uejo prezgodnje jjube. To lepšanje in poiiilajenje polti pa je naravna posledica Peeolinovega mila. Tu pridejo v poštev posebne kombinacije, s katerimi se ne morejo ponašati ti, ki ozuačujejt* dovršeno milo, v jm-sebuo veliki meri. 1'riznane lepotice prv.- vrste, življenske umetnice, ki se znajo z izbrano virtuozitcto brez barvil in lepotil naravnim potom ohraniti mlailostuo sveže, ki z občudovanja vrt*dno poltjo, alabastrsko liini rokami in vratom vzbuj;yo pozornost, nam pišejo cntuziastična pisma, tako da bi mislil bralec najprvo, »la se pretirava. Naša skrivnost obstoji v tem, da učimo v IVeolinovi metodi resnico, nič dru^o-ja kakor re>ni»-o in porabo naravnih zakonov. 1,'spch pa ><■ iIumv.c / razumnim in inteligentnim izvrševanjem. En sam poizkus zadostuje, liovori nam cele knjige. l*ov« nam več kakor pa pričakujemo, l'speh nas takorekoč pozivlje k porabi predpisov Fecolinove nu-toiU- pri odstranitvi neljubih kožnih lastnosti, kakor so grda polt, napake polti, gubu^ o^rci, luskv. BMSali i. t. d \ lak lahko vporablja PeeoliBOVO metodo po navodilu, ki je priloženo tVeoli novemu milu, brez tuje pomoči, ne da bi vedele za to druge osebe. Cene 1 kom. 1 K, 3 kom. K 2.50, 6 kom. K 4.— 12 komadov K 7.—. Pošilja proti povzetju ali če se denar naprej pošlje glavna zaloga: 2480 Jtt. Jeith, Dunaj, VI. Marialiilferstr. 45. Glavna zaloga v Ljubljani v drogeriji Antona Kanca. Dobiva se tudi v raznih drogerijah, partumerijah iu lekarnah. 1 196962 R%A Posestva "gggjjgi! CM Malo dobičkonosne kmetije na HrvaŠkem in v Slavoniji 8 5 do | 30 orali bo lahko ceno kupijo pod ugodnimi plačilnimi pogoji. | M. LEISCHING, Georgshof pri Lukacu. Pivovarniška restavracija „PERLES" v Ljubljani Prešernove ulice št. 9. Prešernove ulioe št. O. Priporočam p. n. obC. svojo vsestransko kot dobro pripoznano kuhinjo in klet — po nizkih cenah. Posebna klubova soba za družbe . . Glasovir na razpolago. . . Ruski biljard . . Ugodni abonement na hrano. Za mnogobrojni obisk proseč se beležim z najodličnejsim spoštovanjem vdani 2488-1 Jvan Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v LJubljani (dnevna šola za obdelovanje lesa, dnevna šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska dvorana za mojstre in pomočnike, javna risarska dvorana za dame) se prične Šolsko leto 1904( 3 19. septembra t. I, Novovstopivši učenci in učenke naj se predstavijo v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov 16. ali 17. septembra v ravnateljski pisarni, na Starem trgu Št. 34. Dnevna Šola za obdelovanje lesa obstoji iz dveletnega pripravljalnega knrza in iz strokovnih oddelkov za stavbno in pohištveno mizarstvo, strngarstvo, rezbarstvo, podobarstvo in pletarstvo, vsak po tri letnike. Pripravljalnemu kurzu je naloga, da pripravlja za preje omenjene strokovne oddelke ali pa za obrt vobče in zatorej nadomešča spodnje razrede srednjih šol. Vzprejemni pogoji: A) Na dnevni šoli za obdelovanje lesa : I. letnik pripravljalnega kurza: Dovršena ljudska šola in starost 12. let. II. letnik pripravljalnega kurza : Znanje učne tvarine I. letnika in starost 13. let. V strokovne oddelke: Dovršeni pripravljalni kurz ali meščanska Šola ali dovršeni 3 razredi spodnje gimnazije, pri Čemer pa ne pridejo v poštev nezadostni redi iz latinščine in grščine; starost 14. let. Pletarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14. let. B) Na dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo: Dovršena ljndska šola in starost 14., izjemoma že 12. let. C) V obe javni risarski dvorani se sprejema, vkolikor dopušča prostor skozi vse šolsko leto. 2478-i O. Isr. x3-^ria,teljs3tT7"0- v- T l cv. a a II ■ Al AO ^ » --~ ~ " a^. _ _ * . , ■ ■ mm $ "V? % sr 1 oo t cd 156-37 Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Ljubljana, Turjaški trg št. 7. Največja zaloga pohištva .i. «3J za spalne In Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modroci na vzmeti, žimnatl modroci, otroški vozički itd. - -+£41 i\t>^i i ili.; > O C 2 >m Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljvo in spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospe-šuje;o in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Od pravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hisi. Dobivajo se samo: JfleMnsi Irkama, srrh. zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 2477-1 Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka, Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. tenu Je uuMlt-tliiJ t» in sicer franko dostavljena na vsako poŠto: I ilurat (i« •teklenl«) 4 H.U ducate (1« stekleni?) 1460 14. S dueata («4 Mteklenle) H 14.1 5 dueat<»v <«0 Mtekleiile) • 14. 3 dutrnta (Hi Meklenle) II K. | Imam na tisoče priznalnih pišem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih g?., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadSogar; Stjepan BorČič, župrik; llija Mamic, opankar; Zofija Vukclič, šivilja; Josip SeljaniĆ, seljak it 1. Ustanovljena I. 1360. Mestna lekarna, Zabreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo! = FR. P. ZAJEC ur ar : Ljubljana Stari trg št. 26. Nikelnaata remontoar ura od gld. l*HO. Srebrna cilinder rem. ura od gld. 4»—. Ceniki zastonj in franko. ~W pat| I Milostiva gospa Blagovolite zahtevati moje najnovejše vzorce svilnatega blaga franko. Henrik Kenda v Ljubljani Mestni trg št. 17. Važno! mm Važno! gospodinje, trgovce in iiiiunjei. Najboljša In najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašak, ribja olja, re-dllne In poslpalna moka za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotojrraflene aparate in potrebščine, klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desln-fekcljc, voeek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih \o«l In solij za kopel. Oblastv. konces. oddaja strupov. aCaa afeM vino e-«*J«5« posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija *+- Aut sit Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. rt." 1 B ■ ž Jesenko Iijnbljana, Stari trg 11. Zadnje novosti vsakovrstnih klobukov cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Solidno t»laa;o, nizke eene. Anton Presker krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 priporr> čh svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, iopic in plaščev za gospe, nepre- 37 moćljivih havelokov i. t. d. Obleke po meri bo po najnovejših uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. j 1 Tova rika zalo ga GRU BBAUERJ 1 in dr iigih so iskih zvezkov. : # Jernej Bahi Sv. petra cesta it. 2. >vec v tjubljani # # * Rssljcva cesta it. 7. I lj I priporoča »lav. krajnim šolskim svetom, učiteljatvn 'ii soluiii tovarniško zalogo Grubbanerjevih zvezkov; duhlflta teh ivtzkai Je aleležen ,,Učiteljski kanvlkt" in hm dotični zneski objavljajo v „Učiteljskem Tovarišu-' Šolske knjige za ljudske šole, Črniv-čeve nastenske table, dnevniki, peresa ,,Učiteljskega konvikta", papir ter druge pisalne in risalne potrebščine. Solidna in tečna postrežba je zagotovila. Cesarja h m Jtžel 1. seska višja dekliška1 šola v Ljubljani, Gosposke ulice št 8. (S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c kr. ministrstva za bogočastje in nank z dne 12 julija 1900, St. 18.588.) VpltiovtMfJe bode dne 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni. Dne f B. septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni lepil za tiste nanovo vstopivše gojenke, ki že niso dovršile 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole. Dne *o. septembra se prlene deveto šolsko leto s slovesno skupno službo božjo. Deklice, ki želć vstopiti v ta zavod, naj se v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov osebno zglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v I. letnik pa še posebej z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega polletja. Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, za I. letnik pa poleg tega še 4 K spjejemnine. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K. Obvezni ueni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje (v II. in III. letn.), gospodinjstvo (v III. letn.) zdravoslovje (v III. letn.) — prostovoljni pat lepopisje, petje, telovadba, stenografija. Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol. Z mestno višjo dekliško šolo sta združena: 1. pedaggOftliJ teeaj za tiste absolventinje, ki se hočejo pripravljati za zrelostni izpit na učiteljišču in 2. trgovski tec*ftaj* namenjen razen absolventinjam tega zavoda tudi drugim deklicam, če so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za predavanje trgovskih naukov. — Vpisovanje za pedagoški tečaj bode dne 16. septembra, za trgovski tečaj pa dne L'.J. in 24. septembra od 11. do 12. ure. Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. 2492 - 1 V Ljubljani, dne 3. septembra 1904. Ravnateljstvo cesarja Franu Jožefa L mestne višje dekliške šole. D. SERAVALLI tjubljana x Slomškove ulice štev. 19 x Cjnbljana Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi. Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—33 Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela £ Deio okusno in solidno z garancijo. * Cene po dogovora nizke. Postrežba točna. t ^»jufe^ »^afaTr — BMaaa ^ - I 1 Stroji za pripravljanje krma. Rezalni stroji za rezanico s patentovanim vrtilnim krožnim mazilnikom z lahkim tekom, prihrani se 4O0/, moči Rezalniki za repo in krompir. Mlini za drobljenje in mečkanje. Farilniki za živinsko k laj o. Prenosni štedilniki za kotle ■ emajliranim! ah neemajtiranimi vložnimi kotli stoječi ah pravosei, za kuhanje m parenje živinske klaje, krompirja za mnoge poljedelske in gospodarske namene itd dal | kuruznl robkalnlki. Čistilnice za žito, trijerjl za sortiranje, stiskalnice za seno in slamo mlatunice vitli (gepljn jekleni plugi, valjarji, brane. Najboljši sejalni stroji ^Aim RlCOli Au (Schubrad - System) ae jak o Uhko ravnajo, ni treba menjali koles, za vsako vrsto semenja, za brego-2472 1 vita in ravna tla. Samodelujoče patentovane prenosne ali vozne škro pilnice za uničevanje grint, sadnih in hmelj-skih škodljivcev, za zatiranje peronospore itd. Izdelujejo in dobavljajo jih v najnovejši odlikovani konstrukciji PH. MAYFARTH & CO. tovarne za poljedelske stroje, železolivarne in parne fužine DUNAJ II/l, Taborstrasse 71. Ilustrovani katalogi gratis in franko. Zastopniki In prakupci aa iščejo 34^430 Zgodovinska povest iz francosKih časov na Kranjskem Podlip orlom!" Dobi se edino-le pri Lav. Schwentnerju ■'■ -\ v Ljubljani 1 Ti i inT: |»«r K MJO, po |>um1I m. t*t»o. 16(^-8 uTtanovljeno leta 1877.1 O v- j Zaprisežen sodni zvtdeaec. FRANC 'TOMAIV pcciot>sur In pczilaLtstr Valvazorjev trg štev. I, poleg križevni&ke cerkve se zahvaljuje slav. občinstvu za dosedaj mu izkazano naklonjenost ter se pri-^ poroča obenem v bodoče za vsakovrstno lično, trpežno in ceno izdelovanjo o podobarskih in pozlatarskih del. Stare predmete prenavlja, da so kakor novi; v zalogi ima palice za okvirje A (Goldleisten\ podobe sv. razpela, krogle za zanese, slike oljnatega barvo- •tiska. Barva in zlati nagrobne železne križe in v kamen vsekane črko, taka dela prevzemtje tudi na deželi. Bronzira tudi svetilke, svečnike in na-mm) grobne svetiloice. 2134—6 iitiifm Svetovnoznana knjižica IV.: Ravnokar izšla! 241C-3 Trije mušketirji napisal Aleksander Dumas. n a Poslovenil I. H. n. it is Izvrstna in zelo zanimiva vsebina £ori navedene knjižice se vsestransko prav toplo priporoča. Cena mehko vezani knjigi 5 K, elegantno vezani knjigi 6.80 K, po pošti velja knjiga 30 h več. V zalogi v kiijigotržnici = L pl. Kleinmayr & F. Bamberg Ljubljana, n n n it Kongresni trg. najpopolnejši pisalni stroj. Vsekdar ravne vrste. Avtomatski odtis k, 10 !et jamstva. >—< Pošiljatev na poizkušnjo. br^Kospenjač za, ure; anje dopisov. ol>r"azoo v. prospektov, ^rzoroc^v, (•asoptsov i. t. d. i. i. <1. L Praktični pisarniški predmeti. Ferdinand Schrey Dunaj L, Karntnerstrasse 26. Nijvicji zanga navadfiih do nsjhnejiiii otroških vozičkov In navadne do najfinejše žime. M. Pakič v Ljubljani. laznajlii naročnikom m pošilja s polzeti*«. f „3(&the"-voda za prsi. j Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsi iu edino po svojem presenetljivem učinku. „Kathe(t-«oda zia prei se rabi le na zunaj, je torej primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegeta-bilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld. z navodilom o uporabi vred. Razpošilja diskretno in pod povzetjem 2119-6 mdm. Kathe Menzel Dunaj, 18. okr., Schulgasse 3, I. nadstr., vr. 50. Največja zalog« f^OniPftV za PleskarJe- sobne vupivvv slikarje, zidarje in mizarje. I £|lffs\/ pristnih angleških, za L_Clr\VJVj vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po */8l »/4» Vi in 1 kg. Jantarjeve glazura fCk f\Č\c\c± Edino trpežno in £mtX pUUOi najlepše mazilo za trde in mehke pčde. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. RaniHnlsfi pripravnega za vsa-napiuuid, kovrstne prevlaka Dri 1 rini 1 no za barvanje narav-Dl UllUlISlClnegaiesaipohistva. najbolfda in najcenejea tvrdka 9 za naročevanje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, Oljnatih ba^v v tubah dr. Schonfelda. FirnA^fl prirejenega iz Ianenega 1 II «ICJ^a 0ijaj pristen, kranjski. Steklarskega kieja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gir%Q£i alabastrskega in ijJoa, Stukaturnega Karbolineja, najboljšega Fasadnih barv «apno Dorv Qllhih kemičnih,prste-KI ©J 3 za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 2422 - 3 11 t Olj© i>i"ot 1 prahu. ADOLF HAUPTMANN .kranjska tovarna oljnatih \mt lir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja. Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17 prlpero«ata svojo bogato zalogo šivalnih strojev, voznik koles, glasbenih avtomatov in pisalnih strojev. I -0®0- -0@0- -C*§*>- -- I Jfrasno izbero l\onfci\cijc za dani« i« deklice kakor tndi manufakturno blago perilo vsakovrstne preproge 1. t. ČL. 1» riporoea km Schustsr Ljubljana S [Italske ulice štev. 7. ]x XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X K Solidno blago. £ Nizke cene. ? lxxxxxxxxxxxxxžSo parniki) i Posebno pa opozarjam na to, da Be zaradi znižanja pan meni gaj* va«*- "9MI povišajo cene amer'5kih železnic. Lnir i cen pri 2421 3 Ljubljana l Ttnilfll Kolodvorske ulice 35 nasproti stari „Tislerjevl" gostilni Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tiek „Narodne tiskarne". 31